[irosuPlje (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM 2005 3 52(497.4 G r o s u. p 1 j e ) 1 20050 15" ^ 1 s aa Kulturni praznik In podelitev Jurčičevih priznanj v Grosupljem Na sliki od leve proti desni: 1. - Marko Okom, pevec Stiškega kvarteta; 2. - Alojz Erčulj, pevec iz Dobrepolja; 3. - Jožica Poderžaj je članica Kulturnega društva France Prešeren Račna in predsednica Folklorne skupine Račna. Zanjo lahko rečemo, da je prežeta z ljubeznijo do petja in tudi z velikim spoštovanjem do ljudskega izročila. S temi vrednotami je oplemenitila tudi člane različnih generacij v skupinah, kjer ustvarja. Že 24 let pleše v Folklorni skupini Račna. Kot odlična pevka že tretje desetletje poje v mešanem pevskem zboru. Poseben izziv pa je zanjo vodenje in petje v skupini ljudskih pevk in pevcev Zarja, ki deluje že sedem let in je tudi nast.»l na njeno pobudo. Letos so izdali dvojno zgoščenko z ljudskim' pesmimi njihovega kraja.; 4. - Marija Bregar z Muljave; 5. -Martin Tomažln je član Kulturnega društva Škocjan pri Turjaku že od leta 1987. Vseskozi je odličen organizator In tudi ljubiteljski igralec. Nastopal je v dramskih predstavah, sodeluje pri tradicionalni prireditvi Stati inu obstati v Škocjanu. Podpisuje se pod prireditev Po rimski cesti in zagovarja ljubiteljsko kulturo kot svetnik občine Grosuplje. - foto D. Samec Več o podelitvi Jurčičevih priznanj v Grosupljem pa si lahko preberete v rubriki Kultura. Kamnik, 3. marca 2005 - V dvorani Kulturnega doma v Kamniku je Uprava RS za zaščito in reševanje - Izpostava Ljubljana organizirala ob 1. marcu - svetovnem dnevu civilne zaščite - v sodelovanju z Občino Kamnik regijsko prireditev v počastitev svetovnega dne- va Civilne zaščite. Na prireditvi so podelili priznanja posameznikom in organizacijam. Predhodno je državna komisija obravnavala predloge in med predlaganimi izbrala tudi Tomaža Riglerja iz občine Grosuplje. Tomaž dela na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje, je naš občan in se uspešno že vrsto let ukvarja s petjem v kvartetu Podlipškl fantje, ki v zadnjih letih precej nastopa tudi z narodnozabavnim ansamblom Franca Potočarja. Ob tej priložnosti smo naredili tudi pogovor z njim (to pot samo na temo »civilna zaščita«, ki si ga lahko preberete v rubriki Pogovori. Nagrade sta podeljevala Elza Majcen, vodja Izpostave v Upravi in župan občine Kamnik Tone Anton Smolnikar. Napovedovalec je na začetku še pod vtisov nedavne nesreče v JV Aziji posebej opozoril, da bo vloga civilne zaščite še vedno nujno potrebna, saj razne (tudi velike) nesreče nikoli ne počivajo. Združiti je potrebno vse znanje in vse moči oziroma vse, kar lahko vsakdo po svojih najboljših močeh prispeva za rešitev nastale situacije. O nagrajenceh pa je dejal, da so se v minulem obdobju še posebej izpostavili na področju varovanja ljudi, premoženja in okolja ob naravnih in drugih nesrečah v Sloveniji. Župan Tone Anton Smolnikarje ob dobrodošlici uvodoma vsem prisotnim povedal, da so nedavno v občini Kamnik posneli predstavitveni film, ki so ga poslali na mednarodno tekmovanje v Kanado in z njim poželi dober uspeh in svetovno promocijo. Nadalje pa je dejal: »Narava ne razpravlja, samo vrača,« ko se je dotaknil v večkrat neuravnoteženo poseganje ljudi v naravo. Na občinah so organizirani v različnih segmentih, tako profesionalno kot prostovoljno, ki predstavljajo primerno organizirane enote civilne zaščite. Državna komisija je na območju ljubljanske regije izbrala 16 bronastih, 11 srebr- vempmcm proz SERVIS IN PRODAJA KOLES schmnn OPREMA ZA KOLESARJENJ IN PROSTI ČAS YC1 ljubljanska 17 tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 4 X IM A DAN DOSTAVA ISKANIH REZERVNIH ->V V TRGOVINO. PRODRJR: *REIERUniH DELOU ZR USE URSTE osonmuon, * DOURTnn OPRElTlR, •moTORnfloufl ZROSEBIlflin TouoRnnuoiiiR, •BUTOPlBiati^ ZAŠČITE nih, 7 zlatih priznanj in eno plaketo Civilne zaščite. Med številnimi nagrajenci v regiji so priznanja v našem sosedstvu prejeli: - zlati znak Civilne zaščite gasilci iz Šentvida pri Stični, ki letos praznujejo 120 let gasilstva v kraju, Višnjegorci, letos praznujejo že 130 let gasilstva v mestu Višnja Gora in Milan Vrhovec iz Vira pri Stični, - bronasti znak pa sta prejela PGD Zagradec pri Žužemberku in Milan Rajh iz Škofljice. In upam, da nisem katerega spregledal. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Lira iz Kamnika in pevka Jožica Kališnik ob spremljavi Boža Matičiča z elektronsko kromatično harmoniko. Iz Grosupljega so se podelitve poleg Grosupeljskih odmevov ob nagrajencu udeležili tudi donedavni poveljnik CZ in sedanji predsednik PGD Grosuple Božo Knez, poveljnik CZ občine Grosuplje Niko Mihičinac in vojda CZ občine Grosuplje Franc Skalja. Jože Miklič Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXX / številka 3 / marec 2005 PRORAČUN OBČINE JE SPREJET NA OBISKU PRI FINKOVIH V CUSPERKU - OTROK JE ČUDEŽ ŽIVLJENJA, DAR, KI GA SPREJMEŠ ODPRTIH ROKI Ugandski deklici s šopoma sladkornega trsa. 4' t 4ft fd 1*0 rv\\ HUMANITARNA ODPRAVA UGANDA 2005: Tadeja, Mateja, Matej in Ana 120050157,3 23 razvese zato seje tudi da se bo Mladeniča i delo s te seVxaP^pQ^e zeVo stom res h zato je seje tudi razveseli štipendije pekarne iz n]eqoveqa domačega kraja. Izsoiani pekseda] nadale izobraževanje za živilskega • prakso v vedno P se delam to, kar me veseli sPodb "dih ' da Je fPekar " uds*/'e karnoGr0< naJPrej Sa^e^^;;'''''^.Sec/a;•■<:^0^e^r^0 na Praks šolo «Pred mi -,id mama, ki ga je tudi \ vpisal na srednjo agroživilsko šolr> i no Grosuplje je Matej Tomšič -tremi leti: "Ko sem je bilo _„ lu počutim že kot doma, u poznam in dobro razumem. Tudi delo mije zelo všeč in ker sem se veliko naučil, mi zaupajo vedno več nalog." Meni, daje za delo v pekarni r1-' da razumeš celoten postopek priprave kruha, zato sedaj znova obiskuje prvi letnik - za živilskega tehnika. "Koristno je, če združiš oba poklica, ker lahko veliko pripomoreš k boljšemu delu. Poleg tega bi rad ustvaril kak nov recept za kruh," navdušeno pove. ekarna Grosuplje do namreč Pokljc 'n°sos0/( jge ljudi. Svoje navdušenje _.cya osnovnošolca. Občasno -^uicev na osnovnih šolah predstavljajo pekovski Gotovo sem koga res navdušil, da seje potem vpisal za i • nasmeje. V prostem času je Matej navdušen kole vremenu odpravi na kolesarski izlet. Ko i igra računalniške igrice ali p- ' enit*kolen, en*obiskkl l6PC Glasilo prebivalcev občine Grosuplje SPREJET JE REBALANS PRORAČUNA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2005 IN PRORAČUN ZA LETO 2006 Občinski svet Občine Grosuplje je na svoji 26. redni seji, dne 16. 2. 2005 z veliko večino sprejel proračuna Občine Grosuplje. Na osnutek in tudi na predlog obeh proračunov je bilo podano kar nekaj sprememb in amandmajev, tako s strani svetnikov kot s strani župana in občinske uprave. V času od priprave osnutka, ki je bil Občinskemu svetu predstavljen že na decembrski seji, do priprave predloga, je prišlo do nekaterih novih okoliščin, ki so bistveno vplivale na spremembo osnutka. V sklopu proračuna je bil sprejet tudi načrt razvojnih nalog do leta 2008. V občinah pripravljamo proračune na osnovi pravil, ki nam jih nalagajo Zakon o financiranju občin, Zakon o javnih financah, Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o izvrševanju proračuna in še kopica drugih zakonov in podzakonskih aktov. V članku se bom omejila samo na proračun za leto 2005. Več o proračunu za leto 2006 pa drugo leto, ko bo le ta popravljen glede na nova dejstva in spremembe, ki se bodo pojavile v letu 2005. V letu 2005 načrtujemo, da bo občina pridobila 2.790.254.000 tolarjev prihodkov. Planirane prihodke proračuna sestavljajo: - Davčni prihodki bodo znašali 1 milijardo 755 milijonov tolarjev. 70 % teh davkov predstavlja dohodnina (država nam odstopi 35 % dohodnine naših občanov). Ostali prihodki iz tega naslova so še nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki predstavlja 11 % davčnih prihodkov, davek na promet nepremičnin, ki predstavlja 4 % razne takse, kot so priključne takse, ekološke takse, takse za obremenjevanja okolja in podobno, ki predstavljajo 14 % davčnih prihodkov in ostali davčni prihodki, ki predstavljajo 1 % teh prihodkov. - Nedavčnl prihodki bodo znašali 663 milijonov tolarjev. Med te prihodke spadajo razne najemnine, kot so najemnine za stanovanja, poslovne prostore in zemljišča v lasti občine, prihodki od obresti, prihodki od prodaje blaga in storitev, upravne takse in seveda prispevki za urejanje stavbnih zemljišč, ki predstavljajo kar 63 % teh prihodkov. - Kapitalski prihodki bodo znašali 133 milijonov tolarjev. To so prihodki, kijih bo občina pridobila s prodajo svojega premoženja. Občina namerava v letu 2005 prodati poslovne prostore na Kolodvorski cesti 2 in nekaj zemljišč. - Donacije, ki jih občinski proračun tudi lahko pridobi, planiramo vsaj v višini 10 milijonov tolarjev. - Transfernl prihodki bodo znaša 11 230 milijonov tolarjev. To so prihodki iz državnega proračuna, ki jih naša občina pridobiva za financiranje osnovnih nalog, tako imenovana "finančna izravnava". Ta predstavlja 66 % vseh trans-fernih prihodkov. Nekaj transfernih prihodkov občina dobi tudi za financiranje investicij, kot je izgradnja nove knjižnice v Grosupljem. K tej investiciji bo država primaknila v tem letu 30 milijonov tolarjev. Naj pripomnim, da občina Grosuplje spada v krog razvitih slovenskih občin (presega 150 % povprečne republiške dohodnine na prebivalca) in je kot normativne vrednosti. Strukturo predvidenih prihodkov nam prikazuje tudi sledeči grafi: STRUKTURA PRIHODKOV V LETU 2005 STRUKTURA DAVČNIH PRIHODKOV V LETU 7005 1 Jrtif.ri.Sliln IK STRUKTURA NEDAVCNIH PRIHODKOV V LETU 2005 Prthodkl od °t*«l' PrthoAl od 1<* pramolcnji 67% K omenjenim prihodkom bomo dodali še neporabljena sredstva v letu 2004, ki jih je bilo 422 milijonov in smo jih prenesli v leto 2005. Dodali bomo še negativno razliko med prejetimi vračili danih posojil in danimi posojili v negativni višini 14 milijonov ter še pozitivno razliko v višini 75 milijonov med zadolževanjem in odplačanimi dolgovi. Na razpolago bo tako 3.273.606.000 tolarjev finančnih sredstev. Ta pa se bodo porabila za sledeče namene. STRUKTURA ODHODKOV PO URADIH V LETU 2005 USZ - Urad za splošne zadeve UGDDF - Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance UKI - Urad za komunalno infrastrukturo UP - Urad za prostor STRUKTURA ODHODKOV V LETU 2005 Investicijski transferi Tekoči odhodki i odhodki \ ^^^^^j Tekoči transferi 39% X. Najpomembnejši so nedvomno Investicijski odhodki. Občina Grosuplje spada po kazalcu investicijske naravnanosti proračuna v sam slovenski vrh. Tako naravnanost namerava občina obdržati tudi v prihodnje. To dokazujejo tudi zelo ambiciozno zastavljene razvojne naloge občine do leta 2008. Poleg obsežnih investicijskih vlaganj v komunalno infrastrukturo bo občina proračunska sredstva namenila izgradnji nove knjižnice v Grosupljem, izgradnji novega otroškega vrtca na Mrzlih njivah, izgradnji nove podružnične osnovne šole v Žalni in v tem obdobju pričela z izgradnjo novega prizidka k zdravstvenem domu v Grosupljem. V letu 2005 bo občina za nakupe zgradb in prostorov, za nakupe opreme, nakupe prevoznih sredstev, opreme, zemljišč, za novogradnje in pripravo investicijske dokumentacije namenila 1.192 milijonov tolarjev. Poleg tega bo še 491 milijonov tolarjev sredstev nakazala kot investicijski transfer javnim podjetjem, javnim zavodom, neprofitnim organizacijam in krajevnim skupnostim za investicije in investicijska vzdrževanja. To je kar 52 % vseh proračunskih odhodkov. Med najpomembnejše in največje investicije v letu 2005 uvrščamo investicijo v izgradnjo prizidka in adaptacijo stare stavbe knjižnice Grosuplje. V letu 2005 nas bo ta investicija stala 315 milijonov tolarjev. Žal seje zamaknila izgradnja vrtca WZ Kekec v leto 2006 in 2007, ker občina v letu 2005 ne bo dobila soglasja Ministrstva za finance o sofinanciranju s strani državnega proračuna. Vekko investicij na področju šolstva in otroškega varstva, ki so bila v letu 2004 v sistemu državnega sofinanciranja, seje namreč zamaknilo v leto 2005, saj je Ministrstvu za šolstvo in šport v letu 2005 zmanjkalo sredstev za nova sofinanciranja. V letu 2006 bomo pričeli tudi z izgradnjo nove podružnične osnovne šole v Žalni. Kljub zapletom okoli nakupa dodatnih zemljišč načrtujemo v letu 2005 nakup potrebnega zemljišča in pripravo projektne in gradbene dokumentacije za novogradnjo. To nas bo predvideno stalo 39,5 milijona tolarjev. Za potrebe izgradnje prizidka k zdravstvenem domu, bo potrebno v letošnjem letu pridobiti dodatno zemljišče. V pripravi pa je tudi idejni načrt in ostala projektna dokumentacija za izgradnjo prizidka. V proračunu smo za to investicijo v letu 2005 namenili 27 milijonov tolarjev. Za investicije v kmetijstvo bo namenjenih 14 milijonov tolarjev predvsem za celostni razvoj podeželja, melioracije, komasacije, apnenje zemljišč in ureditev pašnikov. Za izdelavo toplovodov pri opremljanju stavbnih zemljišč bomo porabili 37 milijonov tolarjev, za distribucijo in oskrbo z električno energijo pa 5,4 milijonov tolarjev. Za modernizacijo in rekonstrukcijo lokalnih cest bo občina namenila kar 78 milijonov tolarjev, za modernizacijo in rekonstrukcijo javnih poti, največ za izgradnjo prometne infrastrukture pri opremljanju stavbnih zemljišč, pa kar 191 milijonov tolarjev. Za modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih cest planiramo porabo v višini 61 milijonov tolarjev. Za ureditev pokopališč in mrliških vežic bomo porabili 51 milijonov tolarjev. Za izgradnjo kanalizacij potrebujemo glede na začrtane cilje v tem letu 148 milijonov tolarjev. Čistilne naprave nas bodo predvidoma stale 11,5 milijona tolarjev. Izgradnja vodovodov nas bo stala 129 milijonov tolarjev. V letu 2005 se bo nadaljevala izgradnja zadrževalnika Bičje, ki nas bo predvidoma v tem letu stala 75 milijonov tolarjev. Za projekte urejanja prostora, strategije prostorskega razvoja in priprave urbanistične dokumentacije je v občinskem proračunu rezerviranih 69 milijonov tolarjev. Ostala investicijska sredstva bomo porabili za manjše investicije in inve- predvsem: - funkcioniranje občinske uprave, -funkcioniranje občinskega sveta in krajevnih skupnosti, - stroški občinskega časopisa, - financiranje političnih strank in svetniških skupin, odborov, - obramba, javni red in varnost. Za predšolsko vzgojo In izobraževanje bomo porabili 586 milijonov tolarjev, predvsem za: - prevoze otrok v šolo, - pokrivanje materialnih stroškov (elektrika, komunalne storitve, ogrevanje, zavarovanje, tekoče vzdrževanje in podobno) osnovnih šol in glasbene šole, - financiranje dodatnega programa v osnovnih šolah (stroške športnega pedagoga na nižji stopnji, učitelja angleškega jezika v 4. razredu, šolske ekskurzije in podobno, v višini 11.100 tolarjev letno na otroka), - varstvo vozačev v šolah, - druge izdatke zaposlenim v glasbeni šoli, - štipendije za nadarjene študente, - povprečno 70% cene za oskrbo otrok v vrtcih, - dodatne programe v vrtcih. Za socialno varstvo bomo porabili 108 milijonov tolarjev, predvsem za: - financiranje bivanja naših občanov, ki nimajo lastnih prihodkov ali so ti prihodki prenizki, v zavodih za odrasle, - denarne pomoči občanom v socialni stiski, - darilo staršem za novorojence, - zdravstveno zavarovanje nezaposlenih oseb, ki niso drugače zdravstveno zavarovani, - sofinanciranje dejavnosti Centra za socialno delo Grosuplje, - financiranje humanitarnih organizacij in društev, - pomoč družini na domu, - sofinanciranje javnih del. Za šport bomo namenili 73 milijonov tolarjev in sicer za: - športno vzgojo šoloobveznih otrok, - športno vzgojo mladine, - športno rekreacijo, - kakovostni in vrhunski šport, - financiranje strokovne službe zveze športnih organizacij. Za kulturo bomo namenil milijonov tolarjev in sicer: 119 - financiranje strokovne službe zveze kulturnih organizacij, - programe kulturnih društev, - upravljanje kulturnega doma Grosuplje, - funkcioniranje knjižnice (plače uslužbencev, materialni stroški, sofinanciranje knjižničnega gradiva in podobno). Za financiranje dejavnosti društev bo občina v letošnjem letu namenila 11 milijonov tolarjev. Za tekoče naloge v kmetijstvu bo občina namenila v tem letu 29 milijonov tolarjev največ za: - zavarovanje plemenske živine in poljščin, - prevoze in analize mleka, - sofinanciranje umetnega osemenjevanja, - financiranje strokovnih nalog Kmetijske svetovalne službe, - podpora razvoju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - podpora naložbam in prestrukturiranju kmetij. Tekoče naloge na področju turizma bodo bremenile proračun v višini 13 milijonov tolarjev in sicer predvsem za: - sofinanciranje turistične zveze in turističnih društev, - promocijske naloge občine, - predstavitev naravne in kulturne dediščine. Na področju komunalne infrastrukture bomo za tekoče naloge porabili 261 milijonov tolarjev.največ za: - cestni promet, - vzdrževanje pokopališč, zelenic, parkov idr., - varstvo okolja, - oskrbo z vodo, - cestno razsvetljavo. Vsi odhodki proračuna bodo tako za tekoče naloge kot za investicije dosegli višino 3 milijarde 274 milijonov tolarjev. Želimo si in seveda bomo delali na tem, da bomo uresničili ta ambiciozno začrtani in razvojno naravnani proračun in s tem pripomogli k boljšim bivanjskim pogojem naših občanov. Vodja Urada za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance STRUKTURA INVESTICIJSKIH ODHODKOV PO URADIH V LETU 2005 UP USZ 3% I 4% sticijska vzdrževanja. Proračunska sredstva se poleg investicijske porabe porabljajo še za takoimenovano tekočo porabo. Večino nalog, ki jih občina tekoče izvaja, so zakonsko določene. Zakoni natančno opredeljujejo njihovo izvajanje in financiranje. Občina opravlja tudi naloge, ki se izvajajo na osnovi pravilnikov, odlokov in sklepov, ki jih sprejme Občinski svet Občine Grosuplje in župan Občine Grosuplje. Za izvajanje splošnih nalog bomo porabili 358 milijonov tolarjev. Te so NIKO MIHIČINAC K.D. (PREMIČNI. K010VV0RSKA 3, 1290 GROSUPUE TEL: 01-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM: 041-405 258 SMS: 405258@UNUX.M08im.SI E-lW^^^@MIHICINAC-NEP^mmE.SI uRL^^mmm^mEMlNiNE.si II POSVETUJETE PRI NAS! Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 78607-22. 78607-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: lozem(8«iol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic. Vera Šparovec. Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje In fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN: 1580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006 611/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.600 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V APRILU 2005 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 1, APRILA 2005, Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Prispevki pravnih oseb se ne honorirajo. morajo pa biti avtori-zirani, podpisani (in požigosani). Pisma bralcev, pravnih oseb in nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom ■ pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z vašim naslovom In znamkami. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK 0 USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPEUSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), kije bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30.10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Prispevke naj avtorji predajo v kratki obliki. V skladu s programsko zasnovo in uredniško politiko bomo vsa nenaročena besedila, ki bodo daljša od 1800 znakov, zaradi pomanjkanja prostora krajšali. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v velikosti 12 (do max 16) pt ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA FOTOGRAFIJE IN OSTALO SLIKOVNO GRADIVO Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. KNJIŽNICA GROSUPLJE ho w m 26. seja občinskega sveta - Predlog rebalansa proračuna za leto 2005 in proračuna za leto 2006 MFM »IGF Nadaljevanje 26. (prekinjene) redne seje občinskega sveta -16. februar 2005 Župan Janez Lesjakje uvodoma povedal, da so svetniki pred sejo pravočasno dobili popravljen osnutek proračuna kot predlog z nekaterimi vnesenimi popravki - tudi s tistimi, ki so jih predložili občinski svetniki oziroma posamezne svetniške skupine. Od sprejetja osnutka (razen pisnega predloga Združene liste socialnih demokratov) ni bilo pripomb. Občinski odbori posebej o predlogu proračuna niso razpravljali, ker so menili, da so svoje osnovne usmeritve že podali s pripombami na osnutek. Vodja urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance, ga. Jelka Kogovškova, je nato povedala, da je med tem časom prišlo do dodatnih informacij, zato so se nekoliko spremenile tudi postavke iz osnutka proračuna tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Vsi predlogi sprememb proračuna pa so med seboj uravnoteženi. UVOD V RAZPRAVO V razpravi je Dušan Hočevar (SDS) poleg komentarja o sofinanciranju Železnice za nadvoz proti Sončnim dvorom dodal, da ga moti zmanjšanje predvidenih sredstev za vrtec, pa tudi predvidena sredstva za razširitev in adaptacijo Knjižnice Grosuplje. Podpri pa je obnovo ceste Grosuplje - Cikava in pločnikov v Račni in k temu dodal pomislek v zvezi z odkupi zemljišč, ki jih bo treba reševati ob tem. Svetniška skupina SDS je pripravila naslednje tri uravnotežene amandmaje. Adaptacija zdravstvenega doma naj se zviša za 5 mio sit za isti znesek naj se zmanjša postavka Grosuplje - mesto kipov. Naslednja dva amandmaja pa sta bila namenjena 20 % omejitvi prerazporeditve sredstev proračunskih postavk tako za leto 2005 kot tudi za leto 2006, saj menijo, »da bo na ta način proračun natančnejši (a še vedno dovolj fleksibilen) finančni načrt, ne pa ohlapna in neobvezujoča usmeritev Občinskega sveta.« Miha Kadunc (NSI) je spomnil na nekoč že začeto razpravo na občinskem svetu o uvajanju projekta obnovljivih virov, ki bi ga po njegovem lahko začeli izvajati v Ponovi vasi sočasno s predvideno gradnjo kanalizacije. Janez Pintar (SDS) je v predlogu proračuna opazil poleg nekaterih vnesenih pripomb spremembe še nekaterih drugih postavk, kot na primer proračunske rezerve. NEKATERI OBČINSKI ODGOVORI Župan je dodatno v obširni obrazložitvi za spremembo postavk pri knjižnici dejal, da bo zaradi sofinanciranja države in zamika le tega treba vložiti ves denar, nato bo pričakovani denar šele občina dobila na svoj račun. Knjižnica naj bi v prihodnje izvajala tudi druge usluge informacijskega, izobraževalnega in domoznanskega značaja. Meni pa, da je podjetje Avtotransporti Kastelec z nakazilom darila v višini 1 mio SIT že nakazalo eno od možnosti, na kakšen način naj bi se tudi knjižnico opremilo v zaključni fazi. Na občini bodo poskušali na podoben način vključiti tudi druge sponzorje. Kar se tiče podružničnih šol in predhodnega odkupa zemljišč, se strinja s Hočevarjem. Meni pa. da je najprej treba imeti vsaj idejni projekt šele nato lahko opravijo odkup zemljišč, saj so cene zemljišč zelo visoke. Poleg tega je sprememba namembnosti za občino prav tako dolgotrajen postopek. Za zemljišče in dokumentacijo za zdravstveni dom pa je po njegovem mnenju 10 mio sit dovolj in tega zneska ni potrebno dvigniti še za 5 mio sit O postavki Grosuplje - mesto kipov pa meni, da jo je prav tako nesmiselno zmanjševati, ker ugotavlja, da zdaj občine v okolici posnemajo Grosuplje, saj želijo podpreti podobno dejavnost Predlaga, da svetniki ta amandma umaknejo. Pravica župana je tudi, da spreminja vrednosti znotraj postavk, če je to v duhu in v skladu s proračunom. Vse mora biti že sprejeto v okviru proračuna. Predlagal je »razumno mejo« 50 %. Kaduncu pa je dejal, da njegovega predloga ni razumel kot amandma, čeprav se zaveda, da bo Evropska skupnost v prihodnje take projekte podpirala. Trenutno pa še ni nobenih izračunov, koliko bi nas to stalo. Poleg tega bi morali tak projekt uvesti v vseh krajevnih skupnostih. Zato je Kadunčeva pobuda ostala izven letošnjega proračuna. Jelka Kogovškova je povedala, kako je glede proračunske rezerve. Le-ta se oblikuje sproti. Nekaj sredstev je šlo tudi za pomoč ponesrečenim v jugovzhodni Aziji - 300.000 sit V proračunu pa je tudi nekaj postavk, za katere se ne more natančno vedeti vnaprej, kako se bodo pojavljale in v kakšni višini. ZAPLET - REPLIKE Dušan Hočevarje glede knjižnice dejal, da se bo najbrž že zdaj dokaj visoka postavka na koncu še zvišala. Glede kipov meni, da niso postavljeni na dostojna mesta, saj Grosuplje nima urejenih parkov in drugh mest kjer bi kipi stali na nekem uglednem mestu. Glede omejitev prerazporeditve pa je menil, da so zakonite. Božo Predalič (SDS) je o nakupih zemljišč menil, da naj se kupujejo pred spremembo namembnosti. Kar se tiče dileme zdravstveni dom ali kipi, je dejal, če se vztraja na kipih, naj da župan amandma na amandma in vzame za zdravstveni dom iz kakšne druge postavke. Glede prerazporeditev sredstev na proračunskih postavkah pa je dodal, da župan oziroma zakonodaja od svetnikov zahtevata, da morajo natančno povedati na primer pri vlaganju amandmajev, iz katere postavke na katere gre koliko denarja, župan pa naj bi si zase izboril neomejene možnosti. Zanimivo pa je ravno obratno npr. stališče LDSa v Mengšu v zvezi z omejevanjem prenosa sredstev med proračunskimi postavkami, kjer župan pripada stranki SDS. Dr. Miro Kranjc (LDS) je repliciral glede predlaganih prerazporeditev. Zakon pravi, da mora pri vlaganju amandmajev veljati načelo izravnav. Župan pa vseeno nima neomejenih možnosti prerazporejanja. Ne gre za ohlapno in neobvezujočo usmeritev, temveč za operativno problematiko, saj se bo pri omejevanju župana na eni strani povečalo prenapihnjeno planiranje ter da bo potrebno vedno znova sprejemati rebalans proračuna. Meni pa, da ima SDS veliko več drugih možnosti, da bi bolje vplivala na kontrolo in dobro izrabo proračunskih sredstev. Ena od teh je na primer možnost delovanja v nadzornem odboru, ki bi lahko skozi vse leto spremljal prilive in porabo denarja. Zato je prepričan, da gre pri takem amandmaju predvsem za politično gesto. Jože Intihar (LDS) je menil, da načeloma amandmaji niso sporni. Bolj je problem v podrobnostih oziroma v sami izvedbi. Glede zdravstvenega doma pa je menil, da se je direktor Mervič dovolj angažiral in »vlak teče«. Meni pa, da je v tujini precej slabše glede oskrbe prebivalcev z zdravstvom in bi že sedanji zdravstveni dom bil (po njegovem) primeren. V nadaljevanju je sicer navajal, da je zdravje eno od največjih vrednot a takoj za tem, da je grosupeljski zdravstveni dom dober, le organizacija je prešibka. Zato je kot dr. Kranjc menil, da gre pri amandmaju SDS predvsem za politične poteze. Lojze Verbajs (SDS) se je dotaknil grosupeljske identitete in menil, da kraj Grosuplje s samimi kipi še vedno ne bo dobilo identitete. Izhaja iz krajevne skupnosti, ki z identiteto nima problemov (Račna - o.p.). Kultura, šport, gasilci... so živi, le ljudje morajo stopiti skupaj. Podobno je navajal tudi Martin Tomažin (SDS) in dejal, da ni nihče proti kulturi in kipom. Vprašanje pa je, kako z grosupeljsko identiteto. Kulturo ne more delati le denar, ampak jo ustvarjajo predvsem ljudje. Božo Predalič je menil, da je zakonska možnost glede prerazporeditev odprta, in da je treba vztrajati na omejitvi glede razporejanj, Dušan Hočevarje ovrgel Kranjčeve trditve in jih označil za demagoške, dr. Peter Verlič (SDS) pa je še dodal, da je že župan dejal, da gre za manjše prerazporeditve in 90 % realizacijo proračuna v preteklosti, kar je še en dokaz, da takšen amandma o omejevanju prenašanja sredstev med proračunskimi postavkami sploh ni problem. Dr. Kranjc pa je vztrajal, da se grosupeljski proračun ne izvaja nezakonito, kar je tudi že ugotovilo računsko sodišče. Župan Hočevarju o predragi knjižnici: V tej občini je bilo grajenih precej prepečeni objektov - komunalni objekti, mnoge ceste, stara občina... - pa so vsi v zelo slabem stanju. Za šentjursko osnovno šolo je bil npr. projekt voden natančno in je bil na koncu celo cenejši od predhodno postavljene ocene. Zato ne sprejema kritike, da ne bi mogla projekta knjižnice prav tako uspešno voditi in nadzirati občina. Kipi, umetnost in kultura - če za to ceno dobimo tako število kakovostnih izdelkov, potem je to le dobrodošlo. Urejanje Grosupljega se bo nadaljevalo. Predaliču gede nakupov zemljišč: Občina ne more nakupovati na zalogo. Za zdravstveni dom je predvideno 10 mio SIT za projekte in 10 za zemljišče in po njegovem 5 mio dodatnih sit ne pomeni ničesar. Zaradi prerazporeditev pa je s primerjavo aktivnih krajevnih skupnosti razložil, kaj pomeni samo prerazporejanje oziroma boljša izraba sredstev znotraj proračunskih postavk. Lete pa ne sme seliti na druge postavke. Božo Predalič je (županu, Kranjcu in Intiharju) gede trditev o politiki v slabšalnem pomenu zatrdil, da odločitve morajo biti politične, saj je vse svetovno dogajanje politično. Glede denarja pa, da so dali samo en finančni popravek za 5 mio sit (manj kot 2 % gede na ves proračun!), razpravljajo pa že dobri dve uri. Dr. Janez Mervič seje nato odzval na Intiharjevo izjavo o primernosti zdravstvenega doma. »Le čevlje sodi naj Kopitar!« Meni, da si naši občani zaslužijo boljši zdravstveni dom. S tem bo dana tudi potencialna možnost boljše zdravstvene oskrbe. Treba se je primerjati z boljšimi, vsaj s tistimi v Sloveniji. Glede organizacije pa je dejal, da ima vsak zdravnik v grosupeljskem zdravstvenem domu nad 70 pacientov na dan, po normi pa bi bilo dovolj že 32. Sicer pa podpira amandma, ki je namenjen nakupu zemljišča. Lastnik naj bi bil po zagotovilu pripravljen občini prodati zemljišče po ugodni ceni. Župan meni, da ni dobro vnaprej postavljati ceno za odkup. Dušan Lavrič (ZLSD) je ponovil svoje stališče glede urejenosti, vendar pa je o amandmajih Slovenske demokratske stranke dejal, da bo prvi amandma o zdravstvenem domu in kipih podprl, o drugh dveh, ki govorita o omejitvah prerazporeditve znotraj postavk, pa je menil, da bi se lahko še pogajali. Dr. Kranjc meni, da so zunanji vplivi gavni vzrok za prerazporeditve in da so bolj vzrok za vztrajanje SDSa, da bodo predstavljeni s svojimi izjavami v Grosupeljskih odmevih, čeprav imajo tudi več drugh instrumentov gede porabe proračunskih sredstev. Pintar je (ponovno) nakazal eno od možnosti za spremembo njihovega amandmaja, ki govori o zmanjšanju postavke o kipih. »Če ne bo šlo iz kipov, bo šlo morda iz kakšne druge postavke, le politična volja je potrebna,« je dejal. Glede prerazporeditev pa je navedel, daje primerjal proračune Domžal, Litije, Ljubljane, Mengša, Postojne, Semiča in še nekatere druge. Na pomisleke na omejevanje župana pa je dejal, da so s tem zmanjšane možnosti za drobljenje proračuna in natančnejše načrtovanje, v nadaljevanju pa tudi, da so vsaki demokratični oblasti postavljeni tudi določeni kriteriji, ki pomenijo tudi neke vrste omejitve. Uspešna je tista realizacija, ki je realizirala čim več kakovostnih postavk. Vso to Pintarjevo razpravo oziroma repliciranje pa je nato župan (kljub temu, da je malo prej zatrjeval, da seje prav Pintar dokaj natančno poglobil v proračun) vehementno označil za splošno demagogjo. Dr. Kranjc je menil, da je treba pri ocenjevanju najti primerna merila. Na to temo je cela vrsta teorij. Če gre za splošno ugotovitev, da gre za 90 % realizacijo, je v splošnem 90 % realiziranih ciljev. Pod drobnogledom pa so pomembne posamezne postavke. In za tiste, ki so v skupini 10 %, ki niso realizirane, so lahko tudi politična katastrofa, je v svoji akademski razpravi poskušal utemeljevati merila uspešnosti. Za razvoj Grosupljega pa je menil, da je relativno dober in je poleg geografskih danosti, zgodovine in drugh razvojnih možnosti posledica tudi relativno pametnih (a tudi političnih - o.p.) odločitev v zadnjem petletnem obdobju. Jože Šircelj (NKG) je izpostavil problematiko spreminjanja nekaterih postavk na prihodkih (prenapihnjenost!), ki so se spremenile od osnutka tudi za nekaj deset mio sit navzgor. Glede amandmajev SDS meni, da niso problematični, saj gre za večjo natančnost s strani občinske uprave pri načrtovanju prihodkov kot tudi odhodkov. Jože Intihar je nato predlagal, da bi o predlaganih amandmajih glasovali. Cinično pa je dodal, da je treba župana ustaviti, saj naj bi bilo treba »uspešne konje« ustaviti. Amandmaje je nato (nepreklicno) označil za negativne. Z omejevanjem prerazporejanja se po njegovem omejuje tudi razvoj. OBRAT PROTI KLAVRNEMU KONCU! Po vsem tem, koje župan Janez Lesjak videl, daje premoč zagovornikov amandmajev o zvišanju sredstev za nakup zemljišča za zdravstveni dom in o omejevanju prerazporeditve proračunskih postavk do največ 20 %, je začel izbirati ostre in trde besede. Širclju pa je mimogrede dodal, da ga je razočaral in celo dodal obtožbo, da gre pri vloženih treh amandmajih za rušenje proračuna ter za sabotažo (Slovar slovenskega knjižnega jezika za besedo sabotaža pravi: namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda). Dr. Lavriča je odvrnil, da so njegove primerjave med proračuni podjetij in občinske uprave neprimerni. V tem slogu je nadaljevala tudi Jelka Kogovškova. Prihodki prenosa so bili narejeni najprej sredi decembra, ko še ni bilo znano glede vseh izplačil. V tem času pa se zgodi veliko plačil. Marko Podvršnik pa je spregovoril o primernem planiranju proračuna in nakazal, da se bo z omejevanje prenosov ustvarjala možnost prenapihovanja v načrtovanju proračunskih postavk. V zadnjih letih so se tudi močno spremenili pogoji dela, saj je treba na primer že za najmanjši poseg v lastništvo podpisovati posebne pogodbe. Omejitve v amandmajih pa so tudi po njegovem predvsem ovira pri delu občinske uprave. Jože Šircelj je nato posebej opozoril na pomanjkanje komunikacije. Na seje občinskega sveta so običajno uvrščene točke, ki govorijo o malenkostih (odtujitve in pridobitve nekaj kv. metrov zemlje), o razvojnih vprašanjih pa svetniki ne dobijo odgovorov niti nimajo pravih možnosti razprave. Tako so npr. »strokovni odgovori«, da bodo otroci iz Sončnih dvorov hodili v šolo v Ljubljano, prav tako tudi k svojim zdravnikom v Ljubljano. Župan je nato Širclja ponovno zavrnil z razlago, da javne razprave niso obiskane in svetoval, da naj svetniki razpravljajo o točkah takrat ko so na dnevnem redu. Dušan Lavrič je ogorčeno opomnil župana, da je v mnogh delih razprava nespametna, za kar precej pripomore njegovo vodenje sej, ko ne dovoli v določenih odločilnih trenutkih demokratične razprave. V občinskem svetu so vendarle tudi izobraženi ljudje z različnimi izkušnjami, pa se njihove pripombe z dolgoveznim razpravljanjem in nepravilnim vodenjem spravijo v situacijo, kojih nekateri enostavno ne marajo več poslušati. 