On in samo on naj kraljuje
Od davnih dni ima sv. Cerkev običaj, da se proti krivim naukom bori ne samo s točno opredelitvijo krščanskega nauka, marveč tudi z uvajanjem praznikov v čast tisti Skrivnosti, ki jo najbolj napadajo.
Novi vek je zlasti zadnja stoletja v krščanskem svetu započel veliko zmoto: Wcizem. Ta zanika oblast božjo nad posamezniki, družinami, družbo in svetom
Proti tej strašni zablodi je papež Pij XI. leta 1925 postavil praznik Kristusa Kralja.
Vsebina praznika je mogočna in radikalna: V Kristusa ne moramo le vero-v»ti, ne le ljubiti ga, temveč priznati ga moramo v vsem svojem življenju za svojega gospoda, za svojega kralja. On in samo on, naj kraljuje v našem umu, v naši volji, v našem srcu, v našem življenju!
Kristus naj kraljuje v našem umu.
Saj je um ustvarjen za resnico, a Kristus je resnica. „Torej kralj si?“ je vPrašal Pilat Jezusa. Kristus pa je odgovoril: „Tako je, kralj sem. Jaz sem zato Prišel na svet, da spričam resnico. Vsak kdor je iz resnice — kdor resnico išče 'n ljubi — posluša moj glas“
Kristus naj kraljuje v naši volji.
Naša volja je po svoji naravi naravnana na dobro, a žal, da nas naša nlžja narava vleče navzdol in razne omame vlečejo v zlo. V Kristusu je svetost 'n milost- V njem zremo lepoto krepostnega življenja in po njem dobivamo moč za zmage, če mu sledimo kot svojemu kralju.
Kristus naj kraljuje v pašem srcu.
Naša srca so ustvarjena za ljubezen. A Kristus je ljubezen. Zato naj niče-sar ne bo v naših srcih, kar bi kakorkoli nasprotovalo tej ljubezni; nobene lju-kezni do stvari, ki bi ne prinašale čiste svetlobe božje ljubezni.
Kraljuje naj Kristus v našem življenju.
To se pravi, njegov nauk naj bo pravec vseh naših dejanj, njegova ljubezen 'h' nas in naša ljubezen do njega nagib za vsa naša dejanja.
Zato pa se moramo, dokler je še čas, prizadevati, da vedno bolj v zaseb-ueni in družinskem življenju, v življenju organizacij in ustanov, v govorjeni in riskani besedi, priznavamo njegova načela, njegove misli in želje, njegove na-mene s človeštvom, našim narodom, našo skupnostjo in njegove namene z vsakim ■»med nas.
A. G.

Pavel
VI
LaMnski
Ameriki
Apostolska spodbuda svetega očeta Pavla VI., ki jo je imel 24. novembra 1965 pred škofi dvajsetih držav La ti 3-ske Amerike ob desetletnici ustanovitve Latinskoameriškega škofijskega eveta.
Gospodje 'kardinali, častiti bratje!
Zelo smo hvaležni Vaši Eminenci, gospod kardinal, predsednik Papeškega odbora za Latinsko Ameriko, ker ste mi dali tako prisrčno poročilo o vestnem delu, ki ga je ta odbor opravil in ki ga z obnovljeno gorečnostjo hoče nadaljevati skupno s škofijskimi ustanovami, 'ki jim izrekamo svojo globoko priznanje. Odličnemu predsedniku Latinskoameriškega škofijskega sveta se iskreno zahvaljujemo za njegove plemenite in vzvišene besede, ki razodevajo duha, s katerim Svet opravlja svoje zelo koristno delo.
Lahko si mislite, kako je naše srce ganjeno, ko vas vidimo tukaj zbrane-Dobro poznamo vašo globoko vdanost in preizkušeno zvestobo do Apostolske stolice, ki zahtevata od nas, da vam ju iskreno vračamo.
Desetletnica Latinskoameriškega škofijskega sveta
Ko se spominjamo desetletnice Latinskoameriškega škofijskega sveta, se želimo ozreti nazaj na preteklo desetletje, ki ga je Bog blagoslovil in obogatil z novimi deli in spodbudami. Našteti moramo obširen seznam ustanov in podjetij, ki so se ustanovila ob sodelovanju z našim Odborom za Latinsko Ameriko. Te ustanove so znatno podprle vašo dušnopastirsko službo, v va» vseh pa našle modro in goreče spodbujevalce.
Vendar pa nam ob spominu na preteklost bolj ugaja pogledati v bodočnost, zlasti na tiste naloge, ki se mo-
pp»
'
: - - -
r*l° še izvršiti, da se delo, ki mnogo in se je dozdaj opravljalo, utrdi, razširi in »popolni-
Ta trenutek je posebno ugoden zato, *er SI*io v zadnji dobi drugega vatikan-skega vesoljnega cerkvenega zbora. Po *borovanjih, na katerih ste »e štirikrat *brali, se boste vrnili v svoje škofije Potem, ko ste prišli v stik z bogatimi dušnopastirskimi »košnjami svojih bra-*ov v škofovBtvu- Nesli boste s seboj nove koncilske odloke, ki so velikega Pomena za vaše vsakdanje delo in katerih takojšnja izvedba je zaupana vaši Vestni dušnopastirski skrbi. Od njih boste tudi dobivali spodbudo in novo teoč za svoje načrte, ki ne bodo več
osamljene zamisli, ampak bodo imeli za cilj duhovno obnovo, ki jo je Cerkev, začela s koncilom.
Zdaj mi pa dovolite, da vam povem, nekaj svojih bratskih misli za dušno-pastirsko delo na tako obširnem področju božjega ljudstva-
Spletni položaj Latinske Amerike
Mi poznamo in zasledujemo s skrbjo, vendar z zaupanjem — kakor vedno — v nujno potrebno božjo pomoč, položaj Latinske Amerike v njenih različnih vidikih: verskih, političnih, gospodarskih in socialnih. Trdno smo prepričani, da je treba imeti jasne pojme; kajti vsaka
Latinski Amerika predstavlja družbo, ki se hitro in globoko spreminja
579
'W


m:

rešitev, ki bi ne upoštevala njenega zapletenega stanja, bi bila zgrešena in brezuspešna.
Latinska Amerika predstavlja družbo, ki se hitro in globoko spreminja. Te spremembe posebno jasno spoznamo iz stalnega naraščanja prebivalstva, ki bo po sodbi izvedencev, če se bo tako, kakor zdaj razvijalo, ob koncu stoletja preseglo 500 milijonov. Ta naravni pojav s svojimi resnimi posledicami bega vsa življenjska področja. Posebno vznemirja dušnega pastirja, ki se vprašuje, kaj bi mogla tedaj storiti Cerkev, da bi sprejela v svoje naročje in usmerila k pravemu krščanskemu življenju milijone novih sinov, ki se bodo vsako leto pridružili njegovi številni čredi. Dušpi pastir bo najprej branil to, kar že obstoja. Vendar to še ne zadostuje, ker to, kar že obstaja, ni več primerno za vse prebivalstvo in za vse potrebe in ker je tudi to pod vplivom gibanja m spreminjanja.
Mnogo vprašanj, ki so si med seboj podobna in v najožji zvezi z razvojem, ki smo ga omenili in budi pozornost dušnega pastirja, izhaja še iz raznih •drugih činiteljev. Ti činitelji so:
Beg z dežele v mesta
Vedno hitrejša vključitev kmečkega prebivalstva v mestno življenje. Ta vključitev je nujna zaradi spremembe gospodarstva, kakor tudi zaradi vedno boljših obveščevalnih sredstev.
Razvoj človeškega življenja, ki se hitro spreminja v notranja preseljevanja, ki so posebno močna med nekaterimi narodi.
Urbanizem, ki v vedno večjem obsegu ustvarja okrog velikih mest, spre-minjajoč njihovo pravo lice, prave pa-
sove prebivalstva, različnega po izobrazbi in stopnji kulture, ki ga privlačuje lažje pridobivanje zaslužka, ki ga daje industrija. Ker pa mesta še niso pripravljena, da bi mogla sprejeti toliko novih prebivavcev, nastajajo zelo resna verska in socialna vprašanja, med katerimi je tudi posebno pogubno skupno življenje zaradi pomanjkanja stanovanj.
Pismeni in nepismeni
Pa še drugo dejstvo je, ki je vir globokega razdora med člani iste družbe. Na eni strani so tisti, ki so v stanju, da morejo hrepeneti po vedno večjem razumskem napredku in človeškem spopolnjevanju. Na drugi strani so pa vsi tisti, fci zvezani po analfabetizmu (nepismenosti), ki je še razširjen, ne morejo doseči dobrin kulture in ne spoznati, kaj je človeški napredek in razvoj in zato tudi ne morejo pri njima sodelovati.
Na strogo socialnem področju opazujemo, da množica preprostega prebivalstva vedno bolj spoznava svoje težke razmere. Zato ima neukrotljivo željo, ki je popolnoma upravičena, da se tudi zanje življenje tako spremeni, da jih bo zadovoljilo. Večkrat na nasilen način izražajo svojo naraščajočo nestrpnost, ki bi mogla celo ogrožati vse osnovne temelje dobro organizirane človeške družbe. Žal, tudi ne manjka takih, ki nočejo sprejeti obnovitvenega duha današnjih časov, ki jim manjka ne samo človeškega čuta ampak tudi krščanskega gledanja na vprašanja, ki vznemirjajo okolico-
V tako nemirno stanje praznih upov in neizpolnjenih nad pa se kaj lahko vmešajo nevarne delavne sile, ki rušijo
versko in nravno edinost socialnega sožitja, ki se je doslej vzdrževalo s tolikim trudom. Med temi silami prevladuje na gospodarsko socialnem področju sila, ki je najbolj škodljiva in najbolj vredna odpora — brezbožni mark-8izem. S svojim socialnim „mesijaniz-ttiom“ dela iz človeškega napredka i,skrivnostno bajko". Na gospodarske in časne dobrine polaga vse svoje upanje. Zagovarja brezbožni nauk in brezbožno življenje. Bojuje se za nasilno revolu-cUo in jo pripravlja. Misli, da je to udino sredstvo za rešitev vseh vprašanj. Kaže in povzdiguje zgled tistih dežel, kjer je uveljavil svoja načela in svoje načrte. Na verskem polju deluje močna Protikatoli.ška propaganda, ki prihaja 'z različnih virov. Ta ogroža duhovno edinost na celini, povzroča nemire in dvome ter nezaupanje proti delovanju Cerkve s tem, da bega dobre in da včasih tudi deluje tako, kakor da hoče 'koristiti veri. Vendar vse to je tuje in v škodo katoliški skupnosti.
Pogoji za dušlnopastirsko delo
Da dopolnimo sliko, bi radi opozoril na negativne in pozitivne pogoje za dušnopastirsko delo, ki ga mora Cerkev opraviti in izvirajo iz položaja te celine.
Latinska Amerika velja za (katoliško. To je njena slava in sreča. Ta katolicizem, ki ima po svojem številu veliko veljavo v katoliški skupnosti na svetu, pa seveda razodeva — to govorimo z očetovsko skrbjo — negativne Poglede, ki so v slabosti in pomanjkanju oseb in pripomočkov. Mogli bi reči, da je to neko stanje organske oslabe loati, ki nujno zahteva, poživitve la «krepitve katoliškega življenja. Napra-
viti ga je treba bolj trdnega v verskih načelih in bolj odločnega v življenju. Vera latinsko-ameriškega ljudstva mora v svojem razvoju popolnoma dozoreti.
Koliko je danes trdnosti, vestnost) in odpornosti v katoliškem življenju? V katerih socialnih slojih je osredotočeno ? Kakšna je njegova kulturna stop nja? Kakšne so statistike o spolnjeva-nju verskih dolžnosti, o nravnosti v družinskem življenju in o duhovniških poklicih? Vi, ki poznate poročila o povprečnem prejemanju zakramentov, o povprečnem obisku svete maše ob nedeljah in zapovedanih .praznikih in o zelo veliki škodi, ki jo povzroča v mno gih deželah družinam zakon o razpo roki, boste priznali, da je upravičen* naša zaskrbljenost.
Druga zadeva, ki obtožuje versko stanje v Latinski Ameriki, je pomanjkanje ljudi na apostolskem polju, po sebno duhovnikov. Vedno se je zelo in upravičeno poudarjalo mučno vprašanje o velikem pomanjkanju duhovščine. T» ugotovitev je tako očividna, da ne moremo prezreti njene važnosti. Morda bi kazalo znova preiskati vidike, ki so jih doslej vodili, da bi bolj koristno izrabili .sile, ki jih imajo na razpolago Vprašati se je tudi treba, če ee je vedno skrbelo za boljšo razdelitev duhovščine. Le tako bi se moglo odpraviti nesorazmerje, ki je večkrat med številom duhovnikov, ki delujejo v velikih mestih in med njimi, ki so v notranjosti dežele. Ugotoviti je tudi treba, če se je duhovščina modro uporabljala pri strogo apostolskem delu.
