gacije cesarske g a posojila, ki so pred stale na 85 fl. nov. dnarja, padle do 79, pa se zdaj (15. januarja) spet vzdignile do 82; — 5percentne metalike so od 84 padle na 78, pa si spet pomagale do 81; ban k ne akcije so od 998 spoderčnile na 930, pa se spet vzdignile do 979; kreditne akcije so od 242 padle na 200, zdaj spet stoje na 221 itd.
—   C. k. svetovavec gosp. Brentano se je te dni podal v London, da bi tam za našo vlado dnarja na posodo dobil, in kakor „Pres8eu piše, je že gotovo, da bojo Roth-schildi posodili 521/2 milijonov gold. nov. dnarja (za 5 od 100). „Pressett pravi, da bi utegnilo to posojilo za naše dnarstvo dobro biti, ker bi kovanega dnarja prišlo v naše cesarstvo in bi še bolj pomagalo, da bi dunajska banka mogla v gotovem dna rji plačevati.
—   Ker bi nova rekrutna postava preojstra bila za študente, so Cesar 29. dec. 1. 1. milostljivo dovolili, naj za šolske učence veljajo predpisi tiste postave, ktero je c. k. ministerstvo oklicalo 6. nov. 1851. — Ker smo za gotovo slišali, da na prošnjo prečastitega ljublj. škofijstva so tudi učitelji ljudskih šol, naj imajo gotovo ali le začasno službo, vojaščine oprosteni in se tedaj povsod milostno oziranje na resne potrebe kaže, smemo veselo upati, da tudi kmetijstvo bojo dotekle kake p o lajša ve za-stran rekrutbe.
—  Po c. k. ministerskem ukazu je bilo že pred prepovedano, da iz našega cesarstva in skozi naše cesarstvo se ne sme nobeno orožje in strelivo vSerbijo, Moldavo in V al ah i j o voziti; po najnovejši prepovedi pa tudi ne sme solitar, žveplo in svinec v imenovane dežele.
—   Sliši se, da se ima vsled višjega zaukaza tarifa na vseh železnicah našega cesarstva pregledati (revidirati), ker visoka vlada ne dovoli, da bi novi dnar izgovor bil za povišanje vožnine. Res bi bil tak pregled zlasti pri dunajsko-teržaški železnici potreben, kije tarifo v več rečeh dosti podražila.
—  Kupčija z una njimi deželami je bila pervih deset mescov leta 1858 precej dobra, in kolikor bolj se je leto svojemu koncu bližalo, toliko bolje je napredovala. Memo leta 1857 je donesla 1858 samo čolni na 1 milijon 610 tavžent in 275 gold. več dohodkov.
—   Vojaki, kteri grejo v Lombardijo, ne prizadevajo — kakor dunajski vradni časnik „Wien. Ztg.u za-gotovlja — uič druzih stroškov več, kakor jih ravno pošiljanje samo stane.
Iz Lombardije in Beneškega. Iz Milana se piše, da grad in vse kosarue so polne vojakov. Novi policijni predstojnik, gospod Strobach, iz L in ca v Milan poklican, in tudi Ljubljančanom kot priljuden in moder mož znan, je nastopil 10. dan tega mesca svojo službo v Milani. V tem, ko v Benetkah vse miruje in se ni še nič nepo-stavnega zgodilo, se pa sliši iz drugih krajev zmiraj kaj novega. Tako so 12. dan t. m. padovanski študentje rogo-viliti začeli, pa armada jih je kmalo upokojila. V Trevizi je namreč umeri profesor fizike gospod Ber. Zambra; v oporoki svoji je željo razodel, naj bi ga v Padovi pokopali; vsled te želje je bilo res truplo njegovo v Padovo prepeljano, kjer so ga študentje z največjo častjo sprejeli; čez noč je bila truga v cerkev postavljena in drugo jutro je imel pogreb biti. Ko so pa študentje slišali, da je bil pred določeno uro pokop, so vreli na pokopališče, trugo izkopali, jo z velikim puntarskim krikom ovenčali, in potem se kričaje vernili v mesto. Tu se je unel še večji hrup, pa kmali je bilo vsega konec brez prelite kaplje kervi; vseučilišče je na višje povelje zaperto in vsem študentom, ki niso domači, je bilo zaukazano, berž Padovo zapustiti.
Iz Krakove. Da bi bili tu zasledili kak hud pre-kucijsk naklep, ni res; res je pa, da so kakih 60 sumljivih ljudi zajeli in jih na Dunaj v preiskavo peljali. Tudi v Tarnovu so nektere zaperli.
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 18. jan. — To je bil teden poln strahu pred vojsko! In čeravno mora, ki se je — kakor je našim bravcom znano — na novega leta dan vlegla na persi cele Evrope, je še nikakor ni tlačiti nehala, se je oblačno politično nebo vendar toliko zvedrilo, da se na vrat na nos ni bati hudega, ako nenadoma spet ne pribuči kak vihar iz zahoda. Dajmo ob kratkem pregledati današnji stan. Ogovor kralja sardinskega, s kterim je začel unidan deržavni zbor in kterega je, kakor je poslednji „novičar" rekel, ves svet vedčno pričakoval, ni ravno že vojske pridigovai, pa tudi ni prinesel oljke mini. Rekel je kralj med drugimi rečmi v svojem nagovoru, kterega je cesar Napoleon nek 4 dni v svojih rokah imel, da „obnebje ni jasno, — da pa prihodnost bo srečna, ker se naša politika upira na pravico in na ljubezen do svobode in domovine; — naša dežela, deželica sicer po obsežku, si je veljavo pridobila pri velikih vladah evropejskih, ker je velika po mislih, za ktere se poganja in s kterimi se prikupuje svetu; spoš-tovaje pogodbe vendar ne moremo biti brez občutka za žalostne klice, ki se do nas razlegajo iz tolikih laških krajev; močni v edinosti, zaupamo v svoje dobre pravice in pričakujemo pametno in krepko sklepe Božje previdnosti." Da je ta ogovor, čeravno nič gotovega ne pove, iznova prestrašil svet, so najbolj kazale obligacije, ki so v Parizu in na Dunaji koj drugi dan dosti manj vredne bile. Al počasi se je osupnjeni svet spet zdramil, ker vendar pri vsem tem še ni nič gotovega vidii, kar bi že zdajci na vojsko kazalo. Res je, da francozko ministerstvo vojske in mornarstva velike priprave dela, živež za armado in strelivo skupuje, vojne barke oborožuje in svet z vojsko straši, al od druge strani so začeli parižki časniki, kterim vlada svoje misli vdihuje, Francoze tolažiti, naj se nikar zatega voljo še vojske ne bojijo, in ta glas so povzdigovali toliko bolj, kolikor več so brali v an-gležkih in pruskih časnikih, da na Angležkem in Pruskem ne marajo za to, kar Francoz naklepuje. Al preden se bo ta klopčič izmotal, ki je zdaj toliko zamotan, se mora kaj gotovega zgoditi, da se nemirnovalovje spet popolnoma vleže. Vse kaže na to, da bo cesar Napoleon spet po sili hotel zborvParizu imeti, kteri naj poravna homatije laške. Ali se bojo pa vlada avstrijanska, angležka in pruska udale ti silovitosti? je veliko vprašanje, ker vsaka vlada si mora varovati čast svojo, da se ne „uklanja tujcovi peti." V marsikteri zadergi je našla sicer že diplomacija pot, po kteri se je častno poravnal razpor; ktera pot bo o tej zadevi prava? je še zastavica, ktere uganjka še ni znana.
—- Kako zlo so kurzi obligacij in akcij omahovali od 3. do 15. dneva tega mesca, se vidi iz zapiska, ki ga je dunajski časnik „Pressea sostavil; tako, na priliko, so obli-
23
24
zavoljo  tega   v Turiii 13. dan t. m.    Ta  ženitev   ravno zdaj daje politikarjem spet marsikaj ugibati.
Iz Angležkega. Deržavni zbor se bo 3. dan prihodnjega mesca začel. Ce ne bojo poprej dan današnje politične homatije že poravnane, se bo pa spet na uho vleklo, kaj bode kraljica angležka v začetnem ogo-voru rekla.
— „Punch" tukajšni zabavljiv časnik, je bil 6. dan t. m. v Parizu pod policijsko klop položen, ker je dal natisniti podobo cesarja Napoleona, kako se ravno na vso moc napenja, da bi škorn o „Ita lij e" obul, pa je ne more. (Laška dežela je, po obrisu s komam podobna, in potem je ona zabavljica napravljena).
Iz Belgije. Iz Bruselj a. Dnarstveno ministerstvo* je davkovskim gosposkam ukazalo, naj od nun poberajo obertnijski davek. Nune v belgiških samostanih se pečajo večidel s tem, da dekleta podučujejo čipke (špice) p les t i 9 in tako si prislužijo veliko dnarja , ker večji del slavnih belgiških špic je delo pridnih nunskih rok. Ako ta obertnija nese našim nunam veliko dnarja — pravijo bel-giški časniki — ni ravno krivično, da se od nje pobera primeren davek, če že vse na svetu mora z davkom obloženo biti, — al to ni prava pot, da brez vsega vprašanja se na vrat na nos tudi nunske špice podveržejo davku, ker samostanski davek je tako čista nova reč, da se bo marsikomu nepravičen zdel.