0 amandmajih pa je menil, da bi bilo treba gasovati, saj so legitimni. Župan je nato ponovno zavrnil tudi dr. Lavriča in vse ostale ter vztrajal na svojem. Nato so svetniki SDS, SLS in NSI odšli s seje z obrazložitvijo, da seja ni bila vodena korektno. In nato je župan (spet) za užaljeno iztočnico pred kamerami in to pot s spodaj podpisanim in edinim prisotnim z vrst medijev (kar je tudi zanimivo!) menil, daje desna stran želela provokacijo in je le čakala na ugoden trenutek ter vso odgovornost o ne-sprejetem proračunu naprtil strankam, ki so sejo zapustile. Po štirih urah, treh minutah in dvajsetih sekundah se je na ta način seja o edini točki dnevnega reda oziroma gavnem dokumentu, katerega pripravijo občinske strokovne službe, na občinski svet ga predloži župan, o njem pa izključno odloča občinski svet klavrno končala. Jože Miklič mm Na začetku seje so svetniki na mizo prejeli amandmaje občinske uprave, iz katerih je bilo razvidno, da so se postavke na prihodkih povečale (ŠE!) za 95 mio SIT, na predhodni seji pa so bproračunsko porabo že zvišali za 326 mio SIT. V razpravi so se nato svetniki dotaknili predvsem naslednjih tem: ZAVRNJENA GRADNJA VRTCA Dr. Miro Kranjc (LDS) je utemeljeval enega izmed vloženih amandmajev občinske uprave, daje Ministrstvo za šolstvo in šport zavrnilo letos sofinanciranje vrtca v Grosupljem, zato je smiselno, da se načrtovana sredstva namenijo za nakup zemljišča ob zdravstvenem domu in podružnični šoli v Žalni. Janeza Pintarja (SDS) je zanimalo, koliko je bilo predvidenih sredstev za vrtec, ki so jih letos preklicali z ministrstva in če za to obstaja dokument? Podobno vprašanje je postavil tudi Matjaž Trontelj (SLS) in menil, da bo kljub predvidenemu 10 % sofinanciranju države iz občinskega proračuna vseeno treba nameniti bistveni in gavni del sredstev. Nadalje pa ga je zanimalo, ali bo lahko izpadlo razliko do polne cene država nakazala v naslednjem letu. Župan pa pravi, da bodo o tem z državo sledila še trda pogajanja, naknadno pa je pojasnil, da se bodo verjetno sredstva za gradnjo vrtca zagotavljala iz investicij, ki se na državni ravni ne bodo realizirale. ZDRAVSTVENI DOM Dr. Janez Mervič (SDS) je opozoril na nedoslednost v izrazoslovju, uporabljenem v dokumentu proračuna. Namesto adaptacije naj se uvede beseda širitev gradnje zdravstvenega doma. 0 tem je tudi Stane Žvega (ZLSD) želel, da bi se zapisalo bolj natančen izraz. Županje pojasnil, da gre za strokoven izraz, v praksi pa se bo opravila in adaptacija in dograditev. Franc Štibernik (LDS) je glede na predhodno razpravo v občinskem svetu predlagal amandma (na amandma občine!) prestavitev sredstev iz postavke za širitev zdravstvenega doma v aktualne zdravstvene potrebe občanov. Dr. Mervič je Šti-berniku pojasnil, daje nekatere dejavnosti v zdravstvenem domu nemogoče razvrščati po domače, saj gre tudi za rešitve, ki morajo ustrezati določenim zakonskim kriterijem na področju zdravstva. Širitev kapacitet posameznih oddelkov ne more nadomestiti potrebnega nakupa zemljišča in dograditve posameznih oddelkov, ki so nujno potrebni. V nadaljevanju pa je spregovoril o modernizaciji laboratorija in tudi o (po njegovem) ugodnih pogovorih z lastnikom, s katerim pa, zatrjuje, ni sklepal še nikakršnih dokončnih dogovorov, saj je za to pristojna občina. Jože Intihar (LDS) seje ponovno obregnil ob postavko, namenjeno za nakup zemljišča oziroma širitev zdravstvenega doma, ki naj bi v letu 2005 znašala 15 mio sit Spraševal seje, če ni že v začetku nakup zemljišča prevrednoten. Župan mu je pritrdil, da se običajno cene zemljišč zares precej povečajo, ko se občina pojavi kot interesent za nakup. Menil je, da je prav v tem trenutku največja zmeda na tem področju nasploh v Sloveniji, saj nimamo uradno še sprejetega EVRA, lastniki zemljišč pa so cene enostavno iz nem ških mark nominalno spremenili (brez devizne klavzule) kar v EVRE. V zvezi s tem je navedel še nekaj podatkov »iz kronologje občinskih pogajanj« v zvezi s ceno zemljišča in sorazmernega zmanjševanja površine na minimalno in optimalno še sprejem Ijivo potrebo. Dr. Miro Kranjc pa je ob tem povedal, da je bil lastnik prisoten na prejšnji (prekinjeni) seji in da je (med pavzo!? -o.p.) pred nekaj svetniki izjavil, da bo zemljišče dal na razpolago po uradni cenitvi. CESTA GROSUPUE - CIKAVA Dr. Kranjc: Pomembno dejstvo je, da se v letošnjem letu začne z rekonstrukcijo ceste od Grosupljega do Cikave in se jo konča v naslednjem letu. Staneta Žvego (ZLSD) pa je zanimalo, če so v ceno vključeni tudi pločniki in kolesarske steze. Župan je navedel, da so v zadnjih dnevih stekli intenzivni pogovori in da bo pro- jekt stal okvirno 413 mio sit občina pa naj bi sofinancirala 123 mio sit V izgradnjo bosta vključena tudi najbližja soseda (Avtotransporti Kastelec in Mercator) zaradi priključkov in za zavijalne pasove na tem delu ter za dodatne vertikalne in horizontalne signalizacije. Ker se v zadnjem času pospešeno odvijajo pogovori gede ceste, je bilo v ta namen treba povečati tudi sredstva sofinanciranja, čeprav dokončnega zneska občina še nima. Župan: Občina po zakonu sofinancira samo del ceste, ki se neposredno dotika občanov (pločniki, kolesarske ceste, javna razsvetljava ter morebitne prestavitve komunalnih in drugh vodov). K temu pa je treba dodati še vedno veliko dodatnih kriterijev. Velja pa načelo, da cesto skozi kraj gradi občina, izven naselja pa država. Občina in »država« se še pogajata, kaj je znotraj in kaj zunaj naselja. LAS Borut Hrovatin (LDS) je v imenu LAS predlagal amandma v višini 3 mio sit Prejšnje leto je bilo zanj iz proračuna namenjeno 1,8 mio sit Jelka Kogovškova je obrazložila, daje bil LAS gede na njegovo delovanje posebej opredeljen s postavko. Za povečanje iz 2 na 3 mio sit pa bi bilo treba posebej navesti tudi, od kod jih vzeti. Župan podpira dejavnost LASa, vendar pa se dejavnost LASa širi tudi na druge občine. S tem se povečujejo tudi sredstva. Zato bi bilo treba najprej dati poročilo, nato narediti finančni načrt in možnosti sofinanciranja še iz drugh sredin. Po zakonu pa je treba to izvesti tudi z javnim razpisom. Zato meni, da amandmaja LAS trenutno ni mogoče uvesti v proračun. OSTALA RAZPRAVA Dr. Kranjc podpira amandma prerazporeditve sredstev za kipe. Pintarja je zanimalo, če imajo od pristojnih ministrstev pisna zagotovila tudi za druge projekte, ki naj bi jih država sofinancirala. Glede pisnih zagotovil je župan dejal, da je pisno zagotovilo veljaven državni proračun. Ker pa so svetniki SDS vložili amandma o 20 % omejevanju sredstev znotraj posameznih proračunskih postavk, je župan menil, da treba narediti tudi več rezervacij, saj se nekaterim investicijam zaradi tega ne bi smeli odreči. AMANDMAJI IN GLASOVANJE Koje razprava izzvenela, je župan predlagal nekaj pavze, da bodo lahko uredili vrstni red amandmajev. Nato so svetniki gasovali o posameznih amandmajih. Večji del proračunskih postavk v teh amandmajih so stroškovno bili povezani z dvakrat vloženimi amandmaji občinske uprave. Tako je bil osnutek rebalansa proračuna za 2005 in proračuna za 2006, kije bil svetnikom predstavljen že na decembrski seji občinskega sveta, močno spremenjen, še posebej na nekaterih investicijskih postavkah, nekatera pa so se (zanimivo, temu do sedaj nismo še bili priča) premaknile v leto 2006. Med (prejostalimi amandmaji pa so bili nato le še trije: - 5 mio sit visoka postavka v zvezi z nakupom zemljišča pri zdravstvenem domu in zmanjšanje sredstev za kiparske delavnice za 5 mio sit, ki ga je vložila SDS. - Odloku o proračunu se doda člen, v katerem prerazporeditve proračunskih postavk ne smejo presegati 20 %. Velja za leto 2005 in za leto 2006 - vložila tudi SDS. Glasovanje o navedenih zadnjih treh "najbolj vročih amandmajih" pa se je na koncu razpletlo zelo nepričakovano, kajti zaradi odsotnosti nekaterih svetnikov, ki so podpirali te amandmaje, jih je bilo vseeno za oba amandmaja 9 za, 8 pa proti, kar je pomenilo, da nekateri "na levi" niso gasovali, in je bil zato amandma sprejet Svetniki so nato s 16 glasovi v »paketih« sprejeli amandmaje občinske uprave in KS Št Jurij. O predlogu rebalansa proračuna za leto 2005 in proračunu za leto 2006 v celoti pa je na koncu gasovalo 18 svetnikov za. Jože Miklič n §WiT i <§§[ "OBČINSKI" AMANDMAJI 27. redna seja občinskega sveta - 23. marec 2005 PRVI VLOŽENI AMANDMAJI NA SEJI 9.2.2005 PRIHODKI Prihodki iz naslova koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo - v letu 2005 30 mio SIT. Prispevek za urejanje stavbnih zem Ijišč - v letu 2005 za 8,1 mio SIT, v letu 2006 pa za 50 mio SIT. Prihodki od prodaje stavbnih zemljišč -v letu 2005 za 35 mio SIT. Sofinanciranje ARSŽ za nadvoz nad železnico - Brezje - v letu 2005 v višini 75 mio SIT. Stanje sredstev na računih dne 31.12.2004 - prenos iz leta 2004 178 mio SIT. ODHODKI URAD ZA SPLOŠNE ZADEVE Rebalans 2005: Financiranje političnih strank in svetniških skupin se zviša za 0,25 mio SIT zaradi zagotovitve 0,6% za delovanje političnih strank. Počitniška dejavnost Tekoče vzdrževanje počitniških objektov - za 2,9 mio SIT Sredstva za redno dejavnost zaščite in reševanja - postavki se zvišata za 650 tisoč SIT. Prva za 500 tisoč SIT in druga za 150 tisoč SIT. Obe postavki pa sta namenjeni za izvedbo tečaja prve pomoči za pripadnike gasilskih društev v občini in za popolnitev ekipe prve pomoči Štaba CZ občine Grosuplje. Skupno povišanje proračunskih izdatkov v višini: 3,8 mio SIT se zagotovi z znižanjem proračunske postavke: Investicije in investicijsko vzdrževanje občinske uprave, Nakup pisarniškega pohištva v višini: 3.8 mio SIT. Proračun 2006: Investicije in investicijsko vzdrževanje občinske uprave. Postavka se zviša za 3mio SIT. Sredstva se zagotovijo z znižanjem proračunske postavke: Plače, dmgi izdatki zaposlenim in prispevki, Osnovne plače, v višini 3 mio SIT. Sredstva so planirana za najnujnejšo pisarniško opremo v predvideni (novi) večnamenski dvorani na lokaciji sedanjega Družbenega doma v Grosupljem. URAD ZA GOSPODARSTVO, DRUŽBENE DEJAVNOSTIIN FINANCE Štipendije za nadarjene študente-Postavka se zviša za 0,500 mio SIT. Investicije v šole. Glede na to, daje bil projektant za pripravo projektne dokumentacije za novo POŠ Žalna pred kratkim izbran in je njegova ponudbena cena že znana, postavko v letu 2005 znižujemo za 2,5 mio SIT. Investicije v vrtce - Glede na to, da v proračunu, zaradi manjšega dejanskega prenosa sredstev iz leta 2004, kot je bilo planirano, primanjkuje sredstev, bomo izgradnjo vrtca časovno potegnili v leto 2006. Tako postavko v letu 2005 zmanjšujemo za 50 mio SIT. V letu 20-06 pa jo za isti znesek povečujemo. (TU JE OSNOVNI VZROK, IN NE V IZPADLEM SOFINANCIRANJU MINISTRSTVA -o.p.) Projektna dokumentacija - knjižnica v letu 2005 zvišujemo postavko za 1 mio SIT. Nakup prostorov in gradnja knjižnice - v letu 2005 zmanjšujemo za 50 mio SIT, v letu 2006 pa jo za isti znesek povečujemo. Adaptacija zdravstvenega doma - postavko povečujemo za 10 mio SIT. Sofinanciranje melioracij - investicijske transfere posameznikom in zasebnikom dvigujemo postavko za 1 mio SIT. URAD ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO Vzdrževanje gozdnih cest - Sredstva za plačilo del na gozdni cesti na Malem Koncu, ki so bila izvedena v letu 2004, je potrebno zagotoviti s povečanjem postavke. Postavka se zviša za 1 mio SIT. Pločnik ob Ljubljanski cesti Načrti in druga projektna dokumentacija - postavka se ustrezno zmanjša za 1 mio SIT. Modernizacija in rekonstrukcija regionalnih cest (RC) - Pridobitve zemljišč za ureditev križišča »Kovinastroj«, za ureditev pločnika v Račni ter za rekonstrukcijo odseka regionalne ceste Cikava - Gro- suplje s pločnikom in kolesarsko stezo. Postavka skupaj znaša 25 mio SIT. Nakup zemljišč - Postavka se zaradi prerazporeditve sredstev na druge ustrezne postavke skupno zniža za 25 mio SIT. Izgradnja kanalizacij - Spodnja Slivnica - nadaljevanje - Za čas gradnje kanalizacije je investitor dolžan zagotoviti varnostni načrt, ki sicer sodi v sklop investicije, ni pa ga možno financirati iz trans-fernih sredstev. Sredstva v potrebni višini se prenesejo na drugo ustrezno postavko. Postavka se zniža za 0,15 mio SIT. Izgradnja kanalizacij - Jerova vas -Sredstva se znižajo za vrednost izdelave varnostnega načrta in prenesejo na drugo ustrezno postavko. Postavka se zniža za 0,15 mio SIT. Načrti kanalizacij - Št. Jurij - S projektom izgradnje kanalizacijskega omrežja v Ponovi vasi bomo v tekočem letu kandidirali na razpisu MOP za oprostitev plačila ekološke takse v letu 2006. Kot prilogo bomo ob prijavi morali predložiti tudi investicijsko dokumentacijo in program opremljanja zemljišč. V ta namen je nujno potrebno zagotoviti sredstva na drugi ustrezni postavki, ki je namenjena izdelavi tovrstne dokumentacije. Postavka se zniža za 1 mio SIT. Stroški dokumentacije (soglasja, geodetske storitve itd.) Na postavko smo prenesli sredstva, ki so potrebna za izdelavo varnostnih načrtov pri gradnji kanalizacij na Spodnji Slivnici in v Jerovi vasi ter sredstva, potrebna za investicijsko dokumentacijo za pridobitev oprostitve plačila ekološke takse za kanalizacijo v Ponovi vasi. Postavka se skupaj zviša za 1.3 mio SIT. Izgradnja vodovoda - Vodovod Ilova Gora - spremembe in dopolnitve - Na postavki je potrebno zagotoviti sredstva za poplačilo dopolnitve PGD/PZI za vodovod Ilova Gora, kije bila izdelana v preteklem letu, a še ni bila finančno realizirana. Postavka se zviša za 0,576 mio SIT. Izgradnja vodovoda - Ilova Gora II. faza - Predvidena sredstva se znižajo za znani strošek izdelave dopolnitve PGD/ PZI za vodovod Ilova Gora, ki se zagotavlja na ustrezni drugi postavki. Postavka se zniža za 0,576 mio SIT. Izgradnja kanalizacij - Ponova vas. Proračun 2006 - Za gradnjo kanalizacije v Ponovi vasi je izdelana projektna dokumentacija, na osnovi katere bomo v letu 2005 pridobili služnostne pravice za gradnjo ter gradbeno dovoljenje. Trenutno je to najbolje pripravljena investicija, s katero bi lahko kandidirali na razpisu MOP za uvrstitev na prednostno listo investicijskih projektov, ki bodo financirani iz sredstev republiške ekološke takse. Listo bo MOP na podlagi razpisa oblikovalo v letu 2005, uvrščeni projekti pa bodo financirani iz sredstev republiške ekološke takse v letu 2006. V ta namen je potrebno na postavki zagotoviti ustrezna sredstva. Postavka se zviša za 40 mio SIT. Modernizacija in rekonstrukcija regionalnih cest (RC) - Pridobitve zemljišč -Odpre se nova postavka, na kateri se zagotovijo sredstva za pridobitev zem Ijišč za rekonstrukcijo odseka regionalne ceste Cikava - Grosuplje s pločnikom in kolesarsko stezo. Postavka znaša 10 mio SIT. Nakup zemljišč - Postavka se zaradi prerazporeditve sredstev na drugo ustrezno postavko zniža za 10 mio SIT. DRUGI VLOŽENI AMANDMAJI NA SEJI 16.2.2005 PRIHODKI V letu 2006 se na postavki prenosa sredstev iz leta 2005 sredstva povečajo še za 95.5 mio SIT. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN FINANCE Projektna dokumentacija - knjižnica -Postavka se glede na zadnje informacije o višini cene projektov za knjižnico dviguje v letu 2005 (še) za 1 mio SIT. Sredstva so prerazporejena s postavke za POŠ Žalna. Delovanje društev in občinske zveze - Naknadno je bilo ugotovljeno, daje postavka za plačo hišnika in čistilke prenizko planirana tako v letu 2005 kot v letu 2006, zato jo povišujemo za 500 tisoč tolarjev v letu 2005 in za 515 tisoč tolarjev v letu 2006. Sredstva so prerazporejena za leto 2005 s postavke: Stroški storitev v zavodih za odrasle, in sicer iz posebnih socialnih zavodov, v letu 2006 pa se krije iz prenosa sredstev iz leta 2005. Investicije v šole - Glede na ponujeno ceno za zemljišče s strani lastnika za POŠ Žalna, ki smo jo prejeli pred kratkim, ugotavljamo, da je potrebno dvigniti omenjeno postavko v letu 2005 za 14 mio SIT. Sredstva se zagotovijo iz postavke: Investicije v vrtce in sicer iz rekonstrukcije in adaptacije novega vrtca. Investicije v vrtce - Postavka se zniža v letu 2005 za 74 mio SIT, ker smo dobili s strani Ministrstva za šolstvo in šport obvestilo, da v letu 2005 ne bomo uvrščeni v sistem državnega sofinanciranja vrtca. (Obvestila na občini nimajo, dokument za to je le veljaven državni proračun, v katerem pa je razvidno, da bo treba najprej poplačati vse investicije, kijih je zapustila prejšnja vlada. Glavnino investicije premikamo v leto 2006. V letu 20-06 tako dvigujemo omenjeno postavko za 55 mio SIT. Nakup prostorov in gradnja knjižnice-Postavka se dviguje za 50 mio SIT z namenom, da pospešimo izgradnjo knjižnice, ki ima edina od investicij v družbene dejavnosti soglasje za državno sofinanciranje. Sredstva se prerazporedijo iz postavke: Investicije v vrtce iz rekonstrukcije in adaptacije novega vrtca. Adaptacija zdravstvenega doma - Za nakup zemljišča za nov zdravstveni dom se zagotovi dodatnih 5 mio SIT. Sredstva se prerazporedijo s postavke Projekti urejanja prostora - Kiparske delavnice. ODHODKI URAD ZA SPLOŠNE ZADEVE Sredstva za redno dejavnost zaščite in reševanja - zagotovijo dodatna sredstva v višini 800 tisoč SIT. Prerazporeditev sredstev iz osnovnih plač je namenjena izvedbi tečaja prve pomoči za člane gasilskih društev v občini. URAD ZA GOSPODARSTVO, Kakorkoli so že "prekladali" denar Iz proračunskih postavk na postavke, dejstvo je, da se šola Žalna letos še ne bo začela graditi. URAD ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO Modernizacija in rekonstrukcija regionalnih cest - Rekonstrukcija R3 646 odsek Cikava - Grosuplje Na postavki se v letu 2006 zagotovi za rekonstrukcijo in adaptacijo dodatnih 4 mio SIT sredstev, ki se pokrijejo iz sredstev prenosa iz leta 2005. Postavka se poveča zaradi verjetnosti, da bo to cesto država adaptirala v letu 2006. Občina mora v ta namen prispevati tudi nekaj svojih sredstev. URAD ZA PROSTOR Urejanja prostora - Kiparske delavnice - Vzeta sredstva iz te postavke se v le tu 2005 v višini 3 mio SIT vrnejo na postavko in sicer iz postavke Študije in ostala projektna dokumentacija iz plačil avtorskih honorarjev v višini 1,5 mio SIT, 1,5 mio SIT pa iz postavke Prostorski red občine iz načrtov in druge projektne dokumentacije. KS ST. JURIJ pa Je vložila naslednji amandma Zmanjša se proračunska postavka Obnova in razširitev javne razsvetljave za 0,6 mio SIT, Sredstva za sofinanciranje redne dejavnosti športnih društev za 0,299 mio SIT, Zmanjša se Obnova kulturnega doma za 0,5 mio SIT. Povzetek Iz gradiva za obe seji občinskega sveta pripravil Jože Miklič UMAKNJENA TOČKA Dr. Miro Kranjc - predsednik KVIAZa je pojasnil, da je Kviaz obravnaval pravilnik o plačah funkcionarjev. Ugotovili so, da pravilnik še ni izdelan, zato je točko treba umakniti. Svetniki so spremenjeni predlog dnevnega reda potrdili s 16 glasovi, nihče ni bil proti. SKLEPALI 0 SOFINANCIRANJU REGIONALNE RAZVOJNE AGENCIJE LJUBLJANSKE URBANE REGIJE, RAZPRAVLJALI PA 0 RAZVOJU OBČINE V REGIJI Sklep o pristopu k pripravi regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 Uvodno besedo je podala direktorica RRA LUR, ga. ljiljana Resinovič. Čeprav so se zgledovali po nekaterih regijah v sosedstvu, pa so že na začetku ugotovili, da je že izbranih 48 programov preveč za uresničitev v tem obdobju. Grosuplje se trenutno vključuje v projekt groz-denja kovinske predelovalne industrije, v katerem sodeluje podjetje KOGAST, ter s projektom Sožitje mesta s podeželjem. Šepa logistika. Včasih zamudijo tudi na kakšen razpis. Iz sredstev neposrednih vzpodbud je bilo 50 mio sit, od tega je Grosuplje dobilo 11 mio sit. Ob viziji se bo v bodoče treba odločati tudi o posameznih programih, za katere bo treba poiskati sofinanciranje. Župan je ponovno pojasnil, da je problem naše države v sami organiziranosti, saj sploh nimamo evropsko primerljivih regij in nimamo izdelanih kriterijev o delitvi sredstev. Zdaj bo treba zelo pohiteti, da bi sploh lahko kandidirali na določene razpise v evropskih strukturnih skladih. Sedanje administrativno in prostovoljno združenje občin v regijo je dokaj pestro, zato že v lanskem letu vseh želja ni bilo mogoče realizirati. Ker pa je občina Grosuplje imela »uporaben projekt« (infrastruktura v Sončnih dvorih), je lahko prišla nekoliko prej do omenjenih sredstev. Dušan Hočevar (SDS) pozdravlja pristop k pripravi programa. Zanimalo ga je, kako je s turistično destina-cijo, saj občina Grosuplje ni vključena v program? Nadalje ga je zanimalo, zakaj v programu ni pasjega zavetišča. Resmovičeva eksplicitno ni navedla, zakaj Grosuplje ni vključeno s projekti na turističnem področju. Župan je povedal, da so na področju turizma vzpodbudili kompleks v Boštanju, ki pa se je po eni strani pokazal kot prevelik, na drugi pa premajhen. Zato se bodo morali čim prej tudi statusno preorganizirati. V projekt pasjega zavetišča pa se večino dolenjskih občin pa še ni vključilo. Za Sožitje mesta s podeželjem pa projekt vodi Mestna občina Ljubljana. V projekt je bilo danega do zdaj 1 mio sit. Jože Intihar (LDS) je omenil, da nima razloga biti proti, čeprav je o tem premalo informiran. Meni pa, da so premalo poudarjeni podjetniški vidiki programa in preveč raznih peš in drugih poti. Po njegovem je premalo namenjenega trženju izdelkov malih obrtnikov. Resinovi-čeva je povedala, da so narejene spletne strani, poskušajo informirati tudi prek občinskih časopisov, potrudili pa se bodo tudi, da bodo tudi na samih občinskih svetih podali posamezna pojasnila. Tone Perme (SLS) meni, da spadamo v LUR in da bi lahko vključevali projekt Županove jame, tabora Cerovo in še več drugih. Meni tudi, da bi lahko poleg grozdenja kovinsko predelovalne industrije lahko grozdili tudi lesno predelovalno industrijo. Še posebej na področju (lesne) biomase. Resinovičeva - Več naj bi bilo delovnih mest. Knjižnico naj bi vključili v leto 2006. Glede grozdenja pa so pogledi različni. Na srečo je KOGAST v pravem grozdu, manj pa je tega prav v Ljubljani. Žal na lesnem področju ni prišlo do grozdenja. Kar se tiče komunalne infrastrukture, v projekt ni zajeta. Lahko pa bo v novih območjih ali pa z vidika ekoloških sanacij dosedanjih neurejenih stanj na tem področju. Stane Žvegla (ZLSD) pozdravlja program. Zanimalo pa ga je, kako je mogoče čim prej priti tudi do rešitev na komunalnem oziroma infrastrukturnem področju v občini. Naslednje vprašanje je namenil pokritju TV-signalov na območju občine Grosuplje. Meni, da bi bilo prav, da bi morali slej ali prej imeti vsi občani občine možnost priključitve na kabelsko televizijo, še posebej pa tam, kjer ni dobrih signalov. Resinovičeva je glede zamisli »internet v vsako vas« povedala, da ni bila vključena med projekte, vendar pa meni, da bi bilo to v bodoče potrebno. Jože Šircelj (NKG)je prav tako pohvalil agencijo in občino. Zelo veliko prioriteto naj bi občina v bodoče namenila odvajanju in čiščenju odpadnih voda. Resinovičeva: Prioriteta so mobilnost in šele nato čiščenje odpadnih voda. Nadalje ga je zanimalo, ali je v okviru Boštanja vključeno tudi Radensko polje. Župan je povedal, da občina do vstopa v Evropo ni uspela priti do kakršnih koli sredstev. Po vstopu pa je usahnil tudi projekt CRPOV. Kljub temu naj bi se projekt razglasitve krajinskega parka nadaljeval. Sklep je soglasno podprlo 16 svetnikov. KOMENTAR: Glede na to, da je bilo treba sklep sprejeti samo o pristopu občine Grosuplje k pripravi projektov in je zato potrebno sofinanciranje ljubljanske regionalne agencije v višini 1.384.000 sit. bi vso razpravo lahko uvrstili kot poročilo o delu agencije, o pristopu pa bi lahko sklepali že pred leti, ko so se projekti začeli. Pa še nekaj je pomembno: Še nobenih sredstev ni bilo danih s strani Evrope, ker slovenski projekti niso pripravljeni oziroma so nekompatibilni z evropskimi institucijami. Lansko leto dobljeni denar s strani agencije pa je pokril državni proračun, kar lahko razumemo tudi kot predvolilno potezo prejšnje vlade. Niso pa se niti na občini niti na državi toliko zmotili, da bi denar vložili npr. v obnovo in dograditev čistilne naprave in primarnih tekalnih kanalizacij. O kolesarskih poteh so se zadeve že na samem začetku precej zakomplicirale in veliko vprašanje je, kako se bo projekt nadaljeval. 'Tramvaj- pa je tako in tako postavljen ne samo v oddaljeno prihodnost, temveč v utopijo. Govoriti o krajinskem parku Radensko polje v tej zvezi pa razumem (in še mnogo drugih ljudi) tudi kot vedno večjo demagogijo*. Dokaz za to pa je tudi letos sprejeti občinski proračun, v katerem za področje, ki bi vplivalo na območje Radenskega polja (zadrževalniki, čistilna, kanalizacije, urejanje pohodniških in drugih poti ter drugih vplivnih programov), ni omembe vrednih sprejetih proračunskih postavk. *Slovar slovenskega knjižnega jezika: demagogija -dajanje lažnih obljub, trditev za pridobivanje zaupanja ljudi in s tem politične moči. BOUŠA DEFINICIJA "JAVNEGA INTERESA" PRI CESTI GROSUPUE-CIKAVA in KROŽIŠČU KOVINASTROJ Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti l/l Šmarje-Sap in i/2 Grosuplje. Ga. Mojca Lovšinova je obrazložila, da se sprememba tiče predvsem problematike ceste Rili 646 Cikava -Grosuplje in krožišča pri Kovinastroju. Občina bo pri razreševanju problematike v zvezi z rekonstrukcijo te ceste in pri pridobivanju potrebne dokumentacije potrebovala te spremembe. Župan Janez Lesjak pa je dodal, da bo s tem bolje definiran tudi javni interes. Franc Štibernik je v imenu odbora za prostor povedal, da ga je odbor podprl v celoti. V razpravi se je oglasil Jože Šircelj (NKG). Zanimalo ga je, kaj pomeni navedba vzdrževalna dela. Svetniki so s 14 glasovi podprli osnutek in ga nato prekategoriziranega v predlog podprli s 15 glasovi. PONOVNO 0 PLAKATIRANJU -PA KUUB TEMU NISO PRIŠLI DO KONCA Predlog Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje. Mojca Lovšinova je povedala, da so se v razpravo vključile tudi krajevne skupnosti, vnesene pa so tudi pripombe s seje občinskega sveta ob osnutku. Tako po tem odloku spadajo med objekte za oglaševanje oglasni stebri, oglasni panoji, mega panoji, svetlobne vitrine, samostojne ali na steno pritrjene vitrine in table, oglasni panoji z vrtljivo površino, nosilci in drogovi čezcestnih transparentov, oglasni panoji na drogovih javne razsvetljave, prenosljivi ulični panoji, samostojeći prapori in zastave ter krajevni objekti za oglaševanje. Prav slednjim pa je dokaj težko opredeliti lokacije, saj so razmeščeni kot vitrine na sedežih KS, gasilskih domovih, gostinskih lokalih, zbiralnikih mleka, kozolcih, drogovih elektro napeljave in javne razsvetljave, raznovrstni miniaturni ko-zolčki. Sestavni del pravilnika je tudi grafični del s pregledno karto 1:25.000 ter podrobnejšim vrisom same lokacije posameznega oglasnega mesta. Franc Štibernik je povedal, da je odbor to pot šel nekoliko podrobneje skozi pravilnik. Na drog javne razsvetljave naj se ustrezno pritrdi panoje. Možno naj bi bilo tudi postaviti nove nekomercialne panoje. Glede katastra oglaševalskih panojev pa so ugotovili, da ni vnese nih krajevnih oglaševalskih mest. Menil je tudi, da naj bi o posameznih lokacijah in velikostih npr. mega panojev po predlogu občinskih strokovnih služb odločal odbor za prostor, župan pa meni, da o tem lahko samo svetuje, odloči pa občinski svet, saj tako zahteva tudi zakonodaja. Stane Žvegla (ZLSD) je dodal, da bi omogočili primerno krajevno oglaševanje tudi v vseh vaseh po občini. Mag. Breda Škrjanec (LDS) je pripomnila, da niso mega panoji dovolj natančno opredeljeni. Aleš Medved (LDS) seje ponovno ustavil ob neuglednem panoju na starem gasilskem domu, meni pa tudi, da bi bila lahko tudi avtobusna postajališča izkoriščena v ta namen. Župan je dodal, da je treba pri postavitvi panojev Nadaljevanje na naslednji strani 27. redna seja občinskega sveta • 23. marec 2005 - nadaljevanje s prejšnje strani upoštevati tudi varnost, saj se na panojih na drogovih javne razsvetljave v viharjih ustvarja tudi velik upor, ki lahko povzroči, da se luč na vrhu sname in pade na mimoidočega človeka. Na koncu je župan ob vloženih amandmajih predsvem "leve" strani menil, da bi amandmaje strokovne službe najprej vstavile v besedilo odloka in bodo nato svetniki odločali o tako popravljenem odloku na eni od naslednjih sej. Svetniki so za županov umestni predlog glasovali s 14 glasovi, eden je bil proti. TURISTIČNA TAKSA - MERILO TURISTIČNIH NOČITEV? Odlok o turistični taksi v občini Grosuplje Jelka Kogovškova je navedla, kaj vse določa ta odlok. Taksa, ki jo plačujejo vsi, ki kot turisti prespijo na območju občine, se oddvaja za informiranje turistov, zbiranje podatkov za potrebe informiranja turistov (stroškov ugotavljanja mnenj o kakovosti turistične ponudbe, spremljanje in posredovanje predlogov obiskovalcev ter za urejanje in vzdrževanje turistične signalizacije), spodbujanje in trženje turističnih izdelkov, urejanje in vzdrževanje javnih turističnih površin, organizacijo javnih prireditev, spodbujanje lokalnega prebivalstva in podobno. Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse opravljajo pristojni davčni uslužbenci, občina pa mora z davčno upravo imeti sklenjeno v ta namen ustrezno pogodbo. V okviru svojih pooblastil pa nadzor opravlja tudi pristojni občinski organ. Za pravno osebo, ki ne pobira takse, je ne nakazuje ali ne vodi ustrezne evidence, je v kazenskih določbah zagrožena kazen od 50 do 200 tisoč sit, za samostojne podjetnike pa celo od 300 do 1.000 tisoč sit. Kmetje pa naj bi za enake prekrške plačali od 30 do 100 tisoč sit. Matjaž Trontelj (SLS) je namesto predsednika odbora povedal, da je odbor za družbene dejavnosti soglasno podprl odlok. V nadaljnji razpravi pa je ugotavljal, čeprav je sorazmerno majhen prihodek (cea 1 mio sit - 200 sit na nočitev), vseeno pomeni, da kar nekaj ljudi obišče našo občino. Zanimalo pa ga je, ali je mogoče kaj narejenega tudi na področju razširitve privatnih turističnih kapacitet. Staneta Žveglo (ZLSD) so zmotile neenotne kazenske določbe. Kar se tiče kazenskih sankcij je Marko Podvršnik menil, da morajo biti ločene pravne in fizične osebe. Svetniki so s 17 glasovi podprli osnutek in ga nato prekategoriziranega podprli tudi s 17 glasovi. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTIL ZA NEZAZIDANO STAVBNO ZEMLJIŠČE cel. (Na eni od teh parcel naj bi bil v ozadju tudi sodni spor med predhodnim in sedanjim lastnikom. - o.p.) Občina pa za nepozidana stavbna zemljišča v zazidalnih območjih občine pošilja precej velike zneske za nadomestilo. Zato župan predlaga, da se po dveh letih oprostitve (2002 in 2003) podaljša oprostitev davka tudi za leto 2004. Franc Štibernik je v imenu odbora dejal, da je odbor podprl predlog za oprostitev davka, v nadaljevanju pa je dodal, da ga zanima, če je morda občina razmišljala o izstavitvi mandatnih kazni dosedanjemu lastniku, ki ne poskrbi za izgled kraja in ovira nove lastnike, da bi pozidali oziroma uredili dejavnost in objekte v zazidljivem območju. Direktor občinske uprave Marko Podvršnik je v dodatni razlagi povedal, da je v Sloveniji 40 občin, ki jim je ustavno sodišče razveljavilo odlok o pobiranju nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče. V splošnem pogledu je odlok v Grosupljem dober, so pa nekateri posamezniki, ki so se nanj pritožili. NOV SVET VRTCA Sklep o Imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega zavoda WZ Kekec Grosuplje. Dosedanji predstavniki Sveta javnega zavoda VVZ Kekec Grosuplje so bili Danijel Čakš, Janez Pintar in Irena Kogovšek. Mandat jim poteče 25. aprila 2005, zato je komisija za volitve in imenovanja predlagala v svet zavoda dr. Mira Kranjca, Janeza Pintarja in Mario Ano Slak Trontelj. Svetniki so predlog podprli brez razprave in soglasno. PROGRAM OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 2005 nil, da gre bolj za izdelavo strategije na tem področju. Dušan Lavrič (ZLSD) pa je menil, da je pristop treba narediti tako, da se predlog najprej pripravi znotraj obrtne zbornice oziroma neke druge obrtniške združbe in se že tam pove, kako naj se vključuje v tak program tudi občina. Župan Janez Lesjak je menil, da so takšne strategije in načrti na občini že bili narejeni, a so se razmere odvijale po svoje, ali pa v skladu z že oblikovanimi organiziranostmi. Javnih sredstev ni mogoče neposredno vlagati v privatne sfere. Dr. Miro Kranjc (LDS) je dejal, da imajo podjetniki svoje interese, občina pa bi morala vedeti, kaj od teh interesov bo podprla in kaj ne. Zato je treba določiti limite tudi gospodarskega razvoja. Razprava pa bi morala biti partnerska -med podjetniki, občino in še kom tretjim. Dr. Lavriču pa je odvrnil, da je že dva koraka naprej, saj smo v Grosupljem glede osnovnih občinskih usmeritev razvoja malega gospodarstva še čisto na začetku. SMER KMETIJSTVA? Podobno kot za področje malega gospodarstva je dal pobudo Anton Per-me (SLS) za področje kmetijstva in bil precej vztrajen glede operativnega načrta, a mu je župan pojasnil, da njegove zahteve spadajo bolj v področje urejanja prostora oziroma priprave prostorske strategije občine in občinskega prostorskega reda. Prav tu pa ne bi rad, da bi tudi na tej podlagi prihajalo do dodatnih špekulacij s prodajo zemljišč. Na koncu je Perme predlagal, da bi na občinskem svetu razpravljali o smernicah kmetijstva, 14 svetnikov je nato ta predlog podprlo. NEPROFITNA STANOVANJA Jože Šircelj (NKG): Urad za gospodarstvo naj bi podal smernice glede neprofitnih stanovanj. Marko Podvršnik je menil, da bi smernice glede neprofitnih stanovanj spadale v področje komunalnega urada. 14 svetnikov je bilo za. OSKRBA S TOPLOTNO ENERGIJO Jože Šircelj (NKG): V program naj se uvrsti Odlok o oskrbi s toplotno energijo. 17 svetnikov je bilo za. Osnutek programa so nato svetniki podprli s 17 glasovi in ga prekategoriziranega sprejeli tudi s 17 glasovi. Razprava in dopolnitve Sklep o oprostitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v zazidalnem načrtu TOC II. HIDEX Novo mesto. Znesek oprostitve 463.152 sit. - Sklep je podprlo 11 občinskih svetnikov, 2 sta bila proti. Sklep o oprostitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v zazidalnem načrtu TOC III. BOSSPLAST. Znesek oprostitve 55-4.394 sit. - Sklep Je podprlo 10 svetnikov, 2 sta bila proti. Župan je obrazložitev obeh točk podal skupaj. V zazidljivem kompleksu so tudi nekatere parcele DRSCja in DARSa, katera pa ne želita prodati par- KAM BO SEL RAZVOJ GROSUPELJSKEGA MALEGA GOSPODARSTVA? Precej časa so se svetniki zadržali ob grosupeljskem malem gospodarstvu: Jože Intihar je predlagal, da se v program dela občinskega sveta uvrsti še pospeševanje malega gospodarstva. Meni, da je brez lokalne skupnosti težko delovati. Z ukinitvijo medobčinskega odbora za financiranje malega gospodarstvo pa so zadeve še nekoliko slabše, oziroma bo treba nekaj doreči tudi o denarju. Županje pojasnil, da v lanskem letu kljub javnemu razpisu ni bilo interesentov, saj so krediti neugodni za najem. Sredstva naj bi se namenila v vzpodbujanje širše organiziranosti. Občina ni institucija za neposredno reševanje tovrstne problematike. Razvojni center (GIGA!) smo že imeli odprt, pa smo ga že v naslednjem letu zaprli. V ta namen pa delujejo nekatere privatne agencije. Jože Intihar: Za porabo občinskega denarja gre! Ker so sredstva v proračunu opredeljena, bi bilo prav, da se poskuša povezovanje z nekim sosednjim razvojnim centrom in naj se pooblasti občino oziroma župana, saj bi se tako lažje vzpostavile povezave. Ne gre toliko za denar, pač pa za opredelitev perspektivnih vsebin in povezav. Župan temu ne nasprotuje, vendar je treba v odloku le nekoliko natančneje določiti vsebine, oziroma je me- DR. PETER HOSTNIK NI VEČ OBČINSKI SVETNIK Dr. Peter Hostnikje 19. januarja letos podal odstopno izjavo. V njej navaja, da odstopa od svetniške funkcije zaradi dodatnih obveznosti v službi in družini. Dr. Miro Kranjc je kot predsednik KVIAZa povedal, da so, žal, lahko le potrdili njegovo odločitev. Svetniki so nato s 16 glasovi sprejeli sklep. MENJAVA ZEMLJIŠČ NA POLICI ZA GRADNJO MRLIŠKE VEŽICE Svetniki so predlagano zamenjavo zemljišč med Rimokatoliškim župnij-stvom Polica in Občino Grosuplje zaradi nameravane gradnje mrliške vežice na Polici podprli s 16 glasovi. ZAMENJAVA DELA ZEMLJIŠČA ZA LEGALIZACIJO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Na občino so prejeli vlogo za odkup 21 zemljišča v Mali Račni. Zanj pa seje zanimalo še nekaj drugih krajanov. Na tem delu ima interesent že zgrajen stanovanjski objekt. Na ta račun je odstopil tudi del svojega zemljišča, ki ga bo občina rabila za cesto. Občinski odbor za prostor je predhodno kar precej razpravljal o tem in na koncu dal pozitivno mnenje, vendar je tudi menil, da bi morali tovrstne zadeve celoviteje urejati. Župan je ponovil svoje mnenje, da gre največkrat pri takšnih primerih tudi za velike sodne probleme, zato jih občina ne more reševati, na vaseh pa nastajajo zaradi tega vedno novi spori. Svetniki so sklep potrdili s 12 glasovi, nihče ni bil proti. Joie Miklič INFORMACIJE, POBUDE, VPRAŠANJA ali so javne pogodbe dokumenti zaupne narave? DOBREPOUSKI KAMNOLOM Odgovor na vprašanje svetnika Miroslava Kranjca na 25. seji OS z dne 19. 1. 2005 glede dejavnosti kamnoloma Predstruge v Občini Dobrepolje: V razgovoru med županom občine Grosuplje Janezom Lesjakom in županom občine Dobrepolje Antonom Jakopičem je prišlo do zagotovila, da v Občini Dobrepolje ne nadaljujejo z aktivnostmi na lokaciji kamnoloma nad Zdensko vasjo, saj le ta ni opredeljena v prostorskem planu. Na občini Dobrepolje je potekala prostorska konferenca za razširitev obstoječega kamnoloma v Predstrugah v sklopu lokacijskega načrta. Gre za širitev obstoječe lokacije, ker bodo zdajšnjo lokacijo sanirali in hkrati odpirali novo lokacijo, ki je v podaljšku obstoječe. Na vprašanja glede obremenjenosti državne in občinske ceste je odgovoril župan na sami seji 19.1. 