Ta vprašanja se nanašajo tudi n* redovnike, ki morajo predstavljati vedno resnično žive sile v apostolatu ■ svojimi vzornimi in važnhhi središči
duhovnega življenja, ki so jih že in jih bodo še ustanovili,
V	najožji zvezi s pomanjkanjem ljudi pa je vprašanje, na kakšni višini so dušnopastirski načrti in kako odgovarjajo današnjim novim zahtevam. Zato je treba skrbno premisliti, če so ti primerni in zadovoljivi za mesta in za deželo in kaj bi se moglo še storiti, da bi se zbrala okoli Cerkve spet življenjska središča modernih meščanov.
Pomanjkanje sredstev
Končno omenjamo še pomanjkanje ■redstev, ki jih tudi Cerkev potrjuje, čeprav ta niso glavna skrb dušnega pastirja, ki zaupa v božjo previdnost. Tukaj je treba premisliti, ali se je Cerkev vedno posluževala svojega Jmetja v blagor skupnosti. Ali se ni v kakem kraju preobložila s časnimi in neplodnimi dobrinami, zlasti z zemljišči, ki danes že nimajo več vrednosti prejšnjih časov? Treba bi jih bilo bolje porabiti. Treba je v tem oziru spomniti — o čemer radi javno spričamo —, da so nekatere škofije Latinske Amerike na spodbudo in pooblastilo Apostols«e stolice dale na razpolago veliko cerkvenih zemljišč najbolj potrebnim vernikom, da jih pametno izrabljajo in se obvezale, da bodo nadaljevale postopek agrarne reforme.
V	raziskovanju, ki ga razvijamo, pa je na drugi strani tolažilno opazovati veliko dragocenih pozitivnih osnov, ki delajo splošen pogled na to bolj optimističen in dajejo dušnemu pastirju povod za zanesljivo upanje.
Ljudstvo je že po naravi dobro m globoko venno. Rado in z najboljšim dušnim razpoloženjem sprejema evangeljsko blagovest. V katoliški Cerkvi je
krščeno. V njej hoče živeti in je ponosno, da pripada njej. Cerkev splošno živi v svobodi in miru, kar je ugodno za uspešno delo. Predstavlja najdrago cenejšo silo, ki more s svojim socialnim in moralnim vplivom rešiti vso celino Cerkev živi in ima stoletne ustanove, ki so vredne spoštovanja. Če se giblje, je še večje gibanje, ki ga zbudi. Čim bolj povzdiguje svoj glas, bolj jo poslušajo. Kazati mora torej svojo živ-ljensko moč in izrabiti vse možnosti zs delo z vnetim dušnopastirstvom, ki odgovarja razvoju današnjih razmer. Cer kev se na ta način ne bo nikoli oddaljila in ločila od življenja današnje družbe, med katero mora po božjem naročilu delovati. S svojimi dejanji mora Cerkev pričati, da ni bila samo bistveni del v razvoju oblikovanja vsake latinskoameriške dežele, ampak hoče biti tudi v spremembah današnjega življe nja svetilnik luči in rešitve.
Zdaj je ugoden trenutek
Za tako delovanje bi bilo škodljivo pasti v neko stanje strahu in malodušnosti, ki razorožuje tudi najboljše ljudi in jim jemlje potrebno veselje, za trdo uspešno delo. Cerkev mora zaupati v sebe in mora znati .vlivati srčnost ir. zaupanje v svoje sinove, služabnike Cerkve in vernike. Spominjati jih mora, da „orožje našega vojskovanja ni meseno, ampak je močno za Boga, da ruši trdnjave“ (2 Kor 10, 4). Zdaj je ugoden trenutek. Vesoljni cerkveni zbor je zbudil iz spanja veliko sil. Znati jih j»1 treba braniti in spraviti v delovanje. V' javnosti je zbudil svetlo upanje, ki ga ne smemo varati.
(Se bo nadaljevalo> Poslovenil Gregor Mali
Vzroki za širjenje komunizma
Papeži so komunizem označili za „kugo“, „goljufivo odrešenje“, „strup“, „težki jarem“ in pod. Kako je mogoče, da se kljub temu širi? Od kod njegovi •spehi?
1.	Ker je komunizem čudovita štola in vaba za pustolovske tipe, željne •Masti („arriviste“).
2.	Upanje na maščevanje in na uničenje raznih izkoriščevavcev daje revolucionarnemu gibanju silen pogon. Komunisti znajo razpihovati sovraštvo.
3.	Mnogi se dado preslepiti nekaterim ruskim uspehom v znanosti, gospodarstvu, tehniki. (Kot da bi ogromna Rusija pod drugačno vladavino ne dosegla •aakih ali se večjih uspehov.)
4.	Naivni ljudje se puste zavesti bleščečim — a nikdar izpolnjenim obljubam.
5.	Množice je liberalno gospodarstvo (kapitalizem) strahotno izkoristile, •»pustilo in prepustilo razkristjanjenju. Take so lahak plen rdečim vabam.
6.	Zvita, vztrajna, optimistična („resnično satanska, kakršne svet najbrž “* ni poznal“, po besedah Pij a XI.) propaganda.
7.	Zarota molka ali celo naklonjenosti, s katero svetovni tisk mogočno »odpira komunizem. Ta molk pospešujejo razne skrite sile kct framasonstvo; Mednarodna komunistična organizacija s svojimi zvezami; „koristni bedaki”, med Mimi zadnje čase „levi katoličani".
Napredovanje komunizma pospešujejo tudi razni pogoji, ki slabe družbo: Urjenje materialističnih naukov, zavajanje razuma in kvarjenje nravi; laicizem Po šolah; pohlep po denarju; potapljanje v užitke, razvratnost; sramotne raz-Prtije med katoliškimi organizacijami in odtegovanje mnogih katoličanov jav-•emu delu.
Kje js skupna korenina vsem tem pojavom? „Prvi in poglavitni vzrok ’oske zmede in izdajstva je človekov upor proti Bogu." (Pij XI.)
Koncilski oče: kardinal Lercaro
Z zadnjimi meseci leta prihajamo k poslednjim poglavjem koncilske konstitucije o Cerkvi. Prav za čas, ko se bomo spominjali za Vse svete zmagoslavne Cerkve v nebesih in na Vernih duš dan očiščujočih se bratov in sester v vicah, nam bo v veliko potrjenje naše vere, naöega upanja in naše bratske ljubezni vzvišeni in tolažljivi nauk cerkvenega zbora o našem in vse Cerkve na zemlji večnem cilju ter o naših tesnih zvezah z nebeško Cerkvijo, ki je ta končni cilj še dosegla.
Koncil: Cerkev na zemlji in
nebeška Cerkev
O vsem tem nam govori koncilska konstitucija v svojem sedmem poglavje in je ta njen dogmatični nauk ves zgrajen na božji resnici svetega pisma i» ustnega izročila, torej na samem božjem razodetju, za katerim stoji s svoje večno autoriteto sam neskončno sveti i» resnični Bog, ki ne more goljufati, ne goljufan biti. Je to sedmo poglavje konstitucije o Cerkvi nujno dopolnilo obeh predhodnih poglavij, kjer je bil podan nauk o našem skupnem poklica k svetosti in o redovnikih. Svetniki v nebesih in duše 9 vicah spadajo bistveno k skrivnosti Cerkve in so njen izvoljeni deh Cerkev na zemlji je kakor popotnica, romanca, ki roma naproti svojemu de»
Polnjenju. V tem svojem romanju, hrepenenju in stremljenju, sredi mnogih bridkosti, nevarnosti in viharjev, ni osamljena, ampak ima v svojih bratih
sestrah, ki spijo v Gospodu, svoje velike in mogočne prijatelje in zaveznike-
Ob spominu na naše rajne, ki so morda v vicah, nam bo v prav posebno tolažbo dejstvo, da jih koncilska konstitucija enostavno prišteva k nebeški Cerkvi in ne govori več o trpeči Cerkvi. Saj 80 vice v resnici preddvor nebes in vsi °ui, ki so tam, so že zveličani. Le dolo-cen dolg morajo s svojim trpljenjem še odplačati božji pravici, pri čemur jim Pa mi g svojimi molitvami, s svojimi dobrimi deli, prav posebno pa z daritvijo svete maše lahko mnogo in učinkovito pomagamo.
Naj nam zdaj o teh velikih skrivno-®tih naše vere spregovori koncilska konstitucija sama, katere čudovito lepi in tolažljivi nauk je ves oprt na besede Jezusa in njegovih apostolov.
CERKEV NA ZEMLJI — POPOTNICA V VEČNOST
..Cerkev, v katero smo vsi poklicani v Kristusu Jezusu in v kateri po milosti božji dosežemo svetost, bo dosegla svoje dopolnjenje šele v nebeški slavi, ko pride Prenovljenje vseh stvari, to je na sodni dan, ko bo skupaj s človeškim rodom Prenovljen tudi vesoljni svet, ki je s človekom tako tesno združen in bo po ujem dosegel svoj končni cilj (Apd 3, 21 i Kol 1, 20; 2 Petr 3, 10-13).
Kristus je namreč, ko je bil povi-*an z zemlje na križ, vse ljudi k sebi Pritegnil (Jan 12, 32). Ko je vstal od U'rtvih, je poslal nad svoje učence svo-ie8a oživljajočega Duha in je po njem Ustanovil Cerkev, ki je njegovo telo in
vesoljni zakrament zveličanja. Sedeč na desnici Očetovi neprenehoma deluje v svetu, da bi ljudi pripeljal v svojo Cerkev in jih po njej tesneje združil s seboj ter jih hrani z lastnim telesom in krvjo, da bi jih storil deležne svojega poveličanega življenja. Prenovljenje, ki ga pričakujemo, se je tedaj v Kristusu že pričelo, je po poslanstvu Svetega Duha pospeševano in sc po njem nadaljuje v Cerkvi, v kateri smo po veri poučeni tudi v smislu našega zemeljskega življenja, ko v upanju na prihodnje dobrine izvršujemo delo, ki nam ga je Oče na svetu določil in tako pripravljamo svoje zveličanje.
že je tedaj prišlo k nam dopolnjenje časov (1 Kor 10, 11) in prenovljenje sveta je nepreklicno določeno ter se na nek način že v sedanjem veku vnaprej uresničuje, zakaj Cerkev se že na zemlji
Melkitski patriarh kardinal Maksimos IV.
odeva v resnično, čeprav nepopolno svetost. Dokler pa ne pridejo nova nebesa in nova zemlja, kjer bo prebivala pravičnost (2 Pctr 3, 13), potujoča Cerkev v svojih zakramentih in ustanovah, ki pripadajo temu veku, nosi podobo tega sveta, ki preide, in sama živi sredi stvarstva, ki skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah, dokler ne pride razodetje božjih otrok (Itim 8 ,19).
Ko smo torej v Cerkvi združeni in zaznamovani z znamenjem Svetega Duha. se imenujemo božji otroci in smo to tudi v resnici (1 Jan 3, 1), vendar se še nismo s Kristusom prikazali v oni slavi, kjer bomo Rogu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je (1 Jan 3, 2). Dokler smo torej v telesu, smo ločeni od Gospoda (2 Kor 5, 6) in čeprav imamo prvine Duha, to je posvečujočo milost in njegove darove, vendar v svoji notranjosti zdihujemo in želimo biti s Kristusom (Rim 8, 23; Flp 1, 23). Prav ta ljubezen nas sili, da vedno bolj živimo zanj, ki je za nas umrl in vstal (2 Kor 5, 15). Zato sc trudimo, da bi v vsem ugajali Gospodu in se z božjim orožjem borimo proti zvijačam hudobnega duha, da bomo mogli obstati ob hudem dnevu (Ef 6, 13). In ker po spominu Gospodovem ne vemo ne dneva ne ure, moramo stalno čuti, da bomo po izpolnjenju edinega svojega zemeljskega teka vredni vstopiti z njim v nebeško svetišče in biti prišteli izvoljenim, ne pa, da bi bili kot leni in hudobni služabniki vrženi v večni ogenj, v zunanjo temo, kjer bo Jok in škripanje z zobmi (Mt 25,31-46). Zakaj, predno s poveličanim Kristusom zakraljujemo, se bomo vsi prikazali pred Kristusovim sodnim stolom, da sleherni prejme po tem, kar je v telesu delal, dobro ali hudo (2 Kor 5, 10); in na sodni dan bodo tisti, ki so delali dobro,
vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi (Jan 5, 29)-Upoštevajoč torej da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki sc bo razodevala nad nami (ltim 8, 18), trdni v veri pričakujemo blaženega upanja in veličastnega prihoda velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kristusa (Tit 2, 13), ki bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše borno telo, da bo podobno njegovemu poveličanemu telesu (Flp 3, 21), tisti dan, ko pride, da sc poveliča v svojih svetih in se skaže čudapolncga v vseh, kateri so verovali" (2 Tes 1, 10)-
OBČESTVO NEBEŠKE CERKVE S POTUJOČO CERKVIJO
„Dokler tedaj Gospod ne pride v svojem veličastvu in vsi angeli z njim (Mt 25, 31), potem, ko bo premagan* smrt in mu bodo podvržene vse stvari, nekateri od njegovih učencev potujej* ,po zemlji, drugi, že umrli, se očiščujejo, spet drugi pa sol poveličani in jasno gledajo Boga, enega in trojnega, takega, kakršen je; vsi pa smo, čeprav v različni meri in obliki združeni v isti ljubezni do Boga in do bližnjega in pojemo isti slavospev slave našemu Bogu. Zakaj vsi tisti, ki so Kristusovi in imajo njegovega Duha, rastejo skupno in se v njem družijo med seboj v eno samo Cerkev (Ef 4, 16). Zveza popotnikov z brati, ki so v Kristusovem miru zaspali, se tedaj nikakor ne prekine, marveč sc po stalni veri Cerkve s posredovanjem duhovnih dobrin še utrdi. Ker so namreč nebe-ščani s Kristusom tesneje združeni, učinkovito potrjujejo vso Cerkev v svetosti, poveličujejo njeno bogoslužje, ki ga na zemlji Bogu v čast opravlja in na premnoge načine prispevajo k njeni razsežnejši zgradbi. Ker so namreč že sprejeti
v domovino in se vesele Gospodove navzočnosti, po njem, z njim in v njem ne nehajo posredovati za nas pred Očetom, Prikazujoč mu po edinem sredniku med Bogom in ljudmi Kristusu Jezusu za-služenja, ki so jih na zemlji dosegli, služeč Gospodu v vseh stvareh in dopolnjujoč na svojem mesu, kar nedostaja bridkostim Kristusovim za njegovo telo, W je Cerkev (Kol 1, 24). Njih bratska skrb tako v mnogočem podpira našo slabost."
