Načrt novega zakona o univerzah Narodi so ponosni na svoje univerze. Ta ponos je popolnoma upravičen, če univerza ustreza svojemu zvanju. Goji naj znanost, mlade naj uvaja v znan¬ stveno delo in posreduje naj znanje za razne inteligenčne poklice. To je trojna naloga univerze. Univerza seveda tudi vzgaja. Eden glavnih pogojev, da more b>ti univerza kos svojim nalogam, je svo¬ boda. Znanstveno raziskavanje mora bi¬ ti svobodno, ne pa diktirano po državnih režimih. Kjer ni svobode tam ne miore biti prave znanosti. Večkrat se je seveda ta svoboda zlo¬ rabljala. Pod krinko svobode se je n. pr. na univerzah napadala vera v Boga. kr¬ ščanstvo, Cerkev, pa tudi različne obli¬ ke državnih vladavin, režimov in podob¬ no. To se je delalo na neznanstven na¬ čin. Večkrat so se tudi razne podmene ponujale kot dognana znanstvena res¬ nica, n. pr. podmena, da se je človek kot tak razvil iz živali. Zloraba svobode na univerzah je bila večkrat velika; prestopala je meje svo¬ je znanstvene pristojnosti in postala pro¬ paganda. Toda navzlic temu je treba svobodo na univerzah zelo podčrtavati. Brez nje ni pravega znanstvenega de¬ la. Slovenski narod se je dolgo časa pote¬ goval za univerzo. Dobili smo jo šele po prvi svetovni vojni. Tisti vladni seji, ki nam je univerzo definitivno dala, je predsedoval dr. Korošec. Z velikim ve¬ seljem je ves naš narod sprejel na znan- nje ustanovitev ljubljanske univerze. Ve¬ liko smo žrtvovali zanjo. Z ljubljanske univerze smo Slovenci prejemali marsikaj dobrega, zaradi zlo¬ rabe svobode na njej pa tudi veliko sla¬ bega. Komunizem je imel na njej svo¬ je zatočišče. Navzlic slabim stranem pa nismo nikdar nehali ceniti svoje univer¬ ze in zagovarjati svobode znanstvenega dela na njej. Komunizem, ki ne trpi svobode nikjer, je seveda tudi na univerzah ne trpi. Svo¬ bodne univerze spreminja v učilišča ko¬ munizma. Poglejte, kaj nameravajo sto¬ riti z ljubljansko univerzo! Jug. zvezna vlada je izdelala nov načrt o univerzitetnem zakonu. Ta za¬ kon naj bi uredil položaj univerz v so¬ cialistično urejeni Jugoslaviji. Svoj čas so komunisti pri nas doma na vsa usta govorili o svobodi znanosti in pouka. Odkar so prišli na oblast, pojejo drugo pesem. Svobode ni več; tudi v umetnosti in znanosti ne. Ker na univerzah tega nekateri niso hoteli razumeti, je potre¬ ben nov zakon. Poleg o&ičajnih stvari, ki spadajo v zakon o univerzah, so v tem načrtu tu¬ di nekatere posebnosti, ki so značilne za položaj univerz po komunistični za¬ misli. Take posebnosti so: Vse visoke šole morajo študente vzgajati v dobre socialistične delavce. Socialističen pomeni v jugoslov. ter¬ minologiji isto kot komunističen. Uni¬ verze morajo torej študente vzgajati v popolne komuniste. Kdor se noče dati vzgojiti za komunista, na univerzo ne spada. Načrt določa, da morajo profesorji vzgajati dijake v ljubezni in predanosti do socialistične domovine. Če profesor tega ne dela, kljub znanstveni usposob¬ ljenosti ne spada na univerzo. “Tako j Načrt predvideva, da bodo študentje: j socialno in zdravstveno zavarovani. Uni- j verzitetni organi se tesno povežejo z ne javnosti. Rektor mora podati vsako republiškimi prosvetnimi organi. Načrt leto pismeno poročilo dvajset dni pred d-Joča tudi obveznosti študentov do šo- zasedanjem univerzitetne skupščine. *°- Vsakdo more predložiti svoje pripom- Svoboda na naših univerzah se je res be k temu poročilu. da večkrat zlorabljala. Najbolj so jo Fakultetni sveti se morajo posebej zlorabljali komunisti. Sedaj pa je od- zanimati za socialistično vzgojo sluša- pravljena popolnoma. Univerze so neha- teljev in njihovo življenje. le — biti. PO VOLITVAH V POSARJU Volitve v Posarju so prinesle precej presenetljiv zaključek hude volilne bor¬ be, ki je pretresala tudi mednarodni svet. Posarska vlada je izdala tak volil¬ ni zakon, s katerim je prepovedala strankam iz Nemčije postavljati kandi¬ date. Zahodna nemška vlada v Bonnu je zaradi tega ostro protestirala, franco¬ ska vlada pa. je v celoti podpirala stali¬ šče posarske vlade in njenega predsed¬ nika Hoffmanna. Volitve so izpadle ta¬ ko, da so domače posarske stranke zbra- ie za svoje kandidate okrog 60% glasov, vzdržalo pa se je glasovanja samo 9 % volilcev. Pač pa so pristaši zahodne nem¬ ške vlade prejeli nalog, da naj oddajajo prazne glasovnice in teh je bilo naštetih 22% -Tako. se je proti politiki domače posarske vlade izreklo nekaj nad 30% volilcev. Vsi ti so storili to zato, da ma¬ nifestirajo svoje prepričanje, da pripa¬ da Posarje k ostali Nemčiji. V agiticij- skih govorih so celo povdarjali, da so te volitve plebiscit; pri tem so računali, da bo vsaj 50% volilcev ostalo doma, ali pa bodo oddali prazne glasovnice. EVROPSKI STATUT ZA POSARJE Francoski zastopniki v Posarju so po¬ vdarjali, da pri teh volitvah ni šlo za odcepitev Posarja od Nemčije in tudi ne za plebiscit, ki naj odloči o tem, ali bo Posarje pripradlo Nemčiji ali ne. Po¬ sarje ima danes svoj poseben okupacij¬ ski statut, ki ga kontrolira Francija. Dokler ne bo končne mirovne pogodbe z Nemčijo, tako dolgo tudi ne bo urejena končna pripadnost Posarja. Poseben do¬ govor med zavezniki in zahodno Nemči¬ jo še ne pomeni, da je že sklenjena pra¬ va mirovna pogodba z Nemčijo. Fran¬ coska vlada meni, da mora biti prava mirovna pogodba sklenjena z vso zdru¬ ženo Nemčijo — dokler pa so Rusi v vzhodni Nemčiji, tako dolgo take po¬ godbe ni pričakovati. In to bo še zelo, zelo dolgo. Zato pa je treba pohiteti z organiza¬ cijo Posarja v upravnem in mednarod¬ nem pogledu. Volitve so dale deželi hov stalen parlament. V mednarodnem po¬ gledu pa so volitve potrdile, da si pre- bvalstvo ne želi v skupno Nemčijo. De¬ žela hoče ostati avtonomna zase. Toda nikdo ne ve, kdo bo to avtono- in še nima svoje ustavne listine, njego¬ vi organi še niso vsi na delu. Zato zago¬ varjajo v Parizu misel, da je treba po¬ ložaj Posarja kot prve celice bodoče ev¬ ropske unije urediti s skupino medna¬ rodnih dogovorov, ki bi jih podpisali vsi sosedje Posarja. Najprej bi se morali dogovoriti zahodna namška vlada in francoska vlada. Njun dogovor bo tak, da bodo drugi sosedje nato besedila lah¬ ko samo odobrili in podpisali. Podpisa¬ le pa bi ga še vse države Bencluxa. Ta garancijska pogodba o mednarodnem položaju Posarja bi bila podobna oni, ki je b la podpisana 1. 1839 v Londonu in je poroštvovala nedotakljivost in nev¬ tralnost tedaj nove države Belgije. NEMŠKA OPOZICIJA Pogodbo o nedotakljivosti in nevtral¬ nosti Belgije je 1. 1839 podpisala tudi Nemčija. In vedar je bila Nemčija tista, ki je v tern stoletju dvakrat to pogodbo prekršila in vdrla v Belgijo. V Parizu so precej ponosni na to, da so. Posarje postavili za zgled, kako se naj evropska dežela organizira in pod¬ redi Evropskemu svetu. Tako se postav¬ ljajo temelji za evropsko unijo. Fran¬ coske nazore je treba sprejeti in pod¬ preti — Francija je tista, ki danes vo- , d! vse delo za Združeno Evropo, tako menijo v Parizu. Toda nemška diplomacija ima že ne¬ kaj desetletij načrte o tem, kako naj izgleda Združena Evropa. Zanje pa je ideal tista Evropa, ki je bila obsežena v imperiju Karla Velikega in njegovih sinov V 8. in 9. stoletju po Kr. Tedaj ni bfta vmesni člen med frankovskim in germanskim svetom samo tako majhna derela, kakor je Posarje, ampak vsa Al¬ zacija, Lotaringija in Borgundija. Ves¬ ta svet bi moral ostati iztrgan fran¬ kovskemu vplivu. Med drugo svetovno vojno so Hitlerjevi sodelavci izdelovali karto nove Evrope — vsa Evropa bi bila podrejena nemški kontroli in vodstvu Berlina, toda Nemčija sama bi bila po¬ večana z aneksijo cele vrste evropskih teritorijev na vzhodu, jugu in zahodu. Hitlerjev načrt je bil odvzeti Franciji ne samo Alzacijo in Lotaringijo, ampak vse področje severne Francije, po katerem bi Nemčija prišla tja do obale Rokav- skega preliva. Za vse to ozemlje Nemci HABLO EL GENERAL PERON ŠOBRE EL 2o. PLAN QUINQUENAL Lueidos contornos revistio la reunion legislativa, efectuada el lunes pasado en el recinto de la Camara de Diputados, en la que el primer magistrado, cuya palabra fue escuchada con sumo interes, dio los fundamentos en que se basa el Segundo Plan Quinquenal, el cual se pondra en ejecucion el 1? de Enero de 1953. Estaban presentes los Ministros del Poder Ejecutivo, arzobispo de Buenos Aires cardenal dr. Copello, los miembros de la Corte Suprema de Justicia, de las fuerzas armadas y de la Fundacion Eva Peron, intendente municipal, ex minis¬ tros y altos funcionarios, gobernadores de provincias y territorios nacionales, presidentes de las legislaturas provinciales, todos los senadores y diputados, nu- meroso puhlico y entre el numerosas damas. El presidente de la Nacion a su llegada al Congreso Nacional fue recibido eon una sostenida ovacion por la concurrencia puesta de pie. Despues de izar la ensena patria