<®fo 50-letnici ustanovitve Kominterne i. Za mesec marec 1919 sta Lenin in Trockij sklicala ustanovni sestanek III. Internacionale, ki naj predstavlja centralo vseh revolucionarnih delavskih gibanj za organizirane svetovne proletarske revolucije. Lenin je bil ob svojem prihodu v Leningrad aprila 1917 prepričan, da revolucija tam ni , ruska“, ampak začetek svetovne revolucije, zato jo jo pozdravil: „Živela svetovna revoluciji“ Tako je verjel, da so bo Iskra, ki sc je vžgala v Rusiji, razža-rola v požar v Berlinu in od tam čez vso Evropo in ves svet, da je na tem prvem sestanku marca 1919 — pred petde-etimi loti — z gotovostjo pritrdil: „Stopali smo na sam prag zmage komunizma po vsem svetu!“ Tedaj so jo začela torej tista organizirana sila, ki si je dala v svoj program, da ,.jc eden njenih najbolj važnih objektov — sistematično in neutrudno pobijati religijo (Program) in o kateri je rekel Pij XI., da se je „začela z njo propaganda, resnično satanska, kakor je svet še ni poznal; propaganda, dirigirana iz enega samega centra in spretno prirojana za razmere posameznih narodov...“ To je KOMINTERNA (KI), kakor je ime dobila šele po -II. kengresu (1920), ko so vse včlenjene stranko prevzelo ime Komunistična. Na III. kongresu KI 1921 so spre- 1 jeli komunisti tistih znanih 21 pogojev za spre‘cm KP v KI, med katerimi je trdi ta, da vso stranko morajo brezpogojno pomagati vsem socialističnim državam v bojih s kontrarevolucionarji ... (točka 14). Odloki KI so obvezni ca vse stranke... “ V teh prvih treh lotih sta bila Lenin — kakor tudi prvi predsednik KI Zinov-jev — prepričana, da bo svetovna rc-voluciia zmagala preko Berlina— Avstrije—Madžarske in Italije ter bo — kakor sc je Zinovjev izrazil: ,,v enem letu vsa Evropa komunistična". Toda neuspeh ogrske revolucije — ko je za hip tudi slovensko Prekmurje padlo pod komunistično oblast! —, odpor avstrijske socialdemokracijo, ki je ustvarila svojo ..pr sobno ..poldrugo Internacionalo“, polom v Italiji, ko je vstal proti njej fašizem, zlasti pa vojaški zlom Rdeče armade pred Varšave: vse to je rešilo tedaj Evropo pred gotovo zmago Kominterne. Kominterna so je obrnila na — vzhod in težila zre-volucionirati Kitajsko in Azijo. „Ko bo naša Azija s svoiimi 800 milijoni ljudi, pa Afrika... ho šele nastala prava svetovna revolucija“... Ob petletnici novembrske revolucije je mogel Lenin samo še svetovati včlanjenim partijam: „Niti ena od civiliziranih dežel nas ne podpira, nasprotno: vse so proti nam! Ruska revolucija 'je bila samo ena izkušnja, katere pa nismo znali eksportirati na tuje. Iz nje se more svet kaj naučiti, zato študirajte!“ Odslej je KI ustanavljala visoke šole za tuje revolucionarje, šolala agente za vse kontinente, pošiljala tehnike revolucij izučevati domače kadre... pa se je tudi notranje konstituirala, postavila statut in program, ki navezuje naravnost na Marksov Manifest: „Mi nimamo za kaj skrivati svojih ciljev, odkrito izjavljamo, da naš cilj more biti dosežen le z nasiljem... Naj vladajoči razredi treseta’’o pred komunistično revolucijo“ (1928). Tedaj je nastopil že Stalin, ki je prekinil z Leninovo in Trockijevo „permanentno revolucijo po svetu“ in zmagal s svojo tezo o utrditvi „komunizma v eni sami državi“, namreč v Rusiji. Tako so odslej vse svetovne stranke morale delati za komunizem v Sovje-tiji, ki je postala „domovina komunizma in njega trdnjava ter garancija za svetovno revolucijo“... Ves svet je delal za ZSSR in ZSSR je delala za vos svet — revolucijo. Državljansko zanimiva je prisega čilenskih komunistov: „Zvesti koristim svoje domovine in suverenosti in neodvisnosti narodov, pri- SOVJETI $© ZAMENJAM DUBČEKA S MUSAMI Izvršni odbor češkoslovaške partije se je pretekli teden sestal na tajno se-io, na kateri so pod sovjetskim pritiskom rehabilitirali deset češkoslovaških komunističnih veljakov, ki jih jo Dub-čekov režim ob svojem nastopu po zru-šenju stalinističnega Novotnyja označil za izdajalce. Izvršni odbor partije je objavil, da Bilak, Barbirek, Kolder, Pillcr, Rigo, Svcstka, Lenart, Kapok, Indra in Jakes „niso krivi izdajstva in kolaboracije“ s sovjetskimi zasedbenimi oblastmi. „Te obtožbe so bile razširjeno med prebivalstvo brez dokazov ter je bilo vse to organizirano z gotovimi protirevolucionarnimi nameni,“ pravi partijska izjava. „£o vedno ostala nezaupanje do tovarišev, obtoženih izdajstva in kolaboracije tor averzija do njih mod splošno publiko. Teda to stanje mora prenehati ter bo treba v-bodočnosii dokazati tako obtožbo,“ zaključuje izvršni odbor partije rehabilitacijo omenjenih komunistov. Moskva je češkoslovaški kom. par-tiji postavila tri zahteve: 1) Obnovo tornega sodelovanja z ostalimi članicami Varšavskega pakta, češkoslovaška vojska mora biti aktivni dol pakta ter odpraviti moralno krizo med svojim vojaštvom; 2) Obnovo tesno naslonitve češkoslovaškega gospodarstva na Come-ocn. Praga so mora obvezati izpolnjevati vsa določila sovjetsko gospodarsko skupnosti tor so izmotati iz gospodarsko krize; 3) Obnovo vodilne komunistično partijo v vsem življenju češkoslovaških državljanov. Pod sovjetskim pritiskom Dubčckn 'i ostalo drugega, kakor da je na za-"edaniu izvršnega odbora partijo poda! ostavko ter je bil na njegovo mesto z p’-azom iz Kremlja postavljen 56-Ictni Slovak Gustav Husa’", ki se je ves čas od sovjetske okupacijo češkoslovaško zavzemal za sodelovanje c sovjetskim okupatorjem. Dubčeka so na zasedanja izvršnega partijskega odbora obtožili, da je vodil državo „v slepo ulico“ in da je škodoval češkoslovaškim odnosom z Moskvo. Istočasno z odstranitvijo Dubčeka je bilo objavljeno, da so zmanjšali število članov prezidija partije od 21 na 11. Izključili so vse tkim. napredne člane prezidija. V novi prezidij pa so bili imenovani poleg dosedanjih članov Husaka, Dubčeka, černika, Cvobode, Erbana, Ca -dovskega še konzcrvativci Bilak, Filler, Coiotka, Cčrougal. Smrkovsky je bi! iz izvršnega partijskega odbora izključen, Dubček pa je postal predsednik Federalne skupščino, mesto, ki ga je doslej irr.el Smrkovsky. Po češkoslovaški so spremembe spot mučno odjeknile med prebivalstvom. Fr-vi protestni nastopi so bili med praškimi študenti, ki so se takoi po objavi novih oblasti zbrali v večjem številu na znanem praškem trgu sv. Venceslava. študentje na praški filozofski fakulteti so v znak protesta proti sovjetskemu pritisku organizirali dvodnevno zasedbo fakultetnega poslopia in stavko. Novi pro-sovjetski komunistični diktator češkoslovaške Hucak pa je v j svojem prvem radijskem in televizij-1 skem govora objavil, da so „posamezni č’ani ultra-naprednih skupin že terorizirali posamezne komuniste v naši državi, Kam bi vre to peljalo, če naš izvršni par!ijski cdbor rte bi nastopi!7 V državljansko voino? Ali pa bi morali čakati, da bi kdo izzval sovjetske čete. da bi stopilo v akcijo v svojo zaščito?“ je opravičeval Husak svoje pro-sov-sko stališče in zrušitev Dubčeka. „Načelo demokratičnega centralizma je bilo oškodovano. Ljudje bodo sedaj govorili: Tu prihaja novi Novotny. Ljudje bodo primerjali' naše delo z delom prejšnje vlade, ki da jim ni storila niš zlega. Toda tako sttenie je nevzdržno In tako ni mogoče delati,“ jo zagrozil češkoslovaškemu prebivalstvu novi diktator Husak. Nixon se izmika iz Vietnama V Parizu so se pretekli teden po-iavile novice o severnoameriškem umi-kn večiega števila vojaških oddelkov iz Vietnama. Toda ta poročila je zavrnil z jasno izjavo Nixon sam, ki je na tiskovni konferenci objavil, da ,no preučuje enostranskega umika ameriških oddelkov iz Vic'nama. Tega ne bom storil, tudi če bi ugotovil, da bi bil tako bolj priljubljen v ZDA,“ je pribil Nixon. Severnoameriški predsednik je nadalje poudaril, da nima nobenih načrtov za zmanjšanje števila ameriških voiaškib oddelkov v Vietnamu, vse dotlej, dokler no bi opazil resničnega na-oredka v eni izmed naslednjih treh fočk: 1) Izvožbanie iužnovietnamskih "ojaških oddelkov, da bodo mogli prevzeti več bojnih akcij; 2) Zmanjšanje segamo tudi, da bomo stali na čelu našega liudstva z namenom, da branimo in podniramo aktivno ZSSR. če bi se fmperializrri kdaj obrnili proti njej.“ In po svetovni vojni smo bili priče izjavam KP USA, Italiie itd., da v primeru konflikta s ZSSR ne bodo branili svoie narodne zastavo, amuak zadevo ZSSR. — Kominterna je stala na čelu tega kulta Moskve in njenega šefa Stalina. Vse stranke po svetu so poslušale glas iz Moskve, ki se je zapovedajoče vmešavala z navodili v angleške zadeve (zadeva ARGOS), s pismom v Španiji. kamor je KI poslala svojo internacionalno vojsko, snovala „skupne fronte“, pa po 1. 1935 Lindske fronte. Vse spremembe moskovskih taktik so morale KP sprejemati brez ugovora: tako zopetno povezavo s social-patrioti, ponuditi roko katoličanom, klicati za vojno ali za mir, sovražiti fašiste, pa so spet — vezati z njimi s paktom Molotov—Ribbentropp; pa zopet na klic Stalina pomagati s sabotažami in partizanstvom v zaledju nacističnih zasedo „ruski domovinski vojni...