2005. Pripravila: Mojca Lovšin, Urad za prostor, 7. 2. 2005 Dr. Miro Kranjc (LDS) je na seji, na kateri je bil sprejet proračun, pod točko Informacije... komentiral odgovor občinskega urada glede kamnoloma v Dobrepolja. Povedal je, da o novi lokaciji nad Zdensko vasjo ni govoril, temveč le o širitvi problematične obstoječe lokacije v Predstrugah. Grosuplje pa to zadeva predvsem zaradi cestnih obremenitev. Ker v sosednji občini na občinskem svetu še nimajo soglasja, naj se občina Grosuplje aktivno vključi tudi za zaščito svojih interesov. Lojze Verbajs je nadaljeval s temo dobrepoljskega kamnoloma. Ker obstajajo načrti poleg razširitve za 15 ha tudi za izgradnjo betonarne in sepa-racije, je odgovor s strani občine zelo pomanjkljiv. Župan je pojasnil stališče občine. Kar počne Dobrepolje, je njihova stvar, občina Grosuplje pa nima pravice zavirati transportov po državni cesti. Mag. Božo Predalič (SDS) je želel dobiti odgovor glede pogodb z mediji, ki ga je izpostavil že na eni prejšnjih sej. Župan je menil, da naj bi prišel na občino in si ogledal akt, s čemer pa se Predalič ni strinjal in prosil, da mu pogodbo posredujejo po pošti, saj gre za dokument javnega značaja. DILEME IN OPAŽANJA SVETNIKA MEDVEDA IN GROSUPELJSKEGA SVETA ZA VARNOST CESTNEGA PROMETA Aleš Medved (LSD): V Sončne dvore naj bi se začeli priseljevati. Kako je s čistilno napravo in tudi s priključevanjem predvidenih novih vodov oziroma povečanih hišnih priključkov, ki bodo vplivali nad povečanje odpadnih vo- tSSBB 11 li HIBI' IBBBBBBt I IBBBBB 1B1 IBB III11 IBi »Mrtva reka« - Aleš Medved se je spraševal, kaj vse od grosupeljske čistilne^naprave plava proti Radenskemu polju, da je struga tako motna in da v njej tudi alge^ne rastejo več, v 'proračunu pa za te namene ni bilo pravega posluha. da? Naslednja pobuda sveta za varnost je problem nadvoza nad železniško progo, o kateri smo v občinskem svetu že večkrat slišali kar nekaj pripomb. Glede avtobusne postaje pri Vodičarju je menil, da je v zelo slabem stanju. Plakatno mesto na starem gasilskem domu! Na njem je zelo slab in star plakat. Dal pa je tudi splošno pobudo glede dela v občinskem svetu. V prihodnje naj bi se izogibali konfliktom, kakršen seje zgodil na zadnji klavrno prekinjeni seji. ■ SO ANALIZE VODE »VOJNA TAJNA«? - DEJAVNOSTI V ZVEZI Z NOVIM grosupeljskim POSLOVILNIM OBJEKTOM BI LAHKO VODILA TUDI KS. Matjaž Trontelj je ponovno (po več mesečnem vztrajanju) zaprosil za rezultate raziskave kakovosti vode. Nadalje pa je dal pobudo, da bi poslovilni objekt zaradi obremenitev JKP lahko vodila tudi KS Grosuplje. V ROŽNI DOLINI »RASTEJO POSEBNE ROŽICE« Stane Žvegla (ZLSD) je vnovič postavil vprašanje o neprimerni dejavnosti v Rožni dolini. Ker se dejavnost v glavnem opravlja ponoči, bližnji prebivalci sumijo, da gre za nelegalno dejavnost. ALI BI SEJO OBČINSKEGA SVETA PREMAKNILI? Jože Šircelj (NKG) je vprašal, če bi lahko sejo prestavili iz 15,30 na 16,30. Marko Podvršnik je menil, daje problem tudi na drugi strani, saj bi se seje še bolj zavlekle pozno v noč. Poleg tega so večkrat na sejah prisotni tudi gostje in pripravljalci gradiv, ki težko pridejo v večernih urah. Jože Miklič MM® _ PRIMERJAVA REALIZACIJE PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 2004 IN NAČRTOVANEGA PROGRAMA DELA ZA LETO 2005 POROČILO 0 REALIZACIJI ZA LETO 2004 Realizacija 2004 oz. vzroki za nerealizirane točke PROGRAM ZA LETO 2005 PRIPRAVUALEC GRADIVA: URAD ZA SPLOŠNE ZADEVE -1. POLLETJE 1. Program dela Občinskega sveta občine Grosuplje za leto 2004 Realizirano Program dela Občinskega sveta občine Grosuplje za leto 2005 2. Program občinskih prireditev v letu 2004 Realizirano Program občinskih prireditev v letu 2005 3. Imenovanje Občinske volilne komisije Realizirano 4. Sprememba Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika občinskega sveta Delno realizirano, spremembe so v postopku. Sprememba Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika občinskega sveta 5. Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Grosuplje Realizirano Poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Grosuplje 6. Poročilo o delu občinskega sveta in njegovih organov v letu 2003 Realizirano Poročilo o delu občinskega sveta in njegovih organov v letu 2004 7. Poročilo o delu župana in občinske uprave v letu 2003 Realizirano Poročilo o delu župana in občinske uprave v letu 2004 8. Poročilo o delu občinskih javnih zavodov in zvez v letu 2003 Realizirano Poročilo o delu občinskih iavnih zavodov in zvez v letu 2004 9. Poročilo o delu drž. org. in inšpekcij, ki delujejo na obm. ob Gros. za leto 2003 Realizirano Poročilo o delu državnih organov in inšpekcij, ki delujejo na območju ob. Gros. za 1.2004 10. Sprem, in dopol. Odloka o org. in delovnem področju obč. upr. Obč. Grosuplje Ni realizirano, ker se v praksi še vedno ne izvaja Zakon o javnih uslužbencih Sprememba in dopolnitev Odloka o org. in delovnem področju ob. upr. Občine Grosuplje 11. Pravilnik o kriterijih podelitve občinskih nagrad in priznanj Realizirano 12. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov t delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih obč. org. v Obč. Grosuplje Ni realizirano in se prenese v leto 2005. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v Občini Grosuplje 13. Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra Realizirano Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra 14. Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti ali upravlj. občine Grosuplje 15. Sklepi o odtujitvah, pridobitvah in menjavah nepremičnin Realizirano Sklepi o odtujitvah, pridobitvah in menjavah nepremičnin 16. Sklep o podelitvi občinskih priznanj Realizirano Sklep o podelitvi občinskih priznanj II.POLLETJE 1. Odlok o zastavi, grbu in celostni podobi občine Grosuplje Nerealizirano, ker je v teku sprememba zakonodaje na tem področju, se prenese v 2005. Odlok o zastavi, grbu in celostni podobi občine Grosuplje 2. Sklep o določitvi števila in območij volilnih enot krajevnih skupnosti za volitve v svete krajevnih skupnosti in preučitev možnosti uvedbe volilnih enot za volitve v Občinski svet Občine Grosuplje Ni realizirano, ker še vedno nismo prejeli odgovora vseh krajevnih skupnosti, zato se prenese v leto 2005. Sklep o določitvi števila in območij volilnih enot krajevnih skupnosti za volitve v svete krajevnih skupnosti in preučitev možnosti uvedbe volilnih enot za volitve v Občinski svet Občine Grosuplje 3. Poimenovanje »novih« ulic Ni realizirano, ker ni bilo novih predlogov. Poimenovanje »novih« ulic 4. Sklepi o pridobitvi, odprodaji in menjavi premoženja Realizirano Sklepi o pridobitvi, odprodaji in menjavi premoženja 5. Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra Realizirano Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra PRIPRAVUALEC GRADIVA: URAD ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO -1. POLLETJE 1. Odlok o oglaševanju v občini Grosuplje Realizirano 2. Odlok o vodooskrbi na območju občine Grosuplje Ni realizirano in se prenese v leto 2005 Odlok o vodooskrbi na območju občine Grosuplje 3. Sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja in vrednosti stavbnih zemljišč na območju občine Grosuplje za leto 2004 Ni realizirano; ni več zakonske podlage za sprejem sklepa 4. Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte Realizirano Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte 5. Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin Realizirano Sklepi o odtujitvah m pridobitvah nepremičnin 6. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda Ni realizirano. Pravilnik je v pripravi. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadnih in padavinskih voda 7. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Grosuplje Ni realizirano, spremembe v pripravi. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v Občini Grosuplje 8. Poročilo o poslovanju JKP v letu 2003 s poročilom o porabi amortizacije Realizirano Poročilo o poslovanju JKP v letu 2004 s poročilom o porabi amortizacije 9. Načrt poslovanja JKP v letu 2004 z načrtom porabe amortizacije Realizirano Načrt poslovanja JKP v letu 2005 z načrtom porabe amortizacije 10. Poročilo o obračunanih in pridobljenih nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč in prispevkov za urejanje stavbnih zemijišč, ločeno za gospodinjstva in gospodarstvo, znotraj in izven območij ZN po krajevnih skupnostih za leto 2003 ter plan obračunov za leto 2004 Realizirano Poročilo o obračunanih in pridobljenih nadomestilih za uporabo stavbnih zemijišč in prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč, ločeno za gospodinjstva in gospodarstvo, znotraj in izven območij ZN po krajevnih skupnostih za leto 2004 ter plan obračunov za leto 2005 11. Poročilo o dejavnostih, povezanih z reševanjem prostorskih problemov Romov Ni realizirano Poročilo o dejavnostih, povezanih z reševanjem prostorskih problemov Romov II. POLLETJE 1. Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte Realizirano Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte 2. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti Ni realizirano zaradi zemljiškoknjižnih problemov. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti 3. Pravilnik o oddajanju občinskih stanovanj v najem Ni realizirano, ker ni bilo predlogov sprememb Pravilnik o oddajanju občinskih stanovanj v najem 4. Sprememba sklepa o vrednosti točke za nadom, za upor. stavbnega zemljišča Realizirano Sprememba sklepa o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 5. Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin Realizirano Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin 6. Pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki Ni realizirano, pravilnik ie v pripravi. Pravilnik o ravnaniu s komunalnimi odpadki 7. Program opremljanja stavbnih zemljišč izven prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) na območju občine Grosuplje Ni realizirano, ker še niso sprejeti vsi potrebni podzakonski akti. Program opremljanja stavbnih zemljišč izven prostorskih izvedbenih načrtov (PIN) na območju občine Grosuplje 8. Prometna ureditev občine Grosuplje (v skladu z 59. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa) Realizirano Prometna ureditev občine Grosuplje (v skladu z 59. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa) 9. Odlok o plačilu komunalnega prispevka Ni realizirano, niso sprejeti vsi podzak. akti. Odtok o Dlačilu komunalnega prispevka 10. Sklep o izhodiščni ceni za izračun komunalnega prispevka za obč. Grosuplje Realizirano Sklep o izhodiščni ceni za izračun komunalnega prispevka za občino Grosuplje 11. Poročilo o reševanju vprašanja Romov Realizirano Poročilo o reševanju vprašanja Romov 12. Smernice dede neprofitnih stanovani 13. Odlok o oskrbi s toplotno energijo PRIPRAVUALEC GRADIVA: URAD ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI -1. POLLETJE 1. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje za leto 2003 Realizirano Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje za leto 2004 2. Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leti 2004 in 2005 ter načrt razvojnih nalog v obdobju 2004 - 2007 Realizirano 3. Kvartarna poročila o realizaciji proračuna Občine Grosuplje v letu 2004 Realizirano Kvartalna poročila o realizaciji proračuna Občine Grosuplje v letu 2005 (tudi v drugem polletju) 4. Potrditev cene in načina financiranja storitev pomoči na domu Realizirano Potrditev cene sofinanciranja storitev pomoči na domu 5. Sklep o objektih družbene infrastrukture, ki so v lasti Občine Grosuplje Ni realizirano, čaka se na denacionalizacijo nekaterih objektov. 6. Sprememba odloka o ustanovitvi OŠ »Brinje« in OŠ »Louisa Adamiča« Ni realizirano in se prenese v naslednje leto. Sprememba Odloka o ustanovitvi OŠ »Brinje« in OŠ »Louis Adamič« 7. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Grosuplje za leto 2005 in proračuna zajeto 2006 8. Sprememba odloka o načinu upravljanja in oddajanja v uporabo športne dvorane »Brinje« v Grosupljem Ni realizirano in se prenese v naslednje leto. Sprememba odloka o načinu upravljanja in oddajanja v uporabo športne dvorane »Brinje« v Grosupljem 9. Sklep o določitvi cen programov v VV2 Kekec Grosuplje Sprememba Odloka o ustanovitvi WZ »Kekec« Grosuplje 10. Sprememba Odloka o ustanovitvi Glasbene šole Grosuplje 11. Spremembe Pravilnika o intervencijah v kmetijstvu v občini Grosuplje Realizirano 12. Odlok o turistični taksi v občini Grosuplje 13. Razvoj strategije drobnega gospodarstva v občini Grosuplje Ni realizirano; ukinja se Odbor za malo gosp. občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. 14. Spremembe pravilnika o štipendiranju v občini Grosuplje Ni realizirano; ni bilo danih pobud s strani občinskih svetnikov. 15. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje 16. Pravilnik o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti 17. Pravilnik o vrednotenju programov turističnih društev v občini Grosuplje 18. Seznanitev s projektom Sožitje med mestom in podeželjem II. POLLETJE 1. Odlok o neprometnih znakih v občini Grosuplje Ni realizirano. Odlok o oglaševanju pokriva tudi ta odlok. 2. Odlok o spremembi odloka proračuna Občine Grosuplje za leto 2004 Realizirano 3. Informacija o gradnji Knjižnice Grosuplje NADALJEVANJE TABELE S PREJŠNJE STRANI POROČILO 0 REALIZACIJI ZA LETO 2004 Realizacija 2004 oz. vzroki za nerealizirane točke PROGRAM ZA LETO 2005 4. Analiza stanja potreb po izvajanju storitev pomoči na domu 5. Spremembe Pravilnika o štip. nadarjenih dijakov in študentov v ob. Grosuplje 6. Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Grosuplje za leto 2005 7. Predlog odloka za sprejem odloka UrN upravni trikotnik 8. Predlog odloka za javno razgrnitev odloka o Spremembah in dopolnitvah PUP 9. Popravek proračuna za leto 2006 10. Prav. o dodelj. posojil iz sredstev obč. pror. za področje kmetijstva v občini Grosuplje 11. Pravilnik o dodelitvi enkratne obč. pomoči za izobraževanje na podr. kmetijstva 12. Smernice razvoja malega gospodarstva L 13. Smernice kmetijstva občine Grosuplje PRIPRAVUALEC GRADIVA: URAD ZA PROSTOR -1. POLLETJE 1. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996-2000, sprememba 2001 (vloge občanov) Realizirano 2. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Grosuplje Delno realizirano. Je v fazi priprave. Predlog odloka za javno razgrnitev odloka o Spremembah in dopolnitvah PUP 2a. Dopolnjen predlog odloka o Spremembah in dopolnitvah PUP (drugo polletje) 2b. Predlog za sprejem odloka o Spremembah in dopolnitvah PUP (drugo polletje) 3. Predlog odloka o UrN upravni trikotnik Ni realiz. zaradi priprave študije za Elektro Lj. Predlog odloka za sprejem odloka UrN upravni trikotnik 4. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Nova šola Brinje Realizirano 5. Predlog za javno razgrnitev odloka o ZN Mrzle njive Ni realizirano zaradi problemov z dostopi in lastništvom ene izmed strank v postopku. 6. Predlog za javno razgrnitev odloka o ZN Gospodarska cona-Jug Ni realizirano zaradi lastništva in programa na splošno. Predlog za javno razgrnitev odloka LN Gospodarska cona-Jug 7. Predlog za javno razgrnitev odi. o sprem, in dopol. ZN Gospodarska c, Sever Delno realizirano. Začetek post v nov. 2004. Predlog za javno razgrnitev odloka o sprem.h in dopolnitvah ZN Gospodarska cona Sever 7a. Dopolnjen predlog odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Gospodarska cona Sever 7b. Predlog za sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Gospodarska cona Sever (drugo polletje) 8. Predlog za javno razgrnitev sprememb in dopolnitev UrN (LN) Zadrževalnik Bičje - Grosuplje Delno realizirano. Dokument je v fazi postopka. Predlog za javno razgrnitev odloka LN Zadrževalnik Bičje - Grosuplje 8a. Dopolnjen predlog odloka LN Zadrževalnik Bičje - Grosuplje 8b. Predlog za sprejem odloka LN Zadrževalnik Bičje - Grosuplje 9. Predlog za javno razgrnitev ZN (LN) TOC III Realizirano 10. Predlog za javno razgrnitev sprememb in dopolnitev UrN (LN) Pokopališče Grosuplje Ni realizirano. Postopek seje ustavil zaradi nejasnosti pri natečajnem postopku. 11. Predlog za javno razgrnitev ZN (LN) Evrotrans Delno realizirano. Postopek seje začel, pridobivanje smernic. 12. Predlog za javno razgrnitev UrN (LN) Spaja dolina Ni realizirano. Ni bilo prejetih podatkov za začetek postopka sprememb in dopolnitev. 13. Predlog za sprejem ŽN (LN) TOC III Realizirano 14. Predlog za javno razgrnitev Strategije prostorskega razvoja občine Ni realizirano. Postopki so v teku. Skrajni rok sprejema - julij 2007. Predlog za javno razgrnitev odloka Strategije prostorskega razvoja občine 15. Predlog za javno razgrnitev Prostorskega reda občine Ni realizirano. Podobno kot za strategijo prostorskega razvoja so že začeti postopki, skrajni rok še ni določen. Predlog za javno razgrnitev odloka Prostorskega reda občine 16. Predlog za javno razgrnitev odloka o LN Spodnje Brvace 16a. Dopolnjen predlog odloka LN Spodnje Brvace 16b. Predlog za sprejem odloka LN Spodnje Brvace II. POLLETJE 1. Predlog za sprejem odloka o ZN Mrzle njive II Ni realizirano. Problemi z dostopom in lastništvi. 2. Predlog za sprejem odloka o ZN (LN) Gospodarska cona - Jug Ni realizirano. Problemi z dostopi in lastništvom. 3. Predlog za sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Gospodarska cona Sever Delno realizirano. Postopki začeti jeseni 2004. Predvidoma bodo končani v letu 2005. 4. Predlog za sprejem sprememb in dopolnitev UrN (LN) Zadrževalnik Bičje -Grosuplje Delno realizirano. Pridobivanje strokovnih podlag, CPVO, revizija le-tega. 5. Predlog za sprejem sprememb in dopolnitev UrN (LN) Pokopališče Grosuplje Nerealizirano zaradi nejasnosti natečajnega postopka. Predlog za javno razgrnitev odloka o spremembah in dopolnitvah URN Pokopališče Grosuplje (prvo polletje) 5a. Dopolnjen predlog odloka o spremembah in dopolnitvah URN Pokopališče Grosuplje 5b. Predlog za sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah URN Pokopališče Grosuplje 6. Predlog za sprejem ZN (LN) Evrotrans Delno realizirano. Postopek začet jeseni 2004. Predlog za javno razgrnitev sprememb in dopolnitev odloka ZN Evrotrans (prvo polletje) 6a. Dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev odloka ZN Evrotrans (prvo polletje) 6b. Predlog za sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah ZN Evrotrans 7. Predlog za sprejem UrN (LN) Spaja dolina Ni realizirano. Ni prejetih podatkov, kaj se bo vodilo kot spremembo in dopolnitev. 8. Predlog za javno razgrnitev UrN Stari gasilski dom (Upošteva se prvonagrajeno nateč. delo prof A. Vodopivca s skupino iz 1.1997.) Realizirano. Postopek začet že v letu 1998 in ustavljen zaradi različnih interesov v Odboru za prostor..., Občinskega sveta, KS in Občine. Predlog za javno razgrnitev URN Stari gasilski dom STALNE TOČKE: URAD ZA SPLOŠNE ZADEVE 1. Potrditev zapisnikov in Doročilo o uresničevanju sklepov Realizirano Potrditev zapisnikov in poročilo o uresničevanju sklepov 2. Volitve in imenovanja Realizirano Volitve in imenovanja 3. Informacije, pobude in vprašanja svetnikov __ Realizirano_ Informacije, pobude in vprašanja svetnikov Primerjavo napravil Jože Miklič iz naslednjih virov: Poročilo o realizaciji programa dela Občinskega sveta Občine Grosuplje za leto 2004 - gradivo za sejo OS, Program dela Občinskega sveta Občine Grosuplje za leto 2005 -gradivo za sejo in dopolnjeni sklepi programa dela Občinskega sveta Občine Grosuplje za leto 2005 na seji OS 23. 2. 2005. Velikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira BREZ BESED... ; Span: (spona na seji na svojo stran): Seinlkplllnobenemu nisem vzel nobene besede." T^Bvaml3nI VEKZtFIKACI JA j tooten si steni priprave programov, tmanoirattja mm I vropald sklad ta razvoj podeželja Politika razvoja podeželja v EU 2007 do 2013 Evropska sredstva bodo na voljo za projekte v štirih oseh. V prvo os spadajo projekti: - za promocijo znanja in krepitev človeškega potenciala: poklicno usposabljanje in informativna dejavnost za osebe v kmetijstvu in gozdarstvu, podpore mladim kmetom za prevzem kmetij, zgodnje upokojevanje kmetov, ustanavljanje služb za pomoč pri upravljanju kmetij..... - za prestrukturiranje: posodabljanje kmetij, večanje gospodarske vred- nosti gozdov, razvijanje infrastrukture (zemljiške operacije in komunalna infrastruktura), obnavljanje kmetijske pridelave po naravnih nesrečah, - za izboljšanje kakovosti kmetijske pridelave in proizvodov: pomoč kmetom pri prilagajanju standardom EU, podpore kmetom in skupinam proizvajalcev, ki so vključeni v program kakovosti živil. V okviru druge osi se bodo iz evropskega proračuna izvajala naslednja izplačila: - kmetom na območjih z omejenimi dejavniki, - Natura 2000 (vsaka država določi področja, na katerih uvede varovanje rastlinja in živali; ker kmetje na teh področjih ne morejo intenzivirati pridelave, prejmejo nadomestilo), - okoljska izplačila in izplačila za dobro počutje živali, - podpore za neproizvodne naložbe (na primer za alternativne vire energije), - za prvo pogozdovanje kmetijskih in nekmetijskih zemljišč, gozdarska okoljska plačila ter za obnavljanje potenciala gozdarske proizvodnje, - iz tega naslova se izplačujejo tudi vse subvencije, ki jih trenutno prejemajo kmetje. Med projekte za diverzifikaciio podeželja in dvig kakovosti življenja na podeželju pa v EU prištevajo (tretia os); - podpore za nekmetijske dejavnosti na podeželju in za ustanavljanje mi-kropodjetij, - spodbujanje turizma na podeželju (turistične kmetije, tematske poti, informacijske pisarne, male nastanitvene kapacitete), - varstvo in upravljanje naravne in kulturne dediščine (ohranjanje tradicije, prireditve), - nujne storitve za podeželsko prebivalstvo (podružnične osnovne šole, socialna in zdravstvena oskrba)... 3 prioritete razvoja podeželja v občini. Os »Leader« predstavlja četrto os. V okviru osi »Leader« bodo dobili dodatno pomoč iz Evrope tisti projekti iz osi 1, 2 ali 3, za katere bo lokalna skupnost ocenila, da so pomembni za razvoj lokalnega podeželja. Zato morajo lokalne skupnosti pripraviti lokalne smernice razvoja podeželja. Občina Grosuplje je določila 3 prioritetna področja, katerih razvoj bo vzpodbujala: to so kmetijstvo (zemljiške operacije, sonaravna reja živali, sadjarstvo in zelenjadar-stvo, reja drobnice, drevesničarstvo in cvetličarstvo, vrtnarstvo, konjereja, pridelava industrijskih rastlin, klavnica, ekološko kmetovanje, umno gozdarjenje,...), turizem (naravna in kulturna dediščina, tematske poti, turistični vodniki, prikaz stare obrti, ureditev vasi, počitniški domovi, rekreacijske površine,...) in dopolnilne dejavnosti (čebelarstvo, predelava pridelkov, rokodelstvo, turizem na kmetiji, trženje, izraba biomase, zeliš-čarstvo, usluge s konji, storitvena dejavnost, vzreja divjadi, kulinarika, ribogojstvo,..). Te prioritete se s časom lahko spreminjajo glede na konkretne pobude, ki bodo prihajale s terena. Vse informacije v zvezi s tem lahko dobite pri Josipu Pintariu tudi v prostorih Občine Grosuplje, in sicer ob sredah dopoldne ter pri lokalni koordinatorki Martini Cingerle. Leta 2003 je naša občina na pobudo Mestne občine Ljubljana skupaj z občinama Ig in Škofljica pristopila k skupnemu razvojnemu projektu podeželja »Sožitje med mestom in podeželjem«. Namen projekta je spodbujanje in ohranjanje zaupanja o možnostih življenja in dela na podeželju, oblikovanje skupnih tržnih produktov in skupen nastop na trgu ter ohranjanje poseljenosti tudi v najbolj odmaknjenih predelih štirih občin. Vključeni v program si nadalje prizadevajo ohranjati značilnosti slovenskega podeželja in aktivno življenje na podeželju, uvajajo in se prilagajajo novostim ter iščejo sožitje med mestom in podeželjem. Zaradi iskanja sožitja, to je skladnega medsebojnega razvoja mesta in podeželja, naj bi se povečala kakovost življenja tako v mestu kot na vasi. Občina Grosuplje želi s projektom tudi pospešiti razvoj primarne kmetijske proizvodnje in predelave, uresničevati želje in ideje posameznikov ter tako zagotoviti nova delovna mesta in oživiti posamezne turistične in kulturne točke. Nadalje na ravni štirih občin deluje ti. podeželsko razvojno jedro, ki povezuje občino, kmete, podjetja in strokovnjake. Pintar pravi, da v okviru te skupine iščejo izvedbene projekte, ki bi bili primerni za sofinanciranje iz evropskih sredstev. Sodelavci te skupine tudi pomagajo občanom, ki imajo idejo za projekt, pa nimajo denarja ali ne poznajo postopka prijave projekta in obratno. Tudi o tem lahko dobite več informacij na občini, pri lokalni koordinatorki ali pri Josipu Pintarju. Slovensko kmetijstvo bo v letu 2007 lahko pridobilo do 50 milijard SIT za razvoj. Projekcije proračuna EU kažejo, da se bodo sredsta za razvoj podeželja večala. Leta 2007 bo v evropskem proračunu za ta namen rezerviranih 11,8 milijarde evrov, leto kasneje 12,2 milijarde evrov in tako naprej. Josip Pintar glede na te številke pričakuje, da bo slovensko kmetijstvo iz evropskega proračuna v letu 2007 lahko pridobilo okoli 25 do 30 milijard slovenskih tolarjev. Če Evropa v povprečju sofinancira polovico vsakega projekta, drugo polovico pa država sama. bo po Pintarjevih izračunih slovensko kmetijstvo v letu 2007 imelo na razpolago 50 milijard slovenskih tolarjev za razvojne projekte. To kaže, da si je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Bruslju izpogajalo relativno veliko denarja. A kot seje v nadaljnji razpravi na javni predstavitvi pokazalo, so pravila za prijavo za črpanje evropskih sredstev v Sloveniji še zelo nedorečena, da je izdelava obsežne dokumentacije zelo draga, da je tveganje, da projekt ne bo potrjen, veliko.....Pintar pravi, da imajo stare članice EU že nekaj časa uveljavljen sistem, ki ga sedaj uvajamo pri nas, zato imajo že celovito izdelana nacionalna pravila. Našo državo oziroma ministrstvo pa postavitev nacionalne procedure še čaka. Nadalje Pintar opozarja, da se bodo morali tudi kmetje začeti obnašati podjetniško in prevzemati tveganja, ki jim jih njihova dejavnost prinaša. Janševa vlada si je kot najpomembnejša cilja v tem letu zadala prevzem evra in čim bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev. Glede na to mogoče lahko pričakujemo, da bo pristojno ministrstvo čim prej postavilo jasna pravila igre ter da bo lokalnim skupnostim in posameznikom čim prej zagotovilo potrebno strokovno pomoč. Josip Pintar pravi, da je doslej Slovenija uspela počrpati vsa evropska sredstva za razvoj podeželja, ki soji bila na razpolago. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje ter da bo pri tem uspešnih čim več projektov iz naše občine. mag. Tatjana Jamnik Skubic RADENSKO POUE Zima, ta čudovita umetnica narave. Pričara nam figure in oblike, polne beline in senc. Ta zmrznjen in zasnežen labirint vodne poti se bo kmalu iz hladne tišine spremenil v bučno pretakanje vode Radenskega polja. Čisto blizu teh čudovitih vijug vode stoji tabla s prepovedjo odlaganja smeti! Pa se sprašujem, ko gledam to tablo in ko gledam to (ne)dotaknjeno naravo, komu je tabla s prepovedjo sploh namenjena. Kdo je lahko tako brezčuten, nesramen in pokvarjen, da lahko TU IN V VSAKRŠNO NARAVO odvrže tisto, kar sodi le še na smetišče... Ali je še kdo, ali je res (žal) še kdo tak... Marjan Trobec •Vijuge« (meandri) proti požiralniku Be ^•Foto Marjan Trobec, POGOVOR Z MARIJO SAMEC - TUDI VSAKDAN BO MOREBITI ZGODOVINA Marijo Samec še najverjetneje poznate iz knjižnice, ki - tudi po njeni zaslugi - v zadnjih letih postaja vse pomembnejše središče kulturnega dogajanja v Grosupljem. V pogovoru za Grosupeljske odmeve je priznala, da jo je osupnil hiter razvoj kraja, ki je bil pred 40 leti vas, danes pa si želi postati mesto, spregovorila pa je tudi o nekaterih od svojih »konjičkov«. Marija Samec namreč prizadevno beleži vse, kar so o Grosupljem zapisali časopisi, zbira spomine na vsakodnevno življenje v nekoliko starejših časih, dejavno pa deluje tudi za to, da bi kraj skozi turizem postal bolj prepoznaven. Kaj vas je pritegnilo, da ste se pričeli ukvarjati z domoznan-stvom? Zakaj je beleženje tega, kar o domačih krajih objavlja časopisje, zanimivo in pomembno? Mislim, da mi je občutek, da je pomembno vse, kar je povezano z domačimi kraji, dala že družina. Moj oče je bil doma z Nove Gore in je bil izredno dober pripovedovalec. Ko sem bila majhna, so bili še radijski sprejemniki redki, televizije ni bilo. Pozimi smo sedeli na kmečki peči, moj oče pa je pripovedoval in pel. V njem je še živela prvobitna ljudska folklora. Skozi pripovedovanje je vse to, najbrž ne da bi se zavedal, prenašal name. Zbirate sodobne zapise, povezane z domačimi kraji, pa tudi še živa stara izročila. Samo za svoje veselje? Tudi za veselje, predvsem pa zato, ker se mi zdi škoda, da se te stvari tako hitro izgubljajo. Žal mi je, da sem se premalo posvetila očetovim pripovedim, čeprav so me vedno pritegnile. Zdelo se mi je, da je to nekaj tako lepega, da ni namenjeno samo meni, ampak je prav, da to prenesem tudi naprej. In to seje ugnezdilo v meni in nekako sem si zamislila, da bi bilo dobro slediti tudi vsemu, kar o naših krajih poročajo mediji in tudi to shraniti zanamcem. Časopise namreč pomečemo stran. Vendar pa je vsaka novica o kraju dokument nekega časa, nekih ljudi, nekih dogodkov. Danes verjetno še ne morete vedeti, kaj od tega, kar zbirate, je v resnici pomembno. Ne. Verjetno velik del zbranega ni tako zgodovinski, da bi bilo vredno hraniti. Najbrž bo treba enkrat vse te izrezke pregledati in določiti stvari, ki so manj važne. Čeprav je lahko vsak dogodek zgodovinsko pomemben. Tudi izrezki o prometnih nesrečah v naših krajih so zanimiv podatek, če bi nekdo hotel raziskati, kako so se nesreče dogajale, v kakšnih okvirih, s kakšnimi prevoznimi sredstvi. Tudi skozi tak droben, po svoje obroben dogodek, lahko spremljaš zgodovinski razvoj v kraju. Kako pa pridete do tistih ljudi, verjetno predvsem starejših, ki znajo še nekaj povedati o starih časih? Kakšen tip izpovedi Iščete? Priključila sem se skupini dr. Marije Stanonik, ki zbira ljudsko slovstvo. Ko sem študirala na Filozofski fakulteti, je bila ona že asistentka in začela meje spodbujati, naj zbiram ljudsko slovstvo. Najprej je želela zbrati predvsem čim več ljudskih pripovedi in pesmi, pravljic, bajk, legend in podobne- ga gradiva. Vendar tega ni več veliko med ljudmi. Pozabilo se je ali pa so nove pravljice povozile tisto staro, kar so ljudje vedeli in prenašali iz roda v rod. Zato sem začela zbirati spomine starih ljudi na to, kako so živeli včasih, kaj so delali, kako so se prehranjevali, kako so si služili za vsakodnevno preživetje. Tudi spomine na kakšna posebna dela, ki so se odvijala v naši neposredni okolici, ko so recimo ročno kopali jarke za izsuševanje. Koliko je še živih spominov med ljudmi, kaj so pripravljeni povedati? Mislim, da je še kar precej ljudi, ki so ohranili spomin na stare čase. V spominu mnogih živijo tudi pripovedi starih staršev. Običajno me kdo od znanih pripelje v hišo. Vedo, da zbiram ljudsko blago in mi pomagajo navezati stik. Na tak način tudi lažje pridem v hišo in ljudje so manj nezaupljivi. Če bi potrkala na vrata in rekla, jaz sem ta in ta, zbiram to in to, bi nastala prepreka. Najprej sem pa začela te zgodbice zbirati pri svoji mami. Kadar smo imeli kakšna skupna kosila in smo se potem usedli ter pričeli pogovarjati, so iz mame kar vreli vsi ti spomini. Jaz seveda vzamem svinčnik in jih zapišem. Pripovedi kar redno objavljate v Grosupeljskih odmevih. Jih lahko sčasoma pričakujemo tudi v knjigi? Že nekaj časa sem v stiku z dr. Stanonikovo, ki me nagovarja, da bi zbrala dovolj gradiva, da bi ga lahko objavili v zbirki Glasovi, ki izhaja pri Kmečkem glasu. Svetuje mi, da bi razširila področje zbiranja, na primer na Barje, Cerknico in tja okrog. Po mojih izkušnjah pa se ljudje zaprejo, če pride tuj človek zbirat tako gradivo. Nočejo vsakemu pripovedovati. Ker na tistem koncu nikogar ne poznam in ker imam ob službi in drugih zadolžitvah dovolj dela na domačem področju, se za tako širše zbiranje nisem odločila. Tako da še ne vem, kaj bo s knjižno izdajo. Dejavni ste tudi v grosupeljskem turističnem društvu. Kaj vas je pritegnilo? Vedno sem rada potovala. Moj oče je bil železničar inje imel nekaj kart na leto zastonj in mislim, da smo jih vedno izkoristili. Potovali smo z vlakom, ne kam daleč, do Kranja, na Brezje, po kostanj v Belo krajino. Tudi šolski izleti so me vedno pritegnili in zanimali. Kaj več pa se v obdobju, ko sem poučevala v Ivančni Gorici, s turizmom nisem ukvarjala. Ko pa sem zamenjala službo in prišla v Grosuplje, me je Miro Vreg, predsednik turističnega društva, vprašal, če bi delovala na turističnem področju. Mislim, da je bilo to jeseni 1994, bližala seje obletnica odkritja Županove jame leta 1996. Takoj smo začeli razmišljati, kako bi to obletnico malo bolj slovesno obeležili. Odločili smo se, da bomo izdali knjigo o jami in z možem sva takoj začela razmišljati o vsebini, iskati avtorje tudi s pomočjo drugih članov društva. Je bila ta brošura za vaju prvi tak projekt? Ja, prvi. Čeprav sem v gimnaziji in še preje na osnovni šoli ves čas sodelovala pri šolskih časopisih. Zadnja leta, ko sem učila na gimnaziji, je na šoli delovalo nekaj zelo dobrih pesnikov in predvsem pesnic. Že v okviru šolskega časopisa smo tem pesnicam izdali samostojne zbirke. Ena med njimi je bila Polona Glavan, ki je zdaj priznana pisateljica. Nekaj izkušenj sem že imela tudi z izdajanjem in nekako se mi je zdelo, da če bo nekdo drug poskrbel za finančno plat, sem za vsebinsko sposobna poskrbeti. Seveda skupaj z možem, ki pozna nekaj jamarjev in speleologov. Kaj vas še zanima na področju turizma? Pohodništvo, saj društvo vsako leto organizira vsaj en izlet. Zadnja leta po 5.000,00 tolarjev Na Območni obrtni zbornici Grosuplje pripravljamo računalniške in jezikovne tečaje, na katere vabimo vse obrtnike in podjetnike iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje. Za vsak tečaj, na katerega se boste prijavili, boste sami prispevali simboličnih 5.000,-00 SIT, ostale stroške tečaja bo grosupeljskim podjetnikom sofinancirala Občina Grosuplje. Izobraževanje bo potekalo v prostorih 00Z Grosuplje v Grosupljem v popoldanskih in večernih urah. 0 začetku tečajev boste pravočasno obveščeni. Obrtnikom, ki ste prijavnico oddali preko objave v glasilu Zrno, se ni potrebno še enkrat prijavljati. PRIJAVNICA ZA IZOBRAŽEVANJE Ime in priimek udeleženca s.p./družba_..... Naslov _pošta Davčna številka Telefon (GSM) _ Datum: Zavezanec za DDV: JA NE (obkroži) 2005 Žig in podpis: ■ jesenskem terminu (september-november) Se prijavljam na tečaje: □ Poslovna angleščina - začetni □ Poslovna nemščina - začetni □ poslovna angleščina - nadaljevalni* □ poslovna nemščina - nadaljevalni* Tečaje bi želel obiskovati v: - spomladanskem terminu (april-jumj) □ Računalnik za delo - temeljni □ Komuniciranje z Internetom □ Poslovna predstavitev na Internetu* □ Izdelovanje ravninskih načrtov* Tečaje bi želel obiskovati v: - spomladanskem terminu (april-junij) - jesenskem tenninu (september-november) (* tečaji bodo izvedeni pod pogojem, da bo na voljo dovolj sredstev) Opomba: OOZ Grosuplje si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih razlogov spremeni izvedbo tečajev. IZPOLNJENO PRIJAVNICO POŠLJITE NA NASLOV: OOZ GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici lb, 1290 GROSUPLJE ali po faksu 786-16-45 do 10. aprila 2005. Marija Samec z gostoma igralcem Bojanon Maroševlčem in pesnikom Ivanom Minattijem v Knjižnici Grosuplje. Foto D. Samec. sem tudi tajnica društva, tako da skrbim za vse, kar je treba zapisati, zabeležiti. Izdali smo troje tiskanih publikacij o našem delu. Prva je bila knjiga 70 let Županove jame, potem sem po zapisnikih pregledala in popisala zgodovino društva ob obletnici društva za Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kar smo izdali tudi v posebni brošurici. In lani je izšla še ta brošura ob 45-letnici društva, oziroma kot smo ugotovili, bi