en el recinto se entonaba la marcha “Los muchachos Pero- nistas”. La brillante exposicion del gral Peron fue constantemente interrumpida por la numerosa concurrencia. Despues de conceptuosa disertacion del primer ma¬ gistrado el Ministro de asuntos Tecnicos doctor Raul Mende analizo en detalle los capitulos del Plan evocando con emocion a la Jefa Espiritual y destacando que Peron es el unico conductor de la Patria. GENERAL PERON 0 DRUGEM PETLETNE^ NMRTO Slavnostno vzdušje je vladalo v ponedeljek v palači Narodnega kongresa. Ob napovedani uri sta se sestala na skupno izredno sejo senat in poslanska zbor¬ nica, na kateri je predsednik republike GRAL PERON podal temeljito in vsebin¬ sko izredno globoko poročilo o Drugem petletnem načrtu, ki se bo začel izvaja¬ ti 1. januarja 1953. V zborovalni dvorani Narodnega kongresa so bili zbrani vsi ministri zvezne vlade, buenosaireški nadškof kardinal dr. Copello, člani Vrhovnega sodišča, vi¬ soki vojaški dostojanstveniki in funkcionarji Fundacion Eva Peron, guvernerji vseh provinc in nac. teritorijev, predsedniki poslanskih zbornic posameznih pro¬ vinc, vsi senatorji in poslanci ter številno občinstvo, med katerim je bilo izredno število dam. Predsednika grala Perona so vsi navzoči ob prihodu viharno pozdravili. Po¬ tem, ko je gral Peron dvignil narodno zastavo na drog v zborovalni dvorani, je množica zapela koračnico “Los muchachos Peronistas”. Govor predsednika republike, s katerim je pojasnil narodu Drugi petletni načrt, so vsi navzoči ponovno prekinjali z odobravanjem in ploskanjem, za njim je pa minister za tehnične zadeve dr. Raul Mende podrobno navajal vsa določila Drugega petletnega načrta ter pred začetkom svojim izvajanj počastil spomin gospe Eve Peron ob razčlenjevanju posameznih poglavij drugega petletnega načrta pa naglašal da je predsednik Peron edini voditelj domovine. Protesti radi Titovega obiska v Angliji Britanska vlada je na predlog zun. min. Edena določila, naj Tito pride na obisk v Anglijo prihodnje leto še pred kronanjem kraljice Elizabete. Tako naklonjenost brit. vlade napram komunistu Titu je ostro obsodila angle¬ ška katoliška revija “The Universe”, ki Tita imenuje “morilca naših bratov v Jugoslaviji” in poudarja, da “ne vidi no¬ benih političnih ugodnosti za Anglijo od tega obiska, pač pa nasprotno novo po¬ slabšanje zaupanja svobodnega sveta v angleško iskrenost v borbi proti komu¬ nizmu”. Napovedani obisk Tita Londonu je sprožil tudi celo vrsto protestov v angl. parlamentu. Tako je med drugim kon¬ servativni kat. poslanec Anthony Tae- ling interpeliral zun. ministra Edena ter zahteval od njega, naj pri Titu zahte¬ va, da bi imel razgovor s posebno angl. parlamentarno skupino, ki bi Titu spo¬ ročila svoj ogorčen protest radi surove¬ ga zatiranja katoličanov v Jugoslaviji s strani sed. jugoslov. oblasti. Isti poslanec je min. Edena tudi na¬ padel radi tega, ker Tito prihaja na obisk v Anglijo, še predno bo kronana kraljica in poudarja, da takega prime¬ ra v Angliji še ni bilo. Veliko silvestrovanje Društva Slovencev bo tud: letos na Pristavi v Moranu. mijo ščitil in tudi spoštoval. Deželna vlada ima sama premalo policijskih in' niso ponujali kakega evropskega statu drugih sil, da bi se mogla pred' motnja- ta, vse to bi morale biti nemške provin- mi od zunaj zavarovatti. Zato menijo ce, kakor bi b ; le nemške province po- v Parizu, da je treba Posarju dati pose- krajine okoli Trsta in ob prometnih ži- ben statut — Posarje je treba napravi- lah, ki iz Trsta vodijo proti severu in ti za nrvo poskusno formaciio v okviru. vzhodu. evropske unije, ki se snuje. Posarje mo-, Tako je v sedanjih okoliščinah posta¬ ra prejeti garancije od sosedov in sicer ja majhna dežela Posarje prvi teritorij, | v obliki posebnega mednarodnega dogo- y naj bo del evropske unije. Sicer je res, vora, ki bo nato predan Evropskemu ( ] a ; e dežela popolnoma nemška in stra- svet.u v Strasbourgu, ki bo 'izvajanje teško ter gospodarsko zelo pomembna, statuta nadziral. Posarie bi tako posta- toda statut, ki se pripravlja, se vendar kljub š : roki avtonomiji”, pravi uradno Ia prva evropska dežela, nad katero bi ze i 0 razlikuje od tistega, kar so nem- porocilo, “ni nevarnosti, da bi se na uni- Evropski svet dejansko nekakšno uradi pripravljali za vso Evropo, ako verzi mogli obdržati ljudje, ki so stro- vrhovno oblast. J b; se druga svetovna vojna končala njim kovno sicer sposobni, vendar ne izpol- hju.iejo te zahteve zakona.” Po sprejetju zakona se bo preiskal ves KOLEDAR-ZBORNIK Evropski svet pa je slabo organiziran v prid. Zagrebški nadškof dr. Stepinac — kardinal Papež Pij XII. je imenoval 24 novih kardinalov, da je izpolnil vrzel ki je na¬ stala v kardinalskem zboru zaradi smrti nekaterih kardinalov. Med drugimi je za kardinala imenovan tudi zagrebški nadškof dr. Stepinac in poljski varšav¬ ski nadškof Wyszynski. Za 12. januar 1953 je v Vatikanu sklican tajni konsi- storij izpopolnjenega kardinalskega zbora. Dr. Stepinac je takoj po imeno- vaniu izjavil, da ne bo odšel v Rim. ker se bon. da ga potenj Tito ne bi več pu¬ stil nazaj v domovino. Italija ima s tem rmvim imenovanjem samo še 27 kardi¬ nalov, medtem ko so Kolumbija, Ekva¬ dor in Jugoslavija sedaj prvič zastopa ne v kardinalskem, zboru. učni kader univerz. Učne moči, ki ne bodo ustrezale zakonu, bodo odstranje¬ ne. Stalnost profesorjev se odpravi. Red¬ ni in izredni profesorji se volijo za pet let. V prejšnji Jugoslaviji so bili stal¬ ni. Docenti se volijo za pet let, druge moči za tri leta. A tudi med poslovno dobo se more vsakdo odstaviti. Univerza je pod kontrolo komunistič- munizmu.” Poudaril je tudi, da “komu¬ nizma ne bo prej konec, dokler ne bodo atomske bombe zasule Kremelj.” O Eisenhowerjevem obisku na Koreji bo poročilo izdano šele, ko se bo že vr¬ nil v USA. Na bojišču je bil položaj ves teden miren, prav tako tudi letalstvo ni izve¬ dlo posebnih akcij. Svobodne Slovenije za 195*1 je izšel. jr. Cena je 40 Pesov. Dobite ga na Victor Martinez 50 in povsod, kjer $ je bil v predprodaji. Pri naročilu po pošti je za poštnino in ovojnino j* doplačati 3 pese. ^ fieneral Mfsem§tower že na Moreji? Na Koreji in zlasti v Seulu, je bilo 1 minule dni vse pripravljeno za obisk gen. Eisenhowerja. Po nekaterih podat¬ ki. je general že na Koreji. Južnokorej- ski preds. Rhee je pred prihodom Eisen- howerja na tiskovni konferenci izrazil željo, “naj bi USA kmalu prešle iz ob¬ rambne v napadalno politiko napram ko- ZASEDANJE EVROPSKEGA MLADINSKEGA SVETA Evropski mladinski svet, katerega se¬ stavljajo predstavniki vseh mlad. orga¬ nizacij politično-vzgojnega značaja, je imel II. zasedanje v Firenzah od 8.—14. sept. letos. UCDEC je na tem kongresu zastopal g. Bobrowski. Že pred začetkom zasedanja pa so predstavniki štirih mla¬ dinskih združenj, t. j. UCDEC-a, Med¬ narodnega centra svobodnih sindikalistov v emigraciji, Mednarodne kmečke zve¬ ze ter Socialistične zveze Srednje in Vzhodne Evrope poslali predsedniku iz¬ vršnega odbora Evrop. mlad. sveta g. Dreze-ju (Francozu) posebno spomeni¬ co, v kateri zahtevajo, naj se evropska mladina držav, članic Schumanovega na¬ črta, bavi tudi z vsemi problemi mladine onstran železne zavese. Evropski mlad. svet je k svojemu zasedanju pripustil predstavnike mladine onstran železne zavese kot 'opazovalce'. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA IZ TEDNA V TEDEN USA: Eisenhower je v ponedeljek imenoval še zadnjega svojega ministra ter bo njegova vlada 20. januar ja 1953 šzgledala takole: zunanji minister John Poster Dulles; obrambni minister Char¬ les Ervin Wilson; notranji minister Douglas McKay; delavski minister Mar¬ tin Barkin; poljedelski minister Ezra Taft Benson; finančni minister George M. Humphrey; trgovinski minister Sin¬ clair Weeks; vrhovni drž. tožilec Her¬ bert Brownell; poštni minister Arthur Sumerfield. — Trygve Lie, odstopivši tajnik ZN, na predlog večine članic te organizacije proučuje možnost o nadal¬ jevanju svoje službe do svojega redne¬ ga roka za odstop, februarja 1954. — Ameriški veleposlanik v Meksiko O’ Dwyer, bivši newyorški župan, je podal ostavko in izjavil, da se ne bo več vrnil V USA. Truman ga je poslal v Meksi¬ ko zaradi finančnih škandalov newyor- škega kriminalnega podzemlja, v katere je bil baje zapleten. — V ZN je Višin¬ ski ponovno odklonil indijske popravlje¬ ne predloge za sklenitev premirja na Koreji. Poziv indijskega in dragih dele¬ gatov za mir na Koreji je označil z iro¬ ničnim nasmeškom- — kot “smešen, pa¬ tetičen in čustven”. — Za novega ame¬ riškega veleposlanika v Londonu je Ei- senhower imenoval Winthropa Aldricha, newyorškega bankirja. Dosedanji vele¬ poslanik GifforcL bo z nastopom Eisen- howerja odstopil. — Ameriška MP je v v Tokiju aretirala prvega ameriškega, vojaka, ki je skušal prodati Sovjetom načrte o najnovejših ameriških reakcij¬ skih lovcih tipa F-86 Sabrejets. KANADA: Vso Kanado, velik del USA, Anglijo in skoro vso srednjo Ev¬ ropo je zajel mrzel val in so imeli v teh predelih letos najmrzlejši november v zadnjih 27 letih. Kanadske, severoame- riške in britanske ceste in železniške proge so na številnih krajih prekinjene zaradi izredno visokega snega. Snežni Viharji so v USA zahtevali v novembra 10 mrtvih in več sto ranjenih. MEKSIKO: Ruiz Cortinez je kot no¬ vi predsednik Meksika prevzel oblast. VENEZUELA: Pri nedeljskih voli¬ tvah je zmagala opozicionalna republi¬ kanska unija. ANGLIJA: Churchill je 30. novembra izpolnil 78 let starosti — Predsednik in direktor londonskega filharmoničnega orkestra Thomas Russel je bil odstavljen s tega mesta, ker je član kom. stranke. V partijo se je vpisal že 1. 