“ Povelje, ki je obvezovalo že od I. 1920 vse KP po vsem svetu! boievania v .Tužncm Vietnamu: 3) Premik mirovnih razgovorov v Parizu z mrtve točke. Z ozirom na raketno oboroževalno tekmo med ZDA ter Moskvo in Pekingom je Nixon dejal, da ZDA no morej” zaostajati za sovjetsko rakc'no napadalno silo, ki je v zadniih dveh letili narasla za več kot 60 odstotkov. Prav toliko se ic v zadniih dveh letih zvišala tudi sovietska podmomiška sila. Atcmsha oborožitev rdečo Kitajske pa bo v letih 1973 in 1974 že tako na-rrcdovala, da bo postala nevarna za '-o-omoameriška mesta sama. „Zato ZDA ne moreio dopustiti, da bi jih katera koli cd obeh komunističnih velesil prehitela v tem pogledu,“ je zaključil Nixon. Čredi svetovne vojne — 1943 — pa ie Stalin nenadoma razpasti! KI. Vrgel ie peska v oči svojim zaveznikom, češ da ne misli več na svetovno revolucije ter le zato vreden pomoči demokratov. Dobil jo ie v rolni meri in z nieno r.o-močio ima danes KP vso Vzhodno Evrono in zažiga znova svet na vseh kontinentih: v Aziii. Afriki. Kubi itd, le da. ima zdai v tem še enega tekmeca-Kitajsko. Dve metedi za isti čili: svetovna revolucila. Kitajska.: za pospešeno takojšnjo revolucijo. Moskva: s ko-, eksistenčno pridobiti čas za poznejši dokončni obračun z imperializmom... kliub temu, da je sedaj prav ona sama največji svetovni imperialist... Kominterna živi še dlie v Kominformu... fn dekitia v Varšavskem paktu, to je: v rdeči armadi... in floti....Dokler ka- pitalizem in socializem živita bok ob boku, no moremo živeti v miru... eden ali d"ugi bo bral bilje ali kapitalizmu ali Sovietiji. Pomeni samo: odlagati voino,“ je zapisal Lenin, oče nove za-misR svetovne revolucije, ustanovitelj Kominterne. Tine Debeljak El asesinato sigue siendo su método En la calles de München personas desconocidas han atontado y matado a Ratko Obriscvic, editor del vocero de los inmigrantes anticomunistas serbios “Iskra”. Este Serbio de 50 años es una nueva víctima en las filas de los inmigrantes anticcmunistas yugoslavos, que residen en esta ciudad alemana, informó la agencia noticiosa inglesa Reuter. Es éste o'ro ejemplo de la hipocresía comunista. Después que el régimen yugoslavo pregonó la amnistía y extiende su mano, sus agentes asesinan a personas amantes do la democracia y la libertad. Umor je še vedmo mjiiaov® sredstvo Na miinchenskih ulicah so neznanci streljali in ubili preteklo soboto ponoči Ratka Obrirovica, izdajatelja srbskega emigrantskega protikomunističnega glasila “Iskra”. 50-!etni Srb jo bil nova žrtev vrste umorov jugoslovanskih protikomunističnih emigrantov, ki živijo v tem južnenemškem velemestu, je zapisala britanska obveščevalno agencija Reuter. Nov dokaz komunistične hinavščino. Potem ko jo režim proglasil amnistijo in ponuja roko, njegovi agenti morijo demokratične in svobodoljubne ljudi. Severna Mereja — drobiž eîbosI Mgs&vo lia Pekingom Severna Koreja je pretekli teden nad mednarodnimi vodami sestrelila a-meriško vohunsko letalo ter je 31 mož posadke sestreljenega letala izgubilo življenje. Na morskih valovih so ameriška in sovjetska letala ter ladievje našli ostanke letala ter dve trupli, ki so ju prepeljali na eno od ameriških letalskih oporišč na Japonskem. V ameriškem Pentagonu tor v Beli hiši v Washingtonu jo zavrelo. Nekateri ameriški senatorji so predlagali, naj bi PDA povrnile Severni Koreji z atomskim napadom, drugi pa so zagovarjali nrevidno in premišljeno politiko spričo te nove napadalnosti severnokorejskih komunistov. Vsa država je pričakovala Nixonovc izjave. Ta je pretekli petek, po delnih ugotovitvah incidenta, javno izjavil, da bodo severnoameriška letala nadaljevala : izvidniškimi poleti vzdolž severnokorejsko obalo nad mednarodnim morjem, bodo pa odslej naprej zavarovana z oboroženimi lovskimi letali, ,za odbitje slehernega komunističnega napada." Opazovalci razvoja na Dal 'nem vzhodu menijo, da je Severno Korejo potisnila v nov resen incident z ZDA Moskva, čeprav jo poslala svoja letala za. reševanje morebitnih preživelih članov posadke sestrel¡enega ameriškega letala. Moskva hoče namreč povzročiti Pekingu čim več težav v Aziji ter si pridobili zaveznikov med partijami, ki so sosede s Kitajsko, za prihodnjo komunistično vrhunsko konferenco, ki jo napovedana v Moskvi 5. junija t. 1. V slučaju ameriške vojaške reakcije proti Severni Koreji bi bila Kitalsita prisiljena dejansko priskočiti Severni Koreji ra pomoč in se tako zaplesti v spopad z ZDA, sicer bi izgubila ugled, ki ga med komunisti v Aziii uživa vslcd svoje bojevitosti nroti Wasbinglcm. Z zapletom Kitajske v spopad z ZDA pa bi Moskva odvrnila nevarnost kitajskih izpadov proti lastnim področjem v Sibiriji. Iz življenja In dogajanja v Argentini Val skrivnostnih napadov V zadnjih dneh je pretresel argentinsko javnost val napadov na vojaške postojanke. Višek jo dosegel v nedeljo 20 t. m., ko je na posledicah ran, ki jih jc dobil ob nočnem napadu, umrl mornariški kaplar bolničar Juan A. Or-tiz. — Ves proces se je začel v soboto 5. t. m„ ko so neznane osebe napadle stražniško postojanko v vojašnici Campo do Mayo in odnesle manjšo količino orožja (24 ur preje se je tam nahajalo 600 pušk). Sledil je nočni poizkus propalad je na radio El Mundo, ki so ni posrečil. — V torek 15. ponoči, je stražnik na vojaškem letališču v Mar del Plati preprečil, da bi se neznanci približali postojanki. Ti so streljali nanj in ga ranili, a je napad kljub temu odbil. — Istočasno so oblastem naznanili več poizkusov kraie orožja, tako v privatnih trgovinah, kakor v raznih strelnih klubih. — V petek 17. je straža preprečila napad in krajo v vojaški tovarni eksplozivov v Villa María v Cordobi. — Končno so neznanci v nedeljo 20. ponoči iz avtomobila streljali na stražo mornariške bolnice na bazi Rio Santiago pri La Plati, kjer je bil smrtno ranjen prej omenjeni mornar. Na časnikarski konferenci je notra-nii minister dr. Guillermo Borda označil te napade kot posamezne poizkuse, da se prepreči vzdušje miru in reda, ki vlada v državi. Dejal je, da ti napadi odgovarjajo določenim političnim tendencam, vendar zanikal, da bi bili pod kakim skupnim vodstvom. Zatrdil je tudi, da so varnostni organi podvzeli vse ukrene, da so v nadaljnje prepreči ponavljanje teh dejanj, in da se krivci poiščeio in kaznujejo. V noči med torkom 22 in sredo 23 pa je policijska komisija odšla, da preišče stanovan’e v severnem delu Buenos Airesa, kjer naj bi se nahajale sumljive osebo. Ko so vstopili, jih je sprejel rafal iz brzostrelke ter je bil ubit en oficir, drug pa ranjen. Komisija je prijela v stanovanju dva moška in eno žensko, ter zaplenila večje količine eksplozivov. Kratke novice V Rosariu so imeli hude poplave. Nalivi in nasprotni veter so povzročili naraščanje voda. Večji deli predmestij so bili pod vodo. Zaradi vedno večje nevarnosti so so ljudje začeli umikati iz poplavljenih krajev. Tako je bilo preseljenih nad 3.000 oseb; bilo je tudi več ponesrečencev, od teh trije smrtni slučaji. V zadnjih dneh so vode pričenjalo upadati. Z zakonom je argentinska vlada potrdila izdajo novega pesa. Protivrednost s sedanjim bo 1 — 100. Razmerje z dolarjev bo pa 1 dolar za 3,5 arg. pese. Novi bankovci bodo stopili v uporabo najkasneje s 1. jan. 1970. Zamenjava se bo izvršila postopoma. Medtem bodo v obtoku tudi stari a pretis-kani bankovci. V kraju San Miguel se je v ponedeljek 21. t. m. pričelo izredno zasedanje arg. škofovske konference. Pošve -ča se predvsem študiju socialnega problema, ter bodočih konkretnih akcij na tem področju. Moderni kino Vatikanski dnevnik L’Osservatore Romano je 8. t. m. objavil članek, v katerem pravi, da je raven današnje filmske produkcije padla tako nizko, da bo kmalu nemogoče iti v kino, ne da bi človek imel občutek, da jc vstopil v „nedostojen prostor, v javno hišo“. Filmski kritik Claudio Sorbi je pravilno zapisal, da „kino postaja drugi veliki"" ‘izvirni greh’, greh človeštva, skupni greli, je vsega človeštva odklonitev Lepote, Dobrote in Resnice“. „Mislim, da ni veliko upanja za bodočnost filma. Kmalu, če že ne sedaj, ne bo več mogoče vstopiti v filmsko dvorano, kajti že samo vstop, naj bo program !\ti> > •■••n koli, bo pomenil vstop v nedostojen prostor, v javno hišo,“ je zaključil kritik. Začetek študijsket/a leta na Ukrajinski univerzi s slovenskim oddelkom V nedeljo, 20. t. m. je bila v mali dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu slovesna otvoritev letošnjega študijskega leta na Fakulteti za filozofijo in humanistične vede s slovenskim oddelkom Ukrajinske katoliške univerze papeža sv. Klementa v Rimu. Slavnosti so so udeležili buenosaire-ški pokrovitelj fakultete ukrajinski metropolit msgr. Andrej Sapelak, dalje dr. Alojzij Stare, ki je zastopal zadržanega direktorja slov. dušnih pastirjev msgr. Antona Oreharja, tajnik Narodnega odbora za Slovenijo Miloš Stare z gospo, predsednik ukrajinskega osrednjega društva dr. A. Ivanicky. delegati slovenskih in ukrajinskih ustanov in organizacij ter številno občinstvo. Frircditev je začel dekan fakultete univ. prof. dr. B. T. Halajczuk, ki jo v zgoščenem prikazu podal uspešno delovanje fakultete v minulih dveh letih njenega obstoja, nakar je škof msgr. Andrej Sape^k izročil v imenu vrhovnega pokrovitelja univerze kardinala Slipyja dr. Tinetu Debeljaku opečateno listino o njegovem imenovanju za rednega profesorja na tem vseučiliškem zavodu. Dr.: Tine Debeljak se jo zahvalil msgr. Sapelaku za visoko imenovanje, ki mu ga je podelil kardinal S!ipyj, navzoči pa so z aplavzom potrdili priznanje, ki ga je bil deležen dr. Tine Debeljak za svoje vztrajno in neumorno delo na znanstvenem poprišču. Glavna točka prireditve je bilo nastopno predavanje univ. prof. dr. Vinka Brumna o temi: Pedagogika kot znanost. Predavatelj je dokazal, da spada pedagogika v skupino teoretičnih znanosti, dasi posega v svojem delovanju tudi v področje praktičnih znanosti, odn. od tam jemlje sredstva za doseganje svojega cilja, ki je namerna izboljšava izključno človeških sposobnosti. Grafični prikaz tvarine, povezan z jasno kastclianščino, v kateri je govornik nodajal svojo snov, je omogočil poslušalcem, da so z lahkoto dojeli jedro problema, ki si ga je bil univ. prof. dr. Vinko Brumen izbral za letošnie otvoritveno predavanje. Dekan fakultete dr. B. T. Halajczuk je pravilno označil dr. Brumnovo predavanje za „neprekos-Ijivo“. Navzoči so govornika nagradili z glasnim aplavzom, nakar jo dr. Halajczuk naznanil, da se bodo predavanja v slovenščini začela v petek, 25. t. m. ob £'0. uri, v kasteljanščini v soboto. 26. t. m. ob 17. uri ter v ukrajinščini v nedeljo, 27. t m. ob 10. uri. W©vf peslisisî centralizma w jugoslovanskem elektrogospodarstvu Doma se v zadnjem času veliko razpravlja o predlogih za integracijo, ki jo pripravlja tkim. Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva .TUGEL, Izvršni svet Slovenije je že v februarju 1. opozoril na dejstvo, da pokrivajo te teže stare centralistične in administrativne poglede na gospodarjenje v e'ektrogospodarstvu. Odločno je odklonil take poskuse, v katere se pod plašnem samoupravljanja skrivajo poskusi za centralizacijo in prelivanje sredstev «a posamezna območja in to zlasti s predlagano enotno ceno električne energije, ne glede na stroške proizvodnje. Ozadje teženj za decentralizacijo, ki se pojavljajo v enem delu jugoslovanskega elektrogospodarstva, je sledeče: Doma so v glavnem že lani prebrodili kronično pomanjkanje električnega toka. To velja zlasti za Bosno in Hercegovino. Letošnji presežek elektrike v tej republiki so presodili na eno milijardo kilowatnih ur, kar spravlja ta-mošnje termoelektrarne v nevaren položaj. Temu so krivi sami, ker so gradili nove termoelektrarne mimo nasvetov Strokovnjakov in je celo hrvatska republika morala odložiti gradnjo nekaterih termoelektrarn. Pristojni organi so bili obtoženi, da sprejemajo gradnjo novih elektrarn nepremišljeno in brez ekonomskih analiz možnosti plasiran is električne energije. Sedaj pa take posledice skušajo prevaliti na druga e-nergetska območja. V podobnem položaju bo predvidoma v kratkem elektrogospodarstvo' v Srbiji, ki poleg ogromne djerdapsks elektrarne gradi verigo termoelektrarn ob lignitnih bazenih in sicer dva velika bloka po 200 megavatov na Kosovu in prvi blok termoelektrarn na bazi ko-lubarskega lignita v Obrenovcu z dve-r ma agregatoma po 210 megavatov, ki bosta začela obratovati že to leto. Zato govori integracijski elaborat .TUGEL-a da bo treba v energetski bilanci upoštevati BiH in Srbijo kot „potencialna izvoznika energije.“ Da bi mogli tako plasiranje električne energije doseči „s samoupravnimi dogovori“, je malo verjetno. Za to bi bilo treba znova uvesti centralizacijo določanja v poslovanju elektroenergetskih podjetij ter centralizirano določanje o gradnji novih objektov. Sttališče Slovenije je v jugoslovanskem tisku izzvalo različne komentarje. Sloveniji očitajo, da je proti enotnemu energetskemu sistemu, ker pač istovetilo enoten sistem s centralističnim u-pravljanjem. Elektrogospodarstvo Slovenije pa pojmuje enoten elektrogospodarski sistem kot tehnološko in tehnično celovitost in skladnost delovanja elektroenergetskih zmogljivosti. Zlasti je za Slovenijo nesprejemljiv sistem enotnih cen, ki v bistvu pomeni pokrivanje deficitov in prelivanje sredstev skozi cene. Prav tako nesprejemljivo je centralno odločanje o gradnji novih elektrarn. To bi pomenilo, da- se energetika izloči iz nacionalnega gospodarstva republik. Zato je temeljna zahteva slovenskega elektrogospodarstva, da se eno in drugo prenese v pristojnost republik. Enotne cene, povezane s skupnim kritjem deficita, so se že izkazale v praksi kot neekonomske in dajejo tudi samo potuho slabemu gospodarstvu in neodgovornemu trošenju sredstev. Slovensko elektrogospodarstvo ni proti elektroenergetskim bilancam, saj ie Slovenija prva izdelala tako bilanco, ki je zlasti vezana na medsebojno izmenjavo energije za kritje občasnih primanjkljajev ali za uporabo občasnih presežkov. Take bilance so potrebne tudi za izmenjavo energije s sosedniimi državami. Je pa proti obveznim elektroenergetskim bilancam v tem smislu, da se centralno odrejajo ali korigirajo potrebne potrošnje in predpisuje način zadovoljevanja teh potreb s centralnim odrejanjem dinamike proizvodnie posameznih elektrarn. Slabe izkušnje so v tem oziru imeli predvsem leta 1967. ko je obvezna bilanca v nasprotju s predlogi Slovenije predpisala omejevanje proizvodnie v termoelektrarnah v poletnih mesecih, da bi onemogočili praz-nitev vodnih akumulacij, kar je povzročilo v jeseni istega leta velike težave in omejitve v potrošnji električne energije. ©dpi*!© pisni® izvršnemu svetu SIS. Slovenije Občinska skupščina Črnomelj je na seji 7. aprila t 1. sprejela sklep, da bo 7 odprtim pismom izvršnemu svetu Slovenije obvestila javnost, da ne prevzema odgovornosti za posledice, ki bi utegnile nastati ob letošnjem izredno težkem proračunskem položaju. Ta občina ima že nekaj let težave pri financiranju družbenih potreb iz proračuna, ki so nastale zaradi neobjektivnega dopolnjevanja občinskega proračuna. Obvestili so republiške organe. Že leta 1967 je zmanjkalo denarja za kritje najnujnejših izdatkov, ki jih mora občina plačevati po zakonu in pogodbah. Takrat so obiskali Črnomelj predsednik izvršnega sveta Slovenije z nekaterimi člani in predstavniki sekretariata za finance. Ugotovili so, da je stanje res ne- mogoče in predlagali, naj za leto 1967 najamejo sanacijski kredit pri KBH Ljubljana v znesku 1,250.000 din. Hkrati so obljubili, da bo pri dopolnievanju občinskega proračuna v letu 1968 to upoštevano. Obljuba ni bila izpolnjena, zato so se dolgovi lani še kopičili, proračunska prošnja pa je znašala na prebivalca samo 186 dinarjev. Občini se še naprej godi krivica, prizadeta v prejšnjih letih. Občinska skupščina Črnomelj za stanje v proračunu ob nezainteresiranosti republiških organov ne more odgovarja?!. Pismo zaključuje: „Kljub posebni in izjemni problematiki naše občine, ne zahtevamo nič drugega, kot enakopravno obravnavanje črnomeljske občine v slovenski socialistični skupnosti.“ Bohoričeve „Zimske uriceei Nedavno smo v Svobodni Sloveniji poročali o pomembnem znanstvenem delu, ki ga je izdala Trofenikova založba v Muenchnu o Brižinskih spomenikih v slovenščini, nemščini ir, latinščini v svoji zbirki „Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen“. Pri njenem izdajanju sodelujejo znani slovenski in nemški slavisti-profcsorji kot n. pr. Alois Schmaus, Anton Slodnjak, Linda Aitzenmüller-Sadnik, H. J. Ki.'is-ling, Leopold Kretzenbachor, Alfonz Gspan, Branko Berčič in Jože Pogačnik. Nedavno jo izšla v tej zbirki že četrta knjiga in je slavistom doma in v svetu posredovala faksimilirano izdajo Adama Bohoriča prvo slovnico slovenskega jezika, znano pod naslovom „Arcticao. horulae“ — Zimsko urice. Njen pomen je v nemško pisanem uvodu označil dr. Branko Berčič. Iz Nc teoretični nc praktični komunizem ne pozna nad seboj nobene višjo sile, nc Eoga ne kakega Kantovega ali drugačnega kategoričnega imperativa. Vsakočasno njegovo vodstvo je nezmotljivo. Prej je bil Lenin, potem Stalin, zdaj je Hruščov in za njim bo, čc ga bo sploh imel, njegov naslednik. Danes je njih nauk o dialektičnem materializmu pogoj za vstop mod c"ito v Zvezi komunistov. Tudi jo zdai v Jugoslaviji edino policijsko koncesionirana filozofija. Vendar se zdi, da je samo zadnji gnil sad zapoznelega naturalizma in napač- nega raciona izma. Dr. Celestin Jelence, Zbornik Sv. Slovenije, 1965, str. 177 doslej znanih podatkih na vsem svetu ohranjenih samo 26 izvodov Bohoričevo prve slovenske slovnice iz leta 1584. Adam Bohorič je bil sodelavec Jurija Dalmatina pri prevajanju njegovo Biblije. In čudno naključje je, da je skoro istočasno kot faksimile izdaje Bohoričevo prve slovenske slovnice izšla v prav takšni izdaji pri Mladinski knji- njegovih navedb je razvidno, da jo po ; gi v Ljubljani Dalmatinova Biblija. Razvoj slovenskega gospodarstva v leta 1988 V Svobodni Sloveniji smo kratko poročali o januarskem občnem zboru Gospodarske zbornico Slovenijo (14. I. 69). Iz podrobnejših podatkov ki jih imamo zdaj na razpolago o razvoju gospodarstva slovenske republike v minulem leva, ki ga je na letni skupščini poda! predsednik te zbornice Leopold Krese povzemamo najvažnejše ugotovitve. Po njegovih izvajanjih je bilo leto 1968 uspešno, čeprav je bilo treba premagati dosti težav. Uspehi reforme so v Sloveniji večji, ker je slovensko gospodarstvo tesneje vključeno v mednarodno delitev dela. Za sedanjo gospodarsko strukturo Slovenije je značilno, da ima pretežno majhna in srednja podjetja s precej zastarelo opremo in tehnologijo. Oprema v slovenski industriji je za 17% bolj odpisana kot v ostalih republikah Jugoslavije, kjer so nova industrijska podjetja predvsem izven Slovenije. Skoraj vsa slovenska industrijska struktura se jo- razvila na osnovi manjšin obrtnih in polindustrijskih obratov izpred zadnje vojne ali celo še iz avstrijskih časov. Povsem novih podjetij je malo. Zaradi decentralizacije akumulacije se je v zadnjem desetletju položaj ne- koliko izboljšal, četudi se jo industrija nekaj modernizirala, je slovensko gospodarstvo tehnološko in tudi organizacijsko močno zastarelo in daleč zaostaja za .sosednimi državami. Z.zto se proizvodnja lo s težavo vključuje v sodobno tokove mednarodno menjavo, kjer se vedno bolj uveljavlja učinkovitost proizvodnjo v velikih serijah. Po Kresctu je vladalo v prvih letih reforme precejšne mrtvilo. V slovenskem gospodarstvu je pa bilo man ¡še kot drugod v Jugoslaviji. V letu 1963 je pa proizvodnja narasla in se je povečal tudi izvoz, zlasti na konvertibilna področja. Zaradi vedno večjih dajatev družbi pa je akumulativnost gospodarstva ostala skpomna. Tudi devizni in sedanji zunanjetrgovinski sistem za izvozno usmeritev ni dovolj spodbuden. Izvoz sta spodbujali le omejenost prodaje v Jugoslaviji in pa težnja podjetij po modernizaciji opreme. Uvoz sodobne opreme je namreč povezan z velikimi izvoznimi obveznostmi. Slovenija je tradicionalno usmerjena na zahod, za kar je tudi primerna, saj ima razmeroma visoko raven delovnih navad, relativno dobro kvaliteto proizvodov in močno raznoliko ter zahtevno potrošnjo. Kal pišejo? Ta j ins t vena ozadja umora dr. Kinga Zmeda v jugoslovanskem pokojninskem zavarovanju Na šestem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije so sprejeli resolucijo, s katero se ie kongres zavzel za skrajšanje starostne in delovne dobe za upokojitev za 5 let. Kongres se ni izrazil o odstotnem zniževanju pokojninske osnove pri predčasnem upokojevanju. O tem je plenum Zveze sindikatov na decembrskem zasedaniu določil, da znaša pokojnina za predčasno upokojene 75 odstotkov. O tem stališču so razpravljali na zadnjem sestanku Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se je na osnovi sklepov petih republik postavil na stališče, da po sklepih petih republik ni spreminjati starostne dobe, „če nočejo vnesti v nokoininsko zavarovanje še večii nered“. Je pa za to, da je treba priznati izčrpanim generacijam, ki odhajajo se • daj v pokoj, mileiše odbitne odstotke od sedaniih in sicer 2% za vsako leto predčasne upokojitve, da bi pokojnina dosegala višino 67.5% celotne pokojnine. Predsedstvo ZSJ je mnenja, da ta odstotek ne ustreza in ga je treba povečati na 70%, t. j. za 2.5%. Svet ZSJ je pa zavrnil predlog predsedstva ZSJ. člani sveta iz Srbije so vztrajali na stališču, da je treba dosledno izvajati sklep kongresa, ki je zahteval polno pokojnino (85% osnove osebnih dohodkov) in da ga plenum sveta ZSJ nima pravice spreminjati. Prav toliko število članov ZSJ se je zavzemalo za stališče plenarne seje t. j. za zmanjšanje osnove za 10%, ker da „je stvar treba obravnavati realno“. V nadaljnji razpravi je delegat Sarajeva podprl stališče sindikatov v Slovenili, ki so prav zaradi zahtevnosti problema temeljito preučili to vprašanje t. j. zahtevo po skrajšanju pok. dobe ter je ugotovil, da je treba zadevo reševati tako, kot se javlja na posameznih področjih, ne pa posplošeno. O tem je izčrpno govoril predsednik sindikatov Slovenije Tone Kropušek, ki je ugotovil, da so razmere v posaifiez-nih republikah zelo različne. Tako bodo v nekaterih republikah dosegli takšno stopnjo obremenjenosti gospodarstva s pokojninskim zavarovanjem, kot jo imajo sedaj v Sloveniji, šele leta 1980! Iz Slovenije sta o tem problemu govorila še Vinko Kastelic in Marko Bulc. Oba sta zahtevala, naj samoupravne skupnosti temeljiteje razpravljajo o bistvu problemov pokojninskega zavarovanja. Ugotovila sta, da je stanje pokojninskega zavarovanja v državi v popolni zmedi. Kot primer za svojo trditev sta navajala dejstvo, da razen Slovenije oziroma njene pokojninske samoupravne skupnosti nobena druga pokojninska skupnost v državi nima pregleda, koliko predčasnih upokojencev sploh ima na svojem področju. Že samo ta okolnost je velika ovira za ugotovitev dejanskega stanja! Razprava preti atentatorju na črnskega voditelja dr. Martin Luter Kinga je formalno končana in atentator James Earl Ray jc bil obsojen na 99 let ječo. Pomilostitev jc možna šele čez 30 lot. Zadržanje Eay-a jc bilo ves čas skrivnostno. Branil so jo z molkom in le s priznanjem si jo mogel roši.i življenje. Zagovornik Percy Foreman, kakor tudi pravosodno tajništvo, jo sprejelo domnevo, da jc Earl Ray sam iz svojih nagibov in brez sodelovanja kogar koli izvršil atentat na dr. Kinga. Takoj po obsodbi jo bilo očividno, da je Ray bil zapropaščon, kot da jo od nekod pričakoval opore in so ga pustili na cedilu. V ječi je Ray že namignil, da jc pripravljen kaj več povedati, če mu sodišče jamči zaščito. Ray je pisal obširno pismo senatorju James Eastmanu, ki pa še ni objavljeno. Vendar na podlagi tega pisma preiskujejo več nepojasnjenih značilnosti: Kako jc Ray vedel, da se bo dr. King nastanil v dotičnem motelu; kako je Ray vedel, da se bo dr. King pojavil prav ob gotovem času na balkonu; da si je prav za tisti dan najel sobo, iz katere bo lahko naravnost streljal na balkon. FBI je znano, da je eden najbolj tajnih komunistov v deželi bil vpliven svetovalec dr. Kingu, ki je v zadnjih mesecih pred usodnim atentatom sestavljal njegove govore in propagandne članke, bil glavni organizator za „marš siromakov“ na Washington. Dognano je tudi, da so med organizatorji nasilnih demonstracij v Memphisu po umoru dr. Kinga bili znani ljudje, ki so na dan atentata bili v motelu skupaj z dr. Kingom. Senator Eastman, ki sedaj preisku-ozadja umora dr. Kinga, ne izključuje, da je nekdo blizu dr. Kinga pomagal atentatorju. Kako bi naj sicer bilo mogoče, da bi atentator vedel, da bo dr. King prav v tistem času stopil na balkon in prav na tisto mesto, ki je bilo točno izpostavljeno oknu, iz katerega je atentator nameril usodni strel. Po informacijah, ki naj bi jih prejel FBI, so komunisti smatrali, da je položaj v državi zrel za črnsko revolucijo in je samo treba najti močen razlog, ki bo podžgal črnce h krvavi konfrontaciji z belimi. Za tak slučaj komunisti najbolje vedo, kako zmedo, nered in sovraštvo izkoristiti. Nepojasnjenih je še mnogo okoliščin, ki jih ni mogoče v tem kratkem poročilu obravnavati. Vsakdo v Ameriki je moral opaziti, da se je pri vseh 'zadnjih javnih nastopih dr. Kinga čutil komunistični vpliv, posebno v njegovem enostranskem nasprotovanju vojni v Vietnamu in istočasnem javnem pozivanju k državljanski nepokorščini. Za jiavnost pa je važno vprašanje, ali bodo skriti vplivi zopet tako močni, da bodo z izgovorom nekih zunanjepolitičnih vi • dikov vso zadevo tako potlačili, da ja ne bi pokvarili dobrih odnosov s komunističnimi vladami. Cleveland, aprila 1969. Jože Melaher Kandidatna lista SZDL Slovenije za novi æfôor narndov Kot smo poročali, bodo v novi zvezni zbor narodov poslale posamzene republike po 20 svojih predstavnikov, avtonomni pokrajini pa po 10. Republiška konferenca Soc. zveze del. ljudstva Slovenije je odobrila naslednjo kandidatno listo, s katero bo slovenska skupščina na majskem zasedanju določila 20 delegatov za Zvezni zbor narodov: Roman Albreht, Živa Beltram, Borut Bohte, Marko Bulc, Rado Dvoršak, Slavko Furlan, Franc Hudej, Radoslav Jonak, Sveto Kobal, Vera Kolarič, Tone Kropušek, Ai^ica Kuhar, Tine Lah, Drago Lipič, Jože Lončarič, Miran Mejak, Franček Mirtič, Bojan Polak, Zoran Poliz, Tine Remškar, Mitja Ribičič, Vitja Rode, Marijan Rožič, Joža Vilfan, Marija Vogrič in Beno Zupančič. Ni treba še posebej omenjati, da so vsi navedeni partijci na vodilnih položajih. POJASNILO V velikonočni številki Svob. Slovenije z dne 3. aprila smo objavili izvlečke zanimivih pisem zdravnice dr. Mariie Prijatelj iz Južnega Vietnama. Uredništvo je v uvodu pisma navedlo, da dr. Marija Prijatelj vrši samaritansko službo „med ranjenimi Vietnamci in ameriškimi vojaki ter še huje prizadetim civilnim prebivalstvom.“ Uredništvo pa je dobilo pojasnilo, da na nemško bolniško ladjo Helgoland v Južnem Vietnamu, kjer je kot zdravnica v službi Rdečega križa dr. Marija Prijateljeva, ne sprejemajo nobenih vojakov, ampak sprejemajo in zdravijo izMjučno le civiliste. Za letošnje nastopanje v Sterijevem gledališču v Novem Sadu se je priglasilo 35 gledališč. Iz Slovenije 3 ter Slovensko gledališče iz Trsta. Pri tekmovanju bo Drama SNG v Ljubliani nastopila s Smoletovim Krstom pri Savici v režiji Franceta Jamnika, Drama DNG v Mariboru z Žmavčevim Obiskom v režiji Slavka Jana, mestno gledališče v Ljubljani pa s komedijo Mire Miheličeve „Dan žena“ v reži4 Matije Milčinskega. člani Slov. gledališča iz Trsta bodo igrali delo Josipa Tavčarja „Red mora biti“. V Ljubljani so 14. marca izvajali Honeggerjev dramatični oratorij Devica Orleanska na grmadi. Ob tej priložnosti je Slovenska filharmonija izdala obrežno številko svo'ega Koncertnega li-ita, v katerem sta bila med drugim objavljena dva članka o avtorju besedila Paulu Claudelu in avtorju glasbo Honeggerju. Napisala sta ju Borut Trekman in dr. Andrej Rijavec. Borut Trekman in Djurda Flere sta izdelala slovenski prevod besedila. V Celju bo od 23. maja do 1. junija osmi mladinski pevski festival. Sodelovali bodo najboljši mladinski zbori iz vseh republik ter 5 zborov iz Avstrije, Čehoslovaške in Madžarske. V okvira fertivala bodo nastopili že 14. in 15. maja v Gradcu mladinski zbori iz Velenja, Slovenj gradca, Maribora in Ptuja, v zameno pa bodo potem štirje štajerski mladinski zbori nastopili s koncerti v Celju, Velenju, ¡Slovenj gradcu, Maribora in Ptuju. Ob letošnji 120-letnici smrti dr. Prežema je spomin največjega slovenskega pesnika počastila tudi ukrajinska literarna revija „Literaturna Ukraina“, ki je glasilo Zveze ukrajinskih pisateljev. V februarski številki te revije je bil o Prešernu objavljen lep članek ter £) njegovih pesmi v prevodu pesnika Andrije Mališka, ki skupno z literarnim kritikom ter prevajalcem Villom Grimičem pripravlja tudi večji izbor Prešernove poeziie v ulcrajinščini. Članek o Prešernu in njegovem pesniškem delu je napisal Vili Grimič. Mladinska knjiga v Ljubljani je izdala gramofonsko ploščo koroških ljudskih pesmi, ki jih je zapel zbor študentov ljubljanske univerze v nakladi 2500 komadov. Plošča je bila kmalu razprodana, kakor pred njo tudi prva plošča slovenskih narodnih pesmi od istega zbora. V mariborskem gledališču se je sestal pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice delovanja Slovenskega narodnega gledališča v Maribora. Jubilejne slavnosti bodo v septembru. Uvod vanje bo krstna predslava drame Primoža Kozaka Che Guevara, ter opera Kruna Cipcija Dundo Maroje. Ob 50-letnici smrti skladatelja De-bussija so gojenci Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani pripravili večer njegovih del. O DebusSyju je govoril prof. Janez Lovše. Društvo slovenskih skladateljev v Ljubljani je pripravilo koncert v počastitev Matije Bravničarja za njegovo 70-letnico in Pavla Šivica za njegovo 60-letnico. Na občnem zboru meteorologov Slovenije so ugotovili, da je onesnaženje zraka v Sloveniji eden glavnih problemov današnjega časa. Stopnja onesnaženja zraka jo že zelo visoka in postaja iz leta v leto še večja. V zvezi s tem so omenjali premajhno povezavo med društvi, strokovnjaki in organizacijami, ki zadevajo na problematiko o-nesnaclnja. Obsodili so premajhno aktivnost upravnopolitičnih organov v tej smeri. Zbor Društva umetnostnih zgodovinarjev je na svojem občnem zbora 25. marca poudarjal izredno slab gospodarski položaj umetnostno-zgodovin \'t vede. Kljub temu so se zavzemali za pripravo razvojnega programa stroke, ki naj bi privedel do ustanovitve osrednjega dokumentacijskega središča in inštituta za umetnostno zgodovino. V Sloveniji je zima proti koncu marca še vedno uveljavljala svojo moč. Tako je npr. 24. marca skoro po vsej Sloveniji padal sneg, V Celju in okolici so imeli pravi snežni metež. Tudi temperatura je močno padla. V Ljubljani npr. 3 stopinjo pod ničlo, najvišjo temperaturo so pa ta dan imeli v Kopra in sicer 8 stopinj nad ničlo. Za urbanistično ureditev vzhodnega dela mesta Split v Dalmaciji so dobili prvo nagrado v znesku 80.000 din. slovenski arhitekti Vladimir-Braco Mušič, Marjan Bazan in Nives Starc s sodelavci iz urbanističnega inštituta Slovenije. Načrt predvideva zgraditev 14.000 stanovanj za 53.000 prebivalcev z vsemi pripadajočimi objekti, kakor tudi zgraditev več fakultet in športnih objektov na površini 584 hektarjev. Letalsko podjetje Ljubljana-Pula je zaradi letališča v Brniku v težkem finančnem položaju, ker mora stalno odplačevati najete kredite. Ti so lani presegli že poldrag milijon novih dinarjev. V letališkem podjetju so mnenja, da bi jim morala priskočiti na pomoč republika, ki naj bi prevzela posojila za gradnjo pristajalne steze in drugih betonskih ter asfaltnih površin na letališču, kar znese pol milijona novih dinarjev. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da ima letališče širši družbeni značaj komunalnega objekta ter ima od njega veliko korist tudi slovensko gospodarstvo. Letališče Brnik je tudi edino letališče za civilni promet v državi, ki mora samo plačevati vse anuitete. Skupščina republiške Skupnosti so cialnega zavarovanja v Ljubljani je z ozirom na porast življenjskih stroškov sklenila povišati pokojnine za 5.4%. Janez Gregorc že četrto leto poučuje v Gradcu v Avstriji na inštitutu za jazz na tamošnji glasbeni akademiji. Sam se je izpopolnil na znani šoli Berklee School of Musič v Bostonu. Osma obletnica blagoslovitve doma v San Martina Pred osmimi leti, 23. aprila 1961 je bil blagoslovljen Slovenski dom v San Martinu, dom, ki druži Slovence tega dela Velikega Buenos Airesa. Kakor vsako leto, so tudi letos Sanmartinčani slovesno proslavili ta veliki dogodek preteklo nedeljo in povabili k proslavi tega praznika vse Slovence, da z njimi vred pokažejo, da slovenska skupnost živi in dela. Dopoldne ob 11,30 je bila sv. maša, daroval jo je za vse žive in mrtve Slovence tega okraja direktor slovenskih dušnih pastirjev v Argentiri msgr. Anton Orehar. Pri maši so bili poleg velikega števila Sanmartinčanov navzoči predsednik Zedinjeno Slovenijo Božo Stariha, bivši in sedanii dušni pastir, predstavniki in zastopniki skoro vseh slovenskih domov, društev in ustanov. Fri pridigi jo msgr. Orehar navezal svojo bosede na nedeljski evangelij o Dobrem pastirju in nakazal, kakšno naj bo delo vseh nas za ohranitev naših slovenskih verskih in narodnih izročil. Med mašo je prepeval ssnmartinzki pevski zbor. Po maši jc bilo skupno kosilo, hi so ga pripravilo skrbne sanmartinske gospodinje. Popoldne ob 16. uri sc jo piičela akademija, katero so pripravili šola, pevski zbor, harmonikarji, SDO in SFZ. Posamezno točko programa jc napovedoval kulturni referent R. Smersu. Prvi Več let je bil pianist ljubljanskega jazzovskega kvarteta Ad boe in je prepotoval z njim razne dežele. Avgust Černigoj je za 70-letnico svojega življenja in 50-letnico umetniškega ustvarjanja priredil v Novi Gorici razstavo 70 svojih del v gravuri, linorezu in lesorezu. Umrli so. V Ljubljani: Francka Hoj-kar roj Hacin, Jože Kocjan, Darinka Wohinz, Marija Kostevc roj. Svetič, Adolf Kandare, Kanizij Fricelj, dolgoletni ravnatelj frančiškanskega kora, Ela Verovšek roj. Zupančič, Anton Dekleva, strojnik v p., Stanko Podreber-šek, poštni inšp. v p., Ana Drev roj. Novak, Franc Pirc, žel upok., Viljem Krpic, Anton Rus, upok. orož. straž-mojster, Alojz Pregelj, Zdenka Cvetkovič, Antonija Prek roj. Pečar. — V ostali Sloveniji: Ivan Stermecki v Hrastniku, Frančiška Franetič roj. Ložan v Dolenji vasi, Srečko Tušar v Kranju, Herman Ravtar v Dobrni pri Celju, Jože Pinbah v Ratečah, Franc Zdolšek v Šentjurju, Frančiška Gabršek roj. Peterca na Studencu, Elizabeta •Tevšček roj. Radiv v Novem mestu, Slavko Domiš v Celju, Josipina Kralc biv. hotelirka v Slov. Bistrici, Ferdo Pinter, biv. lastnik veletrgovine Pin-teh & Menard v Maribora v p,, Vilko Kavalar v Ratečah pri Planici, Ivana Podobnikor roj. Koren v Dobrovi, Slavko Jaklič, mesarski mojster v Škofji Loki, Marija Turk roj. Kogej v Postojni, Alojzij Košir v Ribnici, Ana Omerzu roj. Mirant v Celju, Janez Gale, upok. v Kranju. Črtice & slovenskih izseljencih v kasteljjansčini Znani slovenski staronaseljenec, že od leta 1924, Tržačan, arhitekt Viktor Sulčič, je bil do zadnjega znan kot arhitekt, projektant velikih stavb v Buenos Airesu (Mercado de Abasto, nogometno igrišče Boca jr., Hospital Italiano, cerkve v San Justu itd.) pa tudi kot slikar. Razstavljal je že od 1. 1929 naprej, zadnjikrat lani pod patronanco kulturnega tajništva mestne občine. Predlanskim (1965) pa je izdal nepričakovano zbirko pesmi v kasteljanšči-ni Luces y Sombras (Luči in sence), katerim je dodal tudi tri pesmi v slovenščini, posvečene svojemu rojstnemu kraju (Sveti Križ, Ribič je mlad in Naš Kras). Prav tako nepričakovano je izdal letos tudi štiri črtice v prozi, v kaste-Ijanščini: La olla, Remeniscencias, Dii estis et Filii altissimi omnes in El jefe. Vse tri so vzete iz izseljenskega življenja Slovencev in Jugoslovanov v Buenos Airesu. Lonec je zgodba dveh nabrežinsldli zidarjev, ki pozneje prideta v Argentino. Eden — Esteban — nima sreče tu, dvajset let ni „v Ameriki odkril Amerike,“ doma pa je pustil ženo in tri otroke. Vedno misli nanje, pa jim ne more pomagati, ker ni uspel. Drugi — Alejandro — pa je postal milijonarski bogataš z bogato poslovno palačo v središču mesta. Esteban se na ženino pismo odloči, da gre domov tudi brez prihrankov, samo lonec, v katerem je kuhal vsak dan obed, vzame s seboj, da mu bo spomin na njegovo bedno življenje. Ko pa se gre poslovit od prijatelja Alejandra, mu ta pokloni srebrn pladenj, da ga da ženi ob prihodu; brzojavno pa pošlje ženi še milijon pesov v dar, da ga dobi preden pride mož. To je zgodba, ki je snovno že davno poznana, toda prime nas sočno opisovanje dela na Krasu in impresija obja-dranskih krajev (Sesljan, Repentabor, Sv. Križ). Spomin je spomin na polom stare Avstro-Ogrske in na zapuščenega o-troka, ki ga pri iskanju ostankov napade mrzlica in je ležal pri tujih Iju-dah. Oče pride domov z vojne in dobi hišo zapuščeno. Išče. otroka in ga najde ter reši smrti. Reši tudi sebe/ ker bi smrti ne prebolel. Najboljša je črtica z ekumenskim motivom Dii estis et filii altissimi omnes: vsi smo sinovi najvišiega Boga. V njej opisuje opravilo dveh duhovnikov na vernih duš dan v grobnici Jugoslovanov na Chacariti: najprej opravi molitve pravoslavni pop, nato katoliški monsignor, oba se lepo pozdravita. Vmes pa se huduje, jugoslovanska ženska na nesramnost nekega evangel-skega propagandista protestantskega religioznega tiska. Ta glas se grotesk' so nastopili učenci in učenke šole dr. Gregorija Rožmana in pod vodstvom Borisa Pavšerja zapeli narodne So ptičice zbrano, Mi smo lovci in Bog je ustvaril zemljo. Nato je na oder stopil predsednik Slovenskega doma Ivan Dimnik. Pozdravil jc direktorja slo-", dušnih pastirjev msgr, Oreharja, predsednika Zedin'eno Slovenije g. Boža Stariha, bivšega dušnega pastirja g. župnika Gregorija Malija in novega dušnega pastirja g. Jureta Rodeta, ter zastopnike domov in organizacij. Nato se je v kratkem nagovoru zahvalil vsem nekdanjim in sedanjim delavcem, ki so z nesebičnim delom in čestokrat tudi z materialnimi žrtvami prispevali k rasti tega doma, vsem častnim gostom in vsem udeležencem letošnje proslave pa za obisk in podporo. Slavnostni govornik, starosta slovenskih javnih delavcev, dr. Alojzij Voršič je v svojem govora nakazal pregled dela v Argentini živečih Slovencev, ki so ostali zvesti svoji tradiciji in tudi tu postavili v svojih okoliših slovenske domove, ki so žarišča verske in narodne zavesti in slovensko kulturo. Pozval je vse, naj složno nadaljujejo z delom, da bodo domovi tudi vnaprej služili namenu ohranjanja slovenske zavesti v tujem svetu. Vsi prisotni so sc mu za njegova izvajanja iskreno zahvalili z navdušenim ploskanjem. Po govora dr. Voršiča se je pričel odvijati dragi dol akademijo. Mladinski zbor jc pod vodstvom B. Pavšerja zapel Adamičevo Tam gori za našo vasjo, Foersterjevo Ljubezen do domovine in Sonček čez hribček gre. članice SDO ro izvajale „Potrkan ples“, ritmično vajo, ki jo jo sestavil in naštudiral prof. Alojzij Zupan, s harmoniko je spremljal izvajalko Viktor Jenko. Telovadni nastop učencev višjih razredov slovenske šole, ki jih vodita Marjan Jesenovec in Pavle Dimnik, in nastop najmlajših pod vodstvom Nine Pristovnikove sta SLOVENCI V Osebne vesti Diplomiral ie za strojnega inženirja na buenosaireški univerzi g. Slavko čuk, sin našega rojaka Ferdinanda čuka. Mlademu inženirju iskreno čestitamo. SAN MARTIN Liga Žena Mati je imela 17. aprila svoj dragi sestanek v tej poslovni dobi. Sestanek je bil združen z občnim zborom. Na sestanku je predaval č. g. Primož Langus o okrožnici „O človeškem življenju“. Zanimivemu predavanju je sledila živahna debata. Po končani debati se je vršil občni zbor. Po poročilu predsednice ge. Neže Potočnikove o delu Lige v pretekli poslovni aobi so bile volitve in je bila izvolje- no razlikuje od ekumenske spoštljivosti prvih dveh duhovnikov. Zadnja šef je vzeta iz liškega življenja in se deloma dogaja v Jugoslaviji, deloma v Franciji ter v Argentini in je nazorno opisana vesela dogodivščina, kako uradniki jug. komisije razkrinkajo notranja praznoto svojega šefa. Karakteristika dobra. Za uvod služi faksimile pisma, ki mu ga je pisal sedanji predsednik argentinskega pisateljskega društva, znani likovni kritik Córdova Iturburu. V njem govori o mnogovrstni stvariteljski energiji Sulčičevi kot arhitekta, slikarja, pesnika in pisatelja, kateremu bi rad posvetil več pozornosti,, pa mu ne dopušča zaposlenost... čestita mu k njegovemu intelektualnemu in duhovnemu delu, s katerim skuša dragim lepšati življenje... Pismo predsednika Córdova Iturbu-ruja je pisano prijateljsko in s priznanjem. Tudi mi dajemo g. arhitektu to priznanje in nas veseli, da opisuje slovenske motive, čeprav ne v slovenski besedi. V svojem življenjepisu na ovitku se izjavlja kot zaveden Slovenec: „Es de nacionalidad eslovena!“ Na ovitku je opisano njegovo delo v razsežnosti vseh njegovih treh področij: arhitekture, slikarstva in besedne umetnosti. Knjiga je lepo opremljena z lastnimi vinjetami pisatelja. T. Debeljak SLOVENCI ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Slovenska kapela „Slovenian Chapel in the National Shrine of the Immaculate Concepcion Washington, D. C. — Slovenska kapela je naslov lični brošuri, ki govori o prizadevanjih rojakov v Združenih ameriških državah za postavitev slovenske kapele, posvečene Mariji Pomagaj, v washingtonski katedrali Marijinega Brezmadežnega spočetja. Na naslovni strani je slika washingtonske katedrale, na notranji strani ovitka pa slika Marijinega svetišča na Brezjah. Na prvi strani brošure je slika Marije Pomagaj z naslednjim besedilom: V letu Gospodovem tisoč devetsto oseih in šestdesetem — ob tisoč dvestoletnici pokristjanjenja Slovencev in stoletnici smrti ieofa Barage — v času, ko je v teku postopek za beatifikacijo škofov Antong Martina Slomška in Friderika Barage, so začeli ameriški Slovenci akcijo za zgraditev slovenske kapele v ameriškem narodnem svetišču v Wa-shingtonu prednikom v čast in Bogu v zahvalo.“ Uvodno besedo je napisal predsednik odbora za zgraditev slovenske kapele Joseph Nemanieh. Z njo je objavljena tudi slika o podpisu pogodbe za zgraditev slovenske kapele s člani zadevnega odbora. Ob sliki Marijinega oltarja na Brezjah so objavljeni podatki o tem Marijinem svetišču, na naslednji strani ob sliki kneza Hotimira in škofa Modesta pa zgodovinski podatki o Slovencih. Na naslednjih straneh so slike Marijinega svetišča pri Gospe Sveti, knežji kamen na Gosposvetskem polju, škofa Antona Martina Vsak teden ena KMET GOVORI BOGU Alojzij Gradnik Moj srp je rezal Tvoje bilke, moj znoj je močil Tvoje trte, večer je, vžc,i zvezda svetilke. Moj mclk častil je grozd, in travo, srp, koso, sode, list in kračo, zdaj k Tebi so oči uprte. Moj plug oral je Tvoja polja,, Tvoj prst oral je moja lica, še zate je na mizi žlica. Prisedi, z mano povečerjaj, potem pa vej svoj d:lj iz er ja j. In naj zgodi se Tvoja volja. pokazala, da ec mladina rada postavi s takimi nastopi. Tem nastopom jo sledilo izvajanje narodnih plesov učencev in učenk slovenske šolo, spremljal jZi je pa na harmoniki Janez Hafner. Oktet članic SDO se je predstavil s šivičevo Pomladni pozdrav, narodno Kje so moje rožico in Vodopivčevo Žabja svatba. Sanmartinski harmonikarji pod vodstvom Viktorja Jenka so žo znani/ saj žc nekaj let sem nastopajo ob takih priložnostih in eo tudi to pot dokazali, da dobro obvladajo svojo instrumente; izvajali so Dve srci, štiri oči, Mamica, Moj mili dragi dom in Harmonika. Kot zaključno točko akademije so pevci Slovenskega pevskega zbora v San Martinu odpeli pod vodstvom pevovodje Vinka Klemenčiča Ženka mi v goste gre; Je pa davi in škrjanček poje, žvrgoli. K vsem točkam akademije so prisotni navdušeno ploskali in se s tem zahvalili izvajalcem za trud in požrtvovalnost, da je slovesnost obletnice blagoslovitve doma tako lepo uspela. Po zaključku akademije se je razvila prijetna družabna prireditev, pri kateri je orkester bratov Plesničarjev The Golden Toneš poskrbel, da so tudi plesalci prišli na svoj račun. ARGENTINI na za predsednico ga. Danica Zupanova, za odbornici pa ga. Marta Hrovatova in ga. Lina Matičičeva. Prihodnji sestanek bo 15. maja ob 18 v prostorih Slovenskega doma. MIRAMAR Dne 30. marca smo imeli volitve v Slovenskem domu. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik, Trpin Lojze; podpredsednik, Marolt Lojze; tajnik, Marolt Marijan; blagajnik, Gornik Janko; gospodar, Gornik Franc; knjižničar razsodišče, Japelj Anton; športni referent, Janez Marolt; gospodinja, Trpin Nežka, mladinska referentka, Gornik Anica. PO SVETU Slomška, škofa Barage v oknu Marijinega svetišča v Washingtonu in božje-potne cerkve na sv. Višavjih. V posebnem članku so navedeni tudi nagibi za postavitev slovenske zaobljubne cerkve-kapele. Objavljeni so podatki o Ljubljani, slike pa prikazujejo slovensko župno cerkev sv. Vida v Clevelandu, nadškofa dr. Pogačnika med sv. mašo v washingtonski Marijini cerkvi, Ljubljano izpred magistrata proti stolnici ter oltar Marije Pomagaj na ameriških Brezjah pri slovenskih frančiškanih v Lemontu. Lično brošuro, v kateri bo dobil zadosti podatkov o 'Slovencih, ameriški svet, je izdal washingtonski odbor za slovensko kapelo. Glavni odbor za zgraditev slovenske kapele v washingtonski katedrali pa sestavljajo; nred-Eednik Joseph Nemanieh, I. podpredsednik John Sušnik, II. podpredsednik Matte Roesmann, blagajničarka Antonija Turek, tajnik Frank A. Turek. Odborniki so pa naslednji: John Pestot-nik, Anton Oblak in Mary Jeraj. Publicistični odsek sestavljajo: Joseph Zelle, Frank A. Turek in dr. Uroš Roesmann. Smrt Josipa Roesmana. V Clevelandu je umrl Josip Roesman, oče dr. Mate in dr. Uroša Roesmana. Rajni Roesmann je bil plemenit gospod. Pred vojno je bil doma uradnik v vevških papirnicah ter je živel v Devici Mariji v Polju. Bolehal je samo nekaj tednov. Življenjski dnevi so se mu iztekli z 78. letom starosti. Na njegovi zadnji poti na pokopališče ga je 26. marca spremljalo veliko slovenskih rojakov. Naj počiva v miru, njegovima sinovoma ter ostalim sorodnikom naše sožalje. PO ŠPORTNEM SVETU Proslava petdesetletnice obstoja Jugoslovanske nogometne uveze je bila 9. aprila v Zagrebu, lejer jo imela Zveza ob ustanovitvi 14. aprila 1919 svoj sedež. Zveza je ob ustanovitvi štela že j CO klubov, deset let kasneje je imela | že nad 350 včlanjenih klubov. Po drugi j svetovni vojni pa se je nogomet še bolj lazširil in je bilo leta 1967 včlanjenih i 2389 klubov in 3234 aktivov. V sklopu , proslav sta bili tekmi med mladinskima reprezentancama Jugoslavije in Madžarske ter med reprezentanco Jugoslavije in ckino, ki jo je z anketo sestavilo nad i 130.000 bralcev športnih časopisov in športnih rubrik dnevnikov. V Montevideu je te dni pričel finalni turnir za svetovno prvenstvo v odbojki. V finalno tekmovanje so se uvrstilo ekipa ZDA, Janonske, NDR, Pražila, Urugvaja, češkoslovaške in SZ; v Snntiago de Chile pa so merijo v tolažilnem turnirju ekipe Čila, Mehike, Venezuelo in Tunisa. Na nedeljski tekmi za nogometno prvenstvo Argentinske nogometne uveze med Boca Juniors in Vclez Sarsfield (2:1 za orvi klub), ie uspelo vratarju Romi (B'. J.) postaviti nov rekord v času, ko vratarju ne zabiiejo gola. S 781 minutami je za 12 minut prekosil čas, ki ga ie lani nostavjl Carizza. vratar kluba River Platc. Roma ie bil rekorder tudi leta 1964. ko mu 743 minut niso mogli zabiti gola. Juogoslovansko košarkarsko prvenstvo ie po tesni zmagi nad Jvgoplastiko v Snlitu osvojila že dve koli pred zaključkom ekina Crvene zvezdo. Zmaga Crvenc zvezde je pomembna tudi za ljubljansko Olimpijo, ki ima lepe iz-glcdo za osvojitev drugega mesta, ker je Jugonlastika s tem porazom zaostala za 0’impijo za dve točH. Ta pa jo z rekordnim rezultatom 125:82 prema-gala mestnega tekmeca Slovan"', ki T-a jo lotos rolo slab, saj ni zmagal niti v eni tekmi. ; 1 OBVESTILA Sobota, 26. aprila 1969: Začetek vaditeljskega tečaja mladinskega odseka Zedinjeno Slovenije ob 19.30 v Slovenski hiši. Nedelja, 27. aprila 1989: V mali dvorani Slovenske hišo po maši (10.30) sestanek zaupnikov Slo- I vensko krščanske demokracije — SLS. Vabi'a so bila razposlana, če ga kateri od zaupnikov ne bi bil dobil, naj smatra to sporočilo za vabilo in naj se sestanka udeleži. V Slovenski hiši po maši občna zbora SDO in SFZ. V Slomškovem domu celodnevna prireditev ob 20-letnici naselitve, zbiranja in versko-kultumega delovanja v tem kraju.Ob 11 sv. maša, popoldne ob 4 proslava. V Našem domu družabna prireditev Pesem goriških Brd. Informativni članski sestanek v San Martinu ob 10. Sestanek mladcev v domu v San Martinu po maši. V Hladanikovem domu ob 15.30 blagoslovitev šolskih prostorov — akademija četrtek, 1. ir.aja 1969: Romanje in občni zbor Družabno pravde v kraj San Francisco Solano. Občni zbor SKADa v Colcgiu Lour-des v San Miguclu ob 9. Nedelja, 4. maja 1939: Deveta obletnica Slovenskega doma v Carapachayu. Nedelja, 11. maja 1969: Romanje v Lujan. Sobota, 17. maja 1939: Seztznck članov in prijateljev doma v San Marcinu ob 20 združen z asadom. Nedelja, 23. maja 1969: Proslava 23-lctnice „Vestnika“ na Pristavi. Knjižnica Zedinienc Slovenile je odprta vsak delavni dan od 18—20. Poleg tega tudi vsako drugo soboto ob priliki srednješolskega tečaja, in vsako nedeljo po maši.. Neslelja, II. maja.: ROMANJE V LUJAN Spor e€l: © ob 10,03 romarska sv. ir.a”a z govorom in skupnim sv. obhajilom. Med sv. mašo bo ljudsko petje. Od zgodnjih jutranjih ur bo spovedovalo več duhovnikov. © ob 14,00 popojdanski pobožnost: petje, govor, procesija, darovanj’ in prejem spominskih podobic, pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. (j) Narodne noše — čim več po šte • vilu — naj sc do 14. r.re zberj v cerkvi pri obhajilni mi i. © Zbirališče šolskih otrok za popoldansko pobožnost do 14. ure bo kot redno prostor oh oba ju na desni strani spredaj — kjer skozi vse leto visi podoba Marije Pomagaj. DRUŠTVENI OGLASNIK Izvršni cdbor društva Zedinjena Slovenija ponovna sporoča, da je Glavna davčna direkcija z rešitvijo z dno 17. januarja t. 1. izrečno ugotovila, da to društvo izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva zakon o dohodninskem davku v tč. f) 19. čl., in je zato oproščeno tega davka (impuesto a los réditos). Ta rešitev ima lahko za društvo velik pomen. Zedinjena Sloveni a ie društvo s pravno osebnostjo, katere namen je po ugotovitvi javnega oblastva, ki je značaj pravne osebe po-dodclilo, idealne narave in je njeno delovanje po namenu usmerjeno v javno korist. Da je društvo dobilo pravno osebnost, je moralo dokazati, da ni pridobitna družba in da tudi ni redno vzdrževana po javnih ustanovah drž. oblasti. Društvo Zedinjena Sčovenija torej gmotno zavisi od dobre volie članov, ki zvesto in skoraj brez pričakovanja koristi plačujejo mesečno članarino. Vendar 'e za uspeh prizadevanja potrebna močnejša gospodarska podlaga, ki 'O lahko ustvarijo izredni prispevki. Pod-riranie ustanov idealne narave upošteva tuči davčni zakon, ki dovoliuje,. da darovalci odpišejo darovano vrednost od svoje davčno nmove oh rriliki le!ne davčne napovedi. Tako je dobra volja tistih, ki kaj žrtvujejo za dober namen, deloma poplačana s tem, da se jim zniža davčna obveznost. Vsem, ki bi bili voljni nakloniti kakšen znatneiši znesek za namene društva, sporočamo, da ie no splošni uredbi Glavne davčne direkcije št. 1180 treba darilo izvršiti tako, da darovalec naloži vrednost na ime Eslovonia Unida in :ia društveni bančni račun štev. 3-24327-4 pri Banco de Galicia y Buenos Aire', v kateri koli rodružnici. Bančno potrdilo (boleta do depósito) mora biti po^riono po društvenih organih, nato pa pripono darovalčevi letni davčni namved'^ v kateri sc darovani znesek odšteje cd osnovo. Omenjena olajšava ima pomen posebno za osebne darovalce, ki prispevkov za dobrodelne namene redno ne morejo odštevati cd dohodkov, kot na ta ali drugi način to morejo trgovske družbe in podjetja. S takim namenom je torej društvo Zedinjena Slovenija zaprosilo za omenjeno uradno ugotovitev in jo tudi doseglo. S tem je doseglo olajšanje bremena za tiste, ki bi hoteli z denarnimi prispevki pomagati društvu pri njegovem delu in skrbi za slovensko protikomunistično skupnost v Argentini. PORAVNAJTE NAROČNINO! PRISPEVAJTE V TISKOVNI V OCENO SMO PREJELI Dr Živko Topalovid: Srbija pod Dra-žotn, London 1968. Izdanjc Budučnost, London, str. 146. Milena šoukal: Pesmi. Izdala Slov. kulturna akcija. s Študijski dan în &hcni • zh&T SSKMSd-tm s : s S bo v četrtek, 1. maja, ob 9 zju- ; 3 traj v Colegio Lourdes v San Mi- : • gue’.u. Dohod s kolektivi 269, 203 ; ; in 57 do Cruce Santa Brígida. 3 3 Vabljeni člani in zlasti abiturienti. ; i 3 -I Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290. p. 12. of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Francia 932 T-E. 735 ali 516 V ipetek in soboto od 9—13. ure- f>„ ©Metsiiea Slovenskega doma v Carai3aeliayia & nedeljo. 4. maja: Spored: Ob 10.45: pozdrav zastave Ob 11.—: sv. maša za pok. M. Amcna Ob 12.30: skupno kosilo Ob 15.—: kulturni nastopi, pri katerem sodeluje: šolska mladina mladenke, dekleta, harmonikarji, skavti in dramatski odsek. Po nastopu razne zabavne igre ter družabna prireditev Igra slovenski orkester THE GOLDEN TONEŠ (bratje Plesničarji) aaaM«aaaaaaaaeaaaaaaaaaaaa< ■BiBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBi '•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaai eaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB BBBOBBBBBBBBBBBBSBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB•* mladinski odsek zedinjene slovenijo vabi na II. vaditeljski tečaj vpisovanje v društveni pisarni vsak dan od 18 do 20 pričetek v soboto, 2*6. aprila, ob pol osmih zvečer v slovenski hiši JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Buenos Aires T. S. 35-8827 ESL0VENIA UBRE Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire* T. E. 69-9503 Argentina Correo 1 Argentino j Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 382) 'Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1969: za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanade 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionsk» pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK Specialist za orto ežijo in travmatologijo ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 C. Jose E. Uiihzru 235, Cap. Fcd. j Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855 DRUŽABNA PRAVDA vabi vse rojake na romanje in občni zbor, ki bo 1. maja v San Francisco Solano. —Ob 10 sv. maša, ob 11 občni zbor, nato ASAD3 Dr. Tome žožek ADVOKAT Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19 Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne Lavalle 2331 5. nadstropje, pisarna 10 Ena kvadra od subte. „Pasteur“ NAŠ DOM SAN JUSTO 27. aprila 1969 DRUŽABNA PRIREDITEV © PESEM GORIŠKIH BRD — kulturni nastop po zamisli ii režiji g. I. Novaka. O Sodeluje orkester 'GOLDEN TONEŠ” Začetek ob 16. Je to Vaš lirolilem? Kje dobiti posojilo? Kem naložiti denar? Predno si: odločite, vprašajte v SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z. C. C. SLOGA Ltda. Bartolome Mitre 97 T. E. 658-6574 Ramo3 Mcjia Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20. Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19. Z Martinom Krpanom na Gorenjskem V zadnji številki smo poročali, da so igralci celovške Krščanske kulturne zvezo z režiserjem,- vogrskim župnikom g. Vinkom Zaletelom gostovali ob koncu marca v Mengšu in Domžalah. To gostovanje jo popisano v celostranskem potopisu v Našem tedniku dne 10. aprila t. 1. takole: V soboto, 29. marca popoldne, vreme ni bilo prav prijazno, temni sivi oblaki so sc vlačili nad Celovcem, ko smo se odpeljali na gostovanje v sosednjo Slovenijo. Na obrazih igralk in igralcev je počival rahel nemir in vsakdo je upal, da bo vse dobro izteklo. Vozil nas je štefej Sinčnik in kakor bi trenil, smo pustili za seboj Rož, tesno skalovje v Brodeh in stali smo že pred vhodom v Ljubeljski predor. Skrb sem videl v očeh, ko se je izvedelo, da nekdo nima potnega lista oziroma, da je njegova veljavnost že potekla. Z nekaj dobre volje se je tudi to dalo premostiti, kar priča, da je avstrijsko-jugoslovan-ska meja res odprta meja. Prijetno son -ce nam je zasijalo v obraz, ko smo pokukali iz krtove ceste onkraj Ljubelja. Pod Zelenico, znanim smučarskim terenom, ob cesti v pečeh pa nas je presenetila redka lovska sreča, čreda kozorogov. Menda razsaja med njimi bolezen — slepota. Pravijo, da bodo morali zaradi tega vse postreliti. Mi tega nismo opazili, saj so nas hitro zapazili in jo pobrali urnih nog. Skoraj bi bil pozabil omeniti spomenik žrtvam nacizma, takoj pod Ljubeljem. Ta spomenik so zgradili šele pred nekaj leti. Za nami je ležalo v globeli industrij- sko mesto Tržič, kjer je kaplanoval štiri leta g. Vinko Zaletel, Pravil nam je o svojih kulturnih prireditvah, operetah in o planinskem društvu, kjer je bil z vsem srcem zraven. Mimo ozelenelih travnikov, številnih kozolcev, nas je pot privedla naravnost v Mengeš. Vmes smo sicer kratko postali v Kranju, mestu, po katerem je bila prej poimenovana vsa pokrajina — Kranjska. V pomladanskem razpoloženju, v pri -jazno sonce povit, nas je sprejet Mengeš. Ogledali smo si cerkev, ki slovi zaradi izredne umetniško izdelane Plečnikove krstilnice. Cerkev so tekom časa večkrat prezidali, da je danes tro-ladijska. Navdušeno so nas sprejeli Mengšnni z godbo in narodnimi nošami. S prijateljskim nagovorom nas je pozdravil predsednik občinskega sveta France Bregar in nam izrekel dobrodošlico na Gorenjskem. Seveda smo bili po težki vožnji utrujeni. Pa tudi lačni smo bili, zato nam je prav dobro teknilo kosilo pri „Kralju“, saj je bilo zares kraljevsko. Po obedu — sonca ni bilo več — so se igralci pripravili za nastop. Izvedeli smo, da so bile vstopnice za predstavo že pred petkom razprodane, tako je bilo zanimanje. Prišla je ura nastopa. Igralci so bili ma’ce nervozni, saj so prvič gostovali pred razvajenim gorenjskim občinstvom. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, pravili so, da toliko ljudi še r.iso videli v tej dvorani. Pred začetkom predstave je predsednik občinskega sveta France Bregar pozdravil med občinstvom vrsto častnih gostov, med njimi predsednika domžalske občine Jožeta Pogačnika, republiškega poslanca prof. Ceneta Matičiča in republiškega poslanca za kulturo in prosveto prof. dr. Mira Ptiplovška. Hkrati se je zahvalil za gostovanje igralcev iz Mengša s Kreftovimi „Celjskimi grofi“ na Koroškem. Kakor Bregar je tudi predsednik krščansko kulturne zveze dr. Erik Prunč izrazil željo po prijateljskem in kulturnem sodelovanju ter se oprostil, če rrihovim igralcem beseda ne bo tako tekla, kakor bi si želeli, kajti ljudstvo igro Martina Krpana so podali skrajšano in bolj prilagojeno pismenemu jeziku. Nedvomno pa je igra dosegla pd-poln uspeh. Aplavz v ritmu je spet in spet prekinjeval posamezne prizore, posebno če je prišel na oder Brdavsov norček Frfra (Janez Trtar) ali pa sam Krpan v vsej svoji velikosti. Ko le radal zastor, ploskanje ni hotelo ponehati, a igralci so se nalahno oddahnili. Ob mesečnem svitu, kajti bilo je že pozno, smo se odpeljali v Domžale pri Ljubljani. Tam so nas sprejeli s kratkim pozdravom in nageljni predsednik ter višje osebnosti občine. Ob cvičku pa je zadonela domača I slovenska narodna pesem. Nato jo sle-di'a pojedina, ki jo skorajda ni bilo konca. Vmes pa je sladko odzvanjala poskočna pesem; igrali so „Veseli reveži“. Proti jutru, menda se je že svitalo, smo se s težkimi glavami podali v Greblje, kjer smo prespali. Pozneje kakor po navadi, nas je zbudilo prijetno jutranje sonce; bila je cvetna nedelja. Videli smo, kako so gospodinje v Mengšu pravkar prihajale z butarami iz cerkve. Srečavali smo jih tudi na poti v romar -sko cerkev Brezje, kjer smo prisostvovali maši. Nato smo odrinili proti Bledu. Mudilo se nam je, in kakor bi trenil so švigale mimo nas Križe, Cerklje, rojstna vas Joža Vombergarja, in pred nami se je v sijaju zablestel Bled. „Počiva jezero v tihoti...!“ sem si mislil, ko sem zrl s prekrasnega gradu, vrhu pečine na otoček sredi jezera. Grad so zgradili kot trdnjavo brižinski škofje v letih 1004 do 1018, nakar se je pod njih vodstvom začelo lepo razvijati. O-biskali smo cerkev pod gradom, ki jo sicer krasno poslikana, a nima nobene zgodovinske vrednosti. Prišedši nazaj v Domžale smo si žejo in lakoto utešili v restavraciji „Napredek“. Po kosilu so se igralci počasi pripravili za večerno predstavo. Dvorana tokrat ni bila prav nič kaj praznična. Ogromna športna hala s 700 sedeži, tudi ni bilo pravega odra in ne zastora. Oder je bil umetno postavljen in kartoni, moderno, simetrično postavljeni so služili za kulise, kar pa se je prav dobro podalo. Zanimivo je medtem bilo srečanje s prof. Matijo Tomcem in prof. Kramolcem, ki nam je pripovedoval o nepopisnem uspehu našega zbora Gallusa pod vodstvom prof. dr. Cigana. Neusmiljeno ie hitel umi kazalec; bilo je že čez sedem. Zasedena dvorana je navdušeno pričakovala nastopa Krpana. Prej pa jo v kratkem govoru nakazal predsednik KKZ dr. Erik Prunč vse težave v kulturnem delu in tudi to, s kakšnim Brdavsom se imamo boriti na Koroškem. Dejal je, da med nami še živi tisti pravi Levstikov uporni duh, in da smo še kliubovalni nasproti nemškim nacionalističnim krogom, ki hočejo, kakor so to dokazali v Velikovcu, uničiti naše kulturno delo. Kakor v Mengšu so tudi v Domžalah igralci podali igro v skrajšani priredbi, na kar so sledili nepopisni aplavzi. Neka starejša gospa je kar tako mimogrede pripomnila: „Saj bi še lahko prišli večkrat med nas!“ Posebno se je oddahnil Krpan, ko jo ob cvičku zadonela poslovilna pesem, pesem večera med brati. Ob mesečnem svitu smo rajžali preko njiv in kozolcev, ki so metali svoje dolge sence mimo Ljubljane in Kranja domov. Na obrazih igralcev pa se je zrcalilo nepopisno veselje in skromna nagrada Vinku Zaletelu, ki je igro zrežiral, temu idealistu, ki se z dušo in srcem razdaja slovenskemu koroškemu človeku za njegov kulturni razcvet.