lahko zaradi nadaljevanja tradicije napisali celo več let. Svoje delo poskušamo tudi dokumentirati, dokler so še živi ljudje, ki so bili od začetka pri delu z jamo, da od njih dobimo verodostojne podatke. Se vam kot domačinki zdi Grosuplje zanimiv kraj? V zadnjih štiridesetih letih je zelo zrasel in se popolnoma spremenil. Je šlo na boljše ali na slabše? Ta misel je zanimiva. Današnje Grosuplje ni več podobno mojemu rojstnemu kraju. Razvoj je res neverjeten. Mislim, daje bližina Ljubljane naredila svoje. Je to dobro ali slabo? Vse ima dve plati. Tako, kot je bilo v času mojega rojstva, ne more biti, ker potem bi bil kraj zaostal. Spomnim se še, da so bile ceste makadamske, kmetije so bile tudi tu, v središču Grosupljega. Pri Rusu je čez cesto tekla gnojnica. Sicer se ne strinjam popolnoma s tako hitro širitvijo kraja... ... veliko Jih opazi, da Grosuplje deluje kot privesek, spalno naselje Ljubljane. Tako, to tudi je. To občutimo predvsem pri obisku kulturnih prireditev. Priseljenci se velikokrat ne čutijo povezani s krajem - čeprav po drugi strani ravno v turističnem društvu deluje nekaj ljudi, ki so se v kraj priselili in začutili, da jim lahko nudi dosti več, če se bodo vključili v njegovo življenje. Grosuplje je zanimiv kraj, mnogo se dogaja, na vseh področjih. Kljub vsemu je še tudi nekaj tistega podeželjskega vzdušja, lepe so sprehajalne, kolesarske poti, tudi na kulturnem področju je dovolj živahno. Kaj pa Je center kulturnega dogajanja v Grosupljem? Je to knjižnica s svojimi programi ali, recimo, zbori, dramske skupine, ki delujejo v kraju? Mislim, da je knjižnica zelo močan kulturni element v kraju. Pred desetimi leti, ko sem prišla sem v službo, je bilo dosti manj obiska, tako v knjižnici kot na prireditvah, ki jih je knjižnica organizirala. Sedaj se je oboje tako povečalo, da so prostori resnično premajhni. Mislim, da si Grosuplje zasluži primerno ponudbo in oskrbo tudi na knjižničnem področju. Opažam, da se tu zbira velika skupina ljudi, ki ji tudi za kraj ni vseeno. Žal pa so kulturne prireditve v kraju slabo obiskane. Morda je vzrok res to, da je Grosuplje spalno naselje. Tudi prepričanje, da je Ljubljana dovolj blizu, da sedeš v avto in se zapelješ v gledališče, na koncert, mislim, da negativno vpliva na kulturno vzdušje na Grosupljem. Turistično društvo vsako leto v jeseni organizira prireditev Zlata jesen. Nekako od vsega začetka poskušamo med nastopajoče pritegniti predvsem domače izvajalce, domače glasbenike, ki živijo ali delujejo v Grosupljem, šole, vrtce. Že mlade poskušamo ozavestiti, da znamo tudi v Grosupljem narediti dobro, zanimivo zabavno prireditev, na nekoliko višji ravni in da se na take prireditve splača priti. Ravno zadnja Zlata jeseni, ki jo Je obiskalo kakih 250 ljudi, je bila verjetno najbolj obiskan kulturni dogodek v Grosupljem v lanskem letu? Verjetno. Mislim pa, da je tudi knjižnica dovolj močan kulturni center. Vsi, ki delamo v knjižnici, smo pripravljeni delati na tem področju še naprej. Poskušamo poiskati ciljno publiko. Z literarnimi večeri poskušamo pokrivati različno tematiko, da privabimo čim bolj različno publiko. Če bi imeli na voljo večji prostor, bi bili še uspešnejši. Prirejamo tudi bolj poljudna predavanja iz različnih strok. Je izbor programa predvsem pobuda vas knjižničark, aH sprejmete tudi predloge drugih? Tudi, na oba načina. Sami poskušamo poiskati zanimive predavatelje, recimo, če vemo, da je nekdo dovolj zanimiv sogovornik in da ne ve, kako bi izpostavil svoje delo, ga poiščemo in vključimo v svoj program. Nekateri ustvarjalci se sami javijo. Sprejmemo pa tudi predloge obiskovalcev, tudi to seje že večkrat zgodilo. Kaj bi lahko občina Grosuplje In njena turistična društva naredili, da bi naša občina postala prepoznavnejša In cilj za zahtevnejše obiskovalce? Slaba plat turizma v Grosupljem se mi predvsem zdi, da v kraju deluje toliko različnih turističnih društev, ki pa med seboj niso povezana. To, da jih je več, ni nič slabega. Dela je za vsa društva. Morda bi bila dobra ideja, da bi skupaj izobraževali turistične vodiče, ki bi lahko vodili vsaj po občini Grosuplje in morda tudi malo čez njene meje. Zelo praktičen je problem, ko se najavi skupina ljudi in zaprosi za vodiča, ki bi vodil po vseh zanimivih točkah. Takega vodiča nimamo in vedno je problem, ko preideš na področje drugega turističnega društva. Obstaja sicer občinska turistična zveza, vendar ta v tem smislu ne deluje povezovalno. Kako to izpeljati, pa je vprašanje. Povezano je z denarjem, saj ima vsako društvo težave tudi s financiranjem. Damjan Viršek OTROK JE ČUDEŽ ŽIVLJENJA, DAR, KI GA SPREJMEŠ ODPRTIH ROK! Vsi Finkovl doma. Slika na naslovnici: Družina Fink na Pohorju. Zapoznela zima je prve marčevske dneve krepko postregla s škripajočim mrazom, v dnevni sobi pri Finkovih pa je bilo tako pri prijetno toplo, da je le pogled na zasnežene čušperške griče pričal o pravi sibirski zimi, ko se spusti živo srebro pod minus 19 stopinj C. Sicer pa pri Finkovih v Čušperku vedno sije sonce. Zadnje sončne žarke je v družino 23. januarja prinesla tako težko pričakovana hčerkica in sestrica Rebeka, peti otrok mame Alojzije in očeta Janeza. Rebe-ka se je pridružila 18-letni Kristini, dijakinji 3. letnika gimnazije Jožeta Plečnika, 16-letni Anamariji, dijakinji 2.1, gimnazije Ljubljana, 12-letni Janji, ki obiskuje 7. razred 9-letke in Jožici, ki s svojimi 8-imi leti nabira znanje v 2. razredu 8-let-ke na kopanjski šoli. Prava četica ukaželjnih deklet, ki v dom in naročje skrbnih staršev dan za dnem prinašajo nove sončne žarke in znamenje prihajajoče pomladi. In kot je z vso ljubeznijo, ki jo premore materino srce, že na začetku dejala mama Alojzija, da je vsak otrok, ki ti je dan, nova, velika sreča, vzdušje da čutiti, da v njihovem domu res domuje sreča z veliko mero razumevanja. Medtem koje mala Rebeka hotela imeti mamico samo zase, smo se z dekleti zapletle v zanimiv pogovor. V tako številni družini in ob zaposlenosti obeh staršev, mimogrede, mama Alojzija je učiteljica strokovno teoretičnih predmetov na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, in tudi očetov delavnik v trgovini z avtomobili traja v pozno popoldne, si je gotovo treba delo razdeliti. Kristina, prikupna črnolaska, je takole opisala njihov delavnik: »Kuhinjo vsak teden pospravlja ena izmed nas, Jožica pa že pospravi posodo in se že uči prvih gospodinjskih spretnosti. Vsako večje pospravljanje si razdelimo na tri dele, tudi h kuhanju se že pripravimo,« in ob tem je mama Alojzija dejala, da ji je pravzaprav lepo, sploh sedaj po porodu, kar veliko naredijo njena dekleta. Sicer pa, saj se morajo naučiti in znati same poskrbeti zase! V čem je prednost otrok, ki odraščajo v veliki družini, - sem vprašanje namenila dekletom. »Pri nas ni nikoli dolgčas, drug drugega imamo, drug drugemu pomagamo,« je ponosno povedala Kristina, Anamarija ji je le živahno prikimala, mama pa dodala: »Saj si ne znam predstavljati, kako bi bilo, če nas bi bilo manj! Že če katera manjka za kakšen dan, se mi zdi, da je vse prazno. Za vsako družabno igro nas je že dovolj, je pa tudi res, da se druga od druge učijo, druga drugo vzgajajo. Tako kot mi je nekoč dejal znanec: če hočeš imeti lepo vzgojene otroke, lepo vzgoji najstarejšega! Vendar pa moraš prav pri vzgoji upoštevati, da ima vsak otrok svoje zahteve, vsakega moraš sprejeti takšnega kot je in se mu razdajati, ker otrok te potrebuje vse življenje! Vzgoja je tako edinstvena, otroci pa tako različni, da tu gotovo ni nobenih klišejev!« Kljub temu pa je delavnost tista, ki so jo bodisi privzgojili, gotovo pa so jo tudi podedovala vsa štiri dekleta, podprta z maminim mnenjem, da morajo biti otroci polno zaposleni, saj se le tako lahko razvijejo v zdrave osebnosti. Poleg dobrih šolskih uspehov, Kristina, Anamarija, Janja in Jožica pametno izkoriščajo svoje dane talente. Kristina in Anamarija sta v času osnovne šole zaključili nižjo glasbeno šolo - igrali sta flavto - in potem nekaj časa tudi v dobrepoljski godbi, za kar pa sedaj gimnazijkam zmanjkuje časa. Janja se glasbeni šoli uči igranja klavirja, Jožica igra violino, poleg tega pa se mladi skavtinji učita tudi igranja kitare. Skratka, za pravi ansambel inštumentalistov! Medtem ko se Anamarija v šoli posveča odbojki, je Kristina plesala v plesni šoli Urška. Kar tako, pravi, iz radovednosti, je maja lani spremljala sošolko na avdicijo za snemanje mladinskega filma Življenje kot v filmu, snemanem po knjigi Nejke Omahen, uspela in igrala. »Samo neko stransko vlogo,« skromno pravi in doda, da je plesala... Kljub vsemu pa je bila to nova izkušnja v mozaiku mladostniških dni in mladostnih sanj... Poleg tega so vsa štiri dekleta aktivna pri gasilcih (kdo pa v Čušperku ni?!-opomba avtorja), Janja in Jožica plešeta tudi pri folklori v Račni (tudi to jim priti-če, Radencem! - op.avt), vsa družina ljubi naravo, zato se radi odpravijo v hribe... Vsi v družini smučajo; samo streljaj od hiše imajo skakalnico in tudi za dekleta smučišča dovolj. Skratka, življenje, prenapolnjeno z bogatimi izkušnjami in različnimi dejavnostmi! VSAK OTROK JE NEPRECENUIVO BOGASTVO Kaj pa stroški v tako številni družini, o čemer tolikokrat slišimo v zagovor dejstvu, da imamo v slovenskih družinah v povprečju komaj kaj več kot enega otroka in da rodnost prestrmo pada, - nadaljujem pogovor. Brez potrebnega razmišljanja ima mama Alojzija odgovor na dlani: »Vsak otrok v družini je neprecenljivo bogastvo, ne pa, da bi človek razmišljal o stroških. Oba z možem imava redno zaposlitev in to je bistveno. Drugače pa je v družinah, kjer tega ni, saj otrokom moraš omogočiti normalen, zdrav razvoj. Seveda pa vedno poiščeš možnosti, ki so ti dane in vzgajaš otroke tako, da znajo ceniti dobrine, ki jih imamo in tudi sami poprijeti za delo in to tako, da tega ne jemljejo kot vzrok v veliki družini, ampak kot dober napotek za življenje. Prepričana pa sem, da je država nekoliko razumevanja pokazala do mater z majhnimi otroki in do otrok samih tudi z možnostjo dela matere po 4 ure do treh let starosti otroka. Mislim, da bom to izkoristila, kajti otrok odrašča samo enkrat in otroštvo in doživljanje matere ob njem je neponovljivo. Sploh sedaj, ko so dekleta že odrasla. Če pa imaš štiri majhne otroke, seveda, če imaš materialne možnosti, najbrž razmišljaš v prid otrok...« DA Ml JE ŠE ENKRAT DANO TOLIKO LEPEGA DOŽIVETI... O čem razmišljata partnerja, ko se odločata za veliko družino? - vprašam dalje. »Jaz, midva gotovo ne morava načrtovati, kaj bo jutri, saj ne odločaš sam o sebi. Vsak otrok je čudež življenja, to je dar, ki ga sprejmeš z velikim veseljem in pričakovanjem. Ob vsakem novem življenju sem srečna, da mi je še enkrat dano toliko lepega doživeti! Otrok samo bogati družino, prinese blagoslov. Zato so le želje in si srečen, če se ti izpolnijo. Seveda pa morata oba partnerja imeti odprto srce in veliko ljubezen do otrok. Sicer pa, dano nam je, da živimo v miru, da imamo svoj košček zemlje, kjer imamo tudi vrt in poskrbimo za zdravo prehrano, se gibljemo na svežem zraku... v takšnih okoliščinah je vedo prostor za novo življenje,« je prepričljiva mama Alojzija, dekleta pa z odprtimi očmi vsrkavajo njene besede in medtem, zdaj ena, zdaj druga, pestujejo malo Rebeko, ki prijetno opozarja sama nase. »Toliko nas je, da ne pridemo vsi na vrsto, zato Rebeka zaspi na rokah in posteljica prazna sameva,« mi združeno povedo. Kakšno je bilo pri vas pričakovanje male Rebeke? - vprašam, ko vse bolj ugotavljam, koliko veselja je prinesla v njihov dom. »Komaj smo čakale na ta veliki dogodek,« radostno pove Kristina, mama pa doda, da so dekleta novico, da je na poti novo življenje, sprejele z velikim navdušenjem. Najmlajša, Jožica, ni tako komaj čakala Miklavža, kot pa meseca januarja, ko se je rodila Rebeka. Najhuje pa je bilo, ker v porodnišnici zaradi viroz niso bili dovoljeni obiski. Kristina in Anamarija sta se nekako »pritihotapili« k nama, posneli s kamero in potem so doma vse spremljali v veselem pričakovanju. V šoli sem bila razredničarka 2. letniku. Ko sem jim po zaključenih ocenah povedala, da se nekaj časa ne bomo videli, so novico najprej sprejeli z nelagod-jem, toda ko sem jim zaupala zakaj, so bili vsi navdušeni, češ, da za novo življenje sprejemajo tudi to žrtev,« pove. Mar iz teh besedah izluščite, da tudi svoje učence vzgaja z vzgledi - življenju odprti, življenju na pot...? Ker sem to ugotovila v pogovoru, si upam zapisati! Kako v njihovi družini doživljajo materinski dan, praznik družine, sta povedali Kristina in Anamarija; Janja je pozorno spremljala sestri, pa tudi Jožice bese de niso zaobšle: »Ne kupujemo komercialnih daril, z veseljem pa naredimo mamici voščilnico. Veliko se pogovarjamo in smo skupaj. Ne pozabimo pa tudi na obe babici in na prababico. Ta praznik je potrebno doživljati bolj po duhovni plati, samo tako ima smisel!« Ta prijeten poznopopoldanski klepet seje kar prehitro prevesil v mrak. Ko sem odhajala po zasneženi poti, sem razmišljala, kaj je v tem domu, da ima človek že ob kratkem obisku občutek topline in ubranosti. Ob tem pa sem se spomnila besed mame Alojzije: »V družini je najvažnejši odnos med možem in eno. Iz odnosa med očetom in mamo izhaja vzgoja otrok in vzdušje v družini. Oče pa vzgaja otroke tako, da ima mamo rad.« Ne materialne dobrine, duhovne vrednote v družini so tiste, ki štejejo - Je spoznanje, ki mi bo ostalo v spominu od obiska pri Finkovih v Čušperku. Alenka Adamič Na obisku pri družini Finkovih v Čušperku POGOVOR S TOMAŽEM RIGLERJEM, DOBITNIKOM SREBRNEGA ZNAKA CIVILNE ZAŠČITE Najprej ti, Tomaž, čestitam v svojem in v Imenu uredništva Grosupeljskih odmevov. Naprošam pa te, če lahko za naše bralce poveš, koliko časa se že ukvarjaš z dejavnostmi v okviru civilne zaščite? Na Komunali se ukvarjam z ekologijo in zato se ukvarjam posredno tudi s civilno zaščito. Sicer pa sem član občinskega štaba civilne zaščite, v katerem sem zadolžen za tehnično reševanje. V Javnem komunalnem podjetju Grosuplje imamo ekipo 18 ljudi, izobraženih za tehnično reševanje že osmo leto. Imamo tudi nekaj strojev in opreme ter tudi enoto za iskanje ponesrečenih v ruševinah. V tem času smo »že dali skozi« tudi nekaj različnih tečajev in drugega izobraževanja in menim, da smo primerno usposobljeni. Kako bi ocenil stopnjo varnosti v zadnjih osmih letih, od kar sodeluješ v štabu civilne zaščite na območju občine Grosuplje, pa morda tudi na celotnem področju, ki ga pokriva dejavnost Javnega komunalnega podjetja Grosuplje? Ker delam na področju oskrbe prebivalstva z vodo, opažam, da so viri pitne vode čedalje bolj ogroženi. Predvsem v zadnjem času opažamo takoime-novano ekološko mafijo, ki je organizirana in pri kateri se vrtijo veliki denarji. V zadnjih letih smo bili priča dveh velikih ekoloških nesreč. Prva je bila v Ortneku, kjer seje zaradi nesreče pri prečrpavanju iz 8000 m3 velike cisterne precej nafte izlilo v podtalnico, druga pa je bila v lanskem letu na območju Zagradca pri Krki, ko je šlo za izlitje kislin in drugih odpadnih snovi prav tako v podtalnico. V časopisih in drugih medijih smo lahko razbrali nekaj o tekočem dogajanju. Kakšno Je zadnje stanje v zvezi z zadnjo nesrečo? Na vodnem viru Globočec najbrž še vedno spremljate, da ne bi prišlo do zapoznelega onesnaženja pitne vode? V ta namen imate nameščena tudi razna tipala, ki bi vodovod s pomočjo računalnika in radijskih zvez Intervencijsko zaprla, če bi prišlo do povišanih koncentracij onesnaženosti vode v njem. Za prvo nesrečo v Ortneku pred osmimi leti sem izvedel, da je zadeva še vedno na sodišču. Storilci sedaj tožijo državo. Gre za podjetje, ki menda za- 'I radi tega še vedno ne deluje. Stroške sanacije ekološke nesreče pa je pokrila slovenska država iz proračunskih rezerv. Za zadnjega povzročitelja nesreče pa sem izvedel, da je podjetnika in lastnika odvrženih kislin ovadil državni tožilec. Kar pa se tiče stroškov, ki smo jih imeli v našem podjetju v zvezi z reševanjem te nesreče, lahko povem, da so bila tudi ob tem primeru sproščena državna sredstva v višini 21 mio sit, vendar pa tega denarja Javno komunalno podjetje Grosuplje še ni dobilo, čeprav je v dogovoru z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije in naj bi se tako intervencija kot sanacija poplačala v letošnjem letu. Dotakniva se še ožjega dela, območja občine Grosuplje! V lanskem letu smo Imeli kar dve poplavi v časovnem razdobju enega tedna. Klima se tudi vedno bolj spreminja. Zaradi tega je možno pričakovati posledično tudi razne nesreče. Zato bo treba tudi na tem področju stalno spremljati dogajanja in ukrepati za zmanjševanje škodljivih posledic. Ali vidiš morda kakšne konkretne ukrepe in rešitve na tem področju? Res smo bili v lanskem letu priča dvema poplavama, kijih domačini ne pomnijo v takem obsegu in na takih mestih. Znano je, daje bilo poplavljeno območje Radenskega polja in Mlačevega. Zdaj pa se te poplave pojavljajo v središču naselja Grosuplje. Ob potoku Grosupeljščica pri starem gasilskem domuje bilo najtežje. V tem primeru gre predvsem za problem vodarske stroke, ki je v zadnjih dvajsetih letih absolutno nazadovala. Država je iz tega področja vzela ogromno sredstev. Vodarji zdaj stokajo in pravijo, da ni denarja niti za tekoče vzdrževanje, kaj šele za velike projekte. Po zadnjih poplavah sem bil osebno na Ministrstvu za okolje in prostor, na območni enoti Ljubljana, kjer smo nekako zagotovili sredstva za interventno čiščenje struge potoka Grosupeljščica, ki se ravno zdaj zaključuje. Skupaj z njihovimi strokovnjaki, ki poznajo naše območje, pa smo odšli tudi na teren in smo na dveh mostovih ugotovili nedopustne prepreke in ovire: en most je pri betonarni Gril (tam je nekdo nasul večjo količino nasipnega materiala in zmanjšal pretok potoka), drugi primer pa je bil na mostu pri Malem Mlačevem (kjer je prišlo do popolnega zabitja). Vse to je preprečevalo odtok vode proti Radenskem polju. Seveda. Dolgoročno pa so te stvari povezane s precejšnjimi sredstvi in izgradnjo najmanj dveh zadrževalnikov, ki rešujeta naselje Grosuplje pred hudourniškimi potoki, Veliki potok (od Stare vasi naprej Grosupeljščica) in drugi zadrževalnik Bičje, ki priteče iz šentjurske smeri. V letošnjem letu naj bi občina zagotovila sredstva za izgradnjo zadrževalnika Bičje, za zadrževalnik na Velikem potoku pa se predvideva gradnja šele v naslednjih letih. (Sredstva za zadrževalnik Veliki potok so bila v državnem proračunu do zdaj že nekajkrat rezervirana, pa niso bila nikoli izkoriščena. Najbrž tudi zaradi mlačnega odnosa na občini do tega vprašanja - o.p.). Menim pa, da bi bilo dobro, če bi Občina Grosuplje bolj dejavno pritisnila na to problematiko. Menda so projekti že dokončani, potrebno je odkupiti še nekaj parcel in začeti z gradnjo. To so po mojem nedvomno pomembne investicije, da se v bodoče obranimo pred poplavami. Hvala za pogovor. Pogovarjal se je Jože Miklič Illll Ml. KUM I OTROŠKO PUSTNO RAJANJE V organizaciji KD Vokal smo ob pomoči radia Zeleni val 5. februarja 2005 izpeljali veselo otroško pustno rajanje. Vesela in prešerna Pika Nogavička je z malimi pustnimi šemami v Družbenem domu debeli dobri dve uri odganjala zimo. Prav posebno uspešni niso bili, saj se trmasta zima še vedno ni poslovila. Zato bomo v naslednjem letu še bolj živahno in glasno poskakovali. Darja Zoreč, KD Vokal OBISK ŽELEZNIŠKEGA MUZEJA V LJUBUANI Ob obisku Železniškega muzeja v Ljubljani meje navdušil prometni urad, kakršnega so včasih uporabljali prometniki - poveljniki. Z zanimanjem sem opazovala stare parne lokomotive, ki so omogočile razvoj železnic in vozile po progah dobrih 150 let. Klara Intihar, 3.a Ogledali smo si različne parne vlake. Para je voda, ki izhlapeva in je zelo vroča. Premog so metali v kotel in tako je nastala para. Larisa Gore, 3.a Nekoč je človek le pešačil, nato je izumil parni stroj in nastali so vlaki. Lokomotiva vleče vagone po progi. Vlaki so večinoma kovinski. Skupaj z mostovi, s tuneli, postajami in signalnimi napravami jih imenujemo železnice. Naše babice in dedki so se vozili z vlaki, ki jih je poganjala para. Danes pa je največ motornih (dizelskih) in električnih vlakov. Prvi železniški vagoni so bili kar na železniška podvozja pritrjene konjske kočije. Mojca Ahlin, 3.a Lokomotiva s črno zlatimi črtami, tricikel in mini avto mi bodo še dolgo ostali v spominu. Maša Vidmar, 3.a HURA, POČITNICE, PA ČEPRAV DELNO PREŽIVETE V ŠOLI! Tudi v času letošnjih zimskih počitnic je bilo v OŠ Brinje Grosuplje organiziranih kar nekaj dejavnosti, s katerimi so si tisti učenci, katerih starši se ne morejo pridružiti otrokovim počitnicam, krajšali čas in popestrili dneve. Tako so mladi smučarji kar tri dni uživali, se izpopolnjevali in učili smučarskih veščin pod vodstvom učiteljev športne vzgoje na cerkljanskem smučišču, kamor so se vsak dan vozili z organiziranim avtobusnim prevozom in imeli preskrbljeno tudi toplo hrano. Zavod <;a prostorsko, komunalno in slanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po slanh predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 Osupnila me je Titova lokomotiva, ki je stara 90 let in tehta celih 160 ton. Vodič nam je pokazal, kako delujejo signal-no-varnostne naprave. Vsi smo radovedno pritiskali na gumbke. Raziskovanje se je prehitro končalo in pot nas je vodila na železniško postajo. S potniškim vlakom smo se polni vtisov odpeljali v Šmar-je-Sap. Urša Petrovič, 3.6 V ponedeljek, prvi dan počitnic, je slastno dišalo iz učilnice gospodinjstva, saj so se učenci nižjih razredov preizkušali v prvih kuharskih vrlinah,. Nič manj zabavno in ustvarjalno ni bilo v likovni delavnici, kjer so po končanem delu učenci razstavili svoje izdelke. Tisti učenci, ki jim je šport v veselje, so se udeležili iger z žogo, nekateri so lahko spoznali in svojo moč ter znanje preizkušali v karateju, spet drugi so uživali v gimnastiki, kar tri dni pa so imeli učenci na voljo plezalno steno pod skrbnim vodstvom članov grosupeljskega planinskega društva, ki jim gre vsa zahvala za požrtvovalno delo. Ne gre pa prezreti, da so nekateri učenci, ki so se po klinih vzpenjali prvič, postali že pravi mojstri. 25 učencev je pod mentorstvom učiteljice fizike in matematike obiskalo Hišo eksperimentov v Ljubljani in bili so navdušeni nad poskusi, ki so jih delali. Skratka, nepozaben dan! Tri počitniške dopoldneve pa so v šolo prihajali tudi učenci - modelar ji. Ne boste verjeli: po šolskem hodniku so se že zapeljali s čisto pravim šolskim gokartom, čeprav bodo z delom še nadaljevali v okviru modelarskega krožka. Torej, ko bo povsem narejen, takšen, kot so ga načrtovali, vam ga predstavijo in vas morda povabijo tudi na poskusno vožnjo! A.A. SK-GROS PROGRAM ZA MAREC IN APRIL sreda, 23. 3., ob 20.00 Jazz jam session četrtek, 24. 3., ob 20.00 petek, 25. 3., ob 22.00 A tribute to STING (dokumentarec + glasba) MLADE STRUNE - DAY OUT sobota, 26. 3., ob 22.00 PREDIZBOR ZA ROČK OTOČEC, nastopajo: ZGREŠENI PRIMERI, FIRE FLY, SUPERLIZO, IMPERIJ četrtek, 31. 3., ob 20.00 A tribute to RAMMSTEIN (dokumentarec + glasba) petek, 1. april, 21.00 koncert skupine LBLENK (ročk) sobota, 2. april, 21.00 predizbor za Ročk Otočec: FROZEN CHILD, SILENCIA, SANIES petek, 8. april, 20.00 DJ, komerciala sobota, 9. april, 21.00 finale predizbora za Ročk Otočec v Klubu GROŠ in razglasitev zmagovalca petek, 15. april, 21.00 koncert meseca ZAKLONIŠČE PREPEVA, vstopnina z letakom 800, brez 1000 SIT sobota, 16. april, 20.00 SREDNJEŠOLSKI ŽUR nedelja, 17. april, 20.00 A TRIBUTE TO RAMONES (moderator MAKI) potek, 22. april, 21.00 SUN SCREAM (ROČK) sobota, 23. april, 21.00 ELEKTRONSKE SENCE - HOUSE ELECTRIC BREAKS, vstopnina z letakom 1000, brez 1200 SIT, za dekleta do polnoči prost vstop torek, 26. april, 20.00 ŠTUDENTSKI ŽUR petek, 29. april, 21.00 COORKSCREVV (metal) sobota, 30. april, 20.00 DJ, komerciala ■15°C + HRENOVKE Sneg je škripal pod nogami. Izza Storžiča so se že prebijali prvi sončni žarki, ki so še dvigovali vzdušje med Grčami (Grče smo najstarejši člani ta-borništva). Zbralo se nas je devet na ta ledeno mrzel dan, ko sta se združila kulturni in pustni praznik. V hrib smo vlekli sani in prešerno razpoloženje. Kmalu smo si našli primeren prostor za svojevrstni postanek. Kot zna le tabornik, smo spretno zakurili ogenj. Lepo nas je pogrel in zadišalo je po pečenih hrenovkah. Iz nahrbtnikov so se pridružile še druge dobrote, najbolj pa so nam godili komplimenti mimoidočih, kajti ne zgodi se prav pogosto, da se človek loti peke hrenovk v snegu pri -15"C. Pošteno okrepčani smo nadaljevali pot do koče. Sprejela nas je v svoj topel objem in med vse tiste vesele ljudi. Saj bi še ostali, vendar bil je čas za zaključni del naše avanture. Sledile so priprave, kontrola vse opreme in divji spust s sanmi v dolino. To je bilo noro, pa koliko heca, vpitja, tekmovalnosti in kar prehitro smo bi-i na cilju. Še zadnja inventura preživelih in ob komentiranju naših podvigov smo se zadovoljni odpeljali domov. Na koncu smo si spet dejali: GRČE SMO ZA KEJ! P.S.: Priprave na novo akcijo že potekajo in nikoli ni prepozno, da se nam pridružiš. Andrej Brezec, Grče Taborniškega rodu Louis Adamič Grosuplje AMERICAN V OS BRINJE Pouk angleščine z učnim asistentom. Letošnje šolsko leto je drugo leto, odkar imajo v OŠ Brinje zaposlenega učnega asistenta za angleščino. Vendar učni asistent ni isti, kot v lanskem šolskem letu. Lanski asistent jih je namreč ob koncu šolskega leta zapustil, ker je dobil drugo zaposlite.v in sicer v podjetju, v katerem je ob prihodu v Slovenijo že delal. Seveda sem želela več informacij o novem učnem asistentu, ki sem jih dobila pri njegovi mentorici gdč. Poloni Godina, profesorici angleškega jezika. Ko sem prišla v šolo, sem poleg gdč. Polone srečala in poklepetala še z ostalima dvema učiteljicama angleškega jezika. Gdč. Polona mije posredovala nekaj osnovnih podatkov. Andrevv Joseph Dilbert je njihov letošnji asistent, ki prihaja s Floride. V Sloveniji je malo več kot leto dni. Kako so ga dobili? Lanski asistent Darren Halford je bil dodeljen OŠ Brinje za dve šolski leti. Ker je predčasno odšel, je ga. Bronka Štraus, ko-ordinatorka za asistente za tuje jezike, poiskala nadomestilo. Asistenta so dobili samo za polovico ur, delijo si ga s Srednjo šolo tehniških strok iz Ljubljane. Profesorica Polona je razložila, da se z letošnjim šolskim letom končuje delo učnih asistentov za tuje jezike v obliki, ki je potekala do sedaj. Asistenti bodo od jeseni naprej samo še v srednjih šolah, in sicer samo v evropskih oddelkih. S tem pa se bo od učnih asistentov zahteval opravljen izpit za poučevanje v oddelkih. Tudi to je eden od vzrokov, da asistenti "bežijo" iz šol. Andrew, oziroma krajše Andy, je v šoli Brinje dvanajst ur tedensko, ob ponedeljkih, sredah in petkih. Kateri so tisti srečneži, ki imajo eno uro tedensko pri pouku angleščine v učilnici poleg profesorice še Andvja? Vsi oddelki osmega razreda osemletke, osmi razredi devetletke tretjega in prvega nivoja, sedmi razredi devetletke tretjega nivoja in učenci, ki obiskujejo dodatni pouk. Poleg tega asistent vodi interesno dejavnost, ki jo je poimenoval "International club". Preko te dejavnosti spoznavajo kulture drugih narodov. Zakaj so dodelili asistenta tudi učencem prvega nivoja osmega razreda devetletke? Ga. Marijana Budeč Staničič, profesorica angleškega jezika, ki poučuje učence prvega nivoja, je povedala: "Učenci prvega nivoja so v svojem znanju najbolj šibki. Učni asistent jim pomeni veliko motivacijo. Moram priznati, da pri delu z mano niso tako motivirani. Andvjim je zanimiv že kot tujec, kot "native speaker", kot oseba, čigar materin jezik je angleščina. Seveda ne poteka celoten pouk v angleščini, se pa učenci veliko pogovarjajo z asistentom v angleškem jeziku. Ure, pri katerih je prisoten Andy, so namenjene predvsem razvijanju in bogatenju besedišča. Zame je zelo pomembno, da si učenci sploh upajo govoriti in da se trudijo govoriti, manj je pri teh urah slovnice." Ga. Marijana je na koncu dodala: "Učenci resnično začutijo, kako lepo in pomembno je, da znaš tuj jezik." To pa je pri učenju tujega jezika zelo veliko. Kako je komentirala delo učnega asistenta ga. Antonija Selič, učiteljica angleškega jezika? Ga. Antonija v letošnjem šolskem letu prvič dela z učnim asistentom. "Z asistentom sem zelo zadovoljna. Andy mi je v veliko pomoč. Skupaj se dogovarjava, kaj bo kdo pri določeni uri naredil," je povedala ga. Antonija. Kaj pravi o asistentu njegova mentorica gdč. Polona Godina? Iz Polone so "privrele" same pohvalne besede. "Andy je zelo iznajdljiv, kar se zmeniva, tudi naredi, tako da se lahko zanesem nanj. Je zelo talentiran za vse jezike. V Sloveniji še ni dve leti, toda kljub temu slovenščino dobro govori." Ob petkih zjutraj se dobijo vse tri anglistke, da se zmenijo za potek pouka v naslednjem tednu. Po pouku se anglistke usedejo skupaj z učnim asistentom in skupno pregledajo plan za naslednji teden. Zmenijo se, kaj bo kdo pripravil, kako bodo ure potekale. Asistent dobi vsebino učnih ur, način, kako bo določeno snov podal učencem, pa je prepuščen njemu. Gdč. Polona je še enkrat izpostavila njegovo iznajdljivost in fleksibilnost. Učno snov učencem približa na različne načine. Poleg angleškega jezika Andyja "uporabijo" tudi pri drugih predmetih. Pri gospodinjstvu so kuhali, Andy je pripravil prevod receptov. Učenci so spoznali izraze, povezane s kuhanjem, z recepti, v angleščini. Sproti se dogovarjajo glede sodelovanja Andvja pri določenem predmetu in določeni učni snovi. Gdč. Polona Godina je z vidnim navdušenjem opisala sodelovanje z asistentom. "Tudi sama veliko pridobim na področju angleščine. Andy govori zelo lepo angleščino. Zmenila sva se, da tudi mene nauči določene izraze in fraze, ki jih moram uporabljati. Midva komunicirava v celoti v angleščini. Seveda mu dam tudi jaz določene slovenske izraze, ki se jih on uči in jih skuša uporabiti v pogovoru z drugimi. Še enkrat moram povedati, kakšen neverjeten smisel ima za jezike." Seveda predstavlja učni asistent tudi dodatno delo za profesorico Polono, ki mora vsak mesec napisati poročilo za vsako učno uro in ga oddati na ministrstvo. Ob koncu šolskega leta bo morala napisati poročilo o sodelovanju učnega asistenta z učenci, z mentorico in z ravnateljico. Poročilo za ministrstvo mora napisati tudi učni asistent. Učenci drugega nivoja osmega razreda devetletke v letošnjem šolskem letu nimajo asistenta. Imeli so ga namreč lani. Ker je asistent zaposlen samo za polovico ur, so se odločili, da ga dajo k učencem, ki so zelo dobri pri angleščini in k učencem s težavami, kot motivacijo za učenje. Profesorica Polona je povedala, da razmišljajo, da bi ga za nekaj časa dali tudi k učencem drugega nivoja. Kajti vsi učenci imajo asistenta radi, raje delajo, bolj so motivirani za učenje. Nekoliko kasneje sem se srečala tudi z Andvjem. Kar nekaj časa sva iskala tisti pravi termin, ki je obema ustrezal. Toda, splačalo seje. Za srečanje sva se dogovorila v ponedeljek po končani službi. Dopoldne mi je poslal sporočilo, da naj pridem malce kasneje, kot sva bila prvotno dogovorjena, kajti sode loval bo pri uri gospodinjstva. Prišla sem malce pred koncem učne ure gospodinjstva in našla učence in učenke, učiteljico in Andyja v prijetnem vzdušju. Sedeli so za mizo in jedli pravkar pečeni rižev narastek. Pripravili so tudi per- zijski riž po receptu, ki je bil napisan v angleškem jeziku. Perzijski riž sem tudi sama poizkusila. Moram povedati, da je zelo okusna jed. Ob kuhanju so se učenci učili angleške izraze ter sproščeno klepetali z učnim asistentom. Skupinica je bila majhna, tako da je vsakdo imel možnost individualno poklepetati z Andvjem. Opazila sem, da se Andy zelo trudi, da bi učenci govorili, skušal jih je zaplesti v pogovor. Ne samo o hrani, ki sojo skuhali, ampak tudi o drugih stvareh, ki zanimajo najstnike. Ko je Andy zaključil z učno uro, sva odšla v zbornico, da še malo poklepetava. Kot sem že omenila, prihaja s Floride in živi v Sloveniji od maja 2003. Kakšno mnenje ima o Sloveniji? "Kot vsaka država. Lahko naštejem slabe in dobre strani. Samo, da je tistih slabih manj kot dobrih. Ne maram zime. To je slaba stran. Toda rad imam smučanje, torej je tudi zima nekako sprejemljiva. Smučal sem že na Voglu in Krvavcu." Preden je prišel v Slovenijo je živel štiri leta v Severni Karolini, kjer je študiral. Študiral je na univerzi DUKE, in sicer "Comparative area studies". To je študij, ki vključuje veliko različnih področij, geografijo, zgodovino, jezikoslovje, ruščino. Študij, ki poudarja razvijanje različnih spretnosti. Izhaja iz zelo zanimive družine. Lahko rečem "svetovne" družine. Njegova mama je s Tajvana, oče iz Ohia, Andyje rojen na Havajih, odraščal je na Floridi,.Virginii in Italiji. Kako je zadovoljen s službo v Osnovni šoli Brinje? "Najprej, zelo mije všeč. Rad imam to službo. Vsi, s katerimi delam, so krasni, zelo potrpežljivi, imajo profesionalni odnos. Od kuharic, učiteljev in učiteljic do ravnateljice. To je zelo pomembno. Če se ne bi tako dobro počutil tukaj, verjetno tega ne bi delal," je navdušeno pripovedoval Andy. Nadaljeval je: "Ko sem prišel v Slovenijo, sem bil eno leto zaposlen v privatni jezikovni šoli v Ljubljani. Za program učnih asistentov sploh nisem vedel. Slučajno sem izvedel na Ministrstvu za šolstvo. Ker sem že imel izkušnje s poučevanjem, sem dobil to službo. Torej čisto po naključju." Kaj pa učenci? "To je odvisno od razreda. Če učenci poslušajo in so vedo-željni, mi je to zelo všeč. Ne maram pa, da učenci ne poslušajo in da klepetajo. Ne moti me tisto klepetanje, ki se nanaša na učno snov, ampak klepetanje, ki nima veze z učno snovjo. To me razjezi. Znanje angleščine je različno. Posamezniki so zelo dobri, zelo dobro razumejo angleščino. Posamezniki so zelo nadarjeni. So pa tudi učenci, ki imajo težave pri angleščini. Če primerjam to šolo in srednjo šolo, kjer tudi poučujem, je zelo drugače. Tukaj je znanje in interes učencev različen, nekateri bodo šli v gimnazije. Toda, ne bi se mogel opredeliti, kje raje poučujem. Popolnoma odvisno od razreda, od skupine otrok. So zelo dobri razredi tukaj v Grosupljem in ravno tako v Šiški." Domotožje? Ali pogreša starše? Povedal je, da ima starše zelo rad, da pa mu je všeč, da je oddaljen od njih, da ni ves čas v njihovi bližini, ker mu tako ne morejo urejati njegovega življenja. Poletje? "Mogoče bom učil v kakšni poletni šoli. Seveda bom šel tudi domov vsaj za štirinajst dni. Točno kam, še ne vem, mogoče Florida, Arizona, Se verna Karolina... Ko pa imam toliko različnih krajev, kjer sem živel," je pove dal Andy. Kaj pa prihodnost? "Trenutno razmišljam o podiplomskem študiju. Mogoče "uporabno jezikoslovje". Zelo mije všeč fonetika in želel bi to bolj podrobno študirati. Mogoče bi lahko primerjal slovensko fonetiko z angleško, različne dialekte. Ali nameravam ostati v Sloveniji? Kaj naj rečem? Vse je odprto. Odvisno od možnosti. Program učnih asistentov se končuje. Mogoče bom lahko učil v evropskih oddelkih srednjih šol. Bom videl, kako bo," je o prihodnosti razmišljal prijetni sogovornik. Na koncu je še povedal, da mu je žal, da naslednje leto ne bo več učil tukaj. Šola mu je res všeč, dobro se počuti. Ljudje, s katerimi sodeluje, so mu všeč. "Toda, se bo že nekaj našlo," je svoje razmišljanje zaključil učni asistent. Verjamem, da se bo. Dela željan in zagnan mladenič bo prav gotovo dobil delo, ki mu bo ustrezalo in kjer bo lahko pokazal vse svoje sposobnosti in spretnosti. Na koncu pogovora mi je še pokazal, kako se pripravlja na ure. Njegovo področje je besedišče, komunikacija. Vedno se trudi, da naredi učno uro zanimivo, da so učenci motivirani. Ko so obravnavali "hrano", je prinesel revije z različnimi slikami hrane. Tako so spoznavali angleške besede na zanimiv način ter pripravili projekt. "Da se doma pripravim, da pripravim potreben material, to je moje delo," je navdušeno razlagal Andy. "Danes smo se učili o zdravju. Prinesel sem vsebino torbice prve pomoči, da bi učence na zanimiv način pritegnil k učenju angleškega besedišča." Andy je povedal, da ni še delal z učenci razredne stopnje. Vendar bi tudi to rad poizkusil. Enkrat je obiskal učence tretjega razreda. Peli so angleško pesmico. Videl je, da