1936. ITALIJA:: V Rimu je 92. letu staro¬ sti umrl zadnji preživeli član “četvorice štirih velikih” iz prve svetovne vojne, Orlando, ki je po prvi svetovni vojni krojil “pravico” tudi Slovencem skupno z Wilsonom, Clemenceaujem in George- jem. — V Genovi je kapitan ladje “Giu- lio Cesare” obvestil policijo, da se je poljski konzul iz ene južnoameriških držav, ki je bil pozvan v Varšavo, v svoji kabini obesil. FRANCIJA: Francoska vlada je obja¬ vila, da bo dala provinci Saar, ki si jo lasti tudi Nemčija, večjo pravice piji izvozu in uvozu in da bo revidirala go¬ spodarsko pogodbo s saarsko vlado. — Francoske čete v Indokini so v stalnem Umiku pred prodirajočimi kom. vietnam¬ skimi oddelki. Položaj francoskih č^Li je obupen. — Žena odstavljenega fran¬ coskega rdečega prvaka Andreja Marty- ja je od partije dobila nalog, da “za¬ pusti svojega moža, ker njegova ideolo¬ gija ne sovpada z njeno, odkar se je iz¬ neveril partiji.” Martyju samemu pa je partija polpg brezplačnega stanovanja vzela tudi avtomobil. — V Monpellieru je v 79. letu starosti umrla biv. it. kra¬ ljica Jelena, hčerka črnogorskega kra¬ lja Nikite Njegoša. AVSTRIJA: Dunajski kardinal Innit- zer je objavil za december vrsto verskih zborovanj in predavanj po župnijah in cerkvah pod imenom “Mir za narode” kot protiukrep zborovanjem “Kongresa nrroljubnih narodov” v komunistični priredbi, ki bo na Dunaju od 12 do 20 decembra. GRČIJA: Grška policija je po osmih letih iskanja ujela vodjo grškega komu¬ nističnega uporniškega gibanja Plarnn- bidesa. Sodilo ga bo vojaško sodišče. Njegov glavfii pajdaš Belojanis je bil pred kratkim že obsojen na smrt in ustreljen z drugimi tremi komunistični¬ mi zločinci. EGIPT: Egipčanska vlada je ustano¬ vila posebno ministrstvo, ki bo prevze¬ lo v upravo Sueški prekop, ko bo 1. 1968 potekla 99-letna pogodba z Mednarodno Kompanijo, ki upravlja kanal. — Vlada je postavila pred vrhovno sodišče 46 I. RAZSTAVA SLOVENSKEGA EMIGRANTSKEGA TISKA IN VELIKA KULTURNO-DRUZABNA PRIREDITEV SVOBODNE SLOVENIJE NA PRISTAVI v MORONU “Svobc-dna Slovenija” je priredila 30. novembra t. 1. na Pristavi v Moronu I. razstavo slovenskega emigrantskega protikomunističnega tiska, združeno s koncertnim nastopom pevskih zborov in dmžabno prireditvijo. Zadnje dni v tednu so prireditelji s slabjo ogledovali nebo, ki je napovedo¬ valo dež. Tudi vremenske napovedi so napovedovale dež in neurja in to celo za nedeljo. V noči od sobote na nedeljo j je grmelo in deževalo potem je pa za-! sijalo krasno pomladansko jutro in ne- 1 delja, da si boljše nismo mogli zamisliti. že pred napovedano uro v zgodnjih popoldanskih urah so pričeli prihajati gostje na Pristavo. Ob napovedani uri, t. j. ob pol peti uri, pa so se zbrali na razstavnem pro¬ stora zastopniki založb, društev in or¬ ganizacij. V imenu konzorcija in ured¬ ništva “Svobodne Slovenije” jih je po¬ zdravil. G. MILOŠ STARE. V svojem govoru je poudaril, da je že večkrat govoril o nalogah naše emigra¬ cije. Pa je to še in še potrebno. Saj vi¬ dimo, da marsikatero emigracijo uniču¬ jeta danes v svetu dve nesreči: Ali se posamezne skupine ali posamezne na¬ rodnostne emigracije med seboj prepi¬ rajo in iščejo vse, kar bi poglobilo raz¬ dore in različnost mnenj, ali pa se po¬ samezniki, ali cele skupine v teh emi¬ gracijah izgubljajo v hlastanju za dnev¬ nimi dogodki, pričakujoč, da se bo da¬ nes ali jutri nekaj zgodilo, pri tem pa postajajo netvorni, pasivni, izgubljeni. Današnja I. slovenska razstava proti¬ komunističnega tiska nam dokazuje, da je v nas še mnogo življenske sile. Do¬ kaz, da velikega dela naše emigracije še ni popadla nobena gornjih dveh ne¬ sreč, ki jih lahko imenujemo kužne bo¬ lezni emigracije. Naj nam bo ta razsta¬ va vir novih sil pri delu in ustvarjanju v bodočem. Lepa je ta razstava. Tu v senci čas¬ titljivih ombujev gledamo na videz mr¬ tve črke. Pa so žive. V vsaki teh tiska¬ nih besed je del osebnosti naših pesni¬ kov, pisateljev, znanstvenikov, publicis¬ tov. V izrednih razmerah so nastale te tiskane strani, včasih v velikem trplje¬ nju, požrtvovalnosti in odpovedi. Zato so posebno lepe. Naj nam bodo za nazaj v ponos, za naprej pa borilo: Ne smemo nehati-. Le z ustvarjanjem' novih del in z ohrani¬ tvijo naše besede bomo živeli! Nato jo ta'n : k DS, g. Franc Pernišek prebral naslednje pozdravno pismo, ki ga je poslal službeno zadržani presed¬ li k Društva Slovencev G. ING. ALBIN MOZETIČ. “Pravkar je v imenu konzorcija “Svo¬ bodne Slovenije” g. Miloš Stare odprl ’ prvo razstavo slovenskega svobodnega emigrantskega tiska. Veliko pomenijo to tri besedice: slovenski, svoboden, in emigrantski...” “To je slovenski tisk, gospodje, domač :'n naš, prav tak, kot je bil pred 25 in 50 leti v r.aši -domovini. Drag nam je, pa tudi potreben, in bolj ga potrebujemo, kot takrat, ko smo bili doma.” “Ta tisk je svoboden. Svoboda tiska ja resnično mnogo rabljena, obrabljena, in zlorabLana fraza, tako da jo je kar neprijetno izgovarjati. In vendar je svo¬ boda tiska nekaj lepega in nujno potreb¬ nega, za razvoj tiska prav tako nujna kot je svoboda potrebna nam. Svoboden tisk pa ni tisti tisk, ki svobodno laže in kleveta; svoboda, namreč, pozna tu- komunistov, obtoženih priprav za izved¬ bo revolucije in prevzem oblasti v drža¬ vi. ČEHOSLOVAŠKA: Sdiiče v Pragi je od 14 obtožencev — bivših kom. mini¬ strov in dragih partijskih funkcionarjec, od katerih je 11 Židov — 3 obsodilo na dosmrtno ječo, 11 pa na smrt z obe- šenjem. Vsi so bili obtoženi trockizma, titoizma in špionaze v korist zahodnim zaveznikom. VZH. NEMČIJA: Kom. partija je za¬ čela s čistko tudi v Vzhodni Nemčiji, kjer so kot prvega zaprli bivšega člana nem s keg-a politbiroja Merkerja. Napove¬ dujejo nove številne aretacije. KENIJA: Nemiri v Keniji se nadalju¬ jejo ter je organizacija Mau Mau pobila zopet več belcev in lojalnih črncev. An¬ gleška kolonialna policija je izvedla ve¬ like racije v najbolj ogroženih prede- 1 lih. di dolžnosti. Največja dolžnost svobod¬ nega tiska pa je širiti resnico v dostoj¬ ni obliki. Naj se vrste polemike, naj se krešejo ideje, toda na dostojen način in v službi resnice.” “Naš tisk je emigrantski po sili raz¬ mer, ker je pač hotel ostati svoboden; v svobodi tujine se bori za ideale, za ka¬ tere se v suženjstvu sedanje domovine ne bi mogel.” Zato pa mi, svobodni slovenski emi- grantje, podprimo naš tisk, pomagaj¬ mo našim neumornim idealistom pri njih napornem in požrtvovalnem delu. Ta tisk, naj bo v tiskani ali drugače raz¬ množeni obliki, je zrcalo našega življe¬ nja in delovanja; če bo naš tisk živel, bomo živeli tudi mi kot narod, če bo pa tisk moral prenehati po naši brezbriž¬ nosti, bodo tudi svobodni slovenski e- migrantje izginili iz javne pozomice. Zato pa v našem lastnem narodnem inte¬ resu delajmo, da bo ta naš tisk živel in obstal, dokler ne bo zopet presajen na lastna domača tla, od koder je izšel. Naslednji govornik je bil kulturni re¬ ferent DS G. MARIJAN MAROLT. V svojem pozdravnem govoru je med drugim naglašal: Tiskovne razstave prej doma in po svetu so navadno selekcija najboljšega. Imamo pa tudi stalne raz¬ stave: po trg. izložbah in na eskinah, vse mrgoli kričečih platnic, da se kar zgroziš. Ta razstava ni selekcija najboljšega, vse je razstavljeno (če kaj manjka ni hote izpuščeno) in vendar je bolj podob¬ na tistim razstavam, ki izbirajo naj¬ boljše. Tisk kot tisk ni umetnost, čeprav mu pravijo “črna umetnost”. Je roko¬ delstvo, obrt, industrija, a nekaj ima s pravo umetnostjo skupnega: forma je ogledalo vsebine. Pa ne mislim le knjig, ki so jih opremili umetniki, poglejte pe¬ riodične liste: brez navlake, smotrn re¬ sen tisk je ogledalo vsebine. Ne posku¬ šajte od tega odstopiti, da bi dobri vse¬ bini dajali kričečo reklamno obliko: se no bo obneslo! Po tej poti naprej, vsak Umik bi bil usoden. To so vtisi obisko¬ valca razstave. A govoriti bi moral kot kult. referent DS, največje organizacije izseljencev. Nekoč sem napisal, da je Svobodna Slo¬ venija