Iz Moravskega. V Berni in Olomucu se pripravljajo, spomin upeljanja keršanske vere po sv. Cirilu in Metodu na Moravskem pred 1000 leti, slovesno obhajati.
Iz Ogerskega. Tolovaji, kteri so unidan pošto blizo Pečuha oropali, so prišli pravici v pest. Dnarje so večidel vse dobili, samo 1700 fl. še manjka. Kmetje pečuhskega okraja so bili roparji.
Iz Tiroljskega. Pretečene dni je bil znani pater Olivieri s 19 zamurčki v Inšpruku; peljal jih je na Koroško v razne samostane.
Iz Serbije. Iz Belega grada 14. januarja ob poli sedmih zvečer (po telegrafu). „Ravno sedaj razglašajo ka-none veselo novico, da je Kabuli Effendi skupščini na znanje dal, da je turška vlada kneza Miloša poterdila; da pa, dokler sam ne prevzame vladarstva, ima si namestnika izvoliti. Skupščina je odgovorila, da to ne more biti, ker zunaj dežele serbske taka reč ne more veljavana biti; dokler knez sam ne pride, bode skupščina njegova namestnica. V mestu je vse zidane volje." — Od odstavljenega kneza Kar agj orgj e viča pišejo dunajske novice, da misli knez vprihodnje na Dunaj i bivati, kamor je že poslal večino svojega premoženja, ki se ceni na 3 milijone gold., in ga je izročil dunajskim bankirjem.
Iz Italije. Iz Rima. Bolni pruski kralj obiskuje vsaki dan, če je vreme lepo , zanimivosti rimskega mesta, bližnje peš, daljniše pa v kočii.
—   Iz Na pola. 61 najimenitniših političnih jetnikov je kralj te dni pomilostil proti temu, da za puste deželo. Ali je storil to v spomin ženitve svojega sina, ali pa, da je hotel francozki vladi pokazati, da je milostljivši roemo nje, se ne ve.
Iz Sardinskega. 55Gazz. Piem." piše, da sardinska vlada, ko je slišala, da je avstrijanska armada obsedla meje lombarškega kraljestva, je ukazala tudi svoji armadi, se pomakniti namejo sardinsko. — Nek drug sardinsk časnik piše, da opravniki in poslanci, ki hodijo križem Laškega, se pozdravljajo z besedama „Viva Verdi!" To pa pomeni: „Viva Vittorio Emmanuele Re D' Italia" (živi Viktor Emanvel kralj laški!); perve čerke teh imen so vzete v besedo Verdi.
Iz Nemškega. Iz Bero lina. 12. t. m. se je začel pruski deržavni zbor. Kraljevič-vladni k je obžaljeval v svojem nagovoru, da je kralj še vedno bolehen, in je opominjal poslance, naj vlado z svojo umnostjo in udanostjo podperajo; dalje je rekel, da v vsem veselo napreduje pruska dežela, zlasti pa, da se je število sodnih preiskav zmanjšalo, kar pričuje, da se ljudstvo čedalje bolj čedno obnaša; z unanjimi deželami, je rekel vladnik, živimo v miru in prijaznost naša do velikih vlad je ostala pri s t are m. — V celem nagovoru pa ni rekel ne bev ne mev o važnih dogodkih, ki sedaj svet pretresaj o.
—  V Monakovem je bila 8. dan t. m. tako imenovana poroka „po pooblastenjiuprincesnje Marije, sestre naše presvitle cesarice, s kraljevičem naslednikom napo-litanskim. Včeraj je imela skozi Ljubljano iti, pa je še ni bilo.
—  Iz Karlsruha 11. jan. Cukrarnica v Wag-hausel-u,   ena največjih na Nemškem, je večidel pogorela.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Deržavni zbor se bo začel 7. dan prih. mesca. Takrat se bo iz ust cesarja Napoleona samega slišalo kako in kaj, če ne bo že pred konec sedanjih homatij.
—   Gotovo je, da bo leta 1860 v Parizu občna kmetijska razstava.
—  Princ Napoleon, cesarjev bratranc, se je oženil s Klotildo, hčerjo sardinskega kralja.   Peljal se je