je način dela z mlajšimi povsem drugačen. Seveda so bili učenci navdušeni nad njegovim obiskom. Interesna dejavnost, ki jo vodi. Veliko petošolcev obiskuje omenjeno interesno dejavnost. Petošolci, ki jih večino sicer ne poučuje. "Delamo zabavne stvari, povezane z drugimi državami. S pomočjo Interneta smo raziskali Japonsko, raziskovali smo tudi japonsko umetnost zgibanja papirja in sami preizkušali naše ročne spretnosti. Trudim se, da se prisotni zabavajo in da spoznavajo države na drugačen način. Grosuplje je zelo majhno. Učenci še nimajo ste reotipov o drugih državah, tudi ne vedo prav veliko o drugih državah. Mislim, da je učencem, ki so se odločili za interesno dejavnost še, bolj pomembno to, da se srečajo z mano, s tujcem, da poklepetajo z mano, z nekom, ki prihaja iz druge države. To jim je zanimivo," je razmišljal o interesni dejavnosti. Na koncu mije Andy pokazal origamije, izdelke iz papirja, ki so jih učenci naredili pri interesni dejavnosti. Odhajala sem s prijetnimi vtisi. Upam, da se učenci in njihovi starši zavedajo, kaj imajo, kako koristen je tak način dela za nadaljnje učenje tujega jezika. Kakšno motivacijo predstavlja za učence. Sploh pa sedaj, ko taka oblika dela poteka zadnje šolsko leto. Učenci osnovne šole Brinje in njihovi starši so lahko ponosni in zadovoljni, da je ravno njihova šola tista, ki si je v lanskem šolskem letu po nekajletnem trudu priborila učnega asistenta za angleščino. mag. Branka Škufca NIZOZEMCA NA ŠTIRIDNEVNEM OBISKU V OŠ LOUISA ADAMIČA Medpredmetna povezanost gospodinjstva z angleščino. - Foto Petra Gumzej Verjetno se sprašujete, s kakšnim namenom sta prišla Nizozemca v OŠ Loiusa Adamiča. Naj vam malce osvežim spomin. V začetku letošnjega šolskega leta sem bralke in bralce seznanila s pripravami na nov Comeniusov projekt, ki se odvija v Osnovni šoli Louisa Adamiča. Jezikovni projekt, ki bo trajal eno šolsko leto. Vodja projekta je ga. Boža Krajcer, predmetna učiteljica angleščine in primerjalne književnosti. Ga. Boža je bila junija 2004 na pripravljalnem obisku na Nizozemskem, v šoli v Haagu. Tokrat sta vrnila obisk dva profesorja iz šole Dalton Den Haag, iz Haaga. G. Joost Vreeburg, profesor matematike in g. Frank van Beek, profesor francoščine. G. Joost je v šoli Dalton Den Haag hkrati tudi koordinator za mednarodne projekte. To je šola, ki "prakticira" Dalton pedagogiko, kar pomeni, da posebno pozornost posvečajo vzgoji učencev za sprejemanje osebne odgovornosti za učenje in rezultate učenja. Učence spodbujajo, da so v procesu učenja samoiniciativni. Delo v učnem procesu je problemsko zastavljeno, učenci so pri učenju samostojni. Seveda jim pri učenju pomagajo učitelji, katerih vloga je malce spremenjena. Učitelji niso zgolj prenašalci znanja, ampak imajo bolj vlogo spodbujanja in usmerjanja učencev k zastavljenemu cilju. Jezikovni projekt. Značilnost omenjenega projekta je, da se otroci učijo jezika "target co-untry", torej jezika države, s katero sodelujejo v projektu. Tako se bodo Nizozemci v dvajset do trideset urnem tečaju učili slovenskega jezika, naši učenci, ki bodo sodelovali v projektu, pa se bodo učili nizozemščine. Tečaj bo v večji meri opravljen, preden pride do prve izmenjave učencev, torej do decembra 2005. Seveda bo vsebina tečaja namenjena t.i. "survival voca-bulary", temeljnemu besedišču in frazam. Učenci se bodo naučili pozdraviti, se zahvaliti, vprašati za pot, kupovati v trgovini, prositi za hrano in podobne osnovne fraze jezika. Namen obiska? Priprave na jezikovni projekt. Projekt se bo začel izvajati naslednje šolsko leto, septembra 2005. V šolo sem prišla v petek popoldne. Nizozemca sta bila v šoli od srede, dvanajstega januarja, tako da se je njun obisk že bližal koncu in sta že imela določene vtise o celotnem dogajanju v šoli. Prijazno sta me pozdravila. Namen projekta. "Preden se s takim mednarodnim projektom začne, je potrebno narediti veliko stvari vnaprej. Spoznati je potrebno ljudi, s katerimi boš sodeloval. Glavni cilj celotnega projekta je sodelovanje učencev, interakcija učencev na različne načine. Ga. Boža je prišla k nam konec lanskega šolskega leta, v juniju. Predstavila nam je svojo zamisel, idejo o poteku in izvedbi projekta. Vodstvo šole seje s skupnim izvajanjem projekta strinjalo. Učenci bodo medsebojno sodelovali na različne načine. Preko elektronske pošte, pošiljali si bodo pisma, fotografije, vse skupaj se bo končalo z izmenjavo učencev. Upamo, da bo osemindvajset učencev iz Haaga preživelo štirinajst dni tukaj pri vas, seveda pa bodo tudi vaši učenci preživeli štirinajst dni pri nas," je o projektu povedal g. Joost. Kako sta preživela dneve od srede do sobote? Veliko sta se pogovarjala z učitelji in učiteljicami, zaposlenimi v OŠ Louisa Adamiča. Želela sta "videti" njihov pogled na projekt, kako si ga predstavljajo, zamišljajo. "Pomembno je, da smo učitelji v dobrih medsebojnih stikih. Evropska skupnost temu področju namenja precej denarja in s tem omogoča, da učitelji lahko potujemo in obiščemo šolo, s katero sodelujemo. Lahko je sodelovati preko elektronske pošte ali preko telefona, vendar ko vidiš človeka in se z njim pogovarjaš iz oči v oči, je to povsem nekaj drugega. Takrat šele začutiš, kako "stvari stojijo." Takrat lahko učitelju zaupam. Takrat vidim, da je učitelj resnično pripravljen in sposoben narediti tisto, kar je rekel, da bo. Jaz želim osebno srečati človeka, s katerim delam, še posebej pa želim spoznati učence, ki bodo sodelovali v projektu. Bila sva pri treh urah angleščine," je povedal g. Frank. Nadaljeval je: "Seveda sem vedel, da so učitelji sposobni organizirati tak projekt. Toda resnično sem želel spoznati učence. Kakšno je njihovo znanje angleščine? Ali so pripravljeni sodelovati? Ali bodo dobri partnerji? Kajti do sedaj nisem vedel o Sloveniji, slovenskih šolah popolnoma nič." G. Joost je izrazil svoje mnenje o tukajšnjih učencih. Pohvalil je njihovo znanje angleščine, njihovo vedoželjnost in željo po sodelovanju, po skupnem delu. Zaključil je: "Zelo sem vesel, da imamo možnost sodelovati s tako dobrimi učenci. Moram reči, da so učenci osnovne šole Louisa Adamiča in naši učenci v znanju enakovredni, ne bi mogel reči, da je kdo boljši. Torej smo si povsem enakovredni partnerji." G. Frank je nadaljeval: "Vaši učenci so zelo ponosni na Slovenijo, hkrati pa so hoteli izvedeti čim več zanimivosti o Nizozemski. S tem sem zelo zadovoljen." Mnenje o šoli Louisa Adamiča. "Šoli sta skoraj enaki. Ni velikih razlik med njima. Ta šola je zelo dobro tehnično opremljena. Videl sem veliko dobrih računalnikov. Pomembno je tudi dejstvo, da zaposleni in učenci znajo uporabljati in tudi uporabljajo vso tehniko, ki jo imajo na razpolago," je komentiral g. Frank. Za oba je bil to prvi obisk v Sloveniji. Splošni vtis o Sloveniji? Iz njunih ust so prišle same pohvalne besede. Mnenja sta, da smo Slovenci čudoviti ljudje. Izredno gostoljubni in prijazni. G. Joost je bil pred nekaj leti v Bosni in Hercegovini. G. Frank je vidno navdušen povedal: "Zelo sem navdušen Nadaljevanje na naslednji strani Boljši ali slabši? Smehljaj je brezčasen... Se čas vrti v krogu ali gre naravnost naprej, kot običajno pokažemo s puščico takole ,—»ali celo bolje takole—ker gremo v smeri stalnega napredka? Se je drevo zamajalo, ker je za- pihal veter ali ker je šel mimo duh prednika? Pri srečanju z drugačnimi ljudmi se postavi pod vprašaj naš svet - je res tako, kot si mislimo? In si pogosto odgovorimo, da imamo mi prav, oni drugi pa je čuden. Kaj pa, če si oni drugi odgovori enako - da ima prav on, mi pa smo čudni? Kdo ima potem prav? Od kod izvira ideja, da gre čas naprej? To je čisto resno vprašanje, namreč ure, ki jih nosimo na rokah, se vrtijo v krogu, vsako leto vidimo iste zvezde na nebu, vsako leto pride pomlad, vsako leto praznujemo novo leto in si rečemo: »Pa smo spet na začetku!« Tudi v odnosih se vedno znova srečujemo z istimi težavami, dokler jih zares ne predelamo... Kako lahko potem rečemo, da gre čas vedno naprej??? Ob prvem pravem srečanju z neevropskimi ljudmi sem čutila nezaupanje, ker so vsi silili v nas. Konec novembra smo v vročini poletja pristali v Čilu in prvi so nas obdali taksisti in ponudniki prenočišč. Popotniki že vedo, da se tem ljudem ne smejo pustiti zmesti. To ni pravo srečanje z drugo kulturo; če bi kdo hotel opisati kulturo samo po prvem stiku na letališču, bi morda lahko rekli, da smo Slovenci polni pravil (stati je treba v točno določeni vrsti), da si ne pustimo blizu (prvi človek, ki ga srečamo, sedi za steklom). Verjetno bi vsi pritrdili, da smo veliko bolj gostoljubni. Tako seje dogajalo tudi nam v Čilu - ljudje so nam ponudili prenočišča, ne da bi jih za to prosili, vzeli so si dopust, da so bili z nami in ta toplina nas je grela, ko smo prvič praznovali božič sredi poletja. Enako se je zgodilo na poteh, ki so se odvijale pozneje. Povsod pa je bilo drugače, kot je pri nas. Kaj naj naredim z razliko, ki jo vidim med različnimi kraji na svetu? Naj rečem, da smo mi boljši, čeprav sem za trenutek začutila, da imajo povsod nekaj dobrega? Kaj naj rečem o Mehičanih, ki so mi, edini belki, tujki, dovolili sodelovati pri njihovi tradicionalni celonočni ceremoniji, polni vere, simbolnega, in plesati v plesu, ki izraža vse njihove korenine in upanje v prihodnost, vso polnost, ki je v njih? Pred plesom me je bolelo stegno, koleno, bila sem grozno zaspana, v trenutku pa, ko so rekli, da lahko plešem, sem bila, kot da me še v življenju ni nič bolelo in sem bila sposobna plesati nekaj ur. Naj za te ljudi, s katerimi smo za nekaj trenutkov čutili enako, bili kot eno v ritmu bobnov, korakih in mislih, rečem, da niso dovolj dobri, da so slabši od nas? Gotovo so drugačni, živijo na način, ki je nam tuj, a to jih ne dela slabše. Oni pravijo za nas, da smo hladni, kar zanje pomeni, da ne bi mogli z lahkoto živeti z nami in da smo v tem slabši. Kdo ima prav? Splošno mnenje pri nas je, da smo Evropejci oziroma zahodnoevropska kultura (sem se poleg Evrope štejemo tudi ZDA in Kanado) najbolje razviti in da morajo ostali po naši poti. Primer: V Iraku ne živijo take demokracije kot v ZDA, zato se ZDA čutijo dolžne pomagati jim, da bodo bolje živeli. Ali to res drži? V večjem delu sveta seje pojavila revščina po tem, ko so tja prišli Evropejci, v Evropi se revščina s kapitalizmom le veča. Težave z nezaupanjem do ljudi, s strahom pred ljudmi sem izven Evrope doživela samo tam, kjer so ljudje pod pritiskom, da morajo živeti na način Evrope in ZDA, kjer pa živijo na njim lasten način, kjer so lahko to, kar so, si bil lahko to tudi ti sam. Kje se zgodi kratek stik? Vsaka kultura ima zgrajeno predstavo o svetu okoli nas (kako svet deluje, zakaj tako deluje...) - npr. za nas se drevo zamaje, ker piha veter, visoka vrednota nam je življenje. Ko se srečamo z drugo kulturo, se o našem svetu začnemo spraševati, npr. nekje druge se odločajo o življenju vsakega spočetega otroka, ker je preživetje odvisno od sredstev, ki so v okolju. Naj jih obsojam, naj rečem, da ravnajo narobe, da ravnajo prav, da jih razumem, naj še naprej govorim z njimi ...? Taka vprašanja so se pojavila tudi na začetku večjih srečevanj Evropejcev in Neevropejcev - v času odkritij od Krištofa Kolumba naprej. Prej so se dogajala manjša srečanja, ko so trgovali z neevropskim svetom. Kar naenkrat pa v Evropo začnejo prihajati množična poročila o kulturah, ki živijo čisto drugače, po drugačnih pravilih. Kako to, da živijo drugače in se jim nič ne zgodi in, roko na srce, nekateri živijo celo veliko bolje!? Kot vsaka kultura ima tudi evrop- ska nekaj etnocentrizma - mislimo, da so navade naše kulture nekaj povsem naravnega, vsaka kultura zase misli, da je popek sveta. Zato so se tudi Evropejci vprašali, kako je možno, da kdo živi bolje in krši vsa pravila, po katerih so sami živeli? Najprej so rekli, da »oni drugi« niso ljudje, vendar je bilo očitno, da so ljudje, zato so uporabili drugačno rešitev. Evropski umi sojo iskali približno 200 let. Zaznamuje nas še danes in se nam zdi nekaj najbolj običajnega. Za rešitev so vzeli logiko evolucije - zgodovina je proces, ki vedno poteka naprej, k vedno večjemu napredku. Kdor je bolj racionalen (razumski), je bolj razvit. V tej luči so lahko Evropejce postavili najvišje, vsi ostali pa morajo po naši poti razvoja, saj so slabši od nas. Pomagajmo jim! Na tej osnovi je nastal tudi potek zgodovine v fazah, kot se je učimo v šoli. Za potrditev tega so antropologi začeli iskati dokaze po vsem poznanem svetu - podatke so dobivali od trgovcev, misijonarjev, na teren so pošiljali študente. Bolj ko so raziskovali, bolj se jim je model zgodovine, kot smo ga prej predstavili, rušil. Vsi zbrani podatki so kazali, da ne moremo govoriti o eni kulturi, kjer smo Evropejci najbolje razviti, vsi drugi pa nam v razvoju sledijo. Govorimo lahko samo o različnih kulturah! Vsaka kultura je šla svojo pot v razvoju in teh poti ne moremo primerjati med seboj, nihče ne more reči, daje kdo bolje razvit - na primer avstralski Aborigini veljajo za manj razvite, imajo pa tako zakompliciran sistem sorodstva, da ga Evropejci niti dojeti niso mogli, ko so ga prvič srečali. O različnih kulturah govorijo strokovnjaki že od 1.1896 naprej (začetnik Franz Boas), vendar tega nismo sprejeli, saj bi to pomenilo, da Evropejci nismo najboljši in da delamo napako z vsiljevanjem naše kulture. Kdo lahko zatrdi, da imamo prav mi, ko razlagamo, da gre čas naprej, vsi podatki pa kažejo, da temu ni tako? Kje se živi bolje - tam, kjer se dela 14 ur na dan, se nima časa za ljudi okoli sebe in za hobije, 1 mesec dopusta na leto in še vmes je treba delati za službo, ali tam, kjer se dela nekaj ur na dan, ima čas za prijatelje, družino, sosede, nogometno tekmo, živi umirjeno življenje, ustvarja...? Kje je bolje -v kulturi, kjer je več denarja, ali v kulturi, kjer je več notranjega miru? Ali sploh lahko govorimo z besedami »boljši«, »slabši«? Kdo nam je dal pravico, da sodimo? "Hiša stoji na koncu ceste in jo bodo podrli, ker bodo naprej gradili cesto. Majhna, dva prostora sta v njej, samo rešetke so na odprtinah, ni stekel, vročina je skoraj neznosna. Še vedno sem v šoku zaradi revščine, kije v tem mestu, ne upam se govoriti, ko obiščemo kakšno družino, sram me je fotoaparata, zato ga raje skrivam ali pustim v sobi. Okoli priskaklja kuža, ki naredi ozračje bolj igrivo, z manj pritiska. Sodelavka se, kot ponavadi, obnaša kot gospodarica položaja, pravo nasprotje mene, ki bi se najraje skrila v kotiček, da me nihče ne bi opazil. Pogovarjata se z žensko, za katero potem ugotovim, da je mama v tej družini. Njun pogovor razumem samo na pol, opazujem hišo -majhen prostor, z dvema razmetanima posteljama, stolom, betonskimi zdrsa-nimi tlemi - kakšno življenje imajo; opazujem žensko - ni stara, je pa zgara-na, njen obraz je utrujen, besed ne razumem, po tonu pa vem, da se pritožuje. Kar naenkrat priskaklja deklica, hčerka. Kot da je sonce posijalo v mrak hiše! Lasje skodrani, vihravi, skačejo, žareče oči kot dva bisera, dva sonca, jamici v ličkih naredita njen brezčasni smehljaj še lepši ...kar žari! Kdo ji bo rekel, da je življenje kruto, da so temnopolti manj vredni kot belopolti, da bo verjetno imela pri petnajstih otroka, da bo delala cel dan, da bo imela kaj jesti... Usede se v omaro in začne zlagati kopico oblek, ki leži na tleh. Bila je edini otrok, ki sem ga videla nekaj delati doma in ob tem je bila vesela, vesela življenja, razigrana s kužkom, njen smehljaj je ostal. Mogoče je bil ta smehljaja sonce, kije žarelo v sobi. V vsem času, ki sem ga preživela tam, je od vseh ljudi, ki sem jih obiskala in videla v revnih predelih, bila ona edina, ki sem se jo upala slikati. Verjetno sem želela za hip ujeti tisti trenutek, kije delal svet enak, pri nas in pri njih, veselje do življenja, nadčasnost. Bila je najlepša deklica, kar sem jih kdaj videla." Alenka Oblak TI SI DRUGAČEN Odpustiš Petru, ko te zataji in samega sebe prekolne. Postaviš se ob prešuštnlco, ko se vsi drugI od nje odmaknejo. Razbojniku obljubiš nebeško Ustaviš se pri cestninarju, ko se vsi nad njim zgražajo. Kličeš k sebi otroke, ko jih vsi odganjajo. Ljubiš šibke, ko samo močni kaj veljajo. Izmikaš se množici, ko te želi narediti za kralja. Juda Imenuješ prijatelja, kraljestvo, ko mu vsi želijo pekel. Krivdo vzameš nase, ko si vsi drugI umijejo roke. Umreš na križu, ko drugi slavijo svoj praznik. Ko vsi mislijo, da je vsega konec, premagaš smrt in odpreš pot v Življenje. Gospod, zahvaljen zato, da ko te Izroči tvojim sovražnikom, si drugačen. Velikonočna skrivnost - darilo Družine 2004 Članice vokalne skupine Šmarnice Vas v soboto, 23. 4. 2005, ob vabimo v Kulturni dom Šmarjl na samostojni konl ŠMARNICE - tako in di Skupaj z našimi gosti Vam bomo skušali pričarati prijeten večer, prežet s pesmijo in pripovedjo. NIZOZEMCA NA ŠTIRIDNEVNEM OBISKU V OS LOUISA ADAMIČA • nadaljevanje s strani 15 nad Slovenijo, nad pokrajino in prebivalci. Seveda prej nisem vedel o Sloveniji praktično nič. Pred desetimi leti sem prvič slišal o Sloveniji. Od leta 1991 vem, da je bila Slovenija prva, ki se je odcepila od Jugoslavije. Preseneča me, kako zahodno leži Slovenija. Saj si mimogrede v Švici." Za konec sta povedala, da je njuna vloga tudi ta, da staršem njihovih otrok povesta, daje Slovenija povsem "normalna" država. "Kajti mnogo Nizozemcev še sedaj ne ve, da je Jugoslavija preteklost. Še vedno razmišljajo o njej kot o deželi, v kateri je vojna. Najina naloga je med drugim tudi ta, da seznaniva učence in njihove starše o državi, ki jo bodo obiskali," sta zaključila Nizozemca. Katera so tista področja projekta, ki so jih skupno opredelili med obiskom Nizozemcev v šoli Louisa Adamiča? Ga. Boža Krajcer je povedala: "Projektu smo določili vsebino oziroma tematske sklope ter čas izmenjave učencev. Predvidoma bodo naši učenci bivali pri svojih partnerjih na Nizozemskem v decembru 2005, nizozemski učenci in učitelji bodo naši gostje v februarju 2006. V času obeh izmenjav bo nastala knjiga dnevniških zapisov učencev. Učenci bodo imeli nalogo opazovati in spoznavati življenjski vsakdan, način življenja, pravila, medsebojne odnose, stališča. Poleg zapisov bo nastal tudi video film in dvojezični slovar pomembnih pojmov, izrazov, fraz, ki se jih bodo v času izmenjave naučili. Naloga sodelujočih učiteljic bo seveda opazovati in prisostvovati pedagoški praksi gostiteljske šole." Kaj Je o obisku povedala mentorica, ga. Boža Krajcer? "Menim, da smo ob obisku gostujočih učiteljev vzpostavili izjemno prijeten delovni odnos, ki obeta, da bo delo v projektu uspešno. Oba nizozemska učitelja sta bila prijetno presenečena in navdušena nad odprtostjo in vljudnim vedenjem naših učencev, njihovim znanjem in predvsem nad organizacijo dela v naši šoli." Nadaljevala je: "Verjamem, da bo z odličnim timom učiteljic, ki ga poleg mene sestavljamo Helena Pogačar, Barbka Gabrijel Cotič, Andreja Zupančič-Kojič, Zvonka Ziherl in visoko motiviranimi učenci, ki se projekta zelo veselijo, projekt uspešno izpeljan." Mentorica je zaključila: "Nenazadnje smo ena od le šestih izobraževalnih institucij v celotni Sloveniji, ki se ponaša z "European Language Label", Evropskim jezikovnim priznanjem." Lepo je bilo videti nasmejane in zagnane učitelje, pripravljene na delo, z namenom, da bi njihovi učenci pridobili čim več različnega znanja. Da bi si razširili svoj pogled in spoznali državo, s katero bodo skupno izvajali projekt. mag. Branka Škufca KULTURNI PRAZNIK IN PODELITEV JURČIČEVIH PRIZNANJ V GROSUPLJEM Letošnje leto seje zgodila zanimivost, pust in kulturni dan sta sovpadla na isti datum. Sledi pepelnična sreda, ko pokopavajo pusta. Menda ne bodo z njim do naslednjega februarja pokopali tudi kulture, seje vprašala po-vezovalka prireditve Simona Zore Ramovš. Zveza kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, sta za praznik organizirala gledališko predstavo. Zaradi bolezni v ansamblu je odpadla napovedana komedija Mira Gavrana Vse o ženskah, ki jo je ponudilo Mestno gledališče ljubljansko. Nadomestil pa jo je Gregor Čušin s svojim avtorskim projektom Hagada. Hagada ali agada je židovski oziroma aramejski izraz in pomeni zgodbo. Svetopisemski prevajalci so to besedo prevedli kot priliko in sojo uporabljali zato, da so preprostim ljudem sveto razložili preprosto. Hagada pa je tudi naslov slovenske ljudske pesmi, ki srečamo tudi v knjigah Karla Štreklja, zbiralca slovenskega pesniškega izročila. Skozi 10-15 kitic se pesem sprehodi skozi zgodovino Svetega pisma in Cerkve. Osnova Čušinove Hagade je velikonočna zgodba, ki ji je dodajal, kar je našel primernih vicev na medmrežju. Vodnjaki, iz katerih je zajemal, pojil in polil, kot sam trdi, pa so: Burkaški misterij Daria Foa, Frana Milčinskega Psalm o čudežu po policijski uri, Pieta Cirila Brgleza, Matejev, Markov, Lukov in Janezov evangelij ter Mojzesovo peteroknjižje. Zabaven in poučen pevsko igralski nastop je navdušil polno dvorano Kulturnega doma v Grosupljem. Sledil je skoraj enourni premor, v katerem smo nazdravili prejemnikom priznanj in si ogledali odprtje razstave likovnih del članov študijskega krožka UTŽO (Univerze za tretje življenjsko obdobje) Grosuplje. Drugi del prireditve je začel Moški pevski zbor Corona z Zdravljico, nato pa je spregovoril župan občine Grosuplje Janez Lesjak. Narod si bo pisal sodbo sam, je s Cankarjevim reklom začel svoj govor. Je bil to samo literarni preblisk ali resen zgodovinski opomin, seje vprašal. Nekoč veliko narodovo telo, ki se je širilo od Dunaja do Jadrana, od padskih nižav do Blatnega jezera, je skozi zgodovinske nevihte kopnelo. Bili smo močen, množičen, narodotvoren narod, imeli smo svojo vero in kulturo, bili smo uporni in bojeviti, pa vendar nam ni šlo. V zadnjem trenutku smo se ujeli na robu izginotja in si začrtali boljšo in svetlejšo prihodnost. Slovenski narod ni bil ljubljenec bogov in usode, vendar so nas ves čas povezovali skupni jezik, kultura, skupne sanje in hotenje za boljšim. Temu narodu je prirojen smisel za humor, pesem in vse, kar je lepo. Kakor da se nas je narava usmilila in nam dala vse te vrline, da so nam pomagale preživeti. Če so nas zgodovinska dogajanja razdruževala, nas je kultura povezovala, nam vlivala čut narodove pripadnosti, ponosa in lastnega samozavedanja. Sledila je podelitev Jurčičevih priznanj. Predsednica JSKD Tatjana Lam-pret je povedala, da po ukinitvi občinskih priznanj že 13 let podeljuje Jurčičeva priznanja Sklad za kulturne dejavnosti in še vedno povezuje tri občine v kulturno zaokroženo enoto. Pri podelitvi sta ji pomagala predsednik Zveze kulturnih društev pri Skladu Janko Jelinčič in predsednik šmarskega kulturnega društva Ljubo Vilar. Iz občine Grosuplje sta prejela priznanji Martin To-mažin in Jožica Poderžaj. Iz občine Grosuplje sta priznanji prejela Martin Tomažin iz Rožnika, Kulturno društvo Škocjan, in Jožica Podržaj iz Čušperka, Kulturno društvo Rač-na. Iz občine Ivančna Gorica sta prijela priznanji Marija Bregar, članica Kulturnega društva Josip Jurčič Muljava, ki že vrsto let igra v predstavah na prostem na Muljavi. Marko Okorn je član Kulturnega društva Stiski kvartet. Že desetleten je začel igrati v stiski godbi in vztrajal 15 let. Ljubezen do petja pa ga je pripeljala najprej v stiski gimnazijski zbor, nato v Moški pevski zbor Stična, že 13 let pa je član Stiškega kvarteta. Iz občine Dobrepolje pa je priznanje prijel Alojz Erčulj, ki že več kot 30 let poje v Moškem pevskem zboru Rafko Fabiani, poje pri Zagoriških fantih in čut za ohranjanje kulturnega izročila prenaša na svoje otroke. Za konec pa je Moški pevski zbor Corona, ki ga vodi Jernej Kralj, zapel še dve pesmi Galussovo Amat in Kumerjevo Majska, na besedilo Janeza Menarta. Z njima je zbor na prvem regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov osrednje Slovenije na Vrhniki osvojil srebrno priznanje. Marija Samec Sv. Anton Puščavnik v Puščavi pod Taborom - zopet žrtev vandalizma Puščavniki so se včasih umikali s samoto, da so svoj čas, delo in molitev posvečali in namenjali dobremu v svojem svetu in bili posredniki med zemeljskim in nebesnim. Danes pa tudi puščavniki nimajo miru. Sv. Anton Puščavnik v dolini pod Taborom, ki ga sicer obišče mnogo ljudi, da mu zaupajo svoje težave ter ga prosi za pomoč in priprošnjo ob posredovanju želja, nima samo dobronamernih obiskov. Lani so se ga lotili mazači, pa so ga - ob nemajhnih stroških domače fare - le očedili, sedaj pa se ga je lotil nekdo, ki mu njegovo poslanstvo spet ni pogodu. Tako si ga je nekdo privoščil in mu zmaličil obraz. Več kot sto let star kip svetnika, ki je bil nabavljen z nemajhnim odrekanjem tedanjega šentjurijskega župnika in ondotnih faranov, simbolizira samost in dobroto. Bitju, ki se znaša nad simbolom dobrega, želimo, da bi se zavedlo, da sebi in svojemu kraju skruni pozitivno podobo, saj gredo mimo Puščave naši in tuji popotni, ki vtis o našem - tudi negativnem - odnosu do dediščine odnašajo v svoje kraje in tak vtis živi dalj časa. Na žalost so med vtisi iz naših krajev vse pogosteje tudi takšne podobe. Marija Samec Toplo vabljeni! Predstavitev Zelenih patrulj v prizadevanju za čisto okolje Grosuplje, 17. 2. 2005, ob 18. url, v Knjižnici Grosuplje Konjeniški klub Grosuplje, katerega predsednik je Alojz Potočnik, je v Knjižnici Grosuplje organiziral predavanje z naslovom Predstavitev Zelenih patrulj v prizadevanju za čisto okolje. Konjeniški klub Grosuplje združuje ljubitelje konj pretežno z območja Grosupljega. Naslednje leto bomo zabele žili 50-letnico ustanovitve kluba. V svojem dolgoletnem delovanju so redili konje, jih vzgajali, nastopali na različnih tekmovanjih, paradah in potovali po Sloveniji in tujini. Pred šestimi leti so ustanovili Trubarjevo konjenico in vsako leto preja-hajo eno od poti, ki jih je v svojem času prepotoval naš veliki rojak. Veliko truda in sredstev pa so vložili tudi v izobraževanje članov, ki so si pridobivali znanja na področju preskakovanja ovir, dresure, kasaštva, vzdržljivostnega jahanja (endurance) in vodenja dvovpreg. Poti s konji jih vodijo po lepi Sloveniji, ki pa je zaradi nevestnega in neodgovornega ravnanja vse bolj onesnažena. Z namenom, da dajo klubu novo vse bino in po svojih močeh prispevajo k izboljšanju razmer ter čistejši naravi, so v preteklem letu ustanovili Zelene patrulje Konjeniškega kluba Grosuplje. Njihov namen je odkrivanje, popisovanje in sanacija črnih odlagališč, kijih v naši občini opažamo vedno več. Črna odlagališča niso le estetski problem naših gozdov, ampak predstavljajo tudi veliko ekološko obremenitev za okolje in posledično za zastrupljanje pitne vode, zraka in našega življenjskega prostora. Z zanimivimi predavanji so nastopili dr. Domen Leštan, naš krajan in predavatelj na Biotehniški fakulteti. Spregovoril je o kemizaciji okolja in sposobnosti samočiščenja in razgradnji onesnažil. Predvsem je opozoril, da mnogih kemikalije ne poznamo dovolj dobro, da bi vedeli kdaj in kako se bodo razgradile in kakšne posledice bodo pustili elementi, ki nastanejo ob razgradnji. Karel Lipič, univ. dipl. ing. in predsednik Zveze okoljskih gibanj Slovenije, je opozoril na akcije, kijih načrtujejo društva, ki kakorkoli skrbijo za naravo: lovska, ribiška, turistična. Absolventka biologije Barbara Černe je predstavila kras kot občutljiv ekosistem. Občinski komunalni inšpektor Borut Šoba pa je povedal, kako občinska komunalna inšpekcija skrbi za red. Prijavljena črna odlagališča očistijo, veliko dela imajo tudi s čiščenjem jam, ki jih nekateri uporabljajo za smetišča. Prisotni so se oglasili tudi z vprašanji in pripombami. Lovci so povedali, da prijavljajo divja odlagališča. Ko jih počistijo, se drugje pojavljajo nova. Ekološka ozaveščenost ljudi je slaba. Ribiči čistijo okoli vodnih virov in potokov. Predsednik Županove jame - turističnega in okoljskega društva Grosuplje Miro Vregje povedal, da društvo že vsa leta čisti okoli Županove jame in sodeluje tudi z drugimi društvi v okolici pri vzdrževanju urejenega okolja. Samo obesiti plakate in oznaniti očiščevalne akcije ni dovolj, treba je tudi aktivno sodelovati. Društvo se tudi že vsa leta pridružuje vseslovenski akciji Moja dežela - urejena in gostoljubna. Gospod Potokarje ugotovil, daje največ divjih odlagališč proti Stehanu, ker vse odpadke, kijih pripeljejo ljudje na odlagališče, popišejo in jih stehtajo. Manj je zavrženih avtomobilov, več pa je gradbenih in tudi škodljivih odpadkov. Predstavnik Komunalnega podjetja Grosuplje, vodja sektorja za odpadke, Alojz Mehleje povedal, da na komunalni deponiji morajo tehtati in preverjati vrsto odpadkov, vendar jih fizičnim osebam ne zaračunavajo, če je količina manjša. Ločeno zbirajo papir, embalažo in steklo na ekoloških otokih in jih ločujejo na Stehanu. Tudi kompostarna deluje. Gospod Klančar pa je pohvalil Konjeniški klub Grosuplje za zanimivo srečanje, ki je bilo glede na debato, ki se je razvila, zelo zaželeno. Ob enoletnem delovanju KK Grosuplje ugotavlja, daje konjenikov premalo glede na število onesnaževalcev, zato pozivajo vsa naravovarstveno usmerjena društva, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, kakšno vodo pijemo in kakšen zrak dihamo, da se jim pridružijo v borbi za čistejše okolje. Marija Samec BLAGAJ, BLAGAJEV VOLČIN IN BOŠTANJ. Ob knjigi Blagajev volčin Nade Praprotnik V lanskem letu je luč sveta zagledalo kar nekaj lepih in izjemnih domoznanskih knjig Po običajnih kriterijih, da v ta predalček spadajo enote, ki so jih napisali domači ljudje in da obravnavajo te matike domačih krajev in prikazujejo de la naših občanov, pa nova knjiga botani-čarke dr. Nade Praprotnik odpira nova izhodišča. Vsaj deloma v ta predalček sodi namreč tudi ta knjiga, ki prikazuje tudi delo in posledice zaslug izjemne osebnosti, grofa Riharda Ursini Blagaja (Blagav) z Boštanja pri Grosupljem. Grof Rihard (18.8.1786 - 4.3.1858) je bil rojen leta 1786 na gradu Boštanj, dvaindvajsetleten pa se je leta 1808 poročil z Antonijo, baronico polhograj-sko. Tako se je preselil v Polhov Gradec, kjer se je pokazal dobrega gospodarja še vseh svojih petdeset let in z njim so nastala leta intelektualne razgibanosti in ustvarjalnosti. Zakonca Blagaj sta bila sicer osebno nesrečna, oba sinova sta umrla zgodaj, sta se zato pa toliko bolj posvetila kulturi in znanostim. Rihard in njegova prelepa žena sta veljala za najprikupnejši mladi par med kranjsko aristokracijo, opazna sta bila tudi pri ljubljanskem kongresu v letu 1821. Kulturno sta bila vpeta v osrednji kranjski krog, tako sta pogosto gostila škofa Wolfa, skladatelja Riharja, botanika Freyerja, pa sorodnike Auersperge, Gallenberge, Blagaje, tudi Erberga z Dola pri Ljubljani itd. Zlasti grof Rihard, po naravi žlahtna in galantna osebnost, je pospeševal kmetijstvo, obrt in kulturo. Njegov vrt je slovel po najlepših vrtnicah, vabil pa je tudi strokovnjake iz Bolgarije in Romunije za izdelavo rožnega olja. Želel je tudi uvesti goje nje sviloprejke, kar se zaradi klime ni obneslo, uvajal je obsežne hidromelioracije. Skrbel je tudi za pospeševanje obrti in uvedbo ljudske šole. Po odpravi tlačanstva je bil izvoljen za prvega polhograjskega župana, med prvimi pa si je z gosposko de pisoval v slovenskem jeziku. Z leti si je bil ustvaril tudi dragoceno knjižnico, ki so jo po njegovi smrti prenesli deloma tudi na Boštanj. Ob požigu gradu so jo s celotno izjemno grajsko knjižnico partizani požgali. Grof Rihard pa je posebno ljubezen posvečal botaniki. In tako so mu srečnega dne 22. maja 1837 kmetje s pobočij Sv. Lovrenca prinesli prečudovito rumenka-stobelo igalko ali volčin dotlej neznane vrste. Še isti dan se je cvetica znašla v gradu, nakar jo je grof Rihard že naslednji dan poslal botaniku Freverju, kustosu kranjskega deželnega muzeja, v ocenitev. Roža je dobila ime po odkritelju in preučitelju: Blagajev volčin - Daphne Blagayana Frever. Seveda se je za to odkritje takoj razve delo med ljubitelji botanike po Evropi, zanj je izvedel tudi saški kralj Friderik Avgust II., tudi sam strasten občudovalec rastlinstva. Spomladi leta 1838 seje namenil na botanično ekskurzijo na območju Julijskih Alp, spotoma je seveda obiskal tudi grofa Riharda in njegovo rožico. Z obiskom je volčin s Sv. Lovrenca postal kraljeva roža. Saški kralj je bil na rastišču Blagajevega volčina 14. maja 1838, očitno je bil navdušen in priporočal je zaščito. Kraljevemu obiskovalcu v čast in spomin je dal nato v jeseni istega leta grof Rihard postaviti po svoje mogočen, sicer pa človeško pre prost in prisrčen spomenik, obelisk iz gliniškega apnenca, ki je visok kar štiri metre. Lapidaren, pa vendar tenkočutno izbrušen latinski napis pove vse o svojem času, zlasti o kulturi postavitelja. Sedaj spomenik kraljevi roži sije ves prenovljen. Naj navedem še imena te rastline, kjer je prisoten priimek našega grofa: Blagajove jožefce, Blagajeve jožefice, blagajka, blagajevka, blagajanka, blagaja-na; hrv.: Blagajev likovac, blagajeva maslinica; nem.: Blagavs Seidelbast, Blagay-Seidelbast; ital.: Dafne Blagav; angl.: Blagay Daphne; rus.: volčejagodnik blagaja. Blagajev volčin ni samo lepa in botanično zanimiva rastlina, ampak tudi - skupaj z vsem znano planiko - naša prva zavarovana rastlina, saj je kranjski deželni zbor že 15. februarja 1898 sprejel 'Zakon, veljaven za vojvodino Kranjsko, o varstvu planik in kraljeve rože.' Tako je bil predlog saškega kralja ob obisku klasičnega rastišča blagajane po šestdesetih letih speljan v življenje. Kar nekaj desetletij je bil blagajev volčin prava botanična redkost in znamenitost Kranjske, šele kasneje so ugotovili, da gre za ilirsko vrsto, ki je razširjena tudi po Balkanu in do Karnijskih Alp. Ze leta 1988 je v Prirodoslovnem muzeju kustosinja dr. Nada Praprotnik pripre vila razstavo z naslovom Blagajev volčin - naša botanična znamenitost Tako je že tedaj in vse doslej pripravljala gradivo za to knjigo, ki je sedaj pred nami z enakim naslovom. Knjiga predstavlja čas odkritja blagajane, vse akterje, ki so prispevali svoj delež, potem pa se posveti še lokacijam rastišč, opisom rastline, vse pa je bogato ilustrirano z risbami, kartami, fotografijami. Vsebinsko bogata publikacija bo s svojo popolnostjo dobrodošla tako strokovnjaku kot ljubitelju. Literaturo in vire navaja samo pod naslovom Viri, navedb se ji je nabralo kar za 10 strani, vse pa je uredila po abecedni razvrstitvi, skupaj okroglih 200 enot, od tega pa ima virov 9 enot Kot soavtor, fotograf, je izpostavljen fotograf Ciril Mlinar, ki seje potrudil tudi na te renu ujeti posamezne faze rasti rastline. Samo za to knjigo je prof. Vlado Ravnik tudi narisal barvno upodobitev cvetoče rastline. Ob čemažu, rastlini, ki je posebej vezana na izročilo naše občine, je po samosvo ji poti to tudi blagajev volčin. Sicer pa je o izjemni knjigi, ki se posveti samo eni roži, kar je pri nas (in tudi sicer) izjemno redko, težko govoriti tako, da ji ne delamo škode. Najbolje je knjigo vzeti v roke in občudovati zasluge našega grofa, uživati v zbranem gradivu in posnetkih, pa si morda pripraviti načrt za nedeljsko pot do Polhovega Gradca, se povzpeti do obeliska in do Sv. Lovrenca. To so kraji, ki so blizu, pa vendar premalo znani. Kar napotimo se po poti grofa Blagaja in saškega kralja in uživajmo tudi v "naši" roži, kraljevski roži slovenske cvetane, ki cveti v zgodnji pomladi, dotlej pa lahko opazujemo vsaj cvetne popke, ki se razvijejo že jeseni. Drago Samec BLAGAJEV VOLČIN ovit, b o r r n i < n v l n r, ip e p ' f ' ' hirortmlmni mm |MA Iz domoznanske zbirke Knjižnice Grosuplje Ilegalčki: vojna Ljubljana 1941-45: iz zapuščine Ade Krivic / uredili Milena Štrajnar...; fotografije in dokumenti družinski arhivi pripovedovalcev. - Ljubljana : Društvo ZAK - Društvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književnosti, 2004. Otroštvo med vojno (1941-1945) ni bilo navadno. Predvsem pa tistih otrok, katerih starši so bilo zaprti ali v partizanih. Zato jim je pomagala Slovenska narodna pomoč, ki je bila humanitarna organizacija osvobodilnega gibanja za pomoč zapornikom, internirancem in socialno ogroženemu prebivalstvu in je imela že utečeno mrežo pomoči, saj seje razvila iz Ljudske pomoči, ta pa iz Rdeče pomoči, ustanovljene že leta 1922. S pomočjo otroškega sektorja Slovenske narodne pomoči so bili tako oskrbovani otroci, katerih starši so bili v partizanih, v ilegali ali v taboriščih, pa tudi matere z dojenčki v ljubljanskih zaporih. Varstvo ilegalčkov je bilo s podrobno izvedeno organizacijo edinstvena v okupirani Sloveniji, verjetno tudi v okupirani Evropi. Starši in sorodniki, katerih otroci so ostali brez varstva, so tem otrokom hoteli omogočiti čim bolj normalno otroštvo, vzgojo in šolanje. V knjigi so zbrana pisma in dokumenti ter osebna pričevanja o teh težkih časih. Iz naših krajev so v tej knjigi predstavljene usode Juga-na in Vesne Fedran iz Hudega pri Ivančni Gorici in Miče -Mihaele Jarc iz Višnje Gore ter Veruške, Alenke, Matjaža in Dobruške Podkoritnik iz Grosupljega. Žuborenje Slovenije / Anej Sam - urednik. - Ljubljana : Jasa, 2004 Knjiga z zanimivim naslovom ŽUBORENJE SLOVENIJE prinaša zanimiva literarna in likovna pričevanja o krajih, kjer živijo ali delujejo slovenski literati in likovniki. Za naše kraje je Ivo Frbežar prispeval pesem Grosupeljsko ba- lado in prozno refleksijo Žive sanje Nove Gore, kjer pesnik živi zadnja leta. Niso pa naši kraji predstavljeni z likovnimi deli, kot večina drugih. Očitno res ni v naših krajih likovna tradicija dovolj živa, ali pa ne poznamo umetnikov, ki ustvarjajo med nami, da bi naše kraje predstavili tudi v sliki. Detektiv Zdrave / Goran Gluvič. - Ljubljana : Karantanija, 2004. -(Zbirka Krtek : sodobni avtorji za sodobne otroke). Pisatelj, pesnik, dramatik, urednik GORAN GLUVIČ, ki živi v Grosupljem, je napisal novo mladinsko kriminal-ko DETEKTIV ZDRAVC. V osnovni šoli se vedno kaj zanimivega in zapletenega dogaja. Kar ne zmore rešiti šolski psiholog, reši osmošolec Zdrave kot Sherlock Holmes. Za svojo pomočnico si izbere dekle Floro, ki se mu kar sama ponudi. Zasebni detektiv Zdrave ne igra nogometa kot njegovi vrstniki, ne počne velikih in malih neumnosti, ves prosti čas posveča detektivskemu delu. Ko bo velik, hoče postati detektiv. Je dober psiholog, zna pomagati prvošolcem, ki pogrešajo svojega medvedka, in osmo-šolcem, ki so zaljubljeni. Celo teti pomaga, da opusti zgodbe o živalih in začne pisati kriminalno zgodbo z detektivom Zdravcem v glavni vlogi. Marija Samec Knjižnica ^Grosuplje Branje - najprej prijetno, kasneje še kako koristno Kdo ne pozna večnih pravljic, kot so: Deklica z vžigalicami, Palčiča, Cesarjeva nova oblačila, Snežna kraljica, Vžigalnik, Kraljična na zrnu graha, Grdi raček in še mnogih drugih? Vse te pripovedi, ki so sestavni del vsakega otroštva, je spisal pripovednik Hans Christian Andersen. Rodil seje 2. aprila 1805 na Danskem. Ander-senove pravljice so postale lastnina vsega sveta. V njegovih pravljicah oživi sleherni predmet zna ljubiti slehernega človeka kot brata in čuti s tistimi ljudmi, katerih ljubezen je na strani preprostega človeka. Bilje harmonična osebnost in njegova umetnost daje otrokom na neposreden način spoznanje preproste lepote, kar prebudi v otroških dušah tresljaje, ki ostanejo v njih vse življenje. Za Andersenove pravljice bi lahko rekli: »Vzemite v roke te lepe sanje in z zaupljivostjo jih dajte otroku. V njem bodo prebudile simfonijo od sive do bele, zamegljene, zametene s snegom, pozlačene s sončnimi žarki in tople zaradi človeške ljubezni in sveže prisotnosti otroških čustev.