kulturni referent. To je res. Tisk opravlja delo kulturnega posrednika, seči je treba po tem, kar so ustvarili pisatelji, uredniki, korektorji, tiskarji, razpečevalci tid., pa je biti lahko kultur¬ ni referent tudi največje organizacije. Naj živi slovenski emigrantski tisk, da nas ohrani pri življenju in moči! Predsednik Slovenskega časnikarske¬ ga društva G. RUDA JURČEC 'e poudaril, da v Argentini živi največje število slovenskih časnikarjev-emigran- tov in da ravno ta razstava dokazuje, da sc. slovenski časnikarji v Argentini zelo delavni. Za naš tisk v Argentini nam mnoge drage narodnosti v Argentini za¬ vidajo. Saj imamo, res zavidanja vredne liste in revije, ki z izredno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo obravnavajo social¬ na vprašanja, kulturne probleme, znan¬ stvena vprašanja itd. “Svobodna Slove¬ nija”, ki je to razstavo priredila, pa s svojim tednikom in knjižnimi izdajami vzbuja pozornost, tako, da nam naši sta¬ novski tovariši od drugih narodnosti iz¬ rekajo priznanje in radi potrjujejo, da je naš slovenski tednik v Argentini iz¬ redno dobro urejevan in med tovrstni¬ mi em ; grantskimi listi na prvem mestu. Današnja razstava pa tudi dokazuje, da je poleg poklicnih časnikarjev še ce¬ la vrsta drugih idealistov, ki se posve¬ čalo službi slovenske tiskane besede. Med temi pozdravljamo zlasti mlajše so¬ delavce in sotrudnike. Želimo, da bi tem mladim silam sodelovanje pri našem ti¬ sku rodilo toliko veselja in pogum, da bi pri tem delu ne samo vztrajali, am¬ pak da bi tudi izrabili vse priložnosti za svojo izobrazbo in študij kulturnih problemov. S tem naj si pridobe tisto obzorje in erudicijo, ki jo vsak slovenski časn'kar mora imeti. Zatem se je g. Miloš Stare zahvalil za pozdravne besede vsem govornikom in vsem založbam, ki so omiogočile to razstavo, kakor tudi vsem sodelavcem, ki so jo s toliko požrtvovalnosti pripra¬ vili. Najprej so si ogledali razstavo pred¬ stavniki organizacij in zastopniki za¬ ložb, nakar se je od vhodnih vrat hitro formirala vrsta obiskovalcev, ki so se pomikali po razstavnem (prostora, se zadrževali ob razstavnih policah vzdolž štirih sten dvorane, katere so bile na¬ polnjene s knjigami, revijami in časopis¬ jem iz vseh držav in kontinentov, kjer slovenski protikomunistični emigrantje tiskajo svobodno slovensko besedo. Razstava je bila vzorno in okusno u- rejena. Največ prostora je zavzel slo¬ venski tisk v Argentini, tri četrtine dvo¬ rane. Stene dvorane so bile obložene z| medro tkanino, s katero so bile pokri¬ te tudi razstavne police in velika na dve strani viseča razstavna miza, ki je stala sredi razstavnega prostora. Spodnji del polic in razstavne mize je bil oblečen v belo tkanino. Na glavni steni nasproti vhodu sta viseli argentinska in sloven¬ ska zastava, pod katerima je velik na¬ pis povedal, da spodaj razstavljene pu¬ bl kacije izhajajo v Argentini. Razstav¬ ne police in miza so bile okrašene s ke¬ ramičnimi vazami in kipi, ki jih je dala na razpolago umetnica gdč. Bara Rem- čeva, dočim so stene sobe izpolnjevale slike iste umetnice in g. Marjana Ko¬ ritnika. Velik stenski zemljevid sveta je nazorno pokazal države, kamor prihaja redno “Svobodna Slovenija”. Razstavna miza je bila posrečeno zaključena na enem koncu z Ahčinovim kipom umrlega pesnika in pisatelja dr. Antona Novača¬ na, pod katerim sta bila razstavljena dva izvoda ‘Petega evangelija”, eden z lastnoročnim posvetilom pesnika, na drugem koncu pa s slovenskim tiho¬ žitjem: avba s slovensko pleteno torbo in vezenimi rutami in vezenim prtom, poleg pa dva izvoda Koledarja-Zborni- ka “Svobodne Slovenije” za leto 1953. Tisk iz Argentine je bil razstavljen po posameznih založbah: Svobodna Slo¬ venija, Duhovno življenje, Družabna Pravda, Slovenska Beseda, Katoliška Akcija, Katoliški Misijoni, Vrednote. Sledil je priložnostni tisk, ki so ga za¬ ključili lepaki in vabila za številne dru¬ žabne, igralske, pevske in verske prire¬ ditve v Argentini. Na razstavni mizi sredi dvorane so si sledili: Trst, Avstri¬ ja (Koroška), Italija, Francija, Anglija, Nizozemska, Belgija. Poseben del raz¬ stave je prikazal tisk v USA, Kanadi in Avstraliji, poleg katerega je bil pri¬ rejen zanimiv tiskarski kotiček, kjer je mogel obiskovalec videti, kako nastane tednik “Svobodna Slovenija” od rokopi- sa, odtisov, korektur, svinčenih stolpcev črk do tiskanega lista. Takoj po otvoritvi razstave se je na prostoru Pristave začela družabna pri¬ reditev “Svobodne Slovenije”, številni gostje so zasedli prostore ob mizah, stregla so jim pa požrtvovalna sloven¬ ska dekleta in fantje. Ob napovedani uri, t. j. ob sedmih se je pričel KONCERT SLOV. NARODNE PESMI. Najprej je nastopil Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom g. Borisa Pavšerja. Zbor je zapel pesmi: “Jaz pa grem, dobro vem kam”, “Kol’k ribeam dobro gre”, “En hribček bom kupil” in zdravico “Prijatli, obrodile so trte”. Slovenski pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Gabriela čamernika je pa nastopil z naslednjim programom: “Eno samo tiho rožo”, “Noč je tiha, noč”, “Nazaj v planinski raj”. Oba zbora skupaj pa sta za zaklju¬ ček zapela “V Gorenjsko oziram se skalnato stran” in “Oče, mati, bratje in sestre”. če vpoštevamo dejstvo, da je bilo na prostoru zbranih nad 600 gostov in da je med petjem vladala tišina kot v naj¬ bolj resni koncertni dvorani, je to naj¬ bolj zgovoren dokaz, da so pevci obeh zborov nad vse pričakovanje lepo izva¬ jali svoj program. Oba dirigenta pa sta resnično zaslužila viharno zahvalo na¬ vzočih za tako lepo prednašanje sloven¬ skih narodnih pesmi. Tiho in vztrajno delo je rodilo lep sad. DRUŽABNA PRIREDITEV Po lepem koncertu slovenskih narod¬ nih pesmi se je na veseličnem prostora nadaljevala družabna prireditev. Razpoloženje je bilo lepo in družab¬ no. Od časa do časa je napovedovalčev glas napovedoval posamezne nastope. G. Matevž Dolenc je privabljal mehke melodije iz citer, spremljal pa ga je g. Franc Vilfan na klavirsko harmoniko. Sledila sta jima g. Lojze Urbanč s har¬ moniko in g. Franc Bončina s klarine¬ tom. Oba priljubljena dueta sta z raz¬ nimi poskočnimi in pa lepimi venčki na- Buenos Aires, 4. XII. 1952 ARGEN TiNA Sestanek med predsednikom Ar¬ gentine generalom Peronom ter pred¬ sednikom Brazilije Vargasom je nuj¬ no potreben za ureditev raznih vpra¬ šanj, ki interesirajo posamezne drža¬ ve Latinske Amerike. To je izjavil Cafe Filho, podpredsednik Brazilije po svojem obisku v Buenos Airesu in drugih južnoameriških državah. Argentina, čile in Anglija so za prihodnje leto obnovile pogodbo o plovbi vojnih ladij omenjenih držav v arktičnem vodovju. Argentinsko nogometno moštvo je odpotovalo z letalom v Evropo. V ne¬ deljo bo imelo tekmo s špansko no¬ gometno reprezentanco. Iz Buenos Airesa je začel včeraj voziti v Cordobo nočni brzovlak “El Turista”. Vsi sedeži v tem vlaku so numerirani ter potniki uživajo vso udobnost. “Turist” bo odhajal iz pre¬ stolnice vsako sredo in petek ob 20.30 uri zvečer s postaje Presidente Pe¬ ron. V Cordobo bo prispel naslednje¬ ga dne ob 9.15 uri zjutraj. Poštna in brzojavna uprava je spo¬ ročila, da je od danes naprej mogo¬ če oddajati majhne pakete z a ino¬ zemstvo samo na Oficina de Eneo- miendas Internacionales” na Dique 2 Chile in Azopardo. Ciudad Eva Peron ima novega žu¬ pana. Na ta položaj je bil imenovan Sr. Mariano Eduardo Loedel. Po odredbi predsednika grala Pe¬ rona imajo slepci prvenstvo pri po¬ deljevanju koncesij za prodajo ciga¬ ret. Argentina po podatkih gospodar¬ skega sveta predsednikov vlad bri¬ tanskega Commonwealtha zavzema še vedno prvo mesto v domači po¬ trošnji mesa. River Plate je letošnji nogometni prvak Argentine. V Argentini je bilo letošnje šolsko leto zaključeno na vseh šolah dne 28. novembra. Naslednjega dne so bile šolske proslave ter so dijaki dobili spričevala. Biv. glavni tajnik CGT Jose Espe- jo je bil na zborovanju Latinsko-ame- riške unije Delavcev (ATLAS) v Meksiko izvoljen za glavnega tajni¬ ka te ustanove, ki bo imela svoj se¬ dež v Buenos Airesu. Iz Buenos Airesa je te dni odplula skupina argentinskih vojnih ladij na znanstveno raziskavanje v vodovje argentinske Antartide. Sredi Buenos Airesa je na velikem trgu M. de Abasto pred dnevi izbruh¬ nil požar, ki so ga gasilci mogli po¬ gasiti šele po 48 urah izredno na¬ pornega dela. škoda je ogromna. Ra¬ di požara na tem trgu je bil za nekaj časa ustavljen tudi promet podzem¬ ske železnice od Leandro N. Alem — Federico Lacroze. V provinci Entre Rios je pred dne¬ vi divjalo silovito neurje, ki ga je spremljal močan ciklon, škoda je precejšnja. Titovci v Buenos Airesu so 29. no¬ vembra proslavljali 9. obletnico usta¬ novitve svoje “ljudske republike”. Na slavnosti je govoril Titov posla¬ nik Miša Pavičevič, ki je položil tudi venec na mavzolej generala San Mar¬ tina, nato je pa bilo ljudsko veselje v prostorih Slovenskega podpornega društva. Živalski yrt v mestu Eva Peron je dobil podmladek. Pred dnevi so iste¬ ga dne zagledali luč sveta 3 levčki, 4 lame, 3 divji psi in ena opica. To je bilo veselje za otroke! rodnih pesmi vzbujala priznanje in hva¬ ležnost vseh navzočih. V tako prijetnem in lepem razpolože¬ nju je kmalu prišla enajsta ura, ob ka¬ teri so prireditelji napovedali konec prireditve. Izredno lep uspeh prireditve je popla¬ čal ves trud in napore nastopajočih, ka¬ kor tudi prirediteljev in vseh sodelav¬ cev, ki so tako prijateljsko in požrtvo¬ valno primogli k uspehu I. kultumo- družabne prireditve “Svobodne Slove¬ nije”. KOMUNISTI LAHKO VLADAJO SAMO Z DIKTATURO Pod tem naslovom objavlja panamski list “Panama America” uvodnik, v kate¬ rem ugatavlja, da bi se moč komunizma zrušila povsod, če bi si narodi, ki sedaj trpe pod komunističnim nasiljem, mogli svobodno določiti osnove za moralno, po¬ litično, socialno in gospodarsko življenje. Najbolj zgovorem dokaz za to so šte¬ vilni severnokorejski in kitajski vojni ujetniki, ki se ne marajo vrniti domov pod komuniste. Buenos Aires, 4. XIL 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Strem S. Dimice vz NAČRT NOVEGA ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU Po dveletnem posvetovanju so pravni¬ ki pripravili načrt za nov kazenski po¬ stopek, ki bo prišel v pretres pred za¬ konodajna odbora Ljudske skupščine in Sveta narodo-v. Propagatorji pravijo, da novi načrt temelji na “najbolj napred¬ nih načelih sodobnega prava in sodno- kazenske procedure”. Načela, ki so upoštevana v novem ka¬ zenskem zakonu: zakonitost vodenja kazenskega postopka, materialne resni¬ ce, neposrednosti, umestnosti, kontradik¬ tornosti, akuzatornosti in javnosti po¬ stopka, jamstva materialne obrambe in načelo legalnosti v uvedbi kazenskega postopka. V glavnem so novosti naslednje: 1. znatno razširjen delokrog okrožnih so¬ dišč; 2. omejena pooblastila javnega tožilca; 3. hitrost postopka pred okraj¬ nim sodiščem. 1. Okrožna sodišča bodo odslej imela v mnogih stvareh funkcijo prvostopnega sodišča. Razsojanje v drugi stopnji pa se bo v znatni meri preneslo na vrhovna sodišča ljudskih republik oz. vrhovna sodišča avtonomnih pokrajin. Novosti so tudi v sestavi sodišča: npr. v kaznivih dejanjih, za katera je določena smrtna kazen ali strogi zapor 20 let, bo vedno sodil senat petorice. 2. Javni tožilec ne bo vodil več pred¬ hodnega postopka, marveč bo stavil le zahtevo po preganjanju storilca. Ne bo imel več pravice odrejati pripora ali preizkovalnega zapora: ta pravica pre¬ ide na- organe sodišča. Po novem načrtu more oškodovani državljan tudi sam na¬ stopiti v vlogi tožilca, kadar bi javni tožilec sam ne pokazal dovolj zanimanja za zasledovanje “oficielnih deliktov” ali bi njih. zasledovanje opustil. V tem pri¬ meru ima prizadeti državljan vse pra¬ vice, ki pripadajo javnemu tožilcu, iz- vzemši one, ki jih ima ta kot državni organ. Obdolženec bo lahko imel tudi že v predhodnem postopku (poizvedbah in preizkavi) zagovornika, doslej ga je imel le lahko v postopku pred sodiščem. Sodišča bodo sama vodila preizkavo o kaznivih dejanjih. Preizkovalni organi so: preizkovalni sodnik, sodnik okrajne¬ ga sodišča in pooblaščeni organ za no¬ tranje zadeve. 3. Pred okrajnim sodiščem so zaradi hitrosti postopka uvedene olajšave: predpisana ni več obtožnica, ne preizko¬ valni zapor, ne obvezna obramba. Nad vsem tem postopkom bo torej še naprej bdela krvava OZNA, ki bo obračunala tudi v bodoče z vsakim sod- nikom, ki bi si dovolil soditi po vesti in se ne bi oziral na želje komunistične partije. Nove maše, kolikor jih je bilo letos v Sloveniji, so šle komunistom zelo na živce ter jih je v ljubljanskem “Slov. Poročevalcu” neki V. F. proglasil za “obujanje klerofašizma”. To naj bi velja¬ lo predvsem za novi . maši Franceta Drole-ta v Ravnah pri Cerknem in v Idriji. Novomašniku v Ravnah je govo¬ ril Branko Borčič iz Skoplja, v Idriji pa profesor teologije v Ljubljani Andrej Sip j. Obe novi maši' sta bili zelo sloves¬ ni. In prav to dejstvo, da ljudstvo ko¬ munističnim nasilnikom nikjer v Slove¬ niji ne pripravlja sprejemov, novomašni- ka je pa pozdravilo po starem sloven¬ skem običaju z vsem slovesom in pri srčnostjo, je nagnalo omenjenega komu¬ nističnega pisca, da je zapisal, “da je j razumljivo, da nekateri reakcionarni du- | hevr.iki v zadnjem času namenoma or- \ ganizirajo slične pompoznosti, kjer ima- | jo najlepšo priliko izrabljati verska ču¬ stva svoje črede in vzbujati v ljudeh sovraštvo do naprednega ustvarjanja.” V Novem mestu so partizani v spo¬ min svojega pesnika Mirana Jarca, ki je 24. avgusta 1942 padel na Pugledu, priredili razstavo partizanske grafike in rokopisov, knjig, in fotografij ome¬ njenega pesnika. O pomenu razstave je govoril akad. slikar B. Jakac, Društvo slovenskih književnikov je pa priredilo literarni večer, na katerem so recitirali Jarčeva dela partizanski pesniki Tone Seliškar, Drago Matej Bor, Ivan Minat¬ ti, Peter Lsvec, Jože Šmit, Vida Brest in glad. igralec Janez Jerman. O gradbenih delih na Jesenicah se je v poletnih mesecih razpisal ljb. komu¬ nistični tisk ter pohvalno omenja, da so na Jesenicah začeli sedem let po kon¬ čani vojni graditi postajno poslopje, ki ja bilo med vojno porušeno. Pri tem pa le sramežljivo pristavlja, da je bil “že skrajni čas, da se je pričelo s tem de¬ lom, ker dosedanja razbita postaja pač ni bila v skladu z razvojem turizma na Gorenjskem in ker je obmejna postaja in železniško križišče, preko katerega se razvija precejšen turistični pi'omet”. Postajno poslopje gradi gradbeno pod¬ jetje “Primorje” iz Ajdovščine, na te¬ renska dela so pa komunisti nagnali kar dijake in dijakinje iz jeseniške gim¬ nazije. Sedanji način telesne vzgoje na šolah doma je pokazal zelo slabe uspehe. Ra¬ di tega je Svet za prosveto in kulturo sklical seminar učiteljev in profesorjev telesne vzgoje iz vse Slovenije z name¬ nom, da glede na ugotovljeno slabo stanje izdelajo predloge za zboljšanje te¬ lesne vzgoje slov. mladine. Ob tej prili¬ ki kom. tisk navaja, da slov. šole doma obiskuje približno 240.000 otrok. “Pri svinjah še nismo dosegli pred¬ vojnega izvoza”. Tako ugotavlja ljb. re¬ žimski list, ki navaja, da je bila Jugo¬ slavija pred vojno znana kot eden naj¬ večjih preskrbovalcev inozemskih tržišč s pitanimi svinjami, ter so n. pr. samo leta 1937 izvozili 307.164 pitanih svinj, j Arhivarji ljubljanskih arhivov so ne¬ davno znova opozorili sed. oblasti in javnost na veliko pomanjkanje prostorov. Radi tega ne morejo sprejemati arhiva- lij in jih hranijo po zasilnih skladiščih izven Ljubljane. Pri takem stanju ob¬ stoja velika nevarnost, da posamezni u- radi svojega arhivskega gradiva ne bodo hranili, ampak ga oddali podjetju Od¬ pad, kar se je v mnogih primerih že zgodilo. Tako tudi sedanji Državni ar¬ hiv Slovenije svoje funkcije ne more izvrševati, ker mu manjka zato temelj¬ ne postavke — t. j. prostorov. Nova zatvornica na Ljubljanici tik pred Cukrarno je bila zgrajena že pred vojno, t. j. pod “reakcionarnimi” ljub¬ ljanskimi župani. Ker je pa izbruhnila vojna in med njo na dovršitev takih del sploh ni bilo mogoče misliti, zatvomice ni bilo mogoče dokončati. Sedaj pa “Slov. Poročevalec” zmagoslavno in z veliko pohvalo sed. kom. oblastnikom na ljb. občini poroča, da je mestni občin¬ ski odbor Ljubljane letos —- t. j. sedem let po končani drugi svetovni vojni — naročil vso manjkajočo železno opremo v vrednosti 40 milijonov din. Ko bo za¬ tvornica dovršena bo lahko prevzela funkcijo regulatorja vodostaja na Ljub¬ ljanici in tudi na Barju. Odpravili bodo USnaenes Aires V nedeljo 7. decembra bo ob 17.30 uri v dvorani na Belgrano akademija na čast Brezmadežni. Akademijo prirejata in vabita k ude¬ ležbi Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza Kaj je boljše! Ali to, da se ne brigamo za skupne zadeve in koristi; da nismo organizirani? Ali pa to, da smo združeni v svojem društvu? Ali to, da naše društvo ne more delovati tako kakor bi moglo, če bi imelo sredstva? Ali pa to, da bi bilo društveno delovanje živahno, vsestransko koristno ? Vsak odgovarja na ta vprašanja vsak mesec s tem, da plača ali da ne plača društvu tega, kar je ob¬ ljubil ob pristopu. Kaj je boljše? j tudi lahko jez na Špici. V glavni direkciji jugoslovanskih že¬ leznic izdelujejo načrt kalkulacije za no¬ ve tarife v železniškem prometu, ki bo¬ do stopile v veljavo s 1. januarjem. Predlog nove potniške tarife predlaga občutno pocenitev voznih listkov. Kom. tisk o tej stvari piše obširno in pravi, da je do predloga za znižanje potniške tari¬ fe prišlo v glavnem zato, “ker prevla¬ duje mnenje, da se bo z novo nižjo tari¬ fo povečalo število potnikov in da se bo¬ do ljudje lahko v večji meri kakor doslej posluževali železniškega prometa”. Tako o tej stvari komunisti. Vsi se pa še do¬ bro spominjamo, da so isti komunistič¬ ni strokovnjaki sedanjo podražitev vo¬ zovnic in sploh vseh žel. tarif pred ča¬ som utemeljevali ravno s tem, da bodo s tem železnice veliko prihranile, ker da se bo znižalo število potnikov radi viso¬ kih žel. tarif in bodo lokomotive manj v obratu in se bodo tudi manj kvarile.” Vsi pametni ljudje so se tedaj takim kom. gospodarskim strokovnjakom sme¬ jali, sedaj po enem letu so se pa kom. gospod. “Veleumi” le prikopoli do spoznanja šolarčka v ljudski šoli, da večji promet donaša tudi več dohodkov. V svetu se takim debatam smejejo — pri nas doma so pa to problemi za vrho¬ ve rdečih hostarjev! Popravi! V poročilu o Koledarju-Zbor- niku 1953, Svobodna Slovenija št. 45 z dne 27. nov. 1952 je v 3. stolpcu med 12 in IS. vrsto izpadla po pomoti v tiskar¬ ni ena vrsta, tako, da se mora stavek glasiti:... Aleša, poleg Mahniča naj¬ večjega slovenskega katoliškega ideolo¬ ga, a od Mahniča večjega znanstvenika in besednega umetnika. Bariloche V KRALJESTVO SV. VALENTINA Bariloche, 27 novembra 1952, Od vetra upognjeni “nutro” razpušča svoje rdeče cvetove in daje vasi žarek spomladanski izraz. Doli s Kordiljere vleče mrzlo in rezko. Toplina poletnih dni, ki smo jih še nedavno doživeli, se je spet umaknila hladnemu dihu ledene¬ ga juga. Nekaj geografskih stopinj in nekaj sto kilometrov južno od nas se začenja zakleta dežela, dežela večnega belega molka, kjer ledeni oklepi zapirajo ame¬ riške Ande v svoje spone. Z izjemo ark¬ tičnih pokrajih nikjer na zemlji ni ta¬ ko obširnih belih poljan in noben konti¬ nent ne pošilja ledenikov tako blizu rav¬ nika. Vse gorske verige od čilskega pri¬ stanišča Aysen pa tja do zaliva Zadnje nade (Seno de la Ultima Esperanza), ki se zliva v kanale Tihega morja ob vhodu Magelhanove ožine, so blesteče bele. V svojih naročjih skrivajo prostrane snež¬ ne planote in krnice. Samo zelena doli¬ na reke Baker prekinja belo gmoto kon¬ tinentalnega ledu, ki se v širini 40-50 kilometrov razpreza po gorovju in poši¬ lja svoje jezike v Pacifik na zahodu in v velika jezera na vzhodu.. Po teh ledenikih, ki se v kaotičnih zlomih in skladih spuščajo v nižine, je včasih možen pristop v zakleto deželo. Ko si človek pribori prehod mimo zijo- čih razpok in koničastih stolpov, preko sten, gladkih kot steklo, ko se izogne fantastično zgrajenim katedralam, ki se v pošastnem grmenju rušijo in sesipava- jo, doseže bele ravnine, ki beže v pro¬ stranost. Tuleči viharji pometajo v no¬ rih brzinah te planote, dež in sneg se mešata v arktičnih neurjih, zima gospo¬ dari tam zgoraj leto in dan. Toda kadar preneha vihar in napoči kateri tako redkih sončnih dni, se pri¬ kaže zakleta dežela v vsej krasoti, bli¬ šču, ki slepi in omamlja. Iz ravnine se dvignejo glave visokih gora. Kličejo in vabijo iz prosojne daljave. Človek poza¬ bi na borbo in trpljenje, na vihar in div¬ jino. Želi si tja, preko belih ravni, v va¬ beče višine. Tako je kraljestvo Sv. Valentina, naj¬ višje gore Patagonije (4000 m), ki je še ni dosegel človek. In v ta predel And se bo 1. decembra odpravila skupina ba- riloških andinistov pod vodstvom dr. Neumeyerja, da zasnubi še nepremaga¬ ni vrh. V ekspediciji sodelujeta tudi na¬ ša znana andinista Bertoncelj in Pan¬ gerc. Club Andino Bariloche, ki je sestavil, organiziral in finančno omogočil odpra¬ vo, hoče sodelovati pri rešitvi tega an- dinskega problema. Odkar so prejšnjo sezono francoski alpinisti zmagali Fitz- Roy, patagonski Matterhom, stoji sv. Valentin v središču andinističnega zani¬ manja. Prvi, ki še je 1. 1921 povzpel na kontinentalni led v predelu sv. Valentina je bil prof. Reichart. Prav isti je razi¬ skal predele zahodno in vzhodno od gore in dejansko največ pripomogel h karto- grafiranju in poznavanju celotnega se¬ vernega odseka kontinentalnega ledu. Za njim sta prišla švičarski geolog prof. Heim in čilski Švicar Hess. Slednji, mlajši, je zapadel čaru najvišje patagon¬ ske gore in trikrat poskusil z raznimi opremljevalci doseči zmago. Slednjič, L 1942, je švicarska skupina dosegla sedlo v vzhodnem kordiljerskem grebenu, na Višini 3000 m. A tudi takrat so vremen¬ ske prilike zmagale nad človekom. “San Valentin je himalajska gora”, trdi prof. Reichart. Na vsak način je vprašanje vremena in organizacije. Kak¬ šna bo usoda letošnjega poskusa, bomo o priliki poročali. VA. i. razstava slovenskega emigrantskega liska je vzbudila izredno pozornost. Dabi si jo mogli ogledati tudi tisti, ki v nedeljo niso mogli priti, bo odprta še v nedeljo, dne 7. in v ponedeljek 8. decembra na Pristavi v Mo- ronu obakrat od tretje ure popoldne do deve¬ te ure zvečer. Ne zamudite te izredne prilike in oglejte si jo. Slovenci v Argentini M.M. KOLEDAR-ZBORNIK 1953 Vsa leta sem je Koledar-Zbomik ob¬ javljal gradivo iz našega begunskega življenja. Najprej bolj splošna poročila, pozneje preglede delovanja v posamez¬ nih področjih. Tako sta bila v prejšnjih letnikih obdelana tisk in šola; izčrpno, čeprav'ne do zadnje nadrobnosti, kajti še vedno prihajajo na dan skrita, nekoč morda preskromna, a zato nič manj dra¬ gocena prizadevanja publicistov in vzgo¬ jiteljev. Nekatere takšne novote iz ta¬ boriščnega tiska in šolstva so našle pot v zbornik šele letos, ko naj bi knjiga ob¬ ravnavala še vse ostalo kulturno udej¬ stvovanje slovenskih beguncev. Za tabo¬ rišča v Avstriji je prosvetno delo orisal Franc Pernišek, za italijanska pa jaz. Ni bilo malo truda z zbiranjem teh po¬ datkov, ki jih bo pa vedno še možno spo- polniti, če kaj manjka. Ni prostora, da bi tu vrednotili prosvetno delo v tabo¬ riščih, toliko pa lahko rečemo, da bi se¬ danje življenje novih izseljencev bilo vse- drugače žalostno, če se ne bi že v ta¬ boriščih tako smotrno oprijeli kulturne¬ ga in društvenega dela. Med dogodki 1. 1952 sta najbolj važ¬ na Slovenski katoliški shod v izseljen¬ stvu in Zborovanje v Williamsburgu, na katerem so zastopniki od komunizma zasužnjenih narodov podpisali takoime- novano Williamsburško deklaracijo. Po¬ ročilo o katoliškem shodu našteva pri¬ pravljalno delo, vse prireditve ter go¬ vornike z naslovi njihovih referatov, članek o Williamsburgu pa se ukvarja s pomenom tega zgodovinskega kraja, z udeleženci in s potekom zborovanja ter reproducira govor dr. Kreka in deklara¬ cijo. Tone Jezernik seznanja tudi letos ro¬ jake širom po svetu s položajem koro¬ ških Slovencev. Pod naslovom “Življenje gre naprej” omenja brezuspešen boj za ustanovitev Narodnostne komisije in Na¬ rodnostnega urada. Obširno opisuje gro¬ teskno ljudsko štetje 1. 1951. Kakor na eni strani Nemci nadaljujejo s krivicami proti Slovencem, pa slovensko politično in kulturno delo vendar lepo napreduje; v Kmetijsko zbornico sta bila izvoljena dva slovenska poslanca, zelo narastla je delavnost gospodinjskih šol v Št. Ruper¬ tu in Št. Janžu, množijo se dramatski in pevski nastopi. Mohorjeva družba je vedno bolj delavna. Titovci so pa v zad¬ njem času silni prijatelji koroških nem¬ ških socialistov, ki v zatiranju Slovencev prav nič ne zaostajajo za buržujskimi Nemci. — S Primorskega je poslal H. K. opis “Lepih slavij goriških Slovencev”, ki so za zaključek sv. leta in za dve¬ stoletnico goriške nadškofije in s to združeni veličastne verske slovesnosti in vrsto kulturnih nastopov, kronanih s Pasijo¬ nom p. Ramualda, pri katerih so nasto¬ pile stotine sodelujočih pred tisoči gle¬ dalcev. že stalna rubrika “Kulturno življenje Slovencev v zamejstvu”, registrira, kar so ustvarili protikomunistični izseljenci v gledališču in likovni umetnosti (M.M.) in njihovo glasbeno udejstvovanje (-a-e). Iz pregleda gledališkega življenja je razviden velik napredek na Koroškem, Goriškem, v USA in v Argentini. Iz li¬ kovnega sveta so omenjene razstave, po¬ leg teh pa iz snovanja umetnikov le to, kar je bilo mogoče slučajno zvedeti. Glasbenih nastopov v slovenskem za¬ mejstvu je pa še več kot gledaliških in se je moral referent omejiti le na po¬ membnejše dogodke. —Posebno dobro¬ došel je pregled dr. Vojka Arka o dose¬ danjih uspehih slovenskih hribolazcev* in smučarjev v okolici Bariloch “Tri le¬ ta v gorah in snegu Patagonskih And”. Arkota poznajo bralci kot zelo prijetne¬ ga pripovedovalca, pa naj napiše povest, I ali reportažo. Ta pregled nas navdaja s ponosom: Slovenci so si tudi v športu na tujem iskali uspehov v najplemeni¬ tejših disciplinah. Prihodnje leto, menim, se bo poročilu o gorniških in smučar¬ skih zmagah lahko že priključila o- memba telovadnih uspehov, če so uredniki, ki poznajo občino, kateri pi¬ šejo liste in knjige, zaslutili preizkuš¬ nje, ki utegnejo priti nad občane, so zna¬ evharistični kongres priredili li tudi poskrbeti za zdravila, štirje član¬ ki, dvema bi mogli reči razpravi, dvema eseja, ki jih morajo vsi prebrati zdaj kot pripravo na novo leto. Na prvem mestu je tu traktat dr. Alojzija Odarja “Izseljenci in domovina”. To niso navad¬ ne navdušujoče besede-gospod prelat ni tega kova vodnik-ampak plod študija, ki ga goji pisec, odkar je z nami vred sam izseljenec; v predavanjih in spisih se vedno znova vrača k predmetu, vsako¬ krat z izpopolnjenimi izsledki. V sv. pismu, pri Platonu in pri našem Valva¬ zorju išče opor za svojo razlago domovi¬ ne, pri Tomažu Akvincu najde potrdilo za svoj nauk o naših dolžnostih do nje. Štiri takšne dolžnosti našteva in v treh točkah postavlja napotke kako treba te dolžnosti s konkretnimi dejanji izpolnje¬ vati. —- Tudi dr. Vinko Brumen stalno raste v tehtnosti svojih vzgojeslovnih razprav. Z lahkotno sproščenostjo, ki dela njegove spise tako lahko razumlji¬ va, je napisal, da le v krepkih dnšah je usoda. Ni sreča, ki nam pomaga, vsak najde to, kar išče. Vzgojiteljem, — star¬ šem to najbolj velja — pove, da vzgojne sposobnosti niso kar prirojene in se jih je treba učiti bolj kot pa raznih umetel¬ nosti, s katerimi si v tujini zdaj služimo kruh. Tri sredstva naj nas krepijo: ve¬ ra, znanje in disciplina. Prav je in ko¬ ristno, da gospodarsko napreduješ, da si postaviš hišo in še kaj, a nikar se ne tresi za tiste novčiče, ki naj gredo za knjige in vstopnine k igram in koncer¬ tom. Še mnogo misli je v spisu, takšnih In drugačnih in vse se lepo medsebojno- prepletajo. Kot se za knjigo, ki jo tu ocenjujemo spodobi, stoji na čelu neobligatnih pri¬ spevkov J. K-a panegirik emigracijski slovenski knjigi, ki naj bo naša ljubezen in naš ponos. Mrkli bard klavrnega rde¬ čega junačenja Župančič se je obregnil ob Slovence, ki so šli v tujino, da nima¬ jo več srca za slovensko kulturo. Ta pa je tam doma še vedno pogreznjena v kul¬ turni molk, če se ne pusti izkoriščati v hečedne namene. Plamenite naj bo naše maščevanje: gojimo emigrantsko knji¬ go, ustvarjajmo iz leta v leto zbirko knjig! — Drugi esej je poslala gospa A.K., kije že lani ženam in možem tako iz srca govorila. Letos se imenuje njen. prispevek Mož je glava družine ali Alenčice premišljujejo o kraljih Matja¬ žih. Doma je bilo tako, da je kmečka že¬ na ves dan garala, meščanska gospa pa Vse večere samevala, ker je imel mož vedno silno važne seje. Obe bi kar radi potrpeli — saj spremeniti se to ne mo¬ re prav lahko — če bi bili deležni malo Več priznanja za svoje žrtve. Podpišem z obema rokama: gospa A. K. ima prav; mi moški izpod Triglava smo vse preveč Krpani, pa premalo Matjaži. Prav malo je treba storiti, pa je srečna žena, z njo mož, z obema družina; srečno družinsko življenje premaga potem vse težave. Proučevanje socialnega vprašanja je našlo v izseljenstvu plodna tla. Univ. prof. dr. Ivan Ahčin je osrednja osebnost med našimi sociologi in je v zadnjih le- (Nadaljevanje iia 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. XH. 1952 SLOVENCI PO SVETU Kanada Vse rojake v Kanadi opozarjamo, da lahko naroče in dobe Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 pri za¬ stopniku Svobodne Slovenije za Kanado g. FRANCU KOŠIRJU, 362 WELLES- LEY STREET E., TORONTO 5, ONT. Poroke. Poročili so se naslednji pari: Franc Jerina iz Vrhnike in Uršula Ws- ber iz Bmce na Koroškem, Stanislav Bah iz Ljubljane in Majda Justin iz Ljubljane, Jože Bogataj iz Žirov in Vida Kavčič iz Žirov, Anton Končan iz Št. Jošta nad Vrhniko in Marija Zibelnik iz Polhovega gradca, dr. Avguštin Kuk iz Slov. Konjic in Marija Merala iz Ljub¬ ljane, Emil Schemitsch iz Mozlja na Ko¬ čevskem in Ema Schemitsch iz Kočevja, Mirko Ašič iz Device Marije v Polju in Florence Muhvič iz Starega trga ob Kolpi, Anton Bavdek iz Cerknice pri Rakeku in Nellie Muhvič iz Norande. P. Que., Janez Kastelic iz št. Vida pri Stič¬ ni in Marija Rus iz Št. Vida pri Stični, Ivan Šibenik iz Viča pri Ljubljani in Marija Kuhelj iz Žužemberka, Marijan Pavlič iz šiške pi’i Ljubljani in Simona Eggen iz Zelka v Belgiji, Leopold Hu¬ dovernik iz Bleda in Silva Paznar z Iga, ing. Leopold čop z Breznice na Gorenj skem ter Marija Pestotnik od Sv. Jako¬ ba v Ljubljani ter Franc Štepec od Sv. Križa pri Litiji in Katarina Oblak s Trate nad Škofjo Loko. Vsem naše iskrene čestitke! Rojstva. Jakobu Mescu in Veri, roj. Zorc, se je rodil sinček Janez-Pavel, Ru¬ dolfu Levstiku in Pavli, roj. Zupančič, hčerka Gabriela Pavla, Ludviku Glacu in Zofiji, roj. Gomzi, hčerka Helena-Zo- fija, Rajmundu Cukjatiju in Zori, roj. (Nadaljevanje s 3. strani) tih napisal lepo število člankov in raz¬ prav. Med temi je ta zadnja “Kje smo v socialnem gibanju danes” najbolj za¬ jetna, ker informira o razvoju sllfeialne- ga gibanja v preteklosti in vodi iz se¬ danjega stanja pogled v bodočnost. A ni to samo časoven pregled dejstev in u- spehov. Avtor prostodušno posveti tudi v napake katoličanov, ki so zavirali prav katoliško socialno gibanje in razkriva vzroke mnogih neuspehov brez vsakega olepševanja resnice. Splošnega zanimanja vredna sta sled¬ njič dva pregleda sodobnega stanja teh¬ nike in industrijskega razmaha. Ing. Albin Mozetič imenuje naš čas dobo pet¬ roleja in razvija pred nami sliko, ki jo petrolej v svojih 1000 proizvodih obliku¬ je na 5000 predmetih ter uravnava vo- jaško-politični in gospodarski sektor zemiskega življenja. — Janko Hafner pa pravi, da živimo že v atomskem veku. Kar zona te spreletava, ko to bereš. Dokler pripoveduje, kako se je tehnika prej počasi razvijala, si misliš, da smo bili res nekje za luno; tudi stalne izpo¬ polnitve tistih vozil, ki lezejo po tleh, so še kar domače. O radarju že tudi ne¬ kaj vemo, a da zapreš govor brez gra¬ mofonske plošče v ipsofon kot je kovač nekam priprl smrt, in da bodo umetni planeti resnica že v tem stoletju, to so stvari, s katerimi se je treba seznaniti, da te “dogodki ne prehitijo”. In Hafner zna seznanjati s takšnimi stvarmi. To je vsebina tega letnika. Tolle, lege — vzemi to knjigo in preberi jo! Poznojelšek, hčerka Gabriela-Marija-Zo- ra, Stanislavu Šuligoju in Danieli, roj. Maver, hčerka Marija-Ler.ka, Francu Kebru in Pavli, roj. Verhovnik, sinček Jožek, Jožetu Petkovšku in Frančiški, roj. Arhar, hčerka Elizabeta Ana, Anto¬ nu Štihu in Kristini, roj. Maček, hčer¬ ka Ana Jožefa, Valentinu La vriši in Ma¬ riji, i-oj. Zdešar, hčerka Jožefa-Marija, Alojziju Vidic in Ani, roj. Štepec, hčer¬ ka Anica, Francu Hrvatu in Tončki, hčerka Tončka, dr. Francu Kozinu in Francki, roj. Šušteršič, hčerka Julijana, Lojzetu Petriču in Cilki, roj. Dimnik, sinček Jožef-Franc in Tonetu Krauber- gerju in Tilki, roj. Triller, sinček. Iskre¬ no čestitamo! Bolniki. Težave vojnih let in taborišč¬ nega življenja so mnogim zhrahljale zdravje. To se je pri mnogih pokazalo šele sedaj, ko so prišli v boljše razme¬ re, mnogi so si pa sami preveč naložili dela in si tako spodkopali zdravje. Dej¬ stvo je, da so Slovenci zaposleni po ve¬ čini pri najtežjih delih, kar bo gotovo V teku prihodnjih let pokazalo slabe po¬ sledice. Že sedaj imamo 13 jetičnih po bolnišnicah. Res je, da vse jetične oskr¬ buje država, nič pa ni poskrbljeno za njihove svojce, čeprav imajo nekateri od njih družine z malimi otroci. Za te družine skrbi v veliki meri sedaj Ka¬ ritas. Karitas. Karitas je dobrodelno dru¬ štvo, ki so ga Torontski Slovenci ustano¬ vili meseca decembra lanskega leta. Je to posebne vrste društvo, rekli bi mu lahko Vincencijeva konfei-enca, samo s to razliko, da se vsak član obveže, da bo rečno mesečno plačeval 50 ct v dru¬ štveni sklad. S tem je zagotovljen sicer skromen, a reden dohodek, na katerega lahko odbor računa. Izredni dohodki pa prihajajo tudi iz čistega dobička raznih priložnostnih prireditev in podporne čla¬ narine nekaterih, ki zmorejo več in i- majo čuteče srce za pomoči potrebne. Društvo ima že 200 plačujočih članov. V odboru so Janez Stanovnik, predsed¬ nik, Pavla škrl, Jernej Založnik, Berti Markovič in Ivan Marn. Naloga 6 zaup¬ nikov pa je vsak mesec pobrati člana¬ rino. V enem letu je društvo storilo že veliko dobrega najbolj potrebnim med nami. Smrt rojaka. Letalska nesreča 23. av¬ gusta t. 1. je iztrgala moža in očeta mla¬ di slovenski družini v Torontu. Tega dne je mladi Ivan Pretnar prvič, odkar je bil v Kanadi, dobil priliko, da se je dvignil z letalom nad Toronto. S prijateljem- pilctom kanadskega vojnega letalstva v zadnji volni sta v privatnem športnem letalu odletela z letališča, toda. ko se je letalo komaj dvignilo, je že treščilo na tla sredi mesta in zgorelo z obema pilotoma. Pok. Ivan Pretnar je bil rojen 1. 1922 v Celju. V Kanadi zapušča ženo Marijo in dveletno hčerko, katerima iz¬ rekamo 'skreno sožalje. M.K. Anglija Slovenci v Angliji. Tudi letos bomo imeli na razpolago Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953. Ponj Fhko pišete in ga naročite na naslovu: Jože Rehberger, prosvetni referent Slo¬ venskega društva v Veliki Britaniji, 15 Rousbury, Beds. - PORAVNAJTE NAROČNINO! - VSA Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 ima za Severno Ameriko Slovenska pisarna v Clevelandu. Pišite ip naročite ga na sledečem naslovu; Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cle¬ veland 3, Ohio. Mendosa POROKA V nedeljo, dne 16 novembra smo sla¬ vili poroko dveh vrlih članov naše sh> venske skupnosti v Mendozi. Sveti zakon sta sklenila g. Stane Grebenc in gdč. Marija Bajdova. Oba sta bila vneta so¬ delavca v naših organizacijah in je bi¬ la njuna požrtvovalnost vsem vzor. Ka¬ ko se naša skupnost z njima veseli nju¬ ne poroke smo videli na dan poroke. Že v župni cerkvi Christo obrero, kjer jima je g. Mernik podelil zakrament sv. zako¬ na, se je zbralo veliko število Sloven¬ cev. Po poroki je g. Mernik daroval sv. mašo, nakar smo odšli k slovenski služ¬ bi božji, kjer je ta dan odpravil poročno mašo g. Malenšek. Izredno slovesen po- vdarek tej sv. maši je dalo petje sloven¬ skega pevskega zbora pod vodstvom g. Prof. B. Bajuka. Vsakdo je novoporočen- cema iz srca želel božjega blagoslova v -srečnem zakonu. Popoldne se je zbrala prijetna družba pri Bajdovih. Petja in vesele zabave ni manjkalo. Pridružu¬ jemo se čestitkam ženinu in nevesti in prepričani smo, da bo njuno delo in požrtvovalnost za procvit slovenske skupnosti še podvojena. Bog naj ju živi! PROMETNA NESREČA, ki bi skoro terjala življenje dveh naših deklic. Olgi¬ ca Sternova in Jožica Mulcela sta se v nedeljo, dne 23. novembra ob 7 uri zve¬ čer vračali z omnibusom št. 10 proti do¬ mu v Guaymallen. Bili sta pri Božnarje- vih, kjer so imele deklice vajo za pro¬ slavo 8. decembra. Med vožnjo je omni¬ bus trčil s tovornim avtomobilom in se ob hudem sunku prevrnil. Več oseb je blo težko ranjenih, šofer avtobusa pa je naslednji dan v bolnišnici za poškodba¬ mi umrl. K sreči sta obe deklici le malo opraskani. Sternovo so prepeljali v bol¬ nišnico, kjer so ji zašili rano na čelu, Miličeva pa zdravniške pomoči ni potre¬ bovala, ker se je le nekoliko potolkla, želimo jima hitro ozdravitev! OSEBNE NOVICE Družinska sreča. G. Andrej Jelen in ga Zinka, roj. Skvarča iz San Justa sta 23. novembra t. 1. dobila sinčka, česti¬ tamo! Božič bo kmalu tu Lepe jaslice veliko pripomorejo k pravemu božičnemu razpoloženju! Dobili smo povsem nove lepo izdelane kombinacije. Veliko izbiro malih in velikih jaslic in posameznih kipcev Vam nudi naša trgovina s papirjem in nabožnimi predmeti Sanferia y Papeleria SANTA JUHA VICTOR MARTINEZ 39 BUENOS AIRES Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-G904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Najcenejša in najzanimivejša knjiga je Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 Nad 90 lepih slik in 256 strani pestre vsebine. Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije v vsako slovensko družino! C © S IJ L I C If AGENCIA ADRIATICA - PASAJES MARITIMOS Y AEREOS AV. DE MAYO Gl G - T. E. 30-39GG Prodaja voznih listkov za potovanje z ladjami in letali. — Vozni listki za potnike na poziv (llamada) iz Evrope po uradnih cenah. (Govori slovensko in si slovensko tudi dopisuje) FOTOGRAFIJ E odhoda iz taborišča Spittal GO T O V E ! • Saj nisem fotografiran! Kaj veš. Vsakdo je bil posnet. • Zato dvigni svoje fotografije bodisi zase ali za sloven¬ sko strnjeno naselbino v ateljeju SAN MARTIN P t e . PERON 97 (Biv. ulica Bs. As., pol kvadre od Trga San Martin) Vsem znancem in prijateljem sporočava žalostno novico, da ie dne 1. oktobra 1952 umrl v Devici Mariji v Polju v 65. letu starosti gospod ANTON JERIHA, mizarski strojnik K večnemu počitku so ga položili dne 3. oktobra 1952 na poko¬ pališču v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. Dragega pokojnika priporočava v molitev Brat Nace Jeriha nečak Lado Jeriha Buenos Aires, 1. decembra 1952. PRAVNA POSVETOVALNICA SVOBODNE SLOVENIJE Vprašanje: V delavnici imamo capa- taza, ki nas zmerja z vsemi mogočimi psovkami? Ali je tako zmerjanje zado¬ sten vzrok za zapustitev službe? Odgovor: Delavska sodišča v Buenos Airesu in v provinci Buenos Aires so se glede vprašanja žalitve delavcev posta¬ vila na različna in tudi nasprotujoča si stališča. Nekatere razsodbe smatrajo žaljivo zmerjanje za zadosten razlog, da d daveč zapusti službo s pravico do od¬ škodnine, druga sodišča pa zopet sma¬ trajo, da ni smatrati zmerjanja kot ža¬ ljivko, zaradi katere bi se delavec lahko smatral za odpuščenega. Nedavno je delavsko sodišče v Čiudad Eva Peron razsodilo v nekem konkret¬ nem primeru, da ima ravnatelj neke u-1 stanove pravico zapustiti službo ob pra¬ vici do odškodnine, ker ga je predsednik ta ustanove ozmerjal, češ, da mu manjka inteligenca. Tudi višje sodišče je to raz¬ sodbo potrdilo. Na gornje vprašanje ne moremo od¬ govoriti z vso gotovostjo zaradi različ ne prakse delavskih sodišč in pa, ker tu¬ di ne vemo, kakšne so žaljivke omenje nega capataza. Svetujemo, da se za en¬ krat obrnete na delodajalca in pri njem protestirate zoper capatazovo izražanje. DRUŠTVENI OGLASNIK Krajevni odbor Društva Slovencev v Lanusu vabi vse Slovence in Slovenke na prosvetno predavanje, ki bo v nedeljo 14. decembra t. 1. takoj po slovenski sv. maši. Predava g. Rudolf Smersu o ar¬ gentinski delavski zakonodaji. OBVESTILA SK Slovenija bo priredila v nedeljo, 7. decembra t. 1. ob drugi uri popoldne no¬ gometno tekmo v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia s športnim klubom Slo¬ vaška. Ljubitelji nogometnega športa vabljeni! 'Marsikdo Se ne ve ... ... da je drobna miš, ki si je pri¬ pravila gnezdo v motorju električ¬ nega brzovlaka na progi Ceres — Torino v Italiji, ustavljala ta vlak na vsakih nekaj kilometrov. Vla¬ kovodja je po dolgi preiskavi do¬ gnal vzrok, ni pa mogel odstraniti miši, ker je počivala ravno na enem od, električnih stikal z na¬ petostjo 4-000 voltov. Na postaji v Torinu so miš odstranili, ki jo je pa ubila elektrika v trenutku, ko se je je dotaknil električar z az¬ bestno rokavico. .. .da je bilo pred nekaj leti na Kitajskem 7.000 do 10.000 misijo¬ narjev, katere pa komunisti iz¬ ganjajo tako hitro, da do konca tega leta ne bo nebenega, razen ti¬ stih, ki so v ječah, če tempa ne bo¬ do zmanjšali. .. .da se je število zločinov v USA v mestih zvrnilo za 10,2 % v primeri z lanskim letom, na deže¬ li pa padlo za 7,3%. Statistika za prvo polovico letošnjega leta kaže, da se je zgodila 1 tatvina vsakih 26 sekund, tatvina avtomobila vsa¬ kih 2,45 minute, napad na človeka vsakih 6,23 sekunde, rop vsake pol ure, umor pa vsake 4,6 minut. V pol leta letos je bilo v USA skupaj 1,022.000 težkih zločinov. .. .da je postal prvak težke ka- tegorije v boksu Amerikanec Rocky Marciano, ki je v trinajsti rundi potolkel dosedanjega prvaka Joe Walcotta v Filadelfiji. .. .da se po ugotovitvah stro¬ kovnjakov Anglija počasi potaplja, zlasti njena vzhodna obala. Za London so ugotovili, da se je nje¬ gova nadmorska višina v zadnjih sto letih znižala za 22 cm. V pri¬ hodnjih sedmih letih bodo stro¬ kovnjaki izdelali točno poročilo o potapljanju Anglije. S. P. D. vabi na svoj IV. družabni večer s plesom ki bo še letos, v soboto 27. deeemulsra 1952 Pri nas "luštno" bo da še n'kol ne tako!!! Lastna režija! Cene zmerne! CALLE AUSTRIA 2064 Višina Santa Fe 3000 Za tvrdko Marijan Kocmur — orarna in zlatarna Tel. 76 - 9160 "ČASA B©YII” OLAZABAL 233G pol kvadre od Cabilda 2300 MIKLAVŽ- Ves v siju sreče in lepih daril za vas in vaše drage Otresajte se posplošene mode in uveljavljajte svoj okus pri nakupu daril svetovno znanih pforzheimskih izdelkov nakita, ki trajno krasi v zlatu in srebru. Cene vsakomur dostopne. Kvalitetne zlate in jekle¬ ne ure vseh svetovnih znamk. Poljubna mala darila za okras doma. Tudi za naše male srčkana darilca — Miklavža. (Ob sobotah popoldne se lahko naše strdnke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev. 5.) Hitro: v 20 do 25 dneh! Najbolj poceni: Primerjajte naše cene s cena¬ mi ostalih paketnih agencij. Zahtevajte naš popolni cenik! PAKEIP0RT -TRST pošilja moko, riž in sladkor v vrečah in pakete z živili po 5,10, 15,20 in do 100 kg težke, ki so oproščeni vsake carine. Obiščite nas in bomo paket se¬ stavili skupno. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Odpošiljamo pakete tudi iz Buenos Airesa. Nekaj cen v Pesosih za 1 kg blaga neto: kava 37, sladkor 7, testenine 7, čaj Ceylon 60, poper 120, riž 8, olivno olje 27 itd. Vreča bele moke 45 kg $ 290.— franco prejemnik. Poštnina: 4.5 kg $ 40.00 - 9 kg $ 58.00 - 14 kg $ 70.00 in 18 kg $ 80.00 Lahko pa naročite tudi večje darilne pakete kot 18 kg. Celo do 100 kg! Naročila in navodila: Oton Fresl, Reconquista 656/1-2, Buenos Aires, Telefon 31-2241. Uradne ure: Ob delovnikih od 10.—12.30 ure in od 15.—18.30 ure. Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644