RAZMERJE POTUJOČE CERKVE DO NEBEŠKE CERKVE
»Cerkev romarjev na zemlji že od vseh početkov krščanstva dobro pozna lo občestvo celotnega skrivnostnega te-*esa Jezusa Kristusa in je zato z veliko Pobožnostjo ohranila spomin pokojnih 'n, ker je sveta in zveličavna misel moliti za rajne, da bi bili rešeni svojih grehov (2 Mak 12, 46), je zanje tudi Prosila. Cerkev je vedno verovala, da so apostoli in mučenci Kristusovi, ki so 8 Prelitjem svoje krvi dali najvišje pričevanje vere in ljubezni, v Kristusu z Parni posebno tesno združeni ter jih je skupaj z blaženo Devico Marijo in s svetimi angeli s posebno ljubeznijo častila ter jih pobožno prosila za pomoč njihovega posredovanja. Tem so se kmalu pridružili drugi, ki so bolj od blizu posnemali devištvo in uboštvo Kristusovo in končno vsi oni, ki so )*h slavne kreposti in posebni božji da-r°vi priporočali pobožnemu češčenju in Posnemanju vernikov.
Ko namreč gledamo življenje teh, ki eo zvesto sledili Kristusu, nas novi nagibi spodbujajo, da iščemo prihodnje mesto (Hebr 13, 14) in obenem spozna-vamo, kakšna je v razmerah sveta var-n® Pot za vsakogar, ki nas pelje do
E „PAPIRNATI" KATOLIČANI
■	Mednarodni 'katoliški inštitut za E ! vcrsko-socialna raziskovanja je ! j med drugim zbral podrobne po- »
■	datke o verskem življenju med ka- 5 E toličani. Glede na praktično udej- j j stvovanje ali življenje po veri de- •
•	limo katoličane v različne skupine * : in sicer v:
!	1. aktiviste ali organizirane ka- ;
•	toličane; to so tisti, ki delujejo v ; ; kaki katoliški organizaciji ali bra- i ! tovščini;
•	2.	povprečne katoličane; to so	;
: tisti, ki še dosti redno obiskujejo ! « nedeljsko božjo službo in letno » ; vsaj enkrat prejmejo sv. zakra- ; ; mente;
:	3.	„sezonske“ katoličane; ti pa	j
■	lc za vsake svete čase enkrat gre- ; I do k sv. maši;
!	4. „papirnate“ katoličane; to so !
» tisti, ki so samo še na papirju — :
■	na krstnem listu, v raznih drugih : ; dokumentih — katoličani, sicer pa • ! v praktičnem življenju na to do- ;
•	cela pozabljajo in se za svoje ver- J E ske dolžnosti prav malo brigajo. !
! Kakšna je slika npr. v Avstriji? •
•	V	odstotkih pripada k posamez-	:
:	nim	vrstom katoličanov:
!	1.	organiziranih katoličanov je	j
ca. 6%;	■ 1
E	2.	poprečnih katoličanov 33%;	!
■	3.	sezonskih katoličanov 33%;	;
■	4.	papirnatih katoličanov 34,5%.	5
popolnega združenja s Kristusom, to je do svetosti. V življenju onih, ki so ljudje, kot mi, dospeli do popolnejše podobnosti s Kristusom, Bog vsem ljudem v živi podobi odkriva svoje obličje m svojo navzočnost. Po njih nam on sam govori in nam daje znamenje svojega kraljestva, h kateremu smo po toliki množici svetih prič in po tako velikem potrjenju evangeljske resnice mogočno pritegnjeni.
Ne častimo pa nebeških svetnikov le zaradi njihovega zgleda, ampak še boij zato, da je edinost vse Cerkve v Svetem Buhu po bratski ljubezni potrjena. Zato se v najvišji meri spodobi, da te prijatelje in sodediče Kristusove, ki so obenem naši bratje in posebni dobrotniki, ljubimo, zanje Bogu dajemo dolžno zahvalo ter jih ponižno kličemo na pomoč- Vsa ta naša ljubezen, ki jo izkazujemo nebeččanom, pa je po svoji lastni naravi usmerjena h Kristusu in se v njem dopolnjuje, ker je on krona vseh svetnikov. Po njem pa gre ta ljubezen do Boga, ki je čudovit v svojih svetnikih in je po njih proslavljen.
NEKATERE PASTORALNE ODREDBE
Naša zveza z nebeško Cerkvijo se na najplemenitejši način uresničuje v svetem bogoslužju, ko združeni v bratskem veselju slavimo božje veličastvo ter odrešeni iz vseh rodov in narodov in Jezikov in zbrani v eni Cerkvi soglasno pojemo hvale enemu.in trojnemu Bogu. Ko obhajamo evharistično daritev, se na najlepši način pridružujemo češčenju nebeške Cerkve ter v skupnem občestvu združeni slavimo spomin najprej slavne vedno Device Marije, Matere Boga in Gospoda našega Jezusa Kristusa, blaženega Jožefa in blaženih
apostolov, mučencev in vseh svetnikov.“
„Ta sveti zbor sprejema z velikim spoštovanjem častitljivo vero naših prednikov glede naše življenjske zveze z brati, ki so v nebeški slavi, ali se še po smrti očiščujejo, in znova potrjuje tozadevna odioka prejšnjih cerkvenih zborov. Obenem s tem v svoji pastirski skrbi spodbuja vse one, ki jim pripada ta dolžnost, da skrbno odstranijo in popravijo zlorabe, pretiravanja in napake, ki bi se bile vtihotapile v to češčenje ter vse obnovijo v večjo slavo Kristusa in Boga. Naj vernike poučijo, da pravo češčenje svetnikov ne obstaja toliko v množici zunanjih dejanj, kot v gorečnosti naše dejavne ljubezni, s katero iščemo v svoj lastni in vse Cerkve večji blagor v svetnikih zgled njihovega življenja, udeležbo njih občestva in pomoč njihove priprošnje. Po drugi strani naj se vernikom tudi razloži, da naše občevanje s svetniki, ako ga gledamo v polni luči vere, nikakor in v najmanjšem ne zmanjšuje češčenja, ki smo ga dolžni Bogu, po Kristusu v Sv®-tem Duhu, marveč ga nasprotno obilno bogati.
Vsi namreč, ki smo božji otroci in tvorimo eno družino s Kristusom, spolnjujemo, kadar smo združeni v skupni ljubezni in v skupnem češčenju presvete Trojice, najgloblji poklic Cerkve in se veseli že vnaprej udeležujemo bogočastja v popolni nebeški slavi. Zakaj, ko se bo Kristus prikazal In sc bo uresničilo slavno vstajenje mrtvih, tedaj bo božja slava razsvetlila nebeško mesto in njegov svetilnik bo Jagnje, ki je bilo žrtvovano (Raz 5, 12) ter bo enoglasno klicala: „Sedečemu na prestolu ie Jagnjetu hvala in čast in slava iu oblast na vekov veke“ (Raz 5, 13).
ALOJZIJ KOSMERIJ
Jožef Cardijn — delavski kardinal
Jožef Leon Cardijn je bil rojen v Schaerbeeck-ßruxelles 18. 11. 1882. Starci so bili zelo pobožni, a revni delavci, vendar pa z bogatimi darovi razuma in krščanske vere. Že v mladosti je Jožef fazodel staršem živo hrepenenje po tem, da bi postal duhovnik. Kljub velikim žrtvam ki so bile s tem zvezane, sta °ee in mati dovolila z veseljem in ne brez ponosa.
Dovršil je humanistične študije v malem semenišču v Malinesu, filozofijo m teologijo pa je študiral v velikem semenišču in 1906 prejel mašniško posve-
čenje. Totem ko je obiskoval še predavanja na filozofski fakulteti in šoli za politične in socialne znanosti na univerzi v Louvainu, je bil Cardijn imenovan za profesorja v malem semenišču v Basse-WavreU 23. 9. 1907-
Sveta prisega ob umirajočem očetu-delavcu
že v prvih mesecih študija, ko se je vračal s počitnic, je ugotavljal z bridkostjo rastočo ločitev, ki se je oblikovala med njim in nekdanjimi součenci in
tovariši, ki so se napotili k ročnemu delu ali pa šli v tovarne. Hotel pa je poiskati vzroke takšnega razpotja in to je bilo znamenje za začetek tega, kar se je pozneje imenovalo J. O. C. (= delavska katoliška mladina), in njegovega posebnega poslanstva za takšno obliko apostolata. Vedno je med počitnicami razširjeval svoja raziskovanja na različne pokrajine svoje domovine in potem še v Franciji, Angliji in Nemčiji.
1904, dve leti pred novo mašo, je bil Cardijn iz semenišča nenadoma poklican k smrtni postelji svojega očeta. Tedaj je mladi bogoslovec nad tem telesom, zgaranim od trdega dele, napravil prisego, da hc bo popolnoma posvetil dušnemu in telesnemu blagru delavskega razreda. In to prisego je Cardijn začel izpolnjevati takoj že v semenišču, z vnetim študijem, usmerjenim k bodočim nalogam, katere je komaj slutil. Na to sveto prisego ni poslej nikdar pozabil. Vselej je mislil tudi na delavce, kadar je mislil na Kristusa, ki je največji del svojega življenja hotel preživeti kot na-zareški tesar, reven in pozabljen, da bi ■s tem posebej iposvetil delo večine ljudi in mu dal zaslužno vrednost, da bi ponižal napuh in pokazal, kje je prava človekova veličina. Cardijn je bil že v mladosti zelo slabotnega zdravja in je slaboten ostal tudi pozneje, kljub temu pa neprestano delaven — kakor mati, Ki ji ljubezen do otrok podeseteri moči. Že z dvanajstimi leti je jasno začutil, da ga Bog kliče v duhovništvo. Ta misel pa se je kmalu poglobila in dopolnila z mislijo: „Hočem sc docela posvetiti tistim, ki Kristusa najbolj potrebujejo.“ To je bila hkrati misel, ki ga je obvarovala v dobi mladostnih viharjev sleherne zablode. Zato je pozneje mladim krščanskim delavcem še posebno znal vdahniti velik
ideal, izražen v njihovem geslu: „Ponosni, čisti, veseli in osvajalni — naprej 1“
Prvi koraki pri izpolnjevanju prisege
1912 je J. Cardijn bil imenovan na dekanijsko župnijo Lacken za kaplana-Tu se jc začelo prvo stvarno izkustvo z J. O. C-, najprej z majhnim jedrom mladih delavcev, potem s skupin» dečkov.
Avgusta 1914 pride prva svetovna vojna in Cardijn je udeležen pri odporu zoper napadalca. Uvakrat je bil ujetnik in je tako polovico vojnih let prebil kot interniranec. 1915 ga je kardinal Mer-cicr postavil za vodjo socialnih ustanov okraja Bruxelles.
Po vojni so nekatere župnije po zgledu prve skupine v Laekenu začele s skupinami „mladih sindikalistov“ in tako je zaživelo zvezno tajništvo v dveh prostorih Krščanske centrale za delo, kjer se jc naselil Cardijn skupaj s Fcr-nandom Tonnetom, Cardijnovo desno roko pri ustanovitvi JOC. Začetki so bili težki, toda polagoma so se organizmi trdno oblikovali, dokler ni leta 1924 o priliki slovitega kongresa v Marcinellu prodrlo gibanje v vso Belgijo pod dokončnim imenom „Krščanska delavska mladina“ (JOC).
Gorčično zrno postane drevo
Od tega datuma dalje je bila samo stalna žetev uspehov, doseženih v vedno večjo božjo slavo in blagor duš.
1925 je bil Cardijn sprejet pri Piju XI. v avdienco in je dobil dokončno odobritev. Istega leta je bil prvi narodni kongres gibanja in določena so bila pra-
vila organizacije in izvoljen je bil prvi generalni odbor. Duhovnik Cardijn, neutrudljiv navduševalec, je leta 1928 oipu-etil vodstvo socialnih ustanov, da se je Popolnoma posvetil JOC. Drugo leto je bil imenovan za častnega kanonika.