« (Vir Vvikipedija, 11.3.2005) V počastitev tega velikega pravljičarja je 2. april, njegov rojstni dan, posvečen mednarodnemu dnevu knjig za otroke. Zato je prav, da ob tej priliki spregovorimo nekaj besed o pomembnosti branja v najzgodnejšem obdobju človekovega razvoja. Bralna kultura je za otrokov razvoj velikega pomena. Mnogokrat jemljemo branje kot nekaj samo po sebi umevnega. Nanj gledamo kot na nujno potrebno orodje za pridobivanje znanja v različnih vzgojnonzobraževal-nih procesih. Ko pa se, ob zaključku šolanja, besedica obvezno branje umakne iz našega besednjaka, takrat je bralna kultura posameznika v »nevarnosti«. Kaj torej storiti, da temu ne bi bilo tako? Edina in najlažja pot je: navajanje na knjigo in branje od prvih tednov otrokovega življenja dalje. S tem bomo otroku predstavili branje kot del vsakdanjika. Postalo bo potreba in nič več le orodje. Zato je prav, da se knjiga znajde med prvimi otrokovimi igračami. Tako jo bo otrok vključil med nepogrešljive pripomočke svojega življenja. Starši naj glasno prebirajo razna besedila. Otrok jih sicer sprva ne razume, sliši pa glas, občuti bližino in toplino osebe, ki je ob njem, in se počuti varnega. Je še kaj bolj varnega kot toplo naročje, v katerem sedi otrok, ko mu prebiramo zgodbe iz knjig? Takrat ni takega kraja in ni takega bitja, s katerim bi se otrok v svoji domišljiji ne upal srečati. Za vsako pravljico lahko trdimo, da je starševska. Vzgojni elementi v njej so trdi in pravični, kot očetova roka, duhovni elementi pa božajo otroško dušo, kot nežne materine roke. Zato pripovedi, s katerimi se srečujemo v otroštvu, pomagajo tako otroku pri lažjem razločevanju med dobrim in slabim, med tistim, kar je prav, in tistim, kar je narobe, kot tudi staršem, pri njihovi vlogi vzgojitelja, ko otroku, na njemu lasten in razumljiv način, posredujemo vzgojne smernice. Če bo otrok videval svoje starše s knjigo v roki, potem bo to vzorec, ki mu bo pomagal oblikovati tudi njegov življenjski slog Vse to so dovolj močni razlogi, ki vsem staršem malčkov kličejo: knjigo v roke, otroka v naročje, pa hajd' v svet pravljic in pripovedi. Tako bo knjiga sprva prinašala prijetna doživetja, kasneje pa še veliko koristnega znanja. Naj zaključimo z besedami dr. Mance Košir, ki pravi: »Kdor bere, ta tudi misli. Kdor bere, bolje razume ljudi in svet, ki v njem živi. Kdor bere, je z zlato nitjo povezan s svojo dušo, zato sliši njen glas. In ni osamljen, čeprav je sam. Kdor bere, lažje razume, kaj je v življenju pomembno in kaj ne, kaj je prav in kaj narobe. Ne ImetJ, pravi duša svojemu bralcu, biti je smisel bivanja.« Za mladinski oddelek Knjižnice Grosuplje, Tanja Zavašnik Matica Košir in Ifigenija Zagoričnik Simonovič v Grosupljem Grosuplje, 24. 2. 2005, Kulturni dom. Univerza za tretje življenjsko obdobje v organizaciji gospe Tatjane Lampret je povabila v Grosuplje Manco Košir, ki je znana po svojih bralnih spodbudah pod geslom Berimo z Manco Košir. Pridružile smo se še članice študijskega bralnega krožka, ki deluje v sodelovanju s Knjižnico Grosuplje, vodi pa ga gospa Kristina Šircelj Oblak. Manca Koširje povabila v goste tudi pesnico, vsestransko umetnico in lanskoletno dobrotnico leta Ifigenijo Zagoričnik Simonovič. Obe sta nam priredili prijetno popoldne. Manca Košir povedala, kako pride do knjig, ki jih potem tudi prebere. Nekatere so ves čas na njeni nočni omarici, druge ji svetujejo ali celo podarijo, tretje opazi sama in jih kupi. Ne beremo mi knjig, ampak one berejo nas, nas je prepričevala. Ko beremo in kar beremo, razkriva tudi nas same. Z branjem se bogatimo, komuniciramo s samim seboj. To nam omogoča tudi lažjo komunikacijo z drugimi. Danes vsi hitimo, med branjem pa se ustavimo, izstopimo iz tega časa in stopimo v drugo zavest. Potrebujemo mir, zbranost, samoto, da se prepustimo branju. Vmes je Ifigenija Simonovič brala svoje pesmi. Povedala je, da ji je umrl mož in da je v njegov spomin ustanovila sklad, ki podeljuje štipendije zdravstvenim delavcem, ki se izobražujejo za pomoč bolnim za rakom. Prisotni pesnici Karolino Zakrajšek in Jožico Sklepič pa je Manca Košir spodbujala k pisanju. To je poseben dar, če se človek zna izpovedati v verzih, srečni sta lahko, da jima je dana ta milost. Poleg rožic smo obiskovalkam podarili pesniške zbirke naših domačih avtorjev in pa ptičke iz testa, ki so jih nekoč dajali na pot popotnikom za hrano in vzpodbudo, in so upodobljene na situlah z Magdalenske gore. Marija Samec DPŽ Sončnica ohranja tradicijo velike noči Zeleno je premagalo belo in sonce je zmagalo nad temo. Na pragu pomladi je vzbrstelo veselje tudi v DPŽ Sončnica, ki so letos po tradiciji, že četrtič namreč, pripravile veličastno velikonočno razstavo domačih dobrot in znanja. Dekleta in žene so se resnično potrudile in si dale duška pri ustvarjanju iz zelenja in testa. Mize v prostorih Občine Grosuplje so se nekaj dni pred cvetno nedeljo ši bile od mesnih, jajčnih in sladkih priboljškov. Vsakega obiskovalca, ki si je ogledal in poskusil njihove izdelke, pa so obdarile s pecivom ali pirhom. Sonja Boh, predsednica DPŽ Sončnica, je povedala, da so članice tudi letos dale vse od sebe. Nekaj vneme pa so prihranile tudi za velikonoči čas, ko bodo z raznovrstnimi dobrotami razveseljevale svoje bližnje. Barbara Pance Knjižnica . ^Grosuplje ob praznovanju 2. aprila, dneva knjig za otroke, vabi vse male in velike otroke v svoje prostore. Za vas smo ob tej priložnosti pripravili: • v torek, 5. 4., ob 17. 30 - lutkovno predstavo, Jane Stržinar Vilinkine mavrične cvetlice, namenjeno otrokom, starim od 4 do 9 let: • v četrtek, 7. 4., ob 17. 30 - pravljično-igralno urico za otroke, stare od 2 do 4 let; • reševanje Slovenskega knjižnega kviza za osnovnošolsko mladino. Kviz lahko rešujete od 2. aprila dalje v naši splošni knjižnici, šolski knjižnici ali preko interneta na naslovu http://www.lj-oz.sik.si/kviz/; vse pravilne rešitve bodo sodelovale v žrebanju za mamljive nagrade. Toplo vabljeni! KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV V OBČINI GROSUPLJE Opomba: V programu lahko pride do sprememb. Po gradivu za Občinski svet Občine Grosuplje, ki sta ga pripravila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivančna Gorica in Zveza kulturnih društev Grosuplje povzel Jože Mikllč. Pripovedi iz Grosupljega in okolice -12 FEBRUAR 7.2 Grosuplje Kulturni dom Gostovanje MGL s komedijo M.Gavrana: Vse o ženskah (že realizirano) 7.2. Grosuplje Kulturni dom Osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Jurčičevih priznanj (že realizirano) MAREC 22.3. Račna Kulturni dom Območna revija otroških folklornih in plesnih skupin 23.3. Grosuplje Kulturni dom Območno srečanje mladih literatov in novinarjev 30,-31.3. Grosuplje Kulturni dom Območna revija otroških gledaliških in lutkovnih skupin APRIL 9.4. (Stična) Grosuplje Kulturni dom Območna revija odraslih gledaliških skupin: Linhartovo srečanje (zadnji selektorski ogledi) 15.4 Grosuplje Kulturni dom Območna revija odraslih folklornih skupin MAJ 7.5. Grosuplje Kulturni dom Območna revija malih pevskih skupin in oktetov JUNIJ 12.6. Skocjan Tradicionalna prireditev: Stati inu obstati 18,25.6. Grosuplje Kulturni dom Prireditve ob prazniku občine Grosuplje 21.6. Grosuplje Kulturni dom Območno srečanje literatov seniorjev, predstavitev 25.6. Polževo Osrednja prireditev ob dnevu državnosti občin Grosuplje in Ivančna Gorica OKTOBER 15.10. Ilova Gora ob spomeniku Spominska svečanost 15.10 Račna Kulturni dom Tradicionalno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž - Fantje po polj gredo DECEMBER 3.12. Grosuplje Kulturni dom Ta veseli dan kulture 17,23.12. Grosuplje Veseli december - prireditve za otroke december tradicionalni koncerti (Corona - KD Pesem Grosuplje, Lastovke - KD Teater Grosuplje, KD Šmarje-Sap in KD Polica 26.12. Grosuplje Svečanost ob dnevu samostojnosti PRIPRAVILA MARIJA SAMEC Dandanašji, ko vsak dan stopimo po sveže meso in zelenjavo v globalizacijsko založene megamarkete, si težko predstavljamo, kako so si pomagali pri hranjenju hrane pred hladilniki ali pred nastopom elektrike. Pa je le 40 let nazaj, ko so hladilniki nastopili svoj prodor tudi v naše domove. In ker nam letošnja zima ni naklonila snega, niti mraza ne pravega, sem izbrala pripovedi o uporabi ledu za hlajenje živil v naših krajih. LED SO LOMILI 1. pripoved: Za današnjo železniško postajo sta bila včasih dva bajerja, v katerih je bilo poleti polno žab, ki so regljale, da jih je bilo ob večerih slišati daleč naokoli. Bajerja sta skopala dva grosupeljska veleposestniška mogotca Rus in Koščak. V decembru, koje voda zamrznila, so njuni hlapci lomili led. Zime so bile tedaj hujše, bolj mrzle. Decembrski led je bil najboljši in je najdlje trajal. Decembra so tudi največ klali. Led so zvozili v ledenice, kjer so potem hranili meso. Plošče, velike 1 m2 in 20 - 40 cm debele, so nalagali na vozove, V ledenicah pa so na ta led polagali sveže meso. Ledenice so odpirali le enkrat na mesec, da je led dlje časa zdržal. Moški so pri delu zelo trpeli. Delali so v hudem mrazu. Ledene plošče so bile težke, niso pa imeli nobene posebne zaščitne obleke, le okoli pasu so si zavezali kose ali pa kar vreče iz žaklevine, da si niso takoj premočili hlač. To delo so opravljali le enkrat na leto. Včasih je bilo bolj mraz in največ snega je bilo ravno v decembru. Zdaj pa se je že vreme tako spremenilo, da je bolj mrzlo po novem letu. Marija Vintar, Grosuplje 2. pripoved: Kjer so kopali glino za opeko, so nastale luknje, v katerih se je nabrala voda. Pozimi je voda zamrznila. Led so nasekali in privezali ter vlekli po tleh s konji, če so bili kosi večji, manjše kose pa so tudi naložili na vozove in peljali k ledenici. Na grajskem hribu (Boštanju), proti Mlačevemje imel baron shrambo - hladilnico. V ledenico je shranil kruh, kar so imeli lastne peke, mast, meso. Zanimivo je bilo pogledati v to ledenico. Tone Jamnik, Lobček 3. pripoved: Sredi Grosupljega je bila Javornikova hladilnica. Danes je tu čistilnica. Javornik je imel tu klavnico in hladilnico. Streho so odkrili in zlagali led pozimi v hladilnico. Led so lomili pri ponovskem mostu. Tam so bili 50 x 20 m veliki plitvi bazenčki. Delali so tako, kot bi drva klali. Z nekim ostrim predmetom je "pocahnal", naredil je "cahen" (črto), potem je pa zabil kajlo (klin) in je počilo po "risu". Potem so kose naložili na vozove in pripeljali do hladilnice. Rudolf Zupančič, Grosuplje NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL -AMPAK PES! GROSUPUE BO OD 7. DO 10. APRILA LETOS GOSTITELJ 11. SVETOVNEGA PRVENSTVA PSOV SLEDARJEV - DOSLEJ NAJŠTEVILČNEJŠA UDELEŽBA PREDSTAVLJA PRAVI IZZIV TAKO ORGANIZATORJEM IZ GROSUPUEGA KOT TEKMOVALCEM Kinološko društvo psov sledarjev je organizator 11. svetovnega prvenstva psov v sledenju, t.j. psov, ki so usposobljeni za iskanje pogrešanih oseb, ter njihovih vodnikov. Organizacija prireditve zaradi našega mednarodnega ugleda pa tudi zaradi svoje družbene koristnosti zasluži odmevnejšo promocijo in ni prepuščena le peščici navdušenih športnih kinologov. Častni predsednik prvenstva bo minister za obrambo gospod Karel Erjavec. Šolanje psov je med ljudmi vedno vzbujalo zanimanje, saj so bili prikazi usposobljenosti, predvsem pa delovne sposobnosti psov vedno zelo zanimivi in slikoviti. Uporabnost v sledenju, poslušnosti, obrambi, agilitvju, reševanju izpod ruševin in plazov, iskanju mamil, eksploziva, pogrešanih in izgubljenih oseb pse vse bolj postavlja v položaj človekovega nepogrešljivega spremljevalca pa tudi pomočnika pri naravnih in drugih nesrečah. Mednarodna kinološka organizacija FCI je dodelila organizacijo 11. svetovnega prvenstva psov v sledenju Kinološki zvezi Slovenije, ta pa je prireditev zaupala svoji članici, t.j. Kinološkemu društvu psov sledarjev s sedežem v Grosupljem, kjer so se zbrali domala vsi strokovnjaki iz Slovenije, ki se ukvarjajo s pripravo psov za sledenje oziroma iskanje pogrešanih oseb. Psi in njihovi vodniki, ki bodo nastopili na tem prvenstvu, predstavljajo v svojih državah najbolje usposobljene dvojice za iskanje pogrešanih oseb. Posamična reprezentanca je namreč sestavljena iz dveh najboljših vodnikov s svojima psoma. Vsak par dela na sledi, dolgi pribl. 1800 korakov, položeni na raznovrstnih naravnih terenih. Logistična baza svetovnega prvenstva bo v Grosupljem. V štirih dneh bodo psi opravljali preizkušnje na travnikih v okolici Ivančne Gorice, Grosupljega, Vidma, Škofljice in Iga. Pričakujemo 17 državnih reprezentanc s 43 tekmovalnimi pari. Nedvomno bodo nastopi pritegnili tudi veliko zanimanje kinološke in laične javnosti. Projekt je zato zahteven, saj je bilo potrebno pridobiti cca. 1200 hektarjev zemljišč, pripraviti ustrezno logistiko, poskrbeti za prenočevanje, pripraviti rekvizite, prevoze, itd. Večino dela bodo postorili člani Kinološkega društva psov sledarjev, na pomoč pa so izdatno priskočili še Ministrstvo za obrambo R Slovenije, Občina Grosuplje, Občina Ig, Kinološka zveza Slovenije in podjetja ter posamezniki, ki so omogočili, da so priprave na ta zahteven projekt pod vodstvom g. Braneta Puša stekle tekoče in temeljito že leta 2003. Tehnična komisija Mednarodne kinološke zveze (FCI) se je 13. septembra 2004 v Bordeauxu v Franciji na predstavitev projekta odzvala z navdušenjem. K temu je prav gotovo malo pripomogla tudi izvirna maskota prvenstva - sledarski pes Polde! Splošno o delu na sledi Psi morajo na svetovnih prvenstvih opraviti v treh tekmovalnih dnevih dve preizkušnji. Psi izdelujejo sled dolgo cca. 1800 korakov in morajo poiskati 8 predmetov, ki so lahko uporabnostni predmeti / cigarete, vžigalice, denarnica, itd./ oziroma za to pripravljeni predmeti iz različnih materialov/ guma, les.usnje, blago, filc, pluta, itd./. Sled, ki jo položi neznana oseba, ima sedem sprememb smeri in se prilagaja terenu. Potekati mora tako, da zajema različne terene / travnik, njivo, grmičevje,itd/, najmanj dvakrat se mora smer sledi spremeniti tako, da naredi ostri kot na prejšnjo smer in ena linija mora biti v obliki polkroga. Tretja oseba pol ure pred pričetkom preizkušnje prehodi dve smeri sledi. Pes lahko sled izdeluje največ 40 minut, navezan na 10 metrskem povodcu ali pa nenavezan, kar pa je sicer v praksi zelo redko. Sodnik, ki spremlja delo psa in vodnika, ocenjuje kako intenzivno pes dela na sledi, kako natančen je pri izdelavi sprememb smeri in kako natančno nakaže najdene predmete na sledi. Program prvenstva Ker gre za izjemen mednarodni športni in kinološki dogodek, so se organizatorji potrudili in ponudili tudi za obiskovalce pester program: ČETRTEK, 7. APRIL Ob 16.30 - parkirišče blagovnice TUŠ. Grosuplje: svečana otvoritev prvenstva s predstavitvijo reprezentanc in kulturnim programom: častni predsednik prvenstva bo minister za obrambo g. Karel Erjavec, slavnostni govorniki pa še župan občine Grosuplje g. Janez Lesjak, predsednik Kinološke zveze Slovenije g. Denis Kuzelj, predsednik organizacijskega odbora prven- stva g. Brane Puš in predstavnik mednarodne kinološke zveze FCI. PETEK, 8. APRIL, SOBOTA, 9. APRIL IN NEDELJA, 10. APRIL delo na sledeh na ljubljanskem Bariu Prometni režim bo organiziran tako, da dostop z lastnimi prevoznimi sredstvi direktno na prizorišče ne bo dovoljen, saj ozke makadamske ceste na Barju tega ne dopuščajo. Zato bo vsako skupino tekmovalcev spremljal tudi avtobus z gledalci. Odhodi avtobusa izpred Hotela Kongo bodo vse dni tekmovanja vsako uro od 8. ure dalje, v petek in soboto bo zadnji odhod avtobusa na prizorišče ob 16.30, v nedeljo pa ob 12. uri. NEDELJA, 10. APRIL Ob 16.30 - športna dvorana Brinje, Grosuplje: slavnostni zaključek prvenstva. Uvodoma bodo prireditelji pripravili gledalcem uro pestrega kinološkega programa: videli bodo prikaz usposobljenosti psov za različne naloge, njihovo poslušnost, pa tudi zabavne in uporabne naloge, prikaz sodobnega načina šolanja, kratko predstavitev športne discipline »agilitv« - premagovanje ovir... Prireditev se bo sklenila s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim. Vstopnine ne bo, za obiskovalce pa bo poskrbljeno tudi s hrano in pijačo na ploščadi pred dvorano. V Grosupljem in njegovi okolici boste predvidoma več kot teden dni pred prvenstvom srečevali goste iz tujine, ki se bodo želeli čim bolje prilagoditi značilnostim terena in podnebnim pogojem. Udeležencem prvenstva želijo organizatorji ponuditi čim boljše pogoje za delo, hkrati pa pokazati našo gostoljubno in slikovito deželo. Vse, kijih delo in življenje s psi zanima, pa seveda toplo vabijo na ogled dela dvojic na sledarskih terenih, predvsem pa kličejo na svidenje v nedeljo, 10. aprila, ob 16.30 v dvorani Brinje! Za vse dodatne informacije bo v času prvenstva ves dan na voljo pisarna v Hotelu Kongo, najdete Jih tudi na spletnih straneh na naslovu: http://fci-ipo-fh-2005.150m.com Mojca Sajovic Potepanje po »rdečem« otoku n d' Ob koncu meseca oktobra in v začetku novembra 2004 je Grosupeljčan Boštjan Šest samoiniciativno in v lastni režiji odpotoval na večdnevno popotovanje po Kubi. Boštjan Šest je že vrsto let družbeno aktiven na številnih področjih občinskega in krajevnega javnega delovanja. V svojem prostem času pa ima med drugim hobi, ki ga imenujemo popotovanje in o tem popotovanju je za Grosupeljske odmeve nastal naslednji zanimiv pogovor, ki ga priporočam tudi vsem bralcem. Boštjan, v zadnjih letih si obiskal kar lepo število dežel. Kje vse si že bil? Prepotoval sem kar dober del Evrope, bil sem v Aziji in sedaj na Karibih. Kdaj Je padla odločitev za potovanje na za nas »rdečo - komunistično« Kubo? Odločitev je padla na začetku lanskega poletja, ko mije kolegica Karmen predlagala pot na Kubo. Seveda sem bil takoj za to, da klasično morsko dogodivščino, to mislim predvsem deset dni morske obale v bližnjih krajih, zamenjam za nekaj bolj eksotičnega, kar Kuba prav gotovo je, tako glede morja, dežele, ljudi in sistema, ki ga Kubanci živijo. Kuba je izjemno velik otok, zato si je najbrž težko zamisliti, da jo po celoti obiščeš. Kako si načrtoval pot in kako Je izgledala pot na Kubo? Pot na Kubo sva začela predvsem z zbiranjem informacij o sami deželi pre ko interneta in s srečanji z ljudmi, ki so tam že bili. 0 financah, ki jih potrebuješ za pot in življenje, predvsem o ceni letalske vozovnice, saj se cene razlikujejo tudi do 100.000 SIT ali več. Res je Kuba največji Karibski otok, saj po dolžini meri preko 1000 km, tako da je načrtovanje, katere kraje obiskati, potekalo kar nekaj časa. Glede na to, da sva nameravala na Kubi ostati tri tedne, sva se glede na časovno omejitev odločila za obisk petih mest, koliko časa bova ostala in kje bova spala, pa sva se nameravala odločati sproti na kraju samem. Tvoj prvi vtis, ki si ga pridobil ob prihodu na Kubo? Na Kubi sva pristala v večernih urah. Deževalo je in vožnja iz letališča v Ha-vano, po za velemesto povsem temačnih cestah, no na vsake nekaj časa je brlela rumenkasta svetloba iz cestnih svetilk, veleslalom taksista med cestnimi luknjami, kolesarji, pešci, motoristi, konjskimi vpregami, starinskimi avtomobili in razmajanimi avtobusi, ki so bili v večini kar tovornjaki, je minila brez zapleta, pa vendar z občutkom, da sem se znašel ne samo na drugem svetu, temveč tudi v nekem drugem času. Lahko sedaj opišeš tvoje nekajtedensko bivanje na Kubi in kaj vse si videl oziroma kje vse si se zadrževal? Iz Havane sva krenila proti vzhodu že naslednji dan. Nameravala sva z nočnim vlakom do Santiago de Cuba, vendar je tisti dan šel samo en vlak. Kljub temu da so nama odsvetovali potovanje z vlakom in sva kasneje tudi občutila, da drži rek, da z vlakom na Kubi približno veš, kdaj greš, in nikoli ne veš, kdaj prideš, sva se odločila zanj in ne za avtobus. Vlak, ki je imel odhod ob treh popoldne, je odpeljal ob šestih, ker je bila pokvarjena lokomotiva. Po dobrih dveh urah potovanja smo se ustavili sredi polj sladkornega trsa s pokvarjeno lokomotivo. Pot smo nadaljevali zopet po dobrih dveh urah. Po celonoč-ni vožnji smo zopet obtičali na postaji v Camaguevu, kjer smo čakali dobre štiri ure, da so zamenjali lokomotivo, saj prvotna ni bila zmožna nadaljevati pot. Tako smo ob pol dveh popoldne po skoraj triindvajsetih urah prispeli v Santiago de Cuba. Na vlaku sva spoznala prvega kubanskega »prijatelja«, ki nama je po- nudil sobo v mestu, ki je bila ena redkih svetlih točk mesta skupaj z gospodarjem in njegovo ženo. Santiago de Cuba je bilo prvo glavno mesto Kube, pomembno pristanišče, ki so ga v preteklosti obiskovali med drugim tudi pirati, kar je nadzorno prikazano v muzeju - trdnjavi, ki stoji na pečini pri vstopu v zaliv Santiago de Cuba. V mestu se čuti velik vpliv afrokubanske kulture, saj je bilo eno glavnih pristanišč, v katerega so z ladjami vozili afriške sužnje. Po vojni za neodvisnost med Kubanci in Španci je v zalivu pred mestom bila podpisana predaja med Španijo in ZDA, vendar pa Kubanci niso prisostvovali ceremoniji, tako so naslednjih šestdeset let neformalno državo vodile ZDA in njihove multinacionalke. Iz tega obdobja imajo ZDA tudi v bližini Guantanama svoje oporišče. Na prvi spodle tel poizkus revolucije leta 1953 spominja zgradba v mestu - vojašnica Monca-da, na kateri so še zmeraj vidni sledovi boja. 1 januarja 1959 je Fidel Castro vkorakal v mesto in razglasil uspeh revolucije in začelo se je obdobje komunistične Kube, ki traja še danes. Santiago de Cuba je na bolj slabem glasu, tako da sva po dveh dneh nenehnega nadlegovanja, ponavljalo se je po celotni Kubi, ko ti že »tristoti« osebek ponuja, diskretno seveda, cigare, sobo, večerjo, žica za dolar ali dva, taksist na črno, ki računa za 20 km 10 dolarjev (povprečna kubanska plača znaša okoli 15 dolarjev), mesto zapustila in se odpravila proti Holguinu. Potovala sva z Viazul avtobusom, ki nama je postregel z novim presenečenjem. Po petih urah sva iz njega izstopila vsa premražena, neverjetno za trope, pa vendar kratke hlače in rokavi, pri klimi, ki je nastavljena na cca 18 C° ali mogoče še manj, niso najboljša izbira. Holguin je bil čisto nasprotje Santiaga. Nobenega teženja glede raznih nakupov na ulici, pravo zaspano provincialno mestece s svojimi značilnimi parki, ki so največji ponos mesta. Ker ni bilo v mestu kakšnega posebnega dogajanja, sva se odločila za enodnevni izlet do najine prve karibske plaže Guardalavace. Pot iz Holguina sva nadaljevala z večernim avtobusom proti Ciego de Avi-la, kjer sva prestopila na lokalni avtobus, znan kot »camello« (težek tovornjak s prikolico v obliki avtobusa) in nadaljevala pot proti Moronu. Namenjena sva bila na otok Cayo Coco. Cesta na otok poteka po 20 km nasipu preko morja in na začetku je mitnica kjer policija pregleduje dokumente, saj je otok turistična cona z aH inclusive hoteli. Zato sva imela problem v Moronu najti nekoga, ki bi naju zapeljal na otok. Nanj ne pelje noben javni prevoz, to pa zato, ker Kubanci ne smejo v turistične cone oz. hotele, tudi če bi imeli denar, razen tistih, ki so zaposleni v teh kompleksih. Po nekaj minutah sva kljub vsemu naletela na taksista, ki je bil pripravljen peljati na otok. Za primerno ceno seveda! Po dveh dneh lenarjenja sva nadaljevala pot na drugo stran otoka proti me stecu Trinidad. Trinidad je prikupno kolonialno mestece pod Unescovo zaščito. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1514 kot tretja naselbina na otoku, za Baracoa - kjer je pristal Krištof Kolumb, koje odkril Ameriko - in Bavamom. V mestu je veliko muzejev, dobrih gostiln, celo internet caffe - dostopen samo tujcem, ob večerih pa je glavno dogajanje na prostem na stopnicah pri Časa de la Mušica, kjer se ob ritmih salse žura pozno v noč. V okolici Trinidada je veliko zanimivih stvari. Preizkusila sva se v ježi s konji skozi dolino Valle de los Ingenios ter pohodom in kopanjem pri slapu Cascada El Cubano. Preživela sva dan na čudoviti plaži Ancon, kjer se lahko zmeniš za potapljanje in raziskovanje podvodnega sveta. Iz Trinidada sva se odpravila tudi na enodnevni krožni izlet pre ko Cienfuegos proti »svetemu« kraju Kubancev, mavzoleju velikega revolucionarja Che Guevara v Santa Clari, nato proti mestecu Sancti Spiritus, ter nazaj v Trinidad. Med Santa Claro in Sancti Spiritusom smo potovali po avtocesti, široki tripasovnici, ki je glede na količino prevoznih sredstev na Kubi nekajkrat predimenzionirana. Na nje lahko srečaš od pešcev, obcestnih prodajalcev, kolesarjev, konjskih vpreg, kočij, motoristov, muzejskih avtomobilov, ki se premikajo z »veliko hitrostjo« cca 60 km/h, kadečih se tovornjakov, tovornjakov - avtobusov, polnih ljudi ter veliko štoparjev, ki se v grozdih zbirajo predvsem pod podvozi, kjer je senca pred žgočim soncem. Posebnost Kube so tudi tako ime novani »urejevalci štoparjev«, ki na posameznih mestih skrbijo za red in vrsto, da tisti, ki pripelje mimo in ima prostor v avtomobilu ustavi in pobere štoparje, saj je to tudi po zakonu obvezno. Iz Trinidada sva odpotovala proti zahodu, do malega mesteca Vinalesa. Gospod, kjer sva prenočevala, nama je ponudil, da naju s svojim chevroletom, letnik 1952. odpelje naslednji dan do plantaže tobaka. Ponudbo sva sprejela in naslednji dan smo se odpravili proti plantaži gospoda Robaina, najbolj znane ga pridelovalca tobaka za cigare. Da je res nekaj posebnega, priča tudi gradbišče povsem nove hiše, ki mu jo je podaril sam predsednik Castro. Na plantaži so ravno sadili mlade sadike tobaka, ogledala sva si postopek selekcioniranja in na koncu sušenja tobakovih listov. Na poti nazaj sva se ustavila še v Pi-nar del Riu, kjer sva si ogledala tovarno ruma in tovarno, kjer izdelujejo - svalj-kajo cigare. Naslednji dan naju je pot vodila po prečudoviti dolini Vinales proti podzemnim jamam Gran Caverna de Santo Tomas, ter v nadaljevanju proti deviško beli plaži na otoku Cayo Levisa. Iz Vinalesa sva se odpravila nazaj proti cilju najinega potovanja - Havani. Havana kot glavno mesto ima posebni status, je velemesto in je premalo prostora, da bi opisal vse, kar se da početi. Je veliko mesto z velikimi bulevar-ji, s kopico megalomanskih socialističnih gradenj od blokovskih naselij do raznih spomenikov. Stari del Havane je v precej ubogem stanju, kot velika veći na stavb na Kubi, razen starega jedra, ki pa ga obnavljajo. Po samem mestu je veliko muzejev in gledališč, saj Kubanci veliko dajo na kulturo. Veliko je tržnic, še posebej zanimiv je bil »bolšjak« s starimi knjigami, kjer lahko naletiš na kakšen poseben tudi zelo star primerek, seveda pa se da kupiti tudi zbrana dela Lenina, Marxa in podobne literature. Ob večerih se lahko odpraviš v kako gostilno, vsaka ima skoraj brez izjeme ansambel, ki igra v živo, in kjer se lahko zavrtiš v ritmu sambe. Žal so večinoma polne turistov, saj si velika večina Kubancev ne more privoščiti pijače in jedače, tako da so tisti, ki jih srečaš, predvsem »gosti« kakega turista. nadaljevanje prihodnjič Pogovor pripravil Matjaž Trontelj Slika zgoraj: Havana - obubožano mesto In prebivalstvo. Slika spodaj: Ulična glasbenika KNJIŽNICA GROSUPLJE §«il&. immm, mm alta TEČAJ PRVE POMOĆI Grosuplje, 28. februar 2005 - »Nesreča nikoli ne počiva,« je splošno znano In staro reklo, kl pa, žal, tudi v današnjih modernih časih še vedno drži. Potresi, poplave, toča, žled, suše, pozeba, vihar, visok sneg, požari, zemeljski In snežni plazovi so samo nekatere naravne nesreče, na katere človek sicer ne more veliko vplivati, da bi jih preprečil (če sploh kaj), lahko pa ublaži njihove posledice. So pa še druge nesreče, ki jih človek običajno povzroča zaradi različnih vzrokov: požari, ekološke nesreče, rudniške nesreče, rušenja raznih objektov, prometne nesreče, pa tudi vojne in še bi lahko naštevali. Vse te nesreče je možno precej omiliti, če smo dobro organizirani in v te namene izobraženi. Med Slovenci pa je poznan zelo dober pregovor, ki pavi, da pravega prijatelja spoznaš v nesreči. Splošno znano je tudi, da se na Slovenskem kar precej ljudi ukvarja z gasilstvom in drugimi oblikami humanitarne pomoči ter raznih oblik reševanja. V občini Grosuplje so (nedvomno tudi zaradi bližnjih nesreč s poplavami in ekološkimi nesrečami v našem bližnjem sosedstvu) organizirali tečaj prve pomoči za člane gasilskih društev. Tečaj bo trajal predvidoma do konca aprila, v tem času pa se bodo srečali osemnajst-krat, vsakič povprečno po štiri ure. Tečaj bo tistim, ki ga še niso opravili, veljal tudi za opravljanje vozniškega izpita. Poveljnik Civilne zaščite v občini Grosuplje Niko Mihičinac je uvodoma zbranim slušateljem tečaja prve pomoči povedal, da'je to prvi tak tečaj v občini Grosuplje po osamosvojitvi Slovenije. Podprli so ga Občina Grosuplje, Gasilska zveza Grosuplje in Občinski odbor Rdečega križa Slovenije. Župan Janez Lesjak je pohvalil njihovo odločitev, da se bodo izobrazili oziroma še izpopolnili za humanitarno dejavnost. Nadalje je dejal, da se kljub spremembam v načinu sodobnega življenja in tehnološkemu napredku še vedno dogajajo različne nesreče. Reševanje ob takšnih nesrečah pa zahteva tudi veliko različnih znanj. Ali se pri nas lahko zgodi velika nesreča? 0 tem se ni treba spraševati. Danes se na primer namesto stoletnih poplav v kraju lahko zgodi kar v enem tednu. Predstavnica Občinskega odbora Rdečega križa Slovenije Marija Jesiho-va je spregovorila nekaj o organizaciji samega tečaja. Na tečaj se je prijavilo 39 slušateljev različnih strok in iz različnih krajev občine Grosuplje. Tečajniki morajo preučiti predpisan program za bolničarje v enotah Civilne zaščite z vsemi elementi prve pomoči; dajanje prve pomoči z oživljanjem, prepoznavanje bolezenskih stanje in poškodb ter dajanje prve neodložljive pomoči. Program pa bo obsegal 75 ur, ki ga bodo izvajali naslednji predavatelji: dr. Nežka Dular za teoretični del programa ter medicinski sestri Jožica Hart-man in Marija Jesih za praktični del programa tečaja. Nato so že kar prvi dan začeli s predavanjem. Prvo predavanje je začel Franc Skalja. Naštel je splošne organizacijske oblike pripadnikov enot za zaščito in reševanje ter gasilcev v svetu ter nekaj Ob pozdravu tečajnikov prve pomoči: (od leve proti desni) Marija Jesih. Franc Skalja, Janez Lesjak in Niko Mihičinac. osnovnih mednarodnih konvencij in protokolov in humanitarnega prava. Še posebej se bodo spoznali z organizacijo teh enot na državni in občinski ravni. Seznanili pa se bodo tudi z organiziranostjo civilne zaščite. Predavatelji bodo spregovorili tudi o posameznih načrtih, alarmnih znakih, pristopu k reševanju v posameznih okoliščinah ter dajanju prve pomoči ponesrečencem. Povedal je tudi nekaj o zgodovinskem razvoju humanitarnega prava in o ustanovitvi mednarodnega Rdečega križa. V tem sklopu je tudi zelo natančno povedal definicijo, kdo je zločinec: Vsi tisti, ki storijo zločine nad ranjenci in nad civilnim prebivalstvom. Zločini pa ne zastarajo. Spregovoril je tudi o veliki nevarnosti vojaškega skladišča v Grosupljem ob osamosvojitveni vojni za samostojno Slovenijo in o posledičnem načrtu evakuacije 12.000 prebivalcev, ki bi se morali preseliti v Dobrepolje in Ivančno Gorico (in o zametkih panike, ki sojo sprožili nekateri prebivalci v bližini, a sojo prisebni vodje v takratni organizacijski zaščitni strukturi pravočasno obvladali), pa tudi o zakloniščih in še celi vrsti drugih podatkih. Že po prvem predavanju sodeč, v katerem je bilo veliko povedanega o različnih načinih preventive, preprečevanja in reševanja, pa lahko sklepamo, da bodo slušatelji tečaja prve pomoči izvedeli veliko novega, nekatere stvari pa bodo tudi praktično preizkusili. Jože Miklič Prisotni pri prvi uri tečaja prve pomoči PSIHIČNE SPREMEMBE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU Izraz tretje življenjsko obdobje je postal sinonim za starost. Na starost oz. tretje življenjsko obdobje pa lahko gledamo tudi iz objektivnega zornega kota. V razvitih družbah celega sveta se življenjska doba podaljšuje in starejših oseb je vedno več. Dvig povprečnih starostnih meja je posledica boljšega zdravja, zdravstva, higiene, urejenih bivališč, prehrane in drugih življenjskih pogojev. Take razmere so tudi pri nas. Večina starejših živi doma, le okoli 5 odstotkov oseb živi v domovih za starejše. Starejši ljudje današnjega časa so verjetno zadnja generacija, ki je manj usposobljena za rokovanje z visoko telekomunikacijsko tehnologijo. Bodoče generacije ne bodo imele tega problema. To je dobro, to je spodbudno za medgeneracijsko sožitje. Preko sodobne tehnologije bodo generacije različnih starosti lažje komunicirale, se izobraževale in izmenjavale tako življenjske kot strokovne izkušnje. Ta vidik je pozitiven in spodbuden. Seveda pa bo odvisen od: • možnosti izobraževanja in usposabljanja vseh generacij, • spodbud okolja za sodoben način uporabe tehnologij, • od materialnih možnosti okolja in posameznikov. Toda kljub napovedanemu pa se generaciji v tretjem življenjskem obdobju dogajajo spremembe, ki so značilne za to obdobje. Spremembe se kažejo tako na biološkem, kot na psihičnem, socialnem in bolezenskem področju. Spreminjajo se gibalne in umske sposobnosti, delovne sposobnosti, emocije, motivacija in osebnostne lastnosti. Danes se v večini domov za starejše občane pri nas ukvarjajo s problemom demence. Prav je, da se malo več seznanimo s problemi stroke, bivalne institucije, posameznika, družine in družbe. V mednarodni klasifikaciji bolezni je demenca opredeljena kot sindrom, ki ga povzroča več kot 200 bolezni, katere prizadenejo možgane direktno ali posredno. Starostniki, ki prekomerno uživajo alkohol, so v večji nevarnosti, da jih zajame dementno vedenje. Seveda govorimo tudi o upadih, ki se začnejo relativno zelo zgodaj kot npr. spominske sposobnosti, mentalna okretnost kot naravni pojav. Pri de-menci, kjer je prizadeto 5 do 6 % populacije starejših oseb, pa so problemi bolj kompleksni. Demenca pomeni močan upad razumskih funkcij. Znaki so močno poslabšanje spomina, zmeden govor, izguba orientacije v prostoru in času, nerazumevanje socialnih odnosov in nekatere osebnostne spremembe. Demenca napreduje progresivno in motnje so vsako leto hujše. Zaznavamo pozabljivost, izgubljanje ali zalaganje predmetov, nejasen ter nedosleden govor. Posamezniki se teh motenj zavedajo in si pomagajo s pisanjem listkov. Mnogi ostanejo na tej fazi. V tej fazi občasno zaznavamo umik iz socialnega okolja in nekatere blage osebnostne spremembe. V naslednji fazi pa se motnje povečajo in nastane velik upad pozornosti in spominskih sposobnosti. Ne zapomnimo si več, kaj smo npr. pred eno uro jedli, ali kaj smo prebrali. Najbolj prizadene poimenovanje predmetov. Zaznavamo pogreznje-nost v sebe in rahlo depresivno stanje. Okolica prej zazna spremembe kot starostnik. V tretji fazi demence pa bolnik doživlja tako izgubo spominskih sposobnosti, da ne prepozna najbližjih svojcev, je zgubljen in ne more več skrbeti za sebe. Včasih nastopijo blodnje in prividi, prisluhi. Naši domovi za starejše so se dovolj zgodaj zavedali problemov, ki jih prinašajo stanovalci z demenco. Začeli so usposabljati strokovni kader za delo z dementnimi. Zavod za starejše v Grosupljem že izvaja nekatere programe. Strokovnjaki, ki sprecializirano delajo z dementnimi, opozarjajo, da: • se je treba izogibati sporov z dementnimi osebami, • uporabljati veliko praktičnih spretnosti, • v komuniciranju seje potrebno izogibati dvosmiselnosti, • navodila je potrebno dajati postopoma in po korakih, • komunicirati je potrebno s konkretnimi znaki, • odstranimo alternativne rešitve, • zmanjšujemo možnosti za neuspehe. Kljub temu da demenca močno emocionalno in stresno obremenjuje starostnika, okolico in družino, pa z omenjenimi programi lahko blažimo njene negativne učinke. Skupnost socialnih zavodov Slovenije oz. aktiv socialnih delavcev domov za starejše osebe je pripravil kratko, poučno in informativno zloženko z naslovom »Socialno delo z osebami z demenco v domovih za stare.« Zloženka na enostaven in kratek način seznanja s problemom demence. Na koncu so naslovi za svetovanje in pomoč. Preventivne programe pri odkrivanju znakov demence in vaje za ohranjanje spomina bi lahko usposobljeni strokovnjaki izvajali tudi v društvih upokojencev. Borut Hrovatin Info telefoni LAS Grosuplje in Policijske postaje Grosuplje Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje in Policijska postaja Grosuplje obveščata prebivalce iz svojega lokalnega območja, da lahko odslej sporočajo informacije in sumljive zaznave, ki se nanašajo na področje prepovedanih drog, kot tudi druge varnostno pomembne informacije, neposredno na mobilno številko (051) 423-500 Če klicatelj želi ostati anonimen, se mu ob klicu ni potrebno predstaviti. Telefonske klice bodo sprejemali 24 ur dnevno in vse dni v tednu. Namen sprejemanja teh Informacij je zagotavljanje hitrega in neposrednega obveščanja brez posrednikov na telefonski številki 113. Projekt je že prinesel prve uspehe! Najlepša hvala! Tudi vnaprej hvala vsem za vse koristne Informacije! Le skupaj lahko uspemo zmanjšati prisotnost prepovedanih drog v našem lokalnem okolju! Donator info telefona je družba Debitel d.d. Za vse ostale informacije glede dovoljenih in prepovedanih drog, programov Informiranja, svetovanja in pomoči za starše, mladostnike, uporabnike drog, odvisnike idr. pa Je na voljo splošna kontaktna številka LAS Grosuplje, na katero se lahko obrnete predvsem v popoldanskih In zgodnjih večernih urah (031) 880-520 Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog v občini Grosuplje Zaradi sankcij zavarovalnice odslej manj izdanih receptov v Zdravstvenem domu Grosuplje Zdravstveni dom Grosuplje je v prvih marčevskih dneh obiskal direktor območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Razlog njegovega obiska je alarmantno povečanje števila izdanih receptov na bolnika. Kot nam je pojasnil direktor Janez Mervič, zdravnikom iz grosupeljskega zdravstvenega doma očitajo, da so napisali za 60 milijonov več receptov, kot pa je državno povprečje. V prihodnje bodo destimulirani in bodo prejeli manj denarja od zavarovalnice. Smo med dvema ognjema, med pacienti in zavarovalnico, trdi direktor Mervič. Odslej lahko pacienti pričakujejo, da bomo omejili izdajo receptov resnično za najnujnejše primere. Barbara Pance VABILO NA KRVODAJALSKO AKCIJO Občanke In občani! Storite nekaj dobrega za soljudi in darujte kri ter s tem pomagajte bolnim in ponesrečenim. Za mnoge je kri edino zdravilo, ki lahko reši življenje. Udeležite se krvodajalske akcije v aprilu: - V TOREK, 12. 4. 2005, OD 7. DO 13. URE, V OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPUE, - V SREDO, 13. 4. 2005, OD 7. DO 13. URE, V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA. 12. in 13. aprila sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu: - v torek, 13. 9. 2004, od 7. do 12. ure, v OŠ Dobrepolje - Videm-Dobrepolje, - v sredo, 14. 9. 2004, od 7. do 12. ure, v OŠ Ferdo Vesel - Šentvid pri Stični, - v četrtek, 15. 9. 2004, od 7. do 13. ure, v OŠ Louls Adamič - Grosuplje, - v petek, 16. 9. 2004, od 7. do 13. ure, v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Vljudno vabljeni! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE ilikoupeljska Gostilniška Agencija vas (DEZ)informira ANEKDOTA ZA PRVO POMOČ Ivine ko vaško gasilsko društvo so napovedali obisk republiške [inšpekcije. Z njimi pa je prišel sam poveljnik fajerbergerskega |ferajna. Pa se je poveljnik želel pred inšpekcijo pohvaliti In pravi: »Poglejte, že zdaj znajo več kot Jaz, pa še več jih bom naučil.« EHO ORANŽNA REVOLUCIJA Člani PAKS-DIN (Poredniške anti korupcijske sekcije rjezjinformacijske naveze) so ugotovili, da se gre porednik EHO UTNGOV že dalj časa neko svojo ORANŽNO REVOLUCIJO že. »kazujejo s tem, da je celo pod velikoupeljski komunski simbol j^grvi strani EHO CAJTNGA podložil oranžno barvo. Nekateri pa pravijo, da prava revolucija šele prihaja. |Tudi njeno barvo prihajajoče revolucije bi se dalo že v naprej napovedati pa ni treba biti niti zvezdogled niti vedeževalec. J0ežek Zagraškl D) D JI §1» Matej In Mateja KokalJ Kokot, ki živita v Št. Juriju, sta študenta petega letnika medicine. Odločila sta se, da bosta junija letos'skupaj s še z dvema sošolkama, Ano Kermavnar z LJubljane in Tadejo Kolar z Logatca, v okviru Medicinske fakultete - Sekcije za tropsko medicino, kot humanitarna odprava odšla v Ugando. Štiričlanska odprava bo trajala tri mesece v vasi Bafuka v okrožju Kabale na skrajnem jugozahodnem delu Ugande. Pridružili se bodo prostovoljcem Edlrise pri delu z domačini, ki nimajo ustrezne zdravstvene oskrbe. UGANDA V OSRČJU AFRIKE Uganda leži gledano na celoten afriški kontinent, po geografski širini, v sredini, po geografski dolžini pa precej vzhodno v Afriki. Meji na Sudan, Kongo, Ruando, Tanzanijo in Kenijo. Vse te države so še dokaj nemirne in v marsikateri še vedno traja zelo krvava državljanska vojna. Prav tako krvava vojna vre tudi na severu Ugande, vendar pa Mateja in Matej pravita, daje na jugozahodu, kamor odhaja odprava, mir. Uradni jezik v Ugandi je angleščina. Po površini Uganda meri nekaj več kot 236.000 km2 in šteje približno 26,5 milijona prebivalcev. V tem pogledu je podatek skoraj primerljiv z gostoto poselitve v Sloveniji, vendar pa se močno razlikuje po bruto družbenem prihodku na prebivalca. Le-ta je skoraj 14-krat nižji od slovenskega. Primerljiv pa ni niti podatek o številu otrok na eno žensko. V Sloveniji po zadnjih podatkih povprečno pride na vsako žensko 1,23 novorojenih otrok, v Ugandi pa 6,64. Tako so pravzaprav ženske vso rodno dobo noseče. Nedvomno je velik problem sama zdravstvena oskrba, saj na enega zdravnika na primer v Sloveniji pride 345 ljudi, v Ugandi pa kar 18.000, kar je za 2.000 več, kot je na primer vseh prebivalcev v občini Grosuplje (teh je trenutno nekaj nad 16.000). Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek o pričakovani življenjski dobi. V Sloveniji je že skoraj 76 let, v Ugandi pa dosega le nekaj več kot 45 let. Kaj je temu vzrok? Največji zdravstveni problem tamkajšnjega prebivalstva je okužba z AIDS-om. Zaradi tega so prav v vasi Bafuka, kamor odhaja odprava, ostale predvsem starejše ženske in otroci. Precej med njimi je tudi sirot. Poleg tega se kljub precejšnji nadmorski višini zaradi velikih sečenj obširnih gozdnih površin močno spreminja tudi podnebje. Zato se tudi v ka-balskih hribih širi malarija. Dodatna težava je tudi to, da lokalni prebivalci nimajo nikakršne odpornosti in vedo o malariji zelo malo ali skoraj nič. V VAS BAFUKA - NA SKRAJNI JUGOZAHOD UGANDE! Vas Bafuka leži ob precej velikem jezeru Bonyonyi na skrajnem jugozahodnem delu Ugande, blizu tromeje med Ruando in Kongom. Nadmorska višina vasi je 2100 m, šteje pa okoli 350 prebivalcev. Sicer pa ima vas odlično lokacijo, saj je v njej tržnica, na kateri se ljudje srečujejo z območja približno 25 krat 7 km. Ob jezeru živi pleme Batwa (Pigmejci). Pigmejci se še vedno preživljajo le z lovom in nabiralništvom, zato potrebujejo za svoje preživetje velike površine travnikov in gozdov. Ko njihovega življenjskega okolja zmanjka, se preselijo. A ker gozdove druga plemena precej krčijo, Pigmejci izgubljajo tudi svoj življenjski prostor. Država pa jim ga zmanjšuje tudi z ustanavljanjem nacionalnih parkov. Kljub temu pa je velik problem tudi njihov odnos do lastne kulture in tradicije. Zanimivo je, da je še vedno ostalo nekaj manjših ostankov iz starih časov, vendar pa so bolj obrobni, ki prej grenijo kot vzpodbujajo napredek. Tako je na primer ženskam prepovedano žvižganje. Na drugi strani pa si ženske močno želijo, da bi bile podobne belkam. S tem zatirajo svojo prvobitnost. Po značaju so dokaj radovedni, skorajda pa ne uporabljajo besedice »prosim«. »Daj mi!« Tako enostavno funkcionirajo. Pa tudi sicer je v njihovem življenju skritih še vedno precej primesi starodavne afriške kulture. Še vedno med vaščani veljajo nekatera stara in tudi zelo ostra pravila. Če na primer neporočeno dekle zanosi, jo pošljejo na enega izmed neposeljenih otokov na tem jezeru in če slučajno nihče ne pride in je ne vzame za svojo, ostane tam in umre od lakote. V teh krajih so večinoma sprejeli krščansko vero. Prvi misionarji so jih poleg osnovnega krščanskega življenja in pravil učili tudi higiene, kar se še vedno precej pozna. Ljudje so kljub revščini dokaj čisti. Na splošno pa je kljub veliki smrtnosti problem prenaseljenost teh krajev in izčrpanost zemlje, na kateri pridelujejo nekaj svoje borne hrane. Na eni strani se kaže, da so zgubili neposreden prvinski stik z naravo, na drugi strani pa ne znajo živeti tako, kot bi radi - se pravi, da bi posnemali belce. Ostali so nekje vmes. Matej k temu razmišljanju doda, da je v marsičem problematična tudi pomoč, ki prihaja z zahoda. Le-ta bi morala biti bolj usmerjena v to, da »ne bi ljudem dajala rib, temveč bi jih morala učili ribe loviti«. V Ugandi je uradno medicinska pomoč brezplačna, a je dostop do zdravnikov zaradi slabih poti skoraj nemogoč. Bolnike v vasi Bafuka morajo dobesedno odnesti čez strme hribe na nosilih približno sedem kilometrov. Bolnišnica je sicer dobra, a ko pridejo do zdravnikov, morajo vse plačati, da jim sploh nudijo kakršno koli medicinsko pomoč. Dohodkov pa praktično nimajo. Veliko je med ljudmi še vedno raznih vračev in drugim mazačev, ki večkrat bolnikom bolj škodijo kot koristijo. K temu dodajmo še podatek, da je v Ugandi, ki je več kot desetkrat večja po površini od Slovenije, le eno letališče - Entebbe, ki leži blizu glavnega mesta Kampala. Zato člani humanitarne odprave računajo, da bodo vso opremo, ki bo tehtala okoli 600 kg, spravili do cilja s pomočjo tam živečega Slovenca Mihe Logarja, ki bo najbrž preskrbel kakšen kombi za prevoz do nekaj sto kilometrov oddaljene vasi, kamor so namenjeni. ODLOČITEV Ko Matejo in Mateja vprašam, kdo je bil pobudnik za to humanitarno odpravo, Mateja pove, da je bila že dalj časa v stiku s študenti medicine, ki so odhajali na podobne odprave. Ker je tudi njena družina »zdravniška«, ji je bilo tudi nekoliko olajšano razmišljanje o takšni poti. Ko pa je Matejo nekoč vprašala ena izmed študentk - Tadeja, če je morda kdaj razmišljala, da bi odšla na tako odpravo, je bila skupina dokaj hitro oblikovana. In kljub temu da jim je takšno delo pri organizaciji odprave dodatna obremenitev pri vsem rednem delu na fakulteti, so se ga lotili z veseljem in z vso odgovornostjo. HUMANITARNA ODPRAVA Študentje v odpravi so navezali stik z Miho Logarjem, ki je v Ugandi ustanovil prostovoljno združenje Edrisa, kar v njihovem jeziku pomeni okno - okno, ki skrbi za obojestranske povezave, predvsem pa za informiranje in izobraževanje med nami in tamkajšnjimi prebivalci. Edrisa je svoj dom »Srce« ob jezeru Boyonyi zgradila leta 2002. Miha Logarje v Ugando prvič prišel leta 1999, kjer je napisal svojo magistrsko nalogo, v kateri je pre učeval povezanost med informacijami, komunikacijo in razvojem, saj sta njegova največja interesa informacijska tehnologija in vrzel med bogatimi in revnimi. S seboj je pripeljal televizijo, internet in druga sredstva, da je lahko učil ljudi, saj so prostovoljci prepričani, da jim je bolj kot neposredna pomoč potrebno izobraževanje, kar se bo čez leta nedvomno poznalo pri njihovih nadaljnjih odločitvah, samopodobi in predstavi o svetu. Zato so na osnovni šoli v tem kraju že začeli s kreativnim šolanjem, med drugim tudi z učenjem plavanja in šiviljstva ter z vzpodbujanjem boljšega načina kmetovanja. Načrtujejo pa še gradnjo manjšega zdravstvenega središča, ki bi pokrival vsa naselja ob slikovitem gorskem jezeru in njegovem zaledju, a jim je doslej vedno zmanjkalo primernih kadrov in sredstev za uresničitev te zamisli. Študentje so prepričani, da bodo poleg nuđenja osnovne zdravstvene pomoči naredili veliko s poučevanjem ljudi o higieni, zaščiti pred malarijo in spolnimi boleznimi. Precej bodo morali delati tudi na področju osveš-čanja o uporabi zdravil samih. Ker so pri njih zdravila sicer precej poceni, jih lahko dobijo, a je večji problem v tem, da jih nato jejo vse križem - tudi takšne, ki se med seboj »grizejo«. Ko ju povprašam, na kakšen način jih bodo animirali za takšno poučevanje, pravijo, da bo to lahko v obliki oddaje anonimne pošte, na katero bodo nato javno odgovarjali, pa tudi prek raznih delavnic, kjer bodo udeležence nagradili na primer z zvezkom za obisk takšne delavnice. Posebno poglavje nameravajo posvetiti mladim materam in njihovi prehrani, dojenju in ravnanju z dojenčki. Sami študentje pa bodo pridobili znanje o tropskih infekcijskih boleznih, ki ga bodo s pridom uporabili nato tudi pri svojem nadaljnjem delu v Sloveniji, saj vedno več ljudi potuje po svetu in posledično zaradi tega prihaja tudi vedno več ljudi v stik z eksotičnimi boleznimi. Sicer pa si bodo vsi štirje med seboj nekoliko porazdelili delo: Tadeja se že zdaj precej ukvarja s kirurgijo, Matej se bo posebej posvetil infekcijskim boleznim, Ana je že po naravi nežna duša in se bo ukvarjala s pediatrijo, Mateja pa z interno oziroma splošno medicino. Matej k temu še doda, da je eden od zadnjih, kije v srednji zdravstveni šoli še opravljal maturo in ima med vsemi tudi največ izkušenj pri delu z bolniki. PROŠNJA ZA DONATORSTVA IN SPONZORSTVA V priporočila Katedre za infekcijske bolezni Medicinske fakultete so zapisali: »Pod okriljem Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani že štirinajst let deluje Sekcija za tropsko medicino ter poteka tudi predmet iz tropske medicine. V okviru Sekcije se študentje medicine in mladi zdravniki odpravljajo v najrevnejše predele Afrike, Azije in Južne Amerike, kjer skušajo po svojih najboljših močeh pomagati ljudem, ki jim je zdravniška oskrba težko dosegljiva.« Organizacijo prvih humanitarnih odprav je začel dr. Franjo Piki, ki je pred davnimi leti odšel v sosednji Kongo kot jugoslovanski zdravnik s takšno humanitarno odpravo. Zdaj se začeto delo kljub njegovi upokojitvi nadaljuje. S seboj bo odprava posebej s tovornim letalom odpeljala tudi precej zdravil, sanitetnega materiala, medicinskega instrumentarija in opreme (obvezilni material, kirurške sete, mikroskop, objektna stekelca, barvila za diagnostiko, pregledovalno mizo, rokavice, merilec krvnega tlaka, ročno centrifugo za urin, testne lističe in podobno), dodatna zdravila, zdravstveno opremo in sanitetni material za člane odprave, splošno tehnično opremo in strokovno literaturo. Poleg organizacije same odprave pa bodo poskrbeli tudi za nakup elektro-generatorja. Ves ta material bo stal okoli 2, 4 mio sit. Študentje bodo v letošnjo humanitarno odpravo za Ugando vložili tudi svoje prihranke, vendar pa bo to odločno premalo. Za same stroške štiričlanske odprave računajo, da bodo potrebovali za vizo, nezgodno in zdravstveno zavarovanje, letalsko vozovnico, stroške tromesečnega bivanja (10 $ na dan), stroške prevoza v Ugandi za tri mesece, higiensko-sanitar-no opremo (tablete za dezinfekcijo vode, mreže repelente), cepljenja in an-timalarijsko profilakso še dobra 2,2 mio sit. Pričakujejo, da jih bodo podprle (tako kot so podprle predhodne odprave) razne farmacevtske ustanove in vsi, ki se ukvarjajo z medicinskimi pripomočki. Včasih gre tudi za kakšne materiale, ki so tik pred potekom roka uporabe, a so lahko še vedno popolnoma varni za uporabo (npr. kirurški instrumentarij, igle, niti...). Ko sem ju za konec pogovora povprašal, kakšna so njuna pričakovanja in ali je ta odprava tudi eden izmed njunih življenjskih ciljev, sta v en glas dejala, da je njuna izkušnja na Tajskem nekaj takšnega že dokazala. Tam sta se srečala s popolnoma drugačno kulturo in tudi z ljudmi, ki praktično nimajo ničesar, a znajo biti srečni in živijo srečno življenje. To človeka duhovno spočije, čeprav je morda treba delati več kot kjerkoli v naši zahodni civilizaciji. »Komaj čakam, da se bom spet srečala s tem občutkom,« je odprto priznala Mateja. Veselita se stika z njihovo pokrajino, pa srečanj z otroci, ki so zadovoljni in hvaležni že za dobro besedo. Ko bodo postavili čisto preprosto leseno kolibo, bo to vendarle njihova prva ambulanta. Ob vsem tem pa sta prepričana, da bodo na neposreden način prišli do novih znanj. »Mislim, da je to to.« DARUJETE LAHKO NA... Katedra za infekcijske bolezni pri Medicinski fakulteti in njen dekan prof. dr. MIha Žargi naprošata ob tej priložnosti za spon zorsko in donatorsko sodelovanje različna podjetja, ustanove in posameznike. Sredstva se bodo zbirala na posebnem transakcijskom računu Medicinske fakultete št. 01100-6030708380, sklic 250-91, davčna številka MF Je SI 44752385, naslov Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2,1000 LJubljana. Porabo sredstev humanitarne odprave bo nadzirala Medicinska fakulteta Univerze v LJubljani. Humanitarno odpravo je podprlo tudi slovensko ministrstvo za zdravje. Grosupeljčani! Podprimo mlada grosupeljska študenta medicine (in ostali dve njuni sodelavki) v tej humanitarni akciji! V uredništvu Odmevov smo prepričani, da bodo na pomoč priskočila tudi grosupeljska podjetja, ustanove in posamezniki. Jože Mikllč a^asjjsek , JOŽICA SKUBIC pesnica (15.12.1912 - 3.3.2005) Gospa Jožica Skubic seje rodila 15. decembra 1912. leta v Št.Juriju, kjer je tudi preživela večino svojega življenja. Nato je nekaj časa živela pri hčerki v Grosupljem, zadnja leta svojega življenja pa v Domu starejših občanov. Pisala je pesmi. Rada jih je prebirala na srečanjih upokojencev. Vse svoje pesmi je znala na pamet. Pridružila se je tudi Društvu pisateljev seniorjev. Objavljala je v zbornikih ljudskih piscev upokojencev Slovenije, Jesenska žetev, 3.del, ki je izšel leta 2002 v Mariboru. V visoki starosti 92 let je umrla, nam pa zapustila spomin na prijetno druženje z njo in svoje stvaritve, katerih eno objavljamo v našem glasilu. Marija Samec POMLAD Prišla je pomlad, vsa lepa in vesela z rožicami razcvetela. Kukavice še ne bo ko bo maj, takrat bo šlo. Spominja me kukavica, ta mala ptica, kako bo treba šteti, koliko let še živeti. Če imaš že mnogo let, je počasi treba štet, ker dnevi so dolgi in žalostni in nimaš več dosti moči, že sanjaš o večnosti. ZAHVALA Ob Izgubi našega dragega moža, očeta, ata In starega ata IVANA PIRCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše in za cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Francu Šuštarju in gospodu Dolfiju Šavlju za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem zbora DANICA za lepo petje v njegovo slovo. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči Izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCA KRIVCA se iskreno zahvaljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove cerkvi in svete maše. Hvala ZD Grosuplje za pomoč v času bolezni in hvala gasilcem iz Grosupljega za organizacijo in izvedbo pogreba in drugim gasilskim društvom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala Božu Knezu za poslovilni govor, prav tako hvala gasilcem iz GBL Ljubljana in g. Antonu Balantu, ki je v govoru lepo opisal življenje in delo pokojnika. Hvala tudi sosedu g. Lojzetu Kastelicu za čuten in lep govor. Iskrena hvala g. župniku Franciju Šuštarju in g. župniku Antonu Hostniku iz Št. Jurija za vse molitve in lepo opravljen pogreb. Hvala Moškemu pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne za lepo petje, hvala tudi g. Adamiču za nemoten in tekoč potek pogreba. Prav tako se zahvaljujemo ge. Kraljevi za urejanje cvetja in hvala Mariji, Emi, Mateji za pomoč pri strežbi. Hvala vsem, ki ste z nami v težkih trenutkih sočustvovali in se od njega poslovili. Vsi njegovi. SOLZA. ŽALOST, BOLEČINA TE ZBUDILA NI, A OSTALA JE TIŠINA, KI MOČNO BOU..... zahvala OB IZGUBI DRAGE MAME KRISTINE PRIMEC iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč ter izrečene besede sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, za sv. maše ter darove cerkvi, se od nje poslovili in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za besede vzpodbude in opravljen pogrebni obred, vsem pevcem za zapete žalostinke in sodelovanje pri sv. maši. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in se je spominjate z lepo mislijo v srcih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. hči Marinka in sin Franci z družinama. Zapustila dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob nenadomestljivi In boleči izgubi naše ljube mamice, babice in sestre IVANE JER0VŠEK Cikava 48, Grosuplje t se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja in sveč, nam pa izrekali ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se PGD Šmarje-Sap za lep sprevod in zelo lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru Šmarje-Sap, gospodu župniku, trobentaču, ter gospodu Turelu za skrb in lepo organizacijo. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka JANEZA JANEŽIČA, po domače OSMUKOVEGA IVANA iz Grosupljega, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče, darovali za cerkev in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo PGD Grosuplje in ZB Grosuplje za tako slovesno zadnje slovo, g. Božu Knezu za lep poslovilni govor v imenu grosupeljskih gasilcev, ZB Grosuplje in KS Grosuplje. Topla zahvala tudi g. župniku dr. Francu Šuštarju za lep obred, pevskemu zboru iz Šmarja-Sapa za prelepo petje, ki je v pokojnikovem življenju imelo tako lepo mesto, ter g. Jožetu Petku za izvedbo Tišine. Hvala tudi ge. Fani Kralj in g. Adamiču za nenadomestljivo pomoč. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Vsi njegovi Ko zadnja solza se utrne, ko večni mrak oči zagrne, končano tvoje je trpljenje zdaj čaka te le še vstajenje. ZAHVALA Ob prerani in boleči Izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in svakinje MARIJE PALČAR roj. Zupančič iz Velike Račne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč ob njeni smrti ter izrečene besede vzpodbude in tolažbe. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vse duhovnikom, ki ste molili zanjo in somaševali, zlasti gospodu župniku Jožetu Glasu za vodenje somaševanja pogrebnega obreda ter vse obiske in molitve pri njej. Zahvala tudi vsem pevcem za lepo zapete pesmi v njeno slovo. Vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, iskrena hvala. Vsi njeni Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena pratka. (F. Prešeren) ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega ata PAVLA BARANAŠIČA Iz Šmarja-Sapa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Nadi Rovšek za ganljive besede slovesa, pevcem za ubrano petje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Marija ter sinovi Jože, Danilo in Robert z družinami V spomin TJAŠI Življenje, odmerjeno na leta, od rojstva do smrti se prepleta z drugimi življenji in se ne konča, niti po smrti, ampak živi. Vedno si z nami. ZAHVALA ob izgubi drage mame in babice ANE RADEŽ Iz Grosupljega. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh žalostnih in težkih dneh stali ob strani in nam izkazali pomoč in sočutje ter jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo v srcih in boste kdaj postali ob njeni grudi. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame In stare mame MARIJE M0MCIL0VIC iz Grosupljega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvala gre tudi gospodu župniku dr. Franciju Šuštarju za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala gospe Fani Kralj, gospodu Adamiču in pogrebcem ter pevcem iz Žalne za prelepo zapete pesmi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti! Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Nič več ni tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. Utihnil je tvoj glas, zato pot nas vodi tja, kjer v sredi tišine spiš, čeprav v naših srcih še živiš. ZAHVALA ob smrti FRANCA SKUBICA iz Udja 2 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, vaščanom in vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, darove cerkvi, svete maše ter nam izrazili sožalje. Zahvala župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevskemu kvartetu za petje med mašo in pogrebom. Zahvala tudi dr. Fani Grabljevec ter sestrama Nuši in Ireni iz patronaž-ne službe. Še enkrat iskrena hvala vsem. Vsi njegovi. ZAHVALA ob mnogo prerani izgubi očita, sina in brata L0JZA KRALJ (1969-2005) iz Grosuplja se izkreno zahvaljujemo vsem sorodn kom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izkazano pomoč in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za cerkev ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Vsi njegovi PESEM PREPROSTIH LJUDI SE RAZLEGA Z RADIA ZELENI VAL 18. februarja, Šentvid pri Stični - Jubilant Radio Zeleni val, ki že deseto leto naznanja pomlad, je v sredini februarja izpeljal tradicionalno prireditev za ljubitelje narodno zabavne glasbe Pesem preprostih ljudi. Na osmem koncertu se je z zmagovalnimi skladbami iz radijske oddaje z dolgoletno kilometrino predstavilo 12 ansamblov, ki so kraljevali na narodno zabavni lestvici preteklega leta. Vsi ansambli so na prireditvi k izbrani viži meseca pridali tudi eno skladbo po lastnem izboru. Obiskovalci koncerta, v dvorani šentviškega hrama učenosti se jih je nabralo med 1500 in dva tisoč, so razvnemali ansambli Mlaj, Pogum, Jasmin, nenadkriljivi staroste Beneški fantje ter drugi, pred domačim občinstvom pa je suvereno nastopil tudi ansambel Marjana Skubica iz Grosupljega in njegov večštevilčni orkester harmonikašev. Ansambli so prekipevali od dobre volje, ki so jo radodarno trosili med zvesto poslušalstvo. Piskrček k salvam smeha je pristavila tudi mama Manka, zapeljive poglede pa je požirala nesojena zmagovalka Eme in metuljči-ca Saška Lendero. Ansambli so bili nagrajeni z radijskimi kipci, zmagovalna zasedba Rubin pa se je okitila s prehodnim pokalom. Pesem preprostih ljudi je tudi prva odmevnejša prireditev v letošnjem letu, ki je pospremila praznovanje približajoče se desete obletnice grosupeljskega radia. Barbara Pance RADIO 2HE5L»IEEI\JI \A^^L« B3.1 * B7.0 tVrthut Direktor In odgovorni urednik RZV Boris Peterka predaja kipec Marjanu Skubicu. BRALCI SPRAŠUJEJO 0 ZDRAVI PREHRANI Žlvjo, zadnje čase Imam prebavne težave, če popijem preveč mleka, ki ga Imam zelo rada, saj ga včasih spijem tudi do dva litra na dan (1,6 %). Predvsem me zvija v želodcu oz. imam neprijetne občutke po črevesju, zanima pa me, kaj bi lahko bil vzrok mojim težavam? Stara sem 26 let, Anita. » Mleko vsebuje laktozo oz. mlečni sladkor, ki je v nekaterih primerih lahko nekoliko problematičen, saj je možno, da se ne prebavi na enostavne sladkorje in tako lahko povzroči težave, ki jih opisujete. Gre namreč za izgubo ali pa za zmanjšano delovanje encima laktaza, ki razgrajuje mlečni sladkor, to se lahko zgodi zaradi kake infekcije ali pa je gensko pogojeno, v tem primeru ne boste smeli uživati živil s tem sladkorjem, lahko pa uživate fermentirane mlečne iz-1 delke. Predlagam vam, da mleko za nekaj časa nadomestite z mlečnimi izdelki Gogurt, sir,...) in opazujete reakcije, če problemov ne bo, potem lahko gre za i probleme z laktozo, ni pa nujno. Vsekakor vam priporočam obisk pri zdravniku, kjer se boste prepričali o naravi vaših problemov. Srečno! Pozdravljeni! Že pred časom so mi nekateri bližnji govorili o zdravi soli. Kako pomaga hujšati, zdraviti različne bolezni... Sedaj sem si jo tudi sama res naročila in jo tudi dobila. Poleg tega Je zelo draga, 5.000 sit za malo več kot en kg. Ker pa niti na embalaži nisem našla ne proizvajalca, niti cele sestave, sem tega gospoda poklicala. Moram reči, da Je deloval dokaj prepričljivo, za kaj vse pomaga. Odgovora, od kod Je ta sol, kdo jo i polni, pa nisem dobila. Rekel je, da ta sol vsebuje manj joda kot navadna jedilna sol. Dnevni odmerek te soli naj bi bil cca. 8 mg No, niti ne vem, kako je ta sol tako obdelana, da pride ven zdrava sol. Zelo vam bi bila hvaležna, če bi mi lahko kaj več povedali o tem oz. je to sploh mogoče, da obstaja zdrava solIILP Jana Sprijazniti se boste morali z dejstvom, da vas je nekdo prav grdo potegnil. Tolažba vam je verjetno samo to, da niste edini. Bolj zdrave soli ni! Sol = natrijev klorid ali NaCI je tisto, kar vsepovsod svetu uporabljamo. Pri tem moramo vedeti, da klor, ki se nahaja v soli, potrebujemo (želodčna kislina), natrij pa je 1 zelo pomemben, saj je glavni v zunajcelični tekočini v našem telesu. Zelo pomemben je za uravnavanje kislinsko bazičnega ravnovesja, pa za normalno de lovanje živčnih in mišičnih celic. Seveda pa potrebujemo zelo malo natrija dnevno. In tega običajno zaužijemo z običajno hrano, ki je sama po sebi nekoliko slana. Višek natrija zaužijemo s kuhinjsko soljo - saj nam je slan okus praviloma zelo všeč. Nekaj časa nazaj je veljalo prepričanje, da je uživanje kuhinjske soli škodljivo, saj naj bi povzročala visok krvni tlak. Danes vemo, da neposrednega vpliva na krvni tlak nima, žal pa vpliva posredno - saj zelo slana hrana de besedno kliče po tekočini in tako bolj obremenimo telo. Zato sol še vedno omejujemo, vendar z drugačnimi razlogi in na drugačen način, kot nekdaj. V želji, da bi ponudili bolj zdrave oblike soli (takšne z manj natrija) je tržišče poiskalo stare nadomestke: kalijevo in magnezijevo sol. Pa je to bolj zdravo? Sploh ne. i Za zdravje je dovolj, da hrane ne dosoljujemo in mogoče nekoliko omejimo slanost jedi. Kaj pa jod? Jod potrebujemo, ker je pomemben element pri sestavi ščitničnih hormonov. Naša običajna hrana je siromašna z jodom (razen v obmorskih krajih). Pomanjkanje joda tako povzroča golšavost! Zato je sklenjeno, da 1 v naši državi nejodirane soli ne uporabljamo. In tudi manj jodirana sol ni nikakršna usluga. V glavnem - porabite, kar ste kupili. Bilo je predrago, da bi zavr->li. Žal pa niste kupili prav nič bolj zdravega, kakor če bi sol nabavili v navadni trgovini za malo manj kot 90 sit/kg. Srečno! VPRAŠANJA LAHKO POŠUETE NA NASLOV: Matej Urbanlja, Gatina 22a, 1290 Grosuplje ali matel urbanlia@hotmall.com ODGOVORI SO BREZPLAČNI. Obvestilo občanom občine Grosuplje SPOŠTOVANI OBČANI Naloga policije ni samo iskanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, temveč tudi preventivna dejavnost, s katero želimo skupaj z vami doseči, da bo takih dejanj čim manj in da se bomo počutili bolj varno. BODITE POZORNI NA NEZNANE OBISKOVALCE! V ta namen vas opozarjamo na nekatere najbolj pogoste nevarnosti in okoliščine v vsakdanjem življenju, pri katerih lahko postanete žrtev kaznivega dejanja ali prekrška. Storilci poskušajo ta dejanja storiti čim hitreje in s čim manj posledicami zase, zato že vnaprej izberejo najprimernejši kraj in žrtev. Pri tem pa izkoriščajo tudi vašo nepazljivost. Predvsem morate biti pozorni na razne »obiskovalce« na vašem domu, ki ponujajo različne predmete, potovanja, zavarovanja ipd. Med neznanimi obiskovalci pa so tudi takšni, katerih edini cilj je, da vas ogoljufajo. Ti storilci praviloma »delujejo« daleč od kraja bivališča in so običajno urejeni, komunikativni in prijazni. Trudili se bodo, da bi na vas naredili čim boljši vtis in če jim bo to uspelo, jih boste tudi povabili v stanovanje. To pa je že začetek zgodbe, ki se lahko za vas slabo konča. Prav tako je potrebno opozoriti na romsko populacijo, ki po domovih prosijo za hrano in druge predmete in pri tem izkoristijo vsako vašo nepazljivost oz. izkoristijo priložnost, da storijo kaznivo dejanje. Taka kazniva dejanja se dogajajo predvsem v dopoldanskem času, ko ste sami doma in s tem tudi manj varni. Svetujemo vam, da nikogar, ki ga ne poznate, ne spuščate v hišo, po možnosti najprej poglejte skozi okno, ne nasedajte pretirani prijaznosti, lahko se dogovorite za kasnejši obisk, ko je navzoča še ena oseba. Zelo vsiljivim osebam povejte, da boste obvestili policijo, prav tako pa ne sklepajte »ugodnih« pogodb na vratih in ničesar ne podpisujte, saj podpis nikoli ne pomeni le »čisto formalnost«. Možnost, da postanete žrtev kazni- Na območju Grosupljega IŠČEM ZAPOSLITEV za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom (4 ure upokojena). Imam srednješolsko izobrazbo in izkušnje na področju financ in računovodstva. Ponudbe na telefon: 041/842-516 vega dejanja lahko zmanjšajo tudi dobri odnosi s sosedi. Zato vam svetujemo, da seznanite soseda, da boste dalj časa odsotni, da prazni vaš nabiralnik, da občasno dvigne rolete, prižge luči, vključi radio, televizijo ipd., ker s tem prešle pite morebitnega storilca kaznivega dejanja. Če pa kljub samozaščitnemu obnašanju postanete žrtev kaznivega dejanja, ne tvegajte, kajti še vedno je bolje, da ste le premoženjsko oškodovani, kot pa da izpostavite vaše zdravje ali celo življenje. Veliko bolj pomembno je, da si storilca čim bolj natančno zapomnite, da ga boste znali opisati (višina, starost, oblačila, druge posebnosti), ali da si zapomnite ali zapišete znamko vozila, barvo in registracijsko številko vozila ter smer pobega s kraja dejanja. ZAŠČITITE SE PRED VLOMILCI! Na območju občine Grosuplje se v zadnjem času pojavlja več vlomov v stanovanjske hiše, predvsem v času med 16. in 20. uro. Storilci v tem času vlomijo v stanovanjsko hišo, odnesejo pa predvsem denar in zlatnino. Zaradi tega imejte doma čim manj denarja in zlatnine, oz. navedene stvari skrijte tako, da jih ni mogoče najti. Storilci pregledajo predvsem spalnice, kjer je ponavadi de nar in zlatnina v predalih nočne omarice ali pa garderobnih omarah. Pregledajo tudi kopalnice, kjer se hrani predvsem nakit - zlatnina. Z vašo pomočjo bomo storilca lažje in hitreje prijeli, s tem pa bomo prepreče vali njihova nadaljnja dejanja in zagotovili še boljše varnostne razmere. PEŠCI V PROMETU Prav tako vas obveščamo, da se je na relaciji Grosuplje - Veliko Mlačevo pripetila prometna nesreča z udeležbo vozila in pešca, kjer je bil pešec hudo tele sno poškodovan. Obveščamo vas, da pešci lahko hodijo po vozišču tam, kjer ni pločnika, pe spoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje, ne glede na to, ali se nahajajo izven naselja ali v naselju. Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob njem, mora nositi na vidnem mestu, na strani, kije obrnjena proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s sprednje in zadnje strani, ali odsevnik - kresničko. Pešec, ki ravna v nasprotju z navedenim, se kaznuje z globo 10.000 SIT. Če nas potrebujete, pokličite na telefonsko številko 113 ali na številko 01/7818380, kjer se vam bo oglasil dežurni policist Policijske postaje Grosuplje. Če pa hočete ostati anonimni, pokličite na brezplačno številko 080 1200. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPUE PO JURČIČEVI POTI Na 12. pohodu od Višnje Gore do Muljave. Zjutraj smo na postaji dočakali popolnoma poln vlak pohodnikov iz ljubljanske smeri. Sploh ni bilo mraz, ko smo v Višnji Gori pričeli cca 13 km ali 3 ure dolg pohod. Seveda je bilo po poti veliko snega, tudi nespluženega, vendar je pot skozi vasi Pristava pri Višnji Gori, Zavrtače, Polževo, Male Vrhe, Kravjek in Oslica čudovita. Vije se po gozdu ali po krajini z lepimi razgledi. To je nezahteven in všečen pohod. Na cilju sem slišal pohodnico, daje ta pohod »ta-prav - za dušo in telo«. Tudi snežilo je med potjo, vendar je hoja v dolgi, večkrat prekinjeni koloni minila hitro. Še čajček in malica na cilju, pa proslava v spomin Jurčiču, seveda z obveznim odličnim Krjavljem. Kmalu smo vzeli zopet pot pod noge še do Ivančne Gorice, na polni vlak. Iz Grosupljega nas je bilo kar nekaj. Več se jih je pa ustrašilo vremenske napovedi - kar pa ne sme postati »odločilno merilo« za odhod s planinci PD Grosuplje. Marjan Trobec Prvi vzpon na Jurčičevi poti - Foto Marjan Trobec Postanek na Polževem - Foto Marjan Trobec Krjavelj se Je začel družiti z visokimi gosti, župana Jerneja pa za pr' moj Dunaj, nisem videl nikjer. Krjavelj s kozo In nasmejano družbo II l_x/ L7P u o* Grosuplje, 11. februarja 2005 - V avli šole Louisa Adamiča na Tovarniški so pripravili kulturno in zabavno prireditev in podelili priznanja najboljšim grosupeljskim športnikom športnim delavcem, ki že več let delajo na področju športa. Hkrati so podelili tudi pokale rekreativcem. V začetku prireditve sta vse prisotne obiskovalce, se posebej pa dobitnike priznanj, pozdravila vodja strokovne službe Zveze športnih organizacij Grosuplje Andrej Cevc in namesto odsotnega župana občine direktor občinske uprave Grosuplje Marko Podvršnik. ŠPORTNI DOSEŽKI POSAMEZNIKOV Priznanja je podeljeval Marko Podvršnik. Predsedstvo Zveze športnih organizacij Grosuplje je na svoji 17. seji, kije bila 24. januarja 2005, na osnovi razpisa med prispelimi predlogi izbralo za priznanja za športne dosežke v letu 2004 naslednje predloge: RENATA VRSIC ORAZEM (Strelsko društvo Grosuplje): 1. mesto na DP z malokalibrsko puško - 40 strelov leže, 1. mesto na DP z malo-kalibrsko puško v trojnem položaju (3 x 20 strelov), izpolnitev norme za nastop na EP z malokalibrsko puško, nastop na EP z zračno puško, status športnika mednarodnega razreda. IGOR CVETEK (Hokejski klub Olimpija): 2. mesto na SP U-20 v Estoniji I. divizije. (Proglašen je bil za najboljšega branilca prvenstva.) Za malenkost se jim je izmuznila uvrstitev v A skupino svetovnega hokeja (elitno divizijo). Je eden od najmlajših hokejistov (letnik 1986) pri članskem moštu Olimpije. TINA KUHEU in ANZE JAKOPIN (Plesni klub M Grosuplje) sta dosegla med drugim naslednje vidne rezultate: 1 mesto na DP v akrobatskem rock&roll -u, bila sta skupna zmagovalca pokala Slovenije, 7-krat sta nastopila na Evropskem pokalu in osvajala mesta med tretjim in šestindvajsetim, v tekmovanju za Evropski pokal za leto 2004 sta osvojila skupno 2. mesto. ROK rVANC (Strelsko društvo Grosuplje) je nanizal naslednje rezultate: 3. mesto na DP za mlajše mladince v streljanju z zračno pištolo, 1. me sto v državni ligi za mlajše mladince v streljanju z zračno pištolo, uvrstitev v državno reprezentanco in odličen nastop na tekmi Olimpijskih upov na Sle vaškem. MITJA GERZINA (Šahovski klub Grosuplje): 2. mesto na 6. državnem prvenstvu v dopisnem šahu, kot član slovenske reprezentance je na polfinalu 15. dopisne šahovske olimpiade dosegel drugi najboljši dosežek na četrti deski, de litev 2. mesta v sedmi polfinalni skupini 65. evropskega prvenstva v dopisnem šahu, 6. mesto v deseti polfinalni skupini 26. svetovnega prvenstva v dopisnem šahu. osvojitev naziva starejšega mednarodnega mojstra dopisne ga šaha. ki je za naslovom velemojstra drugi najvišji naziv v dopisnem šahu. MONIKA POTOKAR (Športno društvo Flip-Flop Grosuplje): 1. mesto na DP za srednje šole v odbojki na mivki, 4. mesto na DP do 23 let v odbojki na mivki, uvrstitev v finale DP za mladinke (med štiri najboljše ekipe v državi), nastop za mladinsko državno repre zentanco v kvalifikacijah za EP v Franciji (4. mesto v svoji kvalifikacijski skupini). DEJAN ČANČAR (Rokometni klub Pekarna Grosuplje): 1. mesto na mediteranskih igrah na Portugalskem, 4. mesto na evropskem kadetskem prvenstvu v Beogradu, 7. mesto s člansko ekipo RK Pekarna Grosuplje v 1. B državni ligi. ŽEUKO MOIČEVIC (Strelsko društvo Grosuplje) je tudi v tem letu dosegel lepe rezultate: 1. mesto na DP za mladince v streljanju z zračno puško, 1. mesto na DP za mladince v streljanju z malokalibrsko puško - 60 strelov leže, 3. mesto na SP študentov v streljanju z zračno puško - ekipno, 5. mesto na SP študentov v streljanju z zračno puško - posamezno, 21. mesto na EP za mladince v streljanju z zračno puško, nastop na tekmi svetovnega pokala v Milanu v članski konkurenci, ima status športnika mladinskega razreda in je najboljši strelec v mladinskih vrstah v Sloveniji. ŠPORTNI DOSEŽKI EKIP EKIPA STAREJŠIH DEKLIC V ODBOJKI NA MIVKI OS BRINJE: 1. mesto na občinskem prvenstvu osnovnih šol, 1. mesto na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol, 2. mesto na regijskem prvenstvu osnovnih šol, 4. mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol. ROKOMETNA EKIPA STAREJŠIH DEČKOV OŠ BRINJE (v njenem imenu je priznanje prevzel igralec Blaž Grum): 1. mesto na občinskem prvenstvu osnovnih šol, 1. mesto na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol, 1. me sto na regijskem prvenstvu osnovnih šol, 3. mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol. ATLETSKA EKIPA STAREJŠIH DEČKOV OS LOUISA ADAMIČA: 1. mesto na regijskem prvenstvu osnovnih šol, 2. mesto na ekipnem državnem prvenstvu osnovnih šol. KOŠARKARSKA EKIPA MLAJŠIH DEČKOV OŠ LOUISA ADAMIČA: 1. mesto na občinskem prvenstvu osnovnih šol, 1. mesto na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol, 1. mesto na regijskem prvenstvu osnovnih šol, 2. mesto na državnem prvenstvu osnovnih šol. EKIPA ČLANOV STRELSKEGA DRUŠTVA GROSUPUE V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO (priznanje sta prevzela Renata Vršič Oražem in Željko Moičević): 5. mesto v 1. državni ligi, kar je največji dosežek v ligaški konkurenci pri članskih ekipah iz občine Grosuplje. LOKOSTRELSKI KLUB TURJAK: Lokostrelski klub Turjak ima sedež v sosednji občini. V njegovih vrstah pa nastopa kar nekaj občanov iz naše občine in to so: Katarina Ratnik, David Trontelj, Samo Petrovič, Edvard Goršič. V letu 2004 so dosegli vrsto odličnih uvrstitev na različnih tekmovanjih. Med temi dosežki je prav gotovo najbolj odmeven nov evropski rekord mladinca Davida Trontlja v disciplini dolgi lok. PODELITEV PRIZNANJ ZASLUŽNIM ŠPORTNIM DELAVCEM Na osnovi 22. člena statuta Zveze športnih organizacij Grosuplje podeljuje priznanja (zlato, srebrno in bronasto) zaslužnim športnim delavcem in klubom za dolgoletno delo na področju športa. Med prispelimi predlogi po sklepu predsedstva ZŠO Grosuplje, sprejetim na 14. redni seji, priznanje prejme: SREBRNO PRIZNANJE ZA 20-LETNO DELO: JANEZ DOLINŠEK - član Konjeniškega kluba Grosuplje: Janez se je aktivno vključil v delo Konjeniškega kluba Grosuplje v letu 19-80 in je aktivni član še danes. Kot član Upravnega odbora KK Grosuplje je dele val predvsem na področju rekreacije. Le ta 1981 je kupil prvo plemensko kasaško kobilo. Poleg udejstvovanja v kasa-štvu je leta 1985 opravil izpit za sodnika kasaških dirk in od takrat dalje vse do danes aktivno deluje kot sodnik kasaških dirk. Kot aktivnega delavca v kasaškem športu so v letu 2001 izvolili za Predsednika združenja sodnikov Kasaških dirk Slovenije. Leta 2001 je preusmeril svojo kmetijo v rejo kasaških konj. Rezultati so se pokazali kmalu, saj je leta 2002 dosegel prvo zmago na kasaških dirkah. V letu 2004 je od 20 startov dosegel 2 zmagi, 3 druga mesta, 2 tretja mesta in 14 uvrstitev na nagrajena mesta. Trenutno Janez s hčerjo Ajdo, na katero prenaša svoje znanje, trenira 4 konje kasače, v hlevu pa imata tudi 3 plemenske kobile. Dosedanja prehojena pot kaže kc-njeništvu predanega človeka in želimo si, da bi na tej poti vztrajal čim dalj časa. BRONASTO PRIZNANJE ZA 10-LETNO DELO: BORUT KNEISEL - član Konjeniškega kluba Grosuplje Borut deluje na področju konjeni-štva že od svojega 11. leta dalje, se pravi več kot 25 let. Leta 1981 seje včlanil v Konjeniški klub Ljubljana, kjer se je učil jahanja pod vodstvom Mojce Koren. Leta 1990 seje udeležil prvih tekme vanj v preskakovanju ovir do višine lm (AO, Al). Leta 1992 je uspel kupiti prve ga svojega konja, s tem pa so tudi narasli tekmovalni cilji. Znanje o treniranju 1 P8 in tekmovanju nabira pri različnih trenerjih. V letu 2002 je prisostvoval pri treningu svetovno znanega nemškega tekmovalca in trenerja Marcusa Beerbauma. Uspešno je opravil tudi izpit za inštruktorja jahanja. V letu 1997 seje preselil v našo občino, kjer se je tudi včlanil v Konjeniški klub Grosuplje. Izvoljen je bil tudi v upravni odbor KK Grosuplje. Vsa leta sodeluje pri organizaciji klubskih prireditev in tekmovanj. Priznanji je podelil vodja strokovne službe Zveze športnih organizacij Grosuplje g Andrej Cevc. RAZGLASITEV PRVAKOV OBČINSKIH IN MEDOBČINSKIH REKREATIVNIH TEKMOVANJ Pokale je prav tako podeljeval g Andrej Cevc. NAMIZNI TENIS Medobčinskega rekreativnega prvenstva v namiznem tenisu seje udeležilo 9 ekip. Sistem tekmovanja je bil ligaški, razdeljen v spomladanski in jesenski del prvenstva. 1. mesto je osvojila ekipa ŠMARJE MLADI, 2. mesto je osvojila ekipa VELIKE LAŠČE, 3. mesto je osvojila ekipa »KOMUNALNE GRADNJE« - KRKA. BALINANJE Medobčinskega prvenstva v balinanju seje udeležilo 7 ekip. Odigrano je bilo 42 tekem v 14 kolih jesenskega in spomladanskega dela. 1. mesto je osvojila ekipa PEKARNA GROSUPUE. 2. mesto je osvojila ekipa MRAVUICA BALINČEK GAJNIČE. 3. mesto je osvojila ekipa BALINARSKI ŠPORTNI KLUB MRAVUICA. ODBOJKA Medobčinskega prvenstva v odbojki za ženske seje udeležilo 5 ekipe. Po končanem spomladanskem in jesenskem ligaškem prvenstvu je naslov medobčinskega prvaka občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje osvojila ekipa: 1. mesto je osvojila ekipa LISICE, 2. mesto je osvojila ekipa LIMONE, 3. mesto je osvojila ekipa PARTY-ZANKE. Medobčinskega prvenstva občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v odbojki za moške se je udeležilo 6 ekip iz vseh treh občin. 1. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA GROSUPUE. 2. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOUE. 3. mesto je osvojila ekipa PUPA PUB BANANE. V kulturne programu so nastopili: - Kvartet violončel Glasbene šole Grosuplje, ki je zaigral skladbe Georga Philippa-Telemanna Koncert in C - Adagio - Allegro, Now body knowsthe tru-ble l'we seen, črnsko duhovno Klic naš se dviga v priredbi Fritza Moserja ter tri slovenske narodne Kaj pa ti piskaš, Pozimi pa rožice ne cveto in Žabe v priredbi Edvarda Adamiča, - Mladi harmonikar Glasbene šole Grosuplje Luka Žitnik je na klavirski harmoniki zaigral skladbo Slavka in Vilka Avsenika Na avtocesti, - Mlada harmonikarja Glasbene šole Grosuplje Mitja Prhaj in Aleš Gačnik pa sta na diatonični harmoniki zaigrala vsak eno skladbo, in sicer: S. in V. Avsenika Od vasi do vasi in Franca Miheliča Ko harmonika zapoje. Program je vodil Aleš Kozina z radia Zeleni val, ki je program popestril z vprašanji nagrajencem. Nekatera med njimi so bila tudi humorno obarvana. V uredništvu Grosupeljskih odmevov čestitamo vsem dobitnikom priznanj. Jože Miklič NOVI USPEHI PLESALCEV PLESNEGA KLUBA M GROSUPUE Leto 2004 se je končalo, prav tako plesna sezona plesalcev akrobatskega rock&rolla, Plesnega kluba M Grosuplje. Sezona je bila zelo uspešna, po svoje razgibana za vsak plesni par. Cilji, zastavljeni v začetku leta 2004, so bili ob koncu sezone uresničeni na veselje plesalcev in vseh nas, ki jih spremljamo in bodrimo. Čeprav nas nekaj mesecev ni bilo v medijih in vas nismo seznanili z dosežki, so naši plesalci rock&rolla, hip hopa in udeleženci družabnega plesa aktivno delali. Družabni ples seje odvijal v Družbenem domu, kjer so udeleženci spoznavali nove plesne korake in utrjevali nova poznanstva. Tečaj smo zaključili s plesom v avli na OŠ na Tovarniški. Hip hoparji so pridno obiskovali ure plesne šole, kaj pa so se naučili, pa so pokazali na Božičkovem plesu na Vrhniki. Plesalci rock&rolla pa so bili skozi vse leto pravi garači. Poleg vsakodnevnih treningov so se udeležili tudi vseh domačih (slovenskih) tekem, pa tudi v evropskem in svetovnem merilu so merili svoje moči s svojimi plesnimi nasprotniki zelo uspešno in dosegli zavidljive rezultate. KAJ ROCK&ROLL SPLOH JE (ROJSTVO ROCK&ROLLA) V norih petdesetih letih je svet preplavil val navdušenja nad glasbo, ki so jo izvajali Chuck Berry, Jerry Lewis, Budy Holly... in kljub mnogim, že obstoječim zvrstem plesa, ga ni bilo, ki bi omogočal gibanje v dovolj hitrih ritmih. Potreba po izražanju je porodila nov ples z značilnim brcanjem - kikanjem, mladi pa so na plesnih podijih kikanju dodali še akrobatske figure in tako je ples leta 1951 dobil svoje ime-rock&roll. Zadovoljstvo plesalcev in gledalcev je bilo popolno. Akrobatski rock&roll je športno plesna zvrst, ki seje v zadnjih petindvajsetih letih uveljavila tudi pri nas. Rock&roll glasba 50-ih let in današnji 4/4 ritmi popularne glasbe so izvrstna podlaga za akrobatske vragolije članov, ob katerih nam neredko zastane dih. Zanimive pa so tudi atraktivne koreografije na glasbene fraze, najrazličnejši domiselni uvodi in zaključki, v katerih blestijo mladinski pari. Prvič sta akrobatski rock&roll v Sloveniji predstavila Viktorija Tomič in Fredi Novak leta 1979 in letos tako mineva 26 let od prvih korakov pri nas. Prvo uradno državno prvenstvo je bilo leta 1984 in minevala so leta, vse bolj pogosto pa so slovenski rock&roll pari stali na stopničkah.svetovnih in evropskih prvenstev in pokalov. Slovenski rock&roll je tako in drugače v samem svetovnem vrhu. ANZE KNEZ • MANCA STRUBEU Anže je že stari maček, Manca pa je na pot rock&rolla šele stopila, saj skupaj plešeta šele nekaj mesecev. Veljata za zelo prizadeven plesni par in glede na njuno mladost in marljivost v prihodnosti veliko obetata. V zelo kratkem času sta dosegla izjemen uspeh, kar resnično kaže na njuno uspešno, perspektivno pot v prihodnosti. Na njunem prvem skupnem nastopu na zaključni tekmi za Pokal Slovenije 2004 na Vrhniki sta dosegla 2. mesto v MINI razredu. BLAZ HREN - SPELA ROBLEK Blaž in Špela sta v letu 2004 izpolnila svoj zastavljeni cilj. Na Državnem prvenstvu v Grosupljem sta dosegla 1. mesto in 2. mesto na zaključku Pokala Slovenije na Vrhniki v razredu starejših mladincev, na svetovnem pokalu v Tuzli pa sta v hudi konkurenci v svojem razredu zasedla solidno 11. mesto. Z malo več truda pa lahko v svetovnem merilu računata na še boljše rezultate. FRANCI PEVC -KLAVDIJA BABNIK Tudi Franci in njegova nova sople-salka Klavdija sta kljub zatišju dosegla na Vrhniki pohvale vreden rezultat. V članskem C razredu sta osvojila 1. mesto ANŽE JAKOPIN-TINA KUHEU Člana B razreda v akrobatskem rock&rollu Anže in Tina sta v letu 20-04 uresničila vizijo, postavljeno v začetku sezone. Postala sta državna prvaka na tekmi v Grosupljem in absolutna pokalna zmagovalca Slovenije na Vrhniki. Poleg izjemnega dosežka v Sloveniji sta uspeh požela tudi v tujini. Pristala sta na 2. mestu na evropski rang lestvici in okronala svoj trud in delo skozi celo leto. Svoje znanje uspešno prenašata na mlajše plesalce v klubu in v vrtcih v Grosupljem. Z ostalimi plesalci Anže in Tina uspešno sodelujeta v raznih projektih, nastopih in spotih z znanimi ansambli in skupinami kot so Slapovi, Rok & Band, Čuki. Tudi v tem sodelovanju najdeta svojo moč za delo naprej. V začetku meseca februarja je Zveza športnih organizacij Grosuplje priredila podelitev priznanj športnikom in športnim delavcem občine Grosuplje za leto 2004. Med dobitniki priznanj sta bila tudi Anže Jakopin in Tina Ku-helj. S svojimi dosežki in znanjem sta uspešno predstavljala Grosuplje v Sloveniji in tudi izven naših meja. Ob tej priložnosti se plesalci in člani PK M Grosuplje zahvaljujemo vsem sponzorjem, krasni publiki na tekmovanju v Grosupljem, g. županu Janezu Lesjaku. g. Božidarju Gabrijelu, g. Andreju Cevcu in upamo na uspešno sodelovanje tudi v letu 2005, ki je že na široko odprlo vrata. Anita Kramar in Marjan Jakopin PREGLED TENISKIH TEKMOVANJ T. K. GROSUPUE V LETU 2004 Tudi minulo leto so bila igrišča Teniškega kluba Grosuplje prizorišče močnega turnirja z izvrstno igralsko zasedbo. Gledalci so imeli priložnost videti kvaliteten tenis izpod rok 50 najboljših slovenskih igralcev v kategoriji do in nad 40 let. Dvoboji niso prizanašali s časom, vendar so kljub svoji dolgotrajnosti navdušili s kvaliteto. Rezultati so bili naslednji: Grosuplje open: 28. 8.-30. 8. 2004 (sobota, nedelja) Število udeležencev: 50 Kategorija do 40 let: 1. mesto: M. Pogačnik (Kranj) 2. mesto: M. Škrjanc (Grosuplje) 3. mesto: M. Jurman (U), D.Bolhan (Litija) Kategorija nad 40 let: 1. mesto: V. Žibrat (MB) 2. mesto: J. Škrjanec (Grosuplje) 3. mesto: M. Stefanovič (U). Tretje septembrsko soboto je bilo občinsko prvenstvo, na katerem so svoje moči prav tako merili v dveh kategorijah. Tokrat seje med seboj pomerilo 24 domačih igralcev iz grosupeljske občine. Na istih igriščih pa so ta dan sodelovali tudi mlajši igralci do 14 let, ki so dokazali napredek iz lanske sezone. Rezultati: Medobčinsko prvenstvo: 25. 9. -26. 9. 2004 (sobota,nedelja) Število udeležencev: 24 Kategorija do 40 let: 1. mesto: M. Lukanc 2. mesto: B. Perme 3. mesto: L. Kolesa, M. Marinčič Kategorija nad 40 let: 1. mesto: J. Kralj 2. mesto: M. Šircelj Kategorija do 14 let: 1. mesto: S. Stipič 2. mesto: A. Jerovšek 3. mesto: M. Kotar, D. Zupančič Za tekmovalce do 14 let to ni bil prvi turnir sezone, ki so se ga udeležili, saj redno hodijo na odprta prvenstva in si pridno nabirajo točke TZS. Izpostavil bi rezultate Aljaža Jerovška, Matjaža Ko-tarja in Tjaše Lah z uvrstitvijo v finale in polfina-le. S tem so namreč dokazali, da tudi v prihodnje lahko računamo nanje. Niso pa edini, ki v klubu veljajo za perspektivne igralce. Naj omenim še Špelo Prijon, Tilna Bučarja, Tirna Vidica, Aljaža Gorjupa, Tomaža Riffla v kategoriji do 11 in 12 let: Anjo Jerovšek, Davida Zupančiča, Miha Bučarja v kategoriji do 14 let in Eriko Hrovat, Tanjo Lah, Sandija Stipiča, Žiga Boštjančiča v kategoriji do 16 let. Posebna zahvala ob uspehih, kijih dosegajo igralci našega kluba, velja upravi kluba, članom kluba in sponzorjem, ki omogočajo nemoten potek dela, usklajeno medsebojno delovanje in s tem razvoj našega kluba. Marko Škrjanc prvenstva v malem nogometu za leto 2005 Trubarjeva konjenica ponosno Razpis odprtega rekreativnega občinskega zakorakala v deveto leto 19. februarja smo imeli v Gostišču Lovor občni zbor, le gripa je onemogočila polno udeležbo. Upravni odbor in organi društva uživajo med člani veliko zaupanja. V njem so sami zanesenjaki, pripadni konjenici in se držijo obljubljene besede. Da naše društvo pridobiva na ugledu, potrjuje tudi devet novih članov od Stahovice pri Kamniku, Ljubljane, občine Škofljice, Dobrepoljske doline in Kočevja. Smernice zbora so bile izobraževanje, disciplina, pohodi, tekmovanja in udeležba na prireditvah. Svoj praznik Trubarjeva konjenica praznuje na rojstni dan Primoža Trubarja, ki je bil krščen pri istem krstnem kamnu kot mi, farani Škocjana pri Turjaku. V prijateljskem sodelovanju ga praznujemo skupaj s KS Škocjan, ki pripravi tudi bogat kulturni program, katerega se rad udeleži tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak. V odlični družb in ob dobri kapljici se nam porodijo nove ideje za popestritev življenja v Škocjanu. Letos bomo priredili prave srednjeveške viteške igre, zato spoštovani občani in bralci, ne zamudite priložnosti za ogled le-teh v začetku junija. V osemletnem obdobju delovanja smo pridobili veliko prijateljev po celi Sloveniji. Da pa je sosed najboljši prijatelj, se dobro zavedamo. Že vsa leta namreč sodelujemo z društvoma prijateljev konj iz Višnje Gore in Velikih Lašč. Tako zrela in trdna, kot je v tem trenutku, naša konjenica še ni bila. Ob desetletnici bo dosegla vrh svoje slave. Takrat pa si bomo slovesno obljubili zvestobo in pripadnost vsaj za nadaljnih deset let, v ponos krajem, od koder člani smo. Anton Kraljic ZŠO Grosuplje razpisuje odprto rekreativno prvenstvo Občine Grosuplje v malem nogometu za leto 2005. Tekmovanje bo predvidoma izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad - jesen). Podrobnejši sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip. Posamezna ekipa lahko prijavi do šestnajst (16) Igralcev, brez omejitev. Priznanja prejmejo tri (3) prvo uvrščene ekipe, medtem ko si pravico nastopa na medobčinskem prvenstvu občin Dobrepolje, ivančna Gorica, Škofljica in Grosuplje, pridobi najvišje uvrščena ekipa iz Občine Grosuplje. Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja na gornjem naslovu. Prijava mora prispeti na naslov ZŠO Grosuplje do petka, 1. aprila 2005 (ni prvoaprilska). Predviden prlčetek tekmovanja je sobota, 16. 4. 2005. Višina prijavnine bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne Informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja. Vodja strokovne službe ZŠO Grosuplje, Andrej Cevc ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPUE Ljubljanska cesta 40A 1290 Grosuplje 01 / 7864 - 745 GSM 041/ 726 - 898 e-mall: andrel.cevc®guest.arnes.sl Glasilo prebivalcev občine Grosuplje PO POTEH SOŠKE FRONTE - Skalnica - Vodice - Grgar Ko smo prejeli vabilo kolegov iz GK (Gomiški klub) Zgomjesoške doline za obisk in ogled ostankov soške fronte okrog Skalnice nad Solkanom, smo se zlahka odločili. Čeprav sredi zime, vreme in snežne razmere v tem delu Primorske ne bi mogle preprečiti pohoda, napovedanega za 12. februar. Soška fronta je bila v mojih mladh le tih vedno sinonim za prvo svetovno vojno. Tam so se borili in umirali naši dedje. Bojevali so se tudi na drugh bojiščih; v Karpatih, Galiciji in drugje, vendar najstrašnejše in najbolj odločilne bitke so se vršile tukaj, na naših tleh. Po nekaterih pode tkih je na tem področju v najhujših dneh padlo po 15.000 vojakov. Zjutraj smo se odpeljali proti Novi Gorici in Solkanu do sedla Prevale Hrib Sabo-tin na naši levi strani smo obiskali že pred leti. področje okrog Škabrijela na desni strani ceste pa lani. Pri gostilni Skalnica na sedlu je bilo zborno mesto, kjer se nas je zbralo kar štiriindvajset v hribe in njih zgodovino zazrtih pohodnikov. Vodnik, domačin Benjamin iz bližnje vasi Grgar. nas je že po nekaj sto metrih asfaltne ceste odpeljal na stezo in nam velel pripraviti ročne ali naglavne svetilke. Malce sklonjeni smo vstopili v prvo italijansko kaverno. Potem pa še v drugo in tretjo... Hodili smo po bregu, poleg vhodov večinoma v skalo vklesanih rovov, betona je le malo. Sedaj je breg poraščen z nizkim drevjem, takrat pa je bila vsa ta pokrajina popolnoma gola, celo trava je bila vsa požgana. Nehote smo podoživljali tisto nenehno pokanje in grmenje. Z malo domišljije smo si predstavljali, kako je bilo, če si pomolil glavo ven iz rova, koje na REZULTATI IN KONČNA LESTVICA ODPRTEGA ZIMSKEGA PRVENSTVA OBČINE GROSUPUE ZA LETO 2004-2005 V MALEM NOGOMETU Prvenstva se je udeležilo 20 ekip. LESTVICA (1. liga): število tekem zmage remij porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika % PROPALICE 9 7 0 2 21 41 29 12 2 RAČNA 9 6 0 3 18 36 19 17 3 ŠD PONIKVE 9 5 2 2 17 30 18 12 4 AVTO GROSUPUE 9 5 2 2 16 31 24 7 5 MIZARSTVO TRUNKEU KRKA 9 S 1 3 16 34 29 5 6 DEMOLITION TEAM 9 4 1 4 13 30 35 ■5 7 ŠMD TURJAK 9 3 2 4 11 33 32 1 8 ŠD DOBREPOLJE SNEŽAK 9 3 1 S 10 31 33 -2 9 AVTEK ŠMARJE 9 1 1 7 4 16 42 -26 :n: ŠD KBM ■ EKIPA 9 1 0 8 3_ 19 40 LESTVICA (2. liga): dani goli prejeti goli ■21 gol razlika stevno tekem zmage remij porazi TOČKE 1 MOLECULA 9 7 1 1 22 38 11 27 2 X7 9 6 1 2 19 24 15 9 NK BRINJE 1 9 6 1 2 19 41 23 18 4 ŠTUDENTSKI KLUB GROŠ 9 5 1 3 16 24 28 ■4 5 SIGMA TEAM &MIX BAR 9 5 1 3 16 26 13 13 6 LAŠKIPESJANI 9 4 2 3 14 39 29 10 7 PROSTEL 9 2 2 5 8 20 38 -18 8 DIA-REZ 9 2 1 6 7 26 33 ■7 9 PEKARNAGROSUPUE 9 2 0 7 6 19 31 •12 10 NK BRINJE II 9 0 2 7 2 15 51 ■36 FAIR PLAY (lestvica): število tekem prekrški POVPREČJE 1 RAČNA 13 39 3,00 2 ŠD PONIKVE 14 45 3,21 3 DEMOLITION TEAM 13 42 3,23 4 LAŠKI PESJANI 14 49 3,50 5 ŠMD TURJAK 14 51 3,64 6 AVTO GROSUPUE 13 48 3,69 7 PROSTEL 14 52 3,71 8 PEKARNA GROSUPUE 14 53 3,79 9 SIGMA TEAM & MIX BAR 14 55 3,93 10 X7 14 58 4,14 11 ŠTUDENTSKI KLUB GROŠ 14 59 4,21 12 NK BRINJE 1 14 59 4,21 13 MIZARSTVO TRUNKEU KRKA 14 63 4,50 14 MOLECULA 13 60 4,62 15 NK BRINJE II 14 65 4,64 16 AVTEK ŠMARJE 14 66 4,71 17 DIA-REZ 14 67 4,79 18 ŠD KBM - EKIPA 14 69 4,93 19 PROPALICE 14 70 5,00 20 ŠD DOBREPOUE SNEŽAK 14 70 5,00 nasprotni strani zrlo vate na tisoče sovražnih cevi. Po besedah vodnika v najhujšem obdobju obe sovražni strani sploh nista mrtvih pobirali in pokopavali, trupla so ležala kar na kupih in razpadala. Pojavila je je še druga nadloga. Že prej prisotne podgane (bile so na vseh podobnih strnjenih frontah) so se hitro namnožile, postale so zelo velike in napadalne, grizle so tudi žive. Skozi goro smo šli po avstrijskem več sto metrov dolgem preskrbovalnem jašku, ki je bil ponekod tako nizek, da smo se premikali nekaj časa tudi po kolenih, nahrbtnik pa prestavljali poleg sebe naprej. Stranske votline, ki so temno gledale v nas, so služile za shrambe hrane, streliva in za nameščanje ranjencev. Rov je ne to zavil strmo navzgor ob vrvi in jeklenici. Skale so postale mokre in gladke, od ne kod je potegnil prepih. Končno smo ste pili na prave betonske stopnice in kmalu zagledali luč dneva. Močno smo si oddahnili. Steza je vodila naprej na Frančiškov vrh, kjer je lepo urejena razgledna ploščad s kipom sv. Frančiška v sredi. Svetnik visoko dviga roke in je obrnjen proti vrhu Skalnice, kjer stoji mogočna romarska cerkev Svetogorske Kraljice. V smeri nje govega pogleda smo hodili še pol ure. Tukaj nam je vodnik ponudil pol ure časa in na izbiro tri možnosti; ogled cerkve, obisk lokala ali obisk romarskega muzeja na Sveti gori. Večina se je odločila (po ne čelu; prvo duša, potem telo, nato kultura) najprej za cerkev, potem lokal in nazadnje muzej, ki pa je bil zaradi nam neznanih vzrokov zaprt. Pri ogledu Marijine bazilike smo po naključju srečali koprskega škofa msgr. Metoda Piriha, ki nam je ljubeznivo segel v roke, češ tudi planinci ste po sve je večni romarji. Cerkev je bila zgrajena po letu 1539, ko se je mladi pastirici Uršuli Ferligoj iz vasi Grgar prikazala Mati Božja in ji naročila, naj se na Skalnici sezida cerkev, katera je v kratkem postala priljubljeno romarsko središče in kraj številnih čudežnih ozdravljenj. Zahvale in znamenja uslišanj so shranjena v svetogorskem muzeju. Tudi za obisk lokala in tisto našo nujno kavo je ostalo nekaj časa. Sveto Goro smo zapuščali pri zname nju, ki povezuje mednarodno pot treh Marijinih svetišč; Sveto Goro nad Novo Gorico, Staro Goro v Furlaniji in Marijino Celje na Koroškem. Ogledali smo si še grobnico italijanske ga generala pri sv. Jakobu in galerijo zaklonišč italijanske vojske v več nadstropjih na Vodicah. Posebno zanimivo je originalno skladišče vreč cementa (še na paletah), ki pa so že okamenele. Ob potoku Slatna smo se spustili v vas Grgar, kjer je pri cekvi sv. Martina, po ustnem izročilu, pokopana pastirica Uršula Ferligoj, Iz Grgarja smo se ob plinovodu povzpeli nazaj na naše jutranje izhodišče na Prevala Marjan Perme Podatke posredoval Andrej Cevc, ZŠO Grosuplje OGLASNO TRŽENJE: cenik in pogoji oglaševanja V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK okvirne površina korekcijski tonho dimenzije v cm2 faktor (torjka je oglase v cm 0,511292 EURA) 50x 100 50 1549 77 ',!), 10 0 so 1468 88 80x100 80 1306 104 100< 100 100 1192 115 150« 100 150 1066 160 100 x 20 0 200 101/ 203 150 x 20.0 300 961 288 20 0 x 20 0 Mil 930 172 250 x 200 500 919 460 POL STRANI 994 Ml 505 300x 200 600 907 544 " 40 0 x 20 0 800 878 702 CELA 1108 864 9S7 Točka znaša protivrednost 0.511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne tečaj EURA nato končni dimenzije 17 1 2004 vrednost znesek z oglasa v cm oglasa DDV 50x100 237 03 9397 11264 6 0, 10 0 23703 10675 12810 80x100 237 03 12662 15195 100x100 237 03 13962 16754 15.0x10.0 100 x 200 150x200 20 0 x 20 0 237 03 19379 23255 237.03 24651 295B1 237 03 34941 41929 237 03 45085 54102 250 x 20.0 237 03 55689 66827 20 0 x 27 7 237 03 61234 73481 300 x 20 0 237 03 65955 79145 40 0,200 237 03 85128 10215?, 400 x 27 7 237 03 116022 139226 Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Će se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem ne spremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) Je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja) ali TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno Izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov )ozem@slol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom IV/5), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je dole cen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (plar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Kaj bi z lovorjem? pr' ffittinet društvo TABORNIŠKI ROO LOUIS ADAMIČ vabi vse l|ubilel|e dobre družbe in kuhanja na prostem, da zakuhajo svoj golaž in se tako potegujejo za lovoriko G0LA2 LETA Tradicionalno tekmovanje bo v nedeljo 24 4 2005 od 8.00 dalje na igrišču OŠ Louis Adamič na Tovarniški v Grosupljem Če imate slab izgovor, da vas ne bo, brez skrbi, pomazali bomo sami"1 Tekmovanje je odprtega tipa, tekmujejo lahko tričlanske ekipe, spol m starost nista pomembna Prijave sprejemamo najkasneje do 18 aprila 2005, Za podrobnejša pravila tekmovanja, dodatne informacije in prgave kontaktirajte Andrej Brezec, Jurčičeva II/7, 1290 Grosuplje, tel 78 71 208 ali GSM 041 323 356; e-naslov. abdesign@siol net Ob prijavi ekipa plača "KOTELZACIJO" Osvojite lovoriko!!! KOZMETIČNI SALON Bar pr1 Mrtinet v sodelovanju s Kolesarskim društvom Grosuplje prireja III. tradicionalno kolesarsko akcijo k Mrtinet na klobaso Akcija se prične 1. 4. 2005 in traja do vključno 24. 9. 2005. Vsak udeleženec prejme brezplačni evidenčni kartonček pr1 Mrtinet, v katerega bo potrebno zbrati 15 žigov. Vsak dan šteje samo en žig, kar pa ne pomeni, da ne smeš lokacije obiskati večkrat na dan. Ko udeleženec zbere 15. zaporedni žig, ga gostitelj bar pr' Mrtinet nagradi z domačo klobaso, ter po želji dobi drugi evidenčni kuponček. Zaključek akcije bo v nedeljo, 25. 9. 2005 v podu pr' Mrtinet, kjer bo velika zabava s podelitvami priznanj, srečelovom in golažem za vse udeležence akcije. Vsak udeleženec, ki bo zbral 50 obiskov, bo nagrajen z majico. ZA VSE OSTALE INFORMACIJE SMO DOSEGLJIVI NA TEL. ŠT. 041 414 200 VABLJENI V LUČE! rSrHl 1)7863667 Odpiralni čas: ponedeljek • petek 8.00 -17,00, ^mttmwt.m< sobota 8,00 • 12,00, nedelja in prazniki zaprto. VEUMfh&VO 59 1200 Grosuplje SEMENA IN OPRAVILA NA VRTU ^ V trgovini Boštanj smo za vas poskrbeli, da dobite vse za urejanje okrasne trate - od košnje do gnojenja. Na zalogi imamo tudi semensko travo (za košnjo ali pašo) pakirano od 1 kg do 20 kg. Po ugodnih cenah dobite umetna gnojila, semensko koruzo (PIONER, ANJOU, BC 318). in semenski krompir. Za gospodinje pa imamo gospodinjski plin (kuhinjskfe jeklenke butan-propan). Obiščite trgovino Boštanj, mi pa vas bomo prepričati s pestro ponudbo in z zeto ugodnimi cenami. PRIŠLA BO POMLAD™ oblikovanje telesa^ z vanilijo in čokolado! trgovina s spodnjim perilom in nogavicami Nova kolekcija perila za pomlad 2005 Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1 290 Grosuplje Tel./fax: (01) 786-46-49 lzzi 956 5] d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrale; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA 1 Naša nova ponudba je urejena specializirana discontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstala-terjem, vzdrževalcem, samograditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov. i na željo stranke tzvjiimo dostavo na dom. izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek 1290 GROSUPU€, Kolodvorska 2 Telefon: (01) 786 11 77, (041) 351 773 Telefax: (01) 786 15 87 6-moil: partner.graf@siol.net DIGITALNI TISK IN BARVNO FOTOKOPIRANJ* Predloge lahko pošljete po E-posti ah prinesete na Tiskovine - fotokopije vam naredimo v najkrajšem možnem ISCEMO GOZDNE DELAVCE. DELO JE NA OBMOČJU DO 40 KM IZVEN LJUBLJANE. ČE IMATE VESELJE DO DELA V GOZDU, POŠLJITE PROŠNJO Z NASLEDNJO VSEBINO: NASLOV, STAROST, IZOBRAZBA IN TELEFONSKA ŠTEVILKA. PROŠNJO POŠLJITE NA NASLOV: J\ a GOZD LJUBLJANA d.d., yfY TRŽAŠKA CESTA 2 GOZD LJUBLJANA p.p. 229 1001 LJUBLJANA. AVTOCENTER MALO MLACEVO Ofrmsmm d.0.0. 1/1 II u k A/17CĐCTI /A Prodaja in montaža avtoplaščevza osebna in dostavna vozila V ULAn/V/ LLl\01 V U znamk KORMORAN. SAVA, DUNLOP. GOOD YEAR. Prodaja železnih platišč. Popravila vozil # SHODU CVVicVVOO MOTOR MOOFTM Specializirana delavnica za kombinirana in dostavna vozila do 3,51 PEUGEOT, FIAT, RENAULT, HYUNDAI, MERCEDES, VW. DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8.00 DO 18.00 za osebna in dostavna vozila. SOBOTA OD 9. OO DO 12. OO MALO MLACEVO 36 tel: 01/ 7861 - 752 GSM 041/663 - 436 Gril d.C Del. čas: pon.-pet. 7-18h, sob. 7-12h PRODAJNI PROGRAM • keramične ploščice • granitogres • masažne kadi • tuš kabine • sanitarna keramika • kopalniško pohištvo • laminati • talne obloge • gradbeni material in orodja • barve, laki, lepila - MAVČNE PLOŠČE POHIŠTVENO ŽELEZO Z MOŽNOSTJO RAZREZA Grosuplje, Rožna dolina 9 T? 01 786-33-66,786-33-63 mm fSP** 10 LET ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE, Adamičeva 30 01 787 34 13, 041 723 731 Petrovič Goran dr.dent.med ELEKTROMEHANIKA IN TEHNIČNA TRGOVINA JOŽE AHLIN s.p., Kolodvorska cesta 1, 1290 Grosuplje m 01/ 787 14 51, GSM: 031/ 640 100 i- POOBLAŠČENI ZASTOPNIK VELIKA IZBIRA AKCIJSKIH APARATOV •o. ' debitel MOŽNOST NAKUPA NA 12 OBROKOV POLEG VELIKE IZBIRE GSM APARATOV IN DODATNE OPREME VAM NUDIMO TUDI MONTAŽO PROSTOROČNEGA TELEFONIRANJA IN AVTOAKUSTIKE V VAŠA VOZILA. HRANILNICA LON cLd., Kranj NOV BANKOMAT HRANILNICE LON NA KOLODVORSKI CESTI VAM JE NA VOLJO 24 UR PREJEMANJE PLAČE NA OSEBNI RAČUN (plačilne kartice, limiti, trajniki) POTROŠNIŠKI KREDITI v enem dnevu- tudi do 6 let VARČEVANJA Z ODLIČNO OBRESTNO MERO MILIJONAR • ZLATI LON • RENTNO VARČEVANJE • ZLATA REZERVA • VARČEVANJE PLUS ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO, PLAČILNI PROMET, KREDITI, LIMITI ZA PRAVNE OSEBE MENJALNICA IN PLAČILO POLOŽNIC PO NAJUGODNEJŠI TARIFI ! _VOŠČIMO... VESELE. VELI KONOČNI PR&ZN! KE ! Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovali! PE Grosuplje, Kolodvorska 3, telefon: 01/7862-925, e-mail: info@lon.si, http://wwwJon.si v()SI/)VNAy b*Grošuplje -Kolodvorska 3* ^Telefon: --'01/78 62,925-** . lfi/78 61'719_y 7419