Medtem je njegova organizacija prestopila meje domovine in se je začela širiti v drugih krajih. 1920 se je izvršilo Prv0 romanje 1500 mladih delavcev v Rim, kjer so bili sprejeti pri Piju XL, hoseč 400 slikovitih praporov. Zosisti so *i osvojili splošno občudovanje. Avdienca pri papežu je pomenila velik korak pri napredovanju po svetu, 1931 je bilo drugo romanje mladih delavcev, vse bolj številno. Kmalu za tem so iprišle v večno mesto tudi mlade delavke. Potem je bilo romanje 5000 mladih delavčev v Lurdu za 26-letni duhovniški jubilej ustanovitelja. 1935 pa je bilo za 10-letnico gibanja na kongresu 100.000 mla-^ih delavcev, med njimi so bila že tudi odposlanstva iz inozemstva. To je bilo °a stadionu Heysel v Bruxellesu, kjer se je odvijala čudovita manifestacija Vere in svete osvajalnosti. 1939 je prišla druga svetovna vojna. Mladi delavci so 8e junaško postavili v vrste odpora. Sam ‘Psgr. Cardijn je postal ujetnik in je le kakor po čudežu ubežal deportaciji. Dva soustanovitelja JOC, namreč Fernand Lonnet in Paul Garcc, sta umrla 1945 v koncentracijskem taborišču v Dachauu.
Veliki dnevi žetve uspehov
25. 8. 1957 se je zdel trg sv. Petra komaj dovolj velik za novo srečanje °četa duš Pija XII. s 30.000 delegati ^OC, ki so prišli iz 87 narodnosti z vseh kontinentov; * bili so poleg tudi mnogi ^ladi italijanski delavci G. I. A- C., pobrateni z JOC, pa tudi verniki Rima in
mnogo drugih romarjev. Neprimerljiv dan za prepričano utrditev vere in dejavnosti v skladu z evangelijem.
čez tri leta je Janez XXIII. hotel med svojimi prvimi nastopi v blagor duš na zunaj pokazati spoštovanje do Car-dijna. Sv. oče Pavel VI. je pa neutrudljivega prelata srečal v Bombayu in ga je objel vpričo indijskih žosistov in vpričo drugih zastopnikov Azije, ki so bili navzoči na mednarodnem evharističnem kongresu. In potem je Pavel VI. govoril navzočim mladim delavcem, očr-tajoč jim realen program, ki ga ima neizmerno vrednost: „Mladi ste; delavci ste; katoličani ste!"
Prvi kardinal delavske mladine sveta
Zdaj so mladi katoliški delavci dobili svojega kardinala. Radost je nastala med žosisti po vsem svetu: v Belgiji, v Evropi, Aziji, Ameriki, Afriki. Ponosni so na svojega mojstra, ki jim je vdahnil velike ideale njihove eksistence.
Ko je bil star 12 let, se je Cardijrt odločil, da postane duhovnik: hotel je služiti Cerkvi. Toda že tedaj je začutil takoj tudi drugi Gospodov klic in je napravil drugo odločitev: posvetiti se zveličanju in blagru delavske mladine, to je svojim mladim sovrstnikom, ki so živeli življenje, ki ni vredno kristjana, medtem ko je on obiskoval semenišče.
Duhovno zdravje delavske mladine vsega sveta naj pomagajo ostvarjati mladi delavci sami, v naročju Cerkve: To je bil ideal, ki ga je uresničeval Cardijn z vso požrtvovalnostjo in z neizrekljivo gorečnostjo. — Ko je sprejel kardinalsko čast, pomeni to počaščenje delavske mladine vsega sveta.
V sredo, 16. novembra, bo poteklo ■edem let, odkar je umrl v Združenih državah Severne Amerike, ljubljanski škof dr. Gregorij Itožman.
Sedem let je razmeroma kratka doba, « vendar tako dolga, da je kaj lahko pozabiti to in ono stvar, tega ali onega človeka. Pri škofu Rožmanu pa je ravno obratno. Iz dneva v dan bolj priznavajo, kako velika osebnost je bil in kako prav je sodil o brezbožnem komunizmu.
Ob koncu zagovora proti krivičnemu procesu je škof Gregorij zapisal: „Končno odkrito izpričujem, da sem videl v brezbožnem komunizmu... največjo nevarnost za krščanstvo in za krščansko življenje mojega naroda, nevarnost za časno in večno srečo, kakor doslej v tisočletni zgodovini naroda ni nikdar poprej obstojala. Zato sem smatral za svojo nadpastirsko dolžnost, da vernike o resnosti te nevarnosti podučim, jih po poglobitvi verskega življenja in dejanskem navajanju k vrednemu in po-
Pravilno
ie
sodil
gostemu prejemanju svete Evharistije, ponovnem in skupnem obhajanju ljudskih pobožnosti prvih petkov in prvih sobot, posvetitvi brezmadežnemu Srcu Marijinemu po petmesečni intenzivni pripravi in organiziranju Katoliške akcije — duhovno utrdim za grozečo težko versko in zvestobno preizkušnjo T vedno bolje verjetno prihajajoči komunistični revoluciji.“
Po dvajsetih letih vladanja brezbožnega komunizma je gledanje škofa dr-Rožmana ponovno in ponovno potrjeno-Brezbožni komunizem — največja nevarnost — je storil nad Slovenskim narodom to, kar je škof Gregorij napovedal. V potrditev tega samo nekaj dejstev:
Katoliški škofje Jugoslavije so v maju leta 1965 —i dvajset let po „osvoboditvi" zapisali:
„Naša mladina se je znašla na usodnem razpotju brez potrebnega znanja i°
življenjske skušnje. Kaj vse se ji po-n**ja kot rešitev življenjskih vprašanj in 0°t k sreči.
Ob ittevilnih splavih v naši domovini se človek naravnost zgrozi. Nekateri kvsji imajo iz leta v leto več mrtvih kakor rojenih. Bolj ljubijo smrt kakor življenje in tako drve tudi v svoj telesni pogin.
Za življenje naroda ni vseeno, če Mladina zgubi čut za poštenje in dostojanstvo človeške osebnosti in si postavi za namen samo uživanje in drvi v globino spolne razvratnosti. Za življenje naroda ni vseeno, če se iz leta v leto ugotavlja zmeraj večje število zakonskih ločitev.
Skrbi nas čudna psihoza nekega strahu in ozirov v izpovedovanju vere in
opravljanju krščanskih dolžnosti. Zaradi tega mnogi ne dajejo krstiti svojih otrok, se ne poročajo cerkveno, ne prejemajo drugih zakramentov. Sami ae hodijo v cerkev in ne pošiljajo svojih otrok, čeprav so prepričani, da je to njihova dolžnost, pa to opuščajo ob očitkih vesti in z nejevoljo v dudi.“ še bi lahko našteli odstavke pastirskih pisem škofov Jugoslavije, tako iz leta 1945, leta 1960 in leta 1965, a naj zadostuje. Vse to jasno razodeva, da se škof dr. Gregorij Rožman ni motil, ko je izrekel besede: „Odkrito izpričujem, da sem, videl v brezbožnem komunizmu največjo nevarnost za krščanstvo in za krščansko življenje mojega naroda."
A. S.
Slovenski duhovniki na grobu raj. škofa dr. Rožmana v ZDA
Dobrodelni
ustanovi:
Misereor
in
Adveniat
Dne 20. oktobra 1962 so koncilski očetje poslali vsem narodom na svetu plemenito poslanico. V tej je katoliška Cerkev nastopila kot ustanova, ki je službi človeštva:	V naših srcih no-
simo skrbi vseh narodov... tesnobe duše in telesa... Po Jezusovem zgledu čutimo žalost in usmiljenje do množice, ki trpi lakoto, bedo, nevednost.“
Dejansko je Jezus čutil usmiljenje do množice in zato da bi ji pomagal, je pomnožil kruh. Misereor super turbani (Mt 16, 32) — množica se mi smili. Koncilski -očetje so rabili isti izraz: Misereamur super- turbam. Množica se nam smili-
Že 1. januarja 1959 so nemški škofje povabili svoje vernike, naj izvedejo skupen napor v korist dežel, ki so na poti razvoja in naj rečejo z Jezusom: Misereor. Povabilo je bilo dano v luči spokorne akcije v teku postnega časa; šlo je v resnici za dobroto in ljubezen do Cerkve.
Proti koncu meseca avgusta leta 1961 so izdali novo povabilo, naj v teku adventa izvedejo nov napor v korist narodov Latinske Amerike. Te žrtve naj bi olajšale prihod božjega kraljestva na tej celini: „Adveniat“.
Dva velika poziva, ki sta imela od tistega trenutka dalje obsežen odmev.
„Misereor“
Lahko rečemo, da je pomoč deželam, ki so na poti razvoja, postala ena največjih skrbi našega časa-
Bivši predsednik svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) Brazilec Josue di Castro je v govoru na univerzi v Buenos Airesu dejal: FAO je napovedala neizprosno vojno lakoti na svetu. Abbe Pierre, ustanovitelj organizacije „Emmaus“ je pričel leta 1951 vrsto potovanj po svetu; povsod je govoril o stanovanjih in lakoti. Meseca oktobra 1. 1958 je p. Lehret ustanovil skupino „'človeška ekonomija“. V dveh
Rovorih predstavnikom organizacije pA() (6. 12. 1953 in 10. 11. 1955) ja Papež Pij XIr. izrazil svojo zaskrblj?-n°st za te probleme. Od leta 1950 dalje je imel sveti Sedež stalnega opazovalca
'Pri F A O.
Toda morda je prav mednarodna razstava v Bruslju leta 1958 eden glav-n*h činiteljev za prebuditev te mednarodne vesti. V vatikanskem paviljonu so Pokazali na grafični .način bolečino sve-ta! in mednarodni katoliški dnevi, ki so
jih tam proslavljali, so dali potreben poudarek zaskrbljenosti katoliške Cer k ve. Tri mesece nato je nemški episkopal objavil svoje prvo pastirsko pismo o katoliški dobrodelni ustanovi „Miše reor“.
Nemčija je šla takrat skozi huda lota. Do leta 1948 ni prišlo tam do no bene obnove. Trpeli so lakoto in pomanj kanje stanovanj. Dne 10. junija tistega leta je prišlo do prve valutne reforme. Ameriška pomoč (Marshalov načrt ia
Si'
' v-;t-
S.
Jezusovem zgledu čutimo žalost in usmiljenje do množice, ki trpi lakoto, bedo, nevednost
leta 1947), gospodarska zamisel današnjega kanclerja Erharda in čudovito delo vsega naroda so omogočili nemški čudež. Ko so se škofje prvikrat obrnili na svoje vernike, je bilo treba rešiti še mnogo^,problemov.. Toda škofje so opozarjali: „Kadar preizkušamo težave in poznamo tudi težave drugih, krščanska zavest ne sme ostati brezdelna.“ Želeli so zato žrtve, ki so bile nad običajnimi. Leta 1958 so nemški katoličani nudili že dva milijona mark za misijonske ustanove.
V	tistem letu je pričel postajati položaj zelo zadovoljiv, škofje so pričeli ugotavljati nevarnost materializma: „Naša hvaležnost Bogu,“ tako so pisali, „paša volja po zmernosti in želja pomagati revnim se niso dovolj pomnožile. V teku postnega časa lahko prihranimo nekaj pri hrani, razvedrilu in ugodju in položimo te prihranke na oltar našega Gospoda, na tiho nedeljo.“
Koliko so darovali?
Tako je prišlo do prvega zbiranja sredstev, ki je prekosilo vsa pričakovanja. 23 milijonov katoličanov, ki so razdeljeni v 22' škofij, je darovalo 35 milijonov mark. Komisija petih škofov pod vodstvom koelnskega nadškofa kardinala Fringsa, je izvedla razdelitev po načrtih, ki jih je ustanova „Misereor“ pripravila v svojih uradih v Koelnu.
V	teku postnega časa tistega leta
je govoril kardinal Frings po francoski televiziji. V njegovih besedah je bila že ena glavnih značilnosti ustanove „Misereor“:	poslati tehnike, ustanavljati
šole, poučevati ljudi, da rešujejo sami lastne probleme in jim nuditi sredstva, da to store.
V	letu 1959 narašča mednarodna
zaskrbljenost zaradi problemov lakote-O tem je papež Pavel VI. doslej več' krat govoril. Od leta 1959 dalje se vsa pastirska pisma nemških škofov tičejo tega problema s presenetljivim reali*" mom. Odločilno leto, lahko trdimo, pa je bilo 1960. To je bilo leto mednarodnega evharističnega kongresa v Mona-kovem, kjer se je sestalo nad 460 škofov in 26 kardinalov, od katerih so mnogi prišli iz dežel, ki trpe lakoto. Denarna zbirka leta 1960 je dosegla 44 milijonov mark. Od takrat dalje so bile te zbirke naslednje: leta 1961: 48 milijonov mark; leta 1962: 43 milijonov; leta 1963: 49 milijonov mark; leta 1964: 45 milijonov mark; leta 1965: 50 milijonov mark; leta 1966 55 milijonov mark. Posebej zanimiva je tale izjava škofov: Odgovoriti morejo s podporo samo na tretjino prošenj, ki jih prejmejo. Po drugi strani pa imajo nemšk' škofje zadoščenje, da tudi v drugih deželah pričenjajo posnemati njihov zgled. Ustanova Misereor je torej doslej zbrala 329 milijonov mark.
Po nepopolni statistiki je skoraj 73 milijonov mark v Afriki, skoraj 79 milijonov mark pa v Aziji in Oceaniji; za štipendije in mednarodne ustanove so dali 30 milijonov mark, nad 11 milijonov mark pa so nudili iz sredstev ustanove Misereor za izučitev osobja, ki bo šlo v dežele na poti razvoja.
Ustanova Misereor želi pri korenini ozdraviti vzrok potrebe same; zato jo ustanovila 179 kmetijskih šol, 245 obrtniških šol in šol za poklicno izoblikovanje, 438 bolnišnic in ambulatorijev, *6 šol za bolničarje, 164 šol za gospodinjsko ekonomijo izvedla je 90 programov za iskanje in dovod vode; ustanovila 31 zavodov za gobavce itd. Po načrtih ustanove Misereor je delovalo 314 oseb zu
lazv°j< 84 pri reševanju zdrdvštvenih Problemov, 27 inženirjev, 86 agronomi0''; 117 delavcev in nad 300 mladine, niso nudili samo svojega ekonomske-Prispevka, ampak sami sebe, ker so 1 v dežele, ki so na poti razvoja in kovali na kraju samem.
Ustanova „Misereor“ je letos zbrala 0 milijonov mark, 10% več kot lansko od tega je določila pet milijonov ^ark za Indijo; ostali znesek pa bo slu-za uresničenje nad 800 razvojnih
Programov.
„Advenit“
Številka 23. koncilske konstitucije k°vori o skupni odgovornosti vseh ško-.v takole: „Vsi morajo z vsemi svoji-silami ne samo poskrbeti za delav-’ marveč tudi nuditi duhovno in ma-rialno pomoč, bodisi neposredno za syme sebe, bodisi organizirati sodelova-PJc vernikov... Končno naj škofje po-rv°e tudi za to, da nudijo bratsko po-c ‘irugim katoliškim Cerkvam, pred-'s<im najbližjim in najbolj revnim."
j Podlagi tega nauka nemški škof-p že od leta 19C1 vabijo svoje vernike začetku adventa h karitativni ;n Pokorni akciji v korist Cerkve v Latin-
skl Ameriki.
Lahko bi rekli, da so verniki v Evro-j11 Pred 15 leti znova odkrili potrebe ^tinske Amerike. Episkopati različnih zel v glavnem Španije in Belgije so ^..Pokazali najbolj občutljivi. V Špa-L1 je prišlo leta 1948 do ustanovitve L.SA; leta 1953 je kardinal Van j °ey 0(tprl v Lovainu „Collegium" za šlA*nS^° ^mer*k0' Ustanovitev CELA-> 'ki je posledica zlasti dalekovidne-a Kledanja pok. papeža Pija XII., je
bila nadaljnji odločilni korak. Na evharističnem kongresu v Monakovem je bilo 40 latinskoameriških škofov. Ti stiki, ki so jih izpopolnili, v teku količila, so morali nujno dati dobre sadove.
Nemški škofje so v svojih pastirskih pismih od leta 1961 dalje pričeli z gibanjem, ki ima vedno iste značilnosti: realizem Cerkve, karitativnost, povezana s pokoro. Leta 1961 so zbrali 24 milijonov nemških mark.
V	drugem svojih pastirskih pisem
leta 1962 so pričeli označevati svoje cilje:	graditev semenišč, oblikovanje
katehistov in laičnih apostolov, prispevek k vzgoji, škofje so posebej prosili za štipendije za latinskoameriške semi-nariste. Odgovor v drugem letu je bila zbirka 27 milijonov nemških mark.
V	tretjem pismu leta 1963 so nemški škoje vztrajali pri odgovornosti vsakega škofa, ki jo ima do vesoljne Cerkve. To leto je bila zbirka denarja določena za potrebe duhovnikov in za pastoralno skrbstvo. Skušali so celo misliti za primere invalidnosti in sta rosti. Eden izmed vzrokov pomanjkanja duhovnikov bi utegnile biti tudi težave na strani roditeljev, da bi poslali svoje otroke ha pot, katere bodočnost je postala tako temna. Tisto leto so zbrali 36 milijonov nemških mark.
Skupaj 537 milijonov
Kasneje se je misel nemških škofov razširila tudi na tisk in katoliški radio. Koncilski odlok o sredstvih družbenega obveščanja, ki je bil objavljen 4. 12. 1963 in stiki, ki so jih imeli v teku koncila z latinskoameriškimi škofi, so nemškim škofom služili za usmeritev. Leta 1964 so zbrali 38 milijonov, leta
196.5 pa 44 milijonov nemških mark. Skupno je torej ustanova Adveniat do tistega leta nabrala 168 milijonov nemških mark.
Nemogoče je slediti vsem podrobnostim. Dovolj je, če povemo, da je ustanova Adveniat vstopila v miselnost nemških katoličanov.
Dodati moramo še posebno zanimivost. Tako uradi ustanove Misereor kot uradi ustanove Adveniat so vedno odprti za vse. škofje neprestano poročajo o gospodarskem poteku njihovih pobud; urkdi v Essčnu so na razpolago, da nudijo Odgovor na kakršnokoli informacijo. Vse delajo pri polni dnevni svetlobi.
Zaključek: Za ustanovi Misereor in Adveniat so katoliški Nemci podarili za svoje brate dokaj pomembno vsoto 537 milijonov nemških mark. Lahko bi poudarili tudi veliko spokorno vrednost in cerkveni pomen tega dejanja; skrb za brate, ki trpe, je pričevanje Cerkve, je pa tudi izraz karitativne vrednosti >o-sta in pokore. Latinskoameriški škofje so v teku koncila že izrazili svojo hvaležnost svojim nemškim bratom-
Pozabiti ne smemo še na eno podrobnost. Nekdo je dejal: „Verujem v vero, ki jo plačam“. V Nemčiji obstajata cerkvena taksa, ki gre od 8—10% od vsega, kar je treba plačati davkov. Razen tega verniki skoraj vedno vsako nedeljo darujejo v cerkvah, ne da bi upoštevali zbirke za posebne namene. Prispevki za Misereor in Adveniat pa so
zanje še nov prispevek, na katerega smo videli, kako so znali odgovoriti.
V naslednjem nudimo nekaj številk, ki se nanašajo na leto 1963. Vse takse so v Nemčiji dosegle znesek 36 milijard nemških mark. Cerkvena taksa, ki j« bila od tega odtegnjena je znašala 3 milijarde nemških mark. Od te takse dobe nemški škofje 1 milijardo.
Druge zbirke katoličanov (vključno za ustanovi Misereor in Adveniat) t'> znašale 200 milijonov nemških mark.
Katoliški škofje so torej dobili leta 1963 v Nemčiji od svojih vernikov 1.200 milijonov mark. Svojim bratom v drugih deželah so darovali: 100 milijonov i* Misereor in Adveniat in 100 milijonov iz cerkvenih taks.
Še ena posebnost. Izrecno smo hoteli govoriti samo o gospodarski pomoči-Toda nemški katoličani niso pomagali svojim bratom samo s temi sredstvi. V preteklem stoletju in do prve svetovne vojne so v statistikah pomoči v osebah Latinski Ameriki nemški katoličani, takoj za španskimi, v prvih vrstah. Lahko rečemo, da imajo v tej statistiki tudi danes prvenstveno mesto.
Ljudje bodo odkrili ljubezen Boga Očeta, ko bodo videli, da sc kristjani ljubijo med seboj. Zato je bilo primerno, da vam prikažemo ti dve veliki dobrodelni ustanovi nemških katoličanov.
Ljubezen se namreč kaže v dejanjih in ne v besedah.
Roman Rus, Rim
Hiša molitve, kjer se obhaja in hrani sv. evharistija, kjer se zbirajo verniki i® kjer se v pomoč in tolažbo vernikiv časti navzočnost božjega Sina, našega Odrešenika, ki se na oltarju za nas daruje, mera biti lična in prikladna tako za molite' kakor tudi za svete obrede. — Koncilski odlok o duhovništvu.
SPOMINI
POROCEVAVCA
IZ
KRISTUSOVIH ČASOV
Napisal:
p. J. M. Heredia, S. J.
Prevedel: Franc Kremžar
Na lovu za novicami
Kaj so pripovedovali?
Prijatelj me je popeljal v dolgo in ne preozko ulico, kjer je bil najbolj izbrani del trga.
Tukaj je bil stalni bazar. Pokriva.» 8a je jadrevina stojnic, kar naju je nekoliko branilo pred soncem. Blage, ki 80 ga tu prodajali, ni ‘dišalo’. Za:o sem tu malo lažje dihal.
Slednjič sva prišla do Eleazarjeve trgovine, ki se mi je zdela kakor zelenica sredi puščave- Tu sem se v tem SInrdljivem mestu mogel vsaj mirno
oddahniti.
Stopila sva v veliko hišo. Dvorišče, k* ga je obdajalo obširno stebrišče, je bilo spremenjeno v trgovino s prepro-Sami, tkaninami in umetninami. V tej trgovini sem se hitro počutil domačega, čeprav sem kasneje spoznal, da so
izdelki mnogo slabši od tistih, ki so spravljeni v mojih skladiščih. Sicer pa nisem prišel semkaj gledat tkanin, mar-Več po novice.
V tem hipu nisem bil trgovec, mar-včč ‘poročevalec’, ki bi rad izvedel kaj takega, kar bi bilo vredno zapisati v m°je ‘spomine’.
Pustil sem Nikodema, ki je pristopil h gruči farizejev. Ti so se pravkar pogovarjali o strašnem pohujšanju, ki ga je dajal Herod Agripa, tetrarh v Galileji. Živel je v divjem zakonu z ženo svojega brata Filipa.
Približal sem se družbi nekaj rimskih vojakov, ki so se menili o ljubav-nih pustolovščinah cesarja Tiberija na njegovem otoku Capri, in pa o Sejano-vih spletkah, da bi s pomočjo sleparij astrologa Traisla čim dlje časa zadrževal cesarja zunaj Kima.
Približal sem se skupini libanonskih trgovcev. Ti so obirali tetrarha Lizanija in nove davke, ki jih je bil naložil v Abilini.
Potem sem se pridružil herodovcem, kateri so obsojali rimskega cesarskega namestnika Poncija Pilata, ki je zgolj zato, da bi se prikupil cesarju, ukazal v tempelj prinesti rimskega orla in Tiberijeve podobe. To je med pobožnimi Judi povzročilo pravi upor. čeprav so potem te znake odstranili, je sovraštvo do Rima vendarle narastlo.
Vse to me je toliko zanimalo, ker
ee je nanašalo na Pilata, in pa, ker sem spoznal, kako neupogljivi so moji palestinski bratje, kadar gre za vero in tempelj.
Kdo in kakšen je Janez?
Že sem obupal, da bi kaj važnega izvedel. Pa sem prisedel v bližino starcev, ki so po svojih bradah bili videti častitljivi možje. Pretresali so zadevo, za katero se spočetka nisem zmenil, pa me je potem začela zanimati. Bili so pismouki in učitelji svetega pisma.
Govorili so o nekem Janezu, ki so mu rekli Krstnik, kateri se je lotil ob Jordanu ljudi krščevati. Prihajala so poročila, da oznanja ipokoro in opominja ljudstvo, naj pripravi pot Odrešeniku Izraela.
To me je začelo zanimati. Ne da bi bil komu predstavljen, kakor bi se spodobilo, sem se drznil ogovoriti moža, ki se mi je zdel najbolj častiti:
„Hebrejec sem iz diaspore ter sem prvikrat prišel obiskat sveti tempelj.“
„Sem te pred kratkim že videl,“ se je brž vmešal zoprn in vampast dedec. „Videl sem te, da si dal darovati več sto daritev za duše svojih staršev. Vprašal sem, kdo si, pa so mi povedali, da prihajaš iz Hispanije. Kaj, ali je mogoče, da Judje v diaspori res še zmeraj verujejo v neumrljivost duše in vstajenje teles?“
Ta človek mi ni bil všeč. Pozneje sem zvedel, da je saducejec iz duhovniške rodbine Boetov, ki prodaja živino za tempeljske daritve. Le postrani sem ga pogledal in dejal:
„Mi verujemo, kar so naši očetje vsekdar verovali.“ Nato sem se obrnil k starčku, ki sem ga bil najprej ogovoril, ter nadaljeval:
„Prosim te, učenik, povej mi, kaj si slišal o Janezu Krstniku. Ali je kak nov prerok?"
V pogovoru sem zvedel
Starček me je dobrohotno pogledal in odgovoril:
„Saj prav to zdajle obravnavamo, da bi ugotovili, kdo je ta človek in po čigavem pooblastilu pridiga. Če je njegovo delo od Boga, bo obstalo, najsi se mu mi ljudje še tako ustavljamo- če pa ni od Boga, bo samo po sebi razpadlo.“
„Ali lahko zvem, učenik kako ti je ime?“
„Gamalijel mi je ime,“, je prostodušno povedal.
„Torej, rabi, ali meniš, da je vredno brigati se za človeka, kakršen je Janez ?“
„Mislim, da je vredno, sin moj. Čudežev sicer nobenih ne dela, pač pa je njegova beseda tako silna, da poslušalce gane k pokori, kar je vselej dobro.“
„Ampak o postavnih obredih nič ne govori!“ je udaril vmes nekdo, ki se mi je zdel farizej.
V,A jih tudi ne napada, kolikor vem,“ ga je zavrnil starček- „Prav lahko bi ta utegnil biti novi prerok, ki ga pošilja Jahve.“
„Ali misliš, da je res prerok?“ sem vprašal.
,JNe trdim, da je, čeprav bi utegnil biti. Živimo pač v času velikega pričakovanja. Zato je lahko mogoče, da pride ali pravi prerok ali pa da se vsili kakšen krivi prerok, kakor smo — žal — že doživeli.“
Približal sc mi je Nikodem, češ da je čas, da se vrneva domov k Samuelu-
Zelo zadovoljen sem odhajal. Slišal sem Gamalijela, ki je slovel daleč čez
m°rje, da ‘živimo v času velikega pričakovanja.’ Morda je Janez tisti, ‘kateri mora priti, da odreši Izrael’. In če ta n*i je pa morda tisti izredni otrok, ki so o njem pravili pastirji? Doma sem vprašal Samuela, ali kaj ve o Janezu.
Povedal mi je: „Prav dobro vem, kdo je. Sin Elizabete in mojega brata Zaharija. Že dolgo ga nisem videl, vendar ti lahko rečem, da je izreden človek.“
„Ali bi ga lahiko šla obiskat?“ sem bil ves navdušen.
„Kadar ti je všeč,“ mi je odgovoril Samuel. „Pridiguje ob Jordanovem bre-ne daleč od Jerihe.“
Tisto noč nisem mogel zaspati od samega premišljevanja, da skoro pojde-va obiskat Krstnika, o katerem so mi tako pohvalno govorili. Bom vsaj enkrat videl preroka! In ves navdušen
sem bil ob misli, da se bom sešel z odposlancem samega Jahveja. Kakšen je ta prerok? Ali zgovoren in mogočen kakor Izaija? Ali silen in goreč kakor Elija, ki je priklical ogenj z neba.
5.	Na Jordanovem bregu
Na poti proti Jerihi sta me spremljala pismouk Jakob Ben Tissot, ki mi je bil za vodnika in razlagalca, ter moj gostitelj Samuel Ben Abia.
Med potjo sem mogel opazovati, kako so na strehah nekaterih hiš poljedelci vejali žito. Ko so žito na gumnu omlatili, so ga v rjuhah znesli na streho, Ikjer veter močneje vleče. Z vevnicp so ga metali v zrak, ki je lahke pleve odnašal stran, težko zrnje pa je padlo na tla. Že očiščeno žito so fantje spravljali v vreče in nosili v žitnice. Drugi so grabili omlačeno slamo in pleve, ve-
zali in podajali ženskam, katere so vesele jemale to kurivo za peči.
Onstran Jerihe smo se začeli spuščati navzdol proti Jordanu. Hodili smo po stezi med bodičastim grmovjem, ki raste v tem apnenčevem skalovju.
Ob reki — sama puščava
Naenkrat zagledam svetel trak, ki se je po ozki dolini neprestano vil med gričevjem, na koncu pa naglo padal v Mrtvo morje, ki se je zdelo podobno velikanskemu ogledalu. Več milj daleč od tega morja, ki je tako slano kot nobeno drugo, in čigar mlačna voda neprenehoma izhlapeva, na rečnem obrežju ne opaziš nobene rastline. Pač pa bolj proti severu, proti Genezareškem jezeru, na Jordanovih bregovih vidiš polno drevja. Griči ob tej ozki soteski eo rumenordečkasti; skale so iz solitra in apnenca. V njih je polno votlin.
Prenočevali smo v votlini
Ko smo prišli do še precej pripravne votline, je Samuel menil:
„Noč se bliža. Če že moramo prenočiti v puščavi, bomo v tej votlini dobili varno zavetje. Smo že na zahodnem Jordanovem bregu."
Ubogali smo njegov nasvet- Poskakali smo z močnih oslov, na katerih smo prijezdili, ter si postavili taborišče, ko je rdečkasto sonce ravno zahajalo za Judejskimi gorami.
Nenavaden naravni dogodek je vzbudil mojo pozornost. Nekaj pastirjev je bilo prignalo svoje črede napajat v Jordan. Ko so se vračali nazaj v hribe Judejskih gora k ovčjim stajam, so začeli trobiti v rogove.
Spočetka sem mislil, da pastirji z Maobskih gora od one strani reke odgo-
varjajo svojim judejskim tovarišem in da tudi trobijo...
Pa mi je Jakob pojasnil, da se motim:
„To je le odmev, ki pa je v tej soteski čudovit.“. Nastavil je roke n» usta in kakor v trobko zaklical: „Jakob!“... „kob!“ se je oglasilo z one strani. „Ponekod,“ mi je razlagal, „odmev čisto razločno prinese nazaj tudi kar po tri zloge.“
Pod zvezdnatim nebom — pogovor o Mesije
Preden smo si uredili taborišče, je bila že noč. Moreča dnevna vročina je nekoliko ponehala; dasi je bilo še vroče, se je pod milim nebom vendar dalo spati- V votlino bi se zatekli le, če bi se ponoči preveč shladilo. A Samuel nam je zagotavljal, da se ne bo. Vsaj jaz sem si želel, da bi mi bilo za streho z zvezdami posuto nebo. Zato me je navdušila misel, da bomo prenočili v teh divjih krajih.
INaši služabniki so najprej napojil* živali in jim za ikrmo natresli plev, ki so jih dobili na gumnih- Potem pa so zleknili po tleh in precej zaspali. Nje puščavska noč ni nič mikala.
Samuel, Jakob in jaz smo ostali sami. Zrli smo v to veličastno nebo, na katerem je mrgolelo nešteto migotajočih lučk. Zroč v zvezde je Samuel v temi stopil k meni in mi ginjen dejal'-
„Takšna je bila skoraj gotovo tista noč, ko je nedaleč odtod Jahve povedel našega očeta Abrahama ven iz šotora in mu rekel: „Ozri se v nebo in štej zvezde, če moreš... Toliko bo tvojega zaroda.“ — In Jahve je izpolnil svoje obljube — en del."
„En del?“, pravim.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Naša
Pot
v
bodočnost
Evharlstija vsebuje 'elotno skrivnost 0<*reienJa
Kristjan ni človek preteklosti, am-?ak bodočnosti. Je človek, ki pričaku-Je> kar šele pride. Res, da vključen ^ sodobni ritem življenja, na to med ®dnom malo misli. Vendar pri nedelj-ski maši moli: Pričakujem vstajenja j^tvih in življenja v prihodnjem ve-u- V isti veri izpoveduje tudi, da bo ' ezus Kristus spet prišel v slavi sodit v‘Ve in mrtve: in njegovega kralj e-stva ne bo konec (Vera).
To vero oznanja Jezus Kristus sam °likokrat zlasti v svojih prilikah, ka-
tere Cerkev svojim vernikom prav pogosto bere ob praznovanju svojih svetnikov. Tako npr.: „Zato bodite tudi vi pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov" (Mt 24, 44; maša v čast spoznavavcu škofu). „Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njih gospod s svatbe, da mu, ko pride in potrka, takoj odpro" (Lk 12, 36; maša v čast spoznavavca neškofa). „Nebeško kraljestvo bo podobno de-
,se,tim devicam, ki so vzele svoje svetilke in šle nasproti ženinu. Cujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure“ IMt 25, 1, 13; maša na čast devicam).
(Jezus je celo pred Kajfom izjavil: ..Toda povem vam: Poslej boste videl: tflfna človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba“ (Mt 26. 64); besede, ki so bile končni vzrok njegove smrtne obsodbe.
Tega pričakovanja drugega Kristusovega prihoda je bilo polno oznanjevanje blagovesti po apostolih. Sv. Peter piše med drugim: „Zato se, bratje bolj in bolj potrudite, da z dobrimi deli utrdite svoj poklic in svojo izvolitev; če namreč to delate, se ne boste nikdar spotaknili. Zakaj tako vam bo dan sijajen vhod v večno kraljestvo našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa“ (2 Pet 1, 11). „Čakamo pa po njegovi obljubi novih nebes in nove zemlje, kjer prebiva pravičnost“ (2 Pet 3, 13).
I Posebno pa govori o drugem prihodu Jezusa Kristusa sv. Pavel. Mno-il ga niso prav razumeli, zato je čutil potrebo,’ da ta nauk osvetli s pisano besedo. „O času pa in roku, bratje, ne potrebujete, da bi vam pisali. Zakaj sami dobro veste, da pride dan Gospodov kakor tat ponoči“ (1 Tes 5, 1-2).
Tako pričakovanje Gospodovega dne je prvotna Cerkev izražala v svojih molitvah z besedami: Marän athä, kar pomeni: Gospod je prišel, ali „Gospod naš, pridi,“ kakor zaključuje sv. Pavel prvo pismo Korinčanom (16, 24). Prav tako sv. Janez Razodetje: „Amen, Pridi, Gospod Jezus“ (22, 21).
Če imamo pred seboj to eskatološko razpoloženje Cerkve, to pričakovanje
Gospodovega dne, nam bo jasno, da ta misel, ta veia Cerkve ne more biti odsotna pri maši, ki je središče vsega krščanskega bogoslužja.
4 na mu za
Res je maša spomin smrti in vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Na prvi pogled bi to pomenil0 spomin dogodkov v preteklosti, dogodkov, ki so že za nami. Tako pojmujejo mašo kalvinci, katerim je sv. večerja samo spomin. V resnici je pa maša vse kaj več. Po spremen jenju je pričujoč celotni Kristus z vsemi svojimi skrivnostmi. Tisti, ki živi v Cerkvi in jo oživlja. To lepo izraža molitev takoj po spremenjenju, ki se po grških besedah: Eis ten anamne-sin (v moj spomin) imenuje anamneza. „Zato se tudi spominjamo, Gospod, mi tvoji služabniki (duhovnik1 in tvoje sveto ljudstvo (zbor vernikov) zveličavnega trpljenja....“ žalostnega, kot je bilo v zgodovinski danosti. Tu spomin ni samo nek spomin zgodovinskega dejanja, ampak Je predvsem zakramentalno uresničenje skrivnosti. Po maši nam je pričujoče Kristusovo trpljenje po svojem namenu, po svojih sadovih, po svoji ceni svobodne žrtve, v svoji učinkoviti skrivnosti, ki nas dela blažene. P° besedah sv. Avguština je daritev dejanje, ki nas tako združi z Bogom, d-1 nas spremeni v resnično blažene.
Dalje molimo v isti molitvi: (3t> spominjamo) „vstajenja od mrtvih' • Njegovo vstajenje iz objema zemlje-ki dopolnjuje daritev. Tudi sedaj se ne oziramo samo na preteklost, ko je Kristus enkrat za vedno vstal nek
določen trenutek. Pričujoči Kristus je 'stali Kristus.
Končno pristavimo k molitvi še: „in častitljivega vnebohoda“. Vnebohod gledan kot zgodovinski dogodek, tudi spada v preteklost. Evharistija pa ga dela prisotnega, kot stalen in sedanji čudež, poln posvečujoče resničnosti. Evharistični Kristus je današnji Kristus, ki sedi na desnici Očetovi.
Evharistija vsebuje celotno skrivnost odrešenja. Se ne omejuje samo na trpljenje. Vse tri skrivnosti, ki jih °nienja molitev anamneze moremo Premišljevati tudi pod vidikom prihodnosti. Zveličavno trpljenje je zarja novih časov, otvoritev konca časov, za-hnj z njim se zaključuje doba greha 'n začenja doba svetosti svete Cerkve. Novo božje ljudstvo, novi Jeruzalem Se rodi iz odprte Kristusove strani, od koder je pritekla voda in kri. Ljudje imajo od takrat ta zaklad sveto-8ti> ki more odrešiti in posvetiti celotno človeštvo. Zanaprej so nebesa odprta, ne samo ker so bile odstranjene ovire, ki so preprečevale vstop vnnje, ampak še bolj, ker človeštvu o° konca časov in v samih nebesih ne bo treba drugega kot zajemati iz *eRa neizčrpnega zaklada, ki je Kri-stusova daritev.
Gospodov dan
V tem smislu je pomenljiv tudi Je-''-Usov odgovor desnemu razbojniku na rižu: Resnično, povem ti, danes boš z menoj v raju" (Lk 23, 43). Ta da-n®s ni mogel pomeniti dan 24 ur, ker 11 v tem primeru prišel razbojnik v nebesa prej kot Jezus. Ta danes je ,0sP°dov dan, ki ga je začelo njegovo
zveličavno trpljenje. Je dan, ki sledi dolgi dobi priprave in čakanja stare zaveze in bo zaključen z dnem vesolj ne sodbe, ko bo začetek večnega življenja.
Tudi Jezusovo vstajenje ni samo nek dogodek njegovega zasebnega življenja. Ker je Jezus glava človeškega rodu in prvorojenec množice bratov,, je njegovo vstajenje začetek našega, ai ne bo popolnoma dokončano pred vstajenjem mesa ob drugem prihodu Jezusovem k vesoljni sodbi. Tako razumeva in razlaga naše vstajenje sv. Pavel ICorinčanom. „Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so. zaspali, ker je namreč po človeku smrt in po človeku vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. Toda vsakteri v svojem redu kot prvi Kristus, potem, kateri bodo Kristusovi ob njegovem prihodu; nato bo konec, ko bo kraljestvo izročil Bogu in Očetu...“ (1 Kor 15,20-24).
Anamneza poudarja vstajenje od mrtvih, Kristus je vstal potem, ko je prodrl v skrivnostne globine, kjer so ga pričakovali pravični stare zaveze. Stopil je do njih, da je odprl in izpraznil njihovo ječo, ker je minil čas čakanja in sužnosti.
To suženjstvo je Kristus strl končno veljavno s svojim častitljivim vnebohodom. Sam pravi: „Sel je v višavo, če ne, da je poprej šel v nižine zemlje? Ta, ki je šel na zemljo, je prav tisti, ki je šel v višavo nad vsa. nebesa, da napolni vse“ (Ef 4, 8-10).'
Vnebohod, po katerem pričenja Jezusova človeška narava svoje blaženo kraljestvo na desnici Očetovi in uvaja novo človeštvo v nebesa, že naznanja
Kristusov častitljivi povratek kot sodnik vesoljstva. To so napovedali že angeli apostolom ob zgodovinskem vnebohodu Gospodovem:	„Galilejci,
kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo tako'prišel, kakor ste ga videli iti v nebo“ (Apd 1, 11).
Tako vidimo, da Evharistija naredi s spominom trpljenja, vstajenja in vnebohoda pričujoče skrivnosti bodočega sveta. Pripravlja in uvaja prihodnji svet, v katerem bo tudi Evharistija prenehala, ker bo ta prihodnji svet polna resničnost, v katerem bodo prenehale z vero in upanjem ne samo vse predpodobe stare zaveze, ampak tudi zakramentalna znamenja polna stvarnosti nove zaveze. „Zakaj, kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate smrt Gospodovo, dokler ne pride“ (1 Kor 11, 26). Ob svojem drugem prihodu bo Kristus otvoril dobo, ko bomo vse stvarnosti gledali z obličja v obličje. Tedaj bo vse že doseženo in v večnem danes bomo imeli vse v polni meri, kar sedaj šele upamo in pričakujemo. (Prim.: A. M. Roguet: La misa 124—128).
Mašne prošnje
Vse to skuša izprositi tudi molitev supplices — ponižno te prosimo, ki tudi upira svoj pogled v bodočnost. Veže daritev, ki se vrši na oltarju z daritvijo, ki se vrši na oltarju nebes, ki je po razlagi sv. Tomaža Bog sam. Besede: „Ponižno te prosimo, vsemogočni Bog, daj, naj te darove tvoj sveti angel prinese na tvoj vzvišeni -oltar, pred tvoje božje veličanstvo," pomenijo, naj prenese nas same,
skrivnostno Telo, ki je tudi na poseben skrivnosten način pričujoče v tej daritvi.
Če tako na široko pojmujemo evharistično daritev, dosega to, kar jo cilj celotnega odrešenja: prenos nas v božjo bližino, naše izdruženje '* njim, da bomo polni vsega božjega blagoslova in milosti, kar se bo pr* maši v kratkem uresničilo pri svetem obhajilu, ki je predokus nebeške slave.
Te misli srečujemo pogosto tudi v ostalih mašnih molitvah. Samo par primerov: „Daj, prosimo, Gospod, da nas uteši kdaj večno uživanje tvoje božje narave, ki ga predpodabija časno prejemanje tvojega dragocenega Telesa in tvoje dragocene Krvi“ (Praznik preš v. R. T. prošnja po obhajilu). „Daritev, ki naj bo posvečena tvojemu imenu, Gospod, naj nas očisti ter od dne do dne uspešneje navaja k delom nebeškega življenja“ (2. ned. po bink. prošnja nad darovi). „Sprejmi, prosimo, Gospod, darove, ki ti jih prinašamo od obilja tvojih dobrot, in daj, da nas te presvete skrivnosti po moči tvoje milosti v našem sedanjem življenju posvetč ter nas privedejo v večno veselje“ (8-ned. po bink. prošnja nad darovi).
Maša je po vsem tem vsakdanja daritev. Vsak dan je tako nova, kakor hostija položena na pateno. Vsaka maša tako sveža in nova, kakor jutranja zarja tistega jutra. Poleg tega pa nas vodi v preteklost k skrivnostim zgodovinskega Kristusa, kjer ima svoj izvor in svojo moč. Istočasno pa nam govori in nas vodi v bodočnost, v kateri bo preminila, kot se použij6 zarja v soncu.
Boris KomaO
V tej številki prinašamo štiri zanimive članke: „Indija Koromandija“... in njene posledice; Stare so...; Vloga babice v današnji družbi; Materinski dan...
»Indija Koromandija“ . . .
in njene posledice
Vsak dan sproti razkriva, kako žive otroci te Srebrne dežele v nekem °zračju tikoimenovane Indije Koromandije.
Vse sc obrača po njihovih željah. Že koledar je kot zanje prirejen. Rojstni dnevi, otr«ški dan, spomladanski dan, Božič, Novo leto, Sveti Trije Kralji — same Prilike za darila in slavja. Kolikor ne zadoščajo ta ugodja, se izpolni šel z vsakodnevnimi slaščicami, „figuritami“, ali pa vsaj kako „liziko“ ali žvečilnim gumijem.
Če lodamo še iz izkustva, da starši ne morejo lastnega otroka v javnosti resno pos ariti ali telesno kaznovati — ker bo vse javno mnenje proti — ne "staja drtgo kot verjeti, da živimo v deželi, kjer so otroci „los unicos privile-giados“.
Kako gledamo na to mi, ki v vsej svoji mladosti nismo užili toliko slaščic 'n igrač, lot jih tu otrok v enem enem samem letu? Kaj mislimo o tem mi, ki nam je bi v vojnih in taboriščnih letih kos kruha vreden zlata; ali pa je bil tak, da bi ga danes kvečjemu vrgli v smeti?
Dia je od takrat minilo že 20, 25, 30 leti in živimo v čisto drugačnih ra*-merah? Ia naj imajo vsaj naši otroci tisto, česar si sami nismo mogli privoščiti? Da mora naš' otrok imeti, kar ima sosedov, da ne bo dobil „kompleksa“? Da zadosti ztslužimo, da jim te dobrote lahko nudimo?
60?
Že res! In — Rog mu požegnaj vse! Saj so dobrote za to, da se jih človek posluži. Toda — manjka najvažnejše: Po pameti! Naj razsodnost staršev odloča, kaj in koliko je za otroka dobro, ne pa otrokove oči ali ker imajo drugi. Sicer mu zna vsa obilica dobrot škodovati; bolj, kot če bi jih sploh ne imel.
Koliko obolenj im« vzrok v preobremenjevanju otrokovega želodca z vsemi mogočimi, dostikrat nezdravimi sladkarijami.
In kakšno škodo .povzroča vedno zadovoljevanje otrokovih želja njegovemu značaju! Ali more imeti tak otrok pojem o tem, kaj se pravi nečemu se odreči.' Kako bo brez tega v življenju? čez nekaj let si bo morda zaželel ne le igrač in čokolade, ampak — prvi avto, revolver, denar... Kaj bo napravil razvajeni otrok tedaj, ko mu starši ne bodo mogli ali hoteli ugoditi?
Kako bo reagiral ta otrok, ta 1'ant, to dekle na težnje svoje narave? Kdor je bil od majhnega navajen, da so se mu izpolnile vse želje, bo pač s težavo mogel razumeti, 9e manj pa narediti junaško dejanje podrejanja lastne narave določenim idealom.
Ko bi mogli poslušati zgodbe in izpovedi moralnih revežev in že mladih delinkventov, ali sc ne bi mnoge začele na enak način?
Ko se v družinah trudimo za dobro vzgojo, ne pozabimo vcepiti tem mladim življenjem smisel za odpoved — če jim želimo resnično srečo.
M. B-eva
Stare so . . .
Gospa Zdenka drži v roki pismo...
„Pred dnevi je bila pri meni nelka gospa in mi izročila tole pismo s prošnjo, naj ga na enem tehle sestankov preberemo. Ko sem jo vprašala, sakaj raje sama ne pride in pove, kar želi povedati, se je nasmehnila in mi odvrnila: „Veste to ni tako lahko. Dolgo časa se mi že vrte misli po glavi in bojim se, da bi se mi zmedle, ko bi začela o njih govoriti in ne bi znala povedati tega, tar želim. Tako pa sem si misli in ugotovitve dalj časa v miru zapisovala. Tu so sedaj napisane, preberite jih, razgovorite se o njih, če se vam zdi vredno. Lažje boste to storile, če mene ne bo zraven. Pa zbogom.“
„Odšla je, predno sem mogla dodati besedo. Moja radovednost je bila tako velika, da sem napisano pri priči prebrala. Priznam, da sem nato nestrjno čakala tegale sestanka, da ga berem še vam. Poslušajte:
.Nisem več mlada, šest ikrižev in sedmega pol mi leži na ramenh. Marsikateri od njih bi ipo teži preživetega veljal za dva. Vidim vas, kako se nismihate: pravi, da ni več mlada! Seveda ne, niti srednjih let ni, stara je. Prav če tako hočete, dasi se v tem gledanju nekoliko razlikujemo. Imam pogum reči lisem več
^lada, toda hočem poudariti, da nisem stara po duhu, po svojem gledanju na 8Vet in življenja- Ne čutim se stare, zato sem imela pogum in voljo napisati vam tele vrstice.
Ali ste se kdaj vprašale, zakaj med vas zahaja tako malo žena — starih, P° vaše, ne več mladih, po moje? Pravzaprav, začnimo tako: ali ste sploh °Pazile, da jih ni, da se drže ob strani, da se čutijo izključene iz delovne skupnosti. Najbrž ne- Preveč ste zaposlene s svojimi problemi, s problemi žena in niater, ki so v polnosti svojega življenja, ki imajo pred seboj še dolga leta odgovornosti v zakonu, v družini, v družbi. Kdo bi mislil in se ukvarjal z njimi, k: 60 svoje že preživele, ki je bilo njih življenje lepo ali hudo, prijetno ali boleče, toda končno preživeto. Le kakšne probleme naj imajo še te žene! Tu bi vas pa rada hstavila. Tudi te žene imajo svoje probleme, hujše včasih, ker nimajo nikogar, komur bi jih lahko odkrile, ali pa jih sramežljivo zapirajo vase, ker se boje posmeha ali nerazumevanja. — Nerazumevanje... Ravno o "tem bi vam rada na Prvem mestu spregovorila. Pritožujete se, da vas današnja mladina ne razume, d» se vam oddaljuje- Gospe moje, ali pa se ve potrudite, da bi danes razumele Svoje matere? Kolikokrat vam uide: moja mama ali tašča je pa res nemogoča! Noče se vživeti v nove razmere in nove čase, vedno godrnja, nobena reč ji m Prav. Gospa, zakaj se pa vi ne skušate vživeti v njen svet? Ne zato, da bi se mu popolnoma prilagodili, ampak, da bi ga vsaj skušali razumeti. Mlade ste še, ne bilo bi vam težko, vaša mama ali tašča pa bi se zadovoljili z vašo dobro voljo, jih skušate razumeti.
Na drugem mestu pa bi vas rada spomnil» na tole: večina žena pride v svoja zrela leta (imenujte jih starost, če vam je tako pogodu) s svojimi dušev Pimi in telesnimi močmi res nekoliko izrabljenimi in utrujenimi, toda še vedno Za delo sposobnimi, šc več; v teh letih, ko žene čutijo, da so svojo življenjsko nalogo več ali manj izpolnile, hočejo te sposobnosti uporabiti v službo drugih ^slijo si biti potrebne nekomu, čutiti, da nekdo pričakuje, da želi njihove pomoči ^ kolikokrat jim to pustite! Odrivate jih, daste jim čutiti, da za tako in tako delo pač niso več, da tega in tega niso več sposobne opraviti. Ko bi vedele, koliko j® še v njih skrite moči, duševne in telesne, iki hoče na dan, ki hoče biti izrab ijsna, ki hoče koristiti. Pa se skriva, se boji, se sramuje. — Ne odrivajte jih ^aJte jim priliko, da se začutijo tudi v teh letih potrebne in koristne.
In zadnje kar bi vam še rada povedala: vaša srca so polna ljubezni do ttl°ža, do otrok, do prijateljic. Naklonite te kapljice ljubezni tudi njim. Vem, da boste ogorčeno ugovarjale: saj vendar veste, da imamo svoje mame in stare tete *n tašče rade. Verjamem- Toda pokažite jim to včasih tudi na zunaj. Majhna po-z°rnost, naklonjenost, nežnost, Iki vas nič ne stane, je zanje žarek, ki jim rae-8vetljuje včasih kaj temne dneve njihove osamelosti-
To sem vam hotela povedati, pa brez zamere.* “
Gospa Zdenka zlaga papir in si ne upa pogledati po navzočih. Glave so v zadrejri »kionjene in v vsem prostoru vlada grobna tišina.
M. R-ova
Vloga babice v današnji družini
Katoliška Cerkev je dvignila ženo in h tem dala družini socialni pomen-Žena se jc začela prebujati in iz te globoke verske preobrazbe se je porajal* krščanska družina • •
Toda, kakor vsaka doba, tako je tudi doba po vojni posegla globoko v družinsko življenje. Žena se je znašla pred težko nalogo, da iz gospodarske stisk® pomaga družini do večjega blagostanja. Poiskati si je morala poklic izven dom®-
Kdo bi mogel popisati srečo tistih družin, kjer je lahko babica prevzel® vlogo gospodinje in varuhinje svojih vnučkov? Babica, ki bi ji že pripadel ug<r den in miren prostor v življenju, je dobila nov poklic varovanke in vzgojitelji®* svojih vnukov. Stopila je v novo dobo življenja, kot koristen člani družine. A tudi v družinah, kjer žena ni zaposlena izven doma, je gospodinjska pomoč babic* neprecenljiva.
Obdarjena z bogatimi življenjskimi izkušnjami lažje sledi notranjemu razvoju svojih vnukov. Njen pogled na življenje je bistveno drugačen kot pri njenih hčerkah ali snahah. Babičina religiozna vzgoja je obrnjena vsa v notranjost >n ne kaže pozabljati, da je izšla iz domačega vernega okolja.
jžene, ki so ves dan zaposlene izven doma, niso sposobne, da bi se ob večerih dovolj posvečale svojim otrokom- Vso to dolžnost jim odvzame babica, ki dobro pozna otrokovo svojsko naravo. S kolikšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgaj® nov rod! Z njimi moli jutranjo in večerno molitev, navaja jih v vsem dobrem, da bi hodili po poti kreposti, ki naj bi se jim utrdila že v detinski dobi. Babica Ji* uči pokorščine, ljubezni do bližnjega, navaja jih k darežljivosti, utrjuje jim Uu' bežen in spoštovanje do staršev in do starih ljudi. Kadar opazi babica učinek svojega prizadevanja, vnučka ob vsakem uspehu pohvali in s tem poglobi v nji* zaupanje.
Kako ta mlada srčeca prisluhnejo pravljicam in bajkam iz naše domovine» katero zna babica tako čudovito pripovedovati! Lahko bi omenila še mnogo dobrih del in skritih žrtev naših babic, za katere vedo samo one.
Babica, kot aktivna članica družine presoja družinska nesoglasja pozorneje« pravičneje. S svojo mirno navzočnostjo ustvarja toplo ozračje v družinah.
Babica, Ti si kakor lučka, ki izgoreva kot majhen plamen v samoodpoved* in tihem žrtvovanju...
Tilda E-
Materinski dan
V	kuhinji sem likala perilo. Velik kup ga je bilo in hiteti sem morala, ker Je kmalu bilo treba pripraviti večerjo. Ne vidim rada, če ni pripravljena, kadar 86 moji najstarejši vrnejo domov. Ko bi vsaj ti moji dve roki malo več zmogli 1
V	dnevni sobi pa sc igrata moja najmlajša. Iz gumijastih opek sestavljata hišo. Vsak dan drugačno. In vsak dan mi jo sproti podarita- „Da boš vesela...“»
Pravita.
Pa zaslišim: „Veš, Martin, gospodična učiteljica — argentinska — nam je d»nes naročila, da moramo pričeti štediti. Kmalu bo materinski dan, treba bo mamici kupiti darilo. Pyti — moja argentinska sošolka, bo svoji mamici poda-rila zlato zapestnico. Kaj pa bova midva?“
„Zlato zapestnico? To pa stane veliko. Le kje bi dobila denar? Jaz sem 'tekaj naštedil, pa je premalo. Ti pa itak vse sproti zapraviš in zato nikoli niče-8ar nimaš.“
„Saj Lucija tudi nima nič denarja. In svojega očka tudi ne more prositi-un ie tri mesece nič ne zasluži. Zato je Lucija zelo žalostna.“
A tako! Že zopet enako, kakor vsako leto. Vedno se ponavlja: mamici bo treba nekaj kupiti za materinski dan.
Ali sta materializem in predvsem trgovska propaganda prodrla celo v mojo hružino? Končno ni nič čudnega, če se otroci navzamejo tega mišljenja — radio, televizija, izložbe — vsepovsod trgovska propaganda: materi je treba nekaj kupiti!
Kaj ? Kolikor ti zmore žep. In če je žep prazen ? Seveda — potem bo mati brez darila. In tebe bodo tovariši gledali pomilovalno. In ti se boš počutil najbolj 'lesrečno bitje na svetu. In tvoja mati s teboj. — Zakaj vse to? Zato, ker si hočejo trgovci na ta dan napolniti žep za par mesecev. Na dan, ko bi morala prevladovati ljubezen, ne denar. Praznik, ki naj bi bil najlepši v letu, postane grenak in mi vsi zagrenjeni.
Kot da bi se dala ljubezen kupiti!
Otroci, ljubezni se ne da kupiti. Ne materinske, še manj vaše otroške- Ču-l*ti jo morate v svojem srcu in jo tudi takšno pokazati.
Po koledarju se materinski dan praznuje enkrat na leto-
Jaz pa imam materinski dan vsak dan v letu. Nenapisan, ampak občuten. *z stoterih malih del mojih otrok občuten. Saj se oni še sami ne zavedajo, kolikokrat na dan mi ga izkažejo. Od jutra, ko se odipravljajo v šolo in pridejo po križ na čelo, pa do večera, ko hodim ob njihovih posteljah, ko že spijo. Večje in manjše kretnje, pogledi, topla beseda.
Tisti hipi so moji najsrečnejši v celem dnevu. Srečna in Bogu hvaležna sem, da smo dan dobro preživeli in da jih imam vse skupaj, pri sebi. Hodim od postelje do postelje, pa jih gledam. Najstarejši skoro veuno zaspi med knjigam1 in zvezki. Pospravim mu jin, ugasnem luč. Uh, ta trmasta braaa, stisnjene ustnice. Le kaj se je danes vrtelo za njegovim čelom ? Miajsi ima navadno ob seb1 misal in kitaro, saj brenka na njo predno še zaspi. In spi taxo trdno m pokojno, kakor da ne bi bilo na svetu ničesar drugega, kakor mirno spanje, in ostali ' -uar-tin, ki ne mara moliti kesanja, češ — zakaj toliko besed, če se z Bogom lahko zmenim samo z dvema? Hčerkica -pa ima dkoli sebe svoje punčke, ki moraj» zaspati ob njej. Njena „družinica" je tako velika, da navsezadnje niti ne viam> njene glavice. Ob vsakem se ustavim, vsakemu je treba kaj popraviti na postelji-Ali je pa to samo moj izgovor, da sem zvečer še lahko pri njih in ugibam, kaj jim je namenila Božja volja? Ko stojim ob njihovih posteljah — takrat še najbolj občutim moj vsakodnevni materinski dan- In vsakolkrat se zahvalim Bogu, da mi jih je dal in tisti dan srečno pripeljal domov. Saj tolikokrat ne moren1 preko misli na matere, katerim so bili letos otroci odvzeti. Kolikšna bo njihova bol na materinsko jutro?
Tudi našim slovenskim materam so bili letos odvzeti sinovi. Vrnili se j>nl ne bodo nikoli več-	—
Ne vem, če si otroci lahko predstavljajo večjo srečo za nas matere, kadar jih imamo vse skupaj ob sebi ? Čas tako hitro teče, otroci naenkrat dorastejo, kmalu jih življenje odpelje od našega doma. Potem nam ostanejo le sc kakšni bežni lepi skupni trenutki; kadar bo stol ob mizi katerega njih prazen, takrat bo praznovanje materinskega dne čisto drugačno. Takrat bo treba rabiti razum-Tako, kot ga morajo rabiti naše matere v domovini, tam preko morja, ko pred 20 leti ostale same s svojo materinsko ljubeznijo in hrepenenjem po svojih otrocih.
Čudno, rada se zadržim v sobi mojih najstarejših, skoro odraslih sinov. Koliko misli in vprašanj je bilo v njej izgovorjenih? Enako, kot pred 25 leti v moji sobici. Stari — oh ne razumemo jih. Enako, kakor danes, ne razumejo nas-Enako bo z našimi otroci čez 25 let. Ko bodo očetje. Ne bodo jih razumeli, le oni bodo razumeli svoje otroke, ,če bodo znali uporabljati razum in če bodo ohranili živ spomn na svoja sedanja leta. Saj življenje se ponavlja in obnavlja z vsako generacijo. Samo vprašanja se stavljajo vsakokrat na drug način — pa so >' •vojem jedru vedno enaka-
Še nekaj. Kako srečni so naši otroci, da je sedaj možen dialog, odrasli si celo želimo dialogirati z njimi. V mojih mladih letih pa te besede nismo poznali-Kako bi si želela biti mlada v tej dobi!
Sem idealistka? Ne. Gledam življenje v rožnati barvi? Ne. Gledam ga z ljubeznijo, tako kot gledam vse delovanje svojih otrok z ljubeznijo. Pa sem mati 20. stoletja, stoletja atomov, stoletja malikovanja sexa in materializma, stoletja, ko ni v modi beseda ljubezen- Ona pa tudi sedaj obstaja, enako kakor pred tisoč leti. Brez ljubezni ne bi bilo vas,- otroci naši, ne bi bilo sveta in v 20. stoletju ne bi bilo življenja.	D-ova
michel quoist
Dnevnik Ane Marije
Petek, 26. novembra.
Zelo sem se bala in vendar sem želela, da bi srečala Angela. Danes ziuUaj: sem šla v šolo. Bila sem mirna in veselo sem• hitela po cesti. Tedaj ga opazila. Prihajal je iz nasprotne strani. V prvem tren)utku sem se hotela umakniti v trgovino, pa je bilo prepozno, lun me je že zagledal, čutila sem, da se mi noge tresejo in mi srce hitreje bije. Trepetala sem kakor drevesni list v jesenskem vetru. Ko sva se srečala, mi je podal roko. Radu bi. se zagledala v njegove svetltirjave oči, njegov odločni obraz; rada hi pustila počivati s.vojo roko v njegovi, pa sem se premagala. Smehljaje se?n, nm odgovarjala na nekaj brezpomembnih besed. Hitro sva se poslovila. u<lšla sem, ne da bi se ^zrla nazaj. V šoli nisem mogla slediti pouku. Bilo 7111 je hudo. Težil me je občutek na novo odprte ione, ki strašna boli.
Nedelja, 4. decembra.
Danes st m bila pri jutranji maši. Z zanimanjem sem poslušala pn-higo, ki mi je bila zelo všeč. Prosila sem Boga, da bi bila dobra, krotka in '°es.ela. . Želim izkoristiti in posvetiti svoje življenje. Popoldne sem obiskala Marijo ßoloves. Poslušali smo glasbo in se veselili. Marijina mama je pripravila malico. V mraku sem se vrnila domov.
Sreda, 7. decembra.
V šoli smo imeli nevihto. V drugem letniku je med deklicami krožil •vpis ,.Poročna noč". Profesorica Beltran je dobila^ neko deklico, bi je prepisovala. Razumela sem jo, ko se je potem v našemi razredu razburila. če so prebirale to pismo, ki v napačnem duhu im nespoštljivem Umu °Pisuje skrivnost življenja, je res žalostno. Ko sem ta spis jaz pred dvemr l()ti brala, mi je zelo škodil.
Marjetica je pogumna. Ko smo se vračale iz šole, smo se pogovarjale o pismu. Pred vsemi dekleti je Marjetica rekla, da je spis nespodoben, da je ljubezen in zakon nekaj čudovitega in svetega in da nihče nima pravih tega smešiti in umazati. Bila je zravnana, visoka, oči so se 'ji s-vethle, v$a dekleta so jo poslušala. Občudujem jo. Vem, da je več deklet 'mislilo enako kakor ona, pa nobena ni bila toliko pogumna, da bi tako' odločno nastopil#
Marjetica mi je posodila neko mladinsko revijo. Zelo mi je bila všeč, hitro sem jo prebrala, da sem jo lahko posodila Ivanki.
Petek, 23. decembra.
Bliža se Božič, vendar pri nas ni veselja. Očka je bolan, čeprav 1e zadnje čdse nekoliko boljši, vendar še ni zdravi
Bila sem pri spovedi, ne vem, če sem jo dobro opravila. Obtožila sem se svojih napak, svoje jeze, prepirov z Aleksandrom, ugovarjanja manir Zdi se mi, da le malo ali nič napredujem v kreposti. Rada bi se pogovoril# s spovednikom o različnih težavah in dvomih, pa se nisem upala, tudi #c vem, če bi me razumel.
Včasih dvomim. Molim najrajši kadar sem s (ima. Ko grem iz šole vstopim v samotno cerkev. Nekaj časa premišljujem in se skušam pogovarjal e Bogom, kakor da bi se pogovarjala z dobrim prijateljem. Zdi se mi, d# takrat res molim iz srca. Me Bog posluša?
25. decembra.
Z mamo sem bila pri polnočnici. Bilo je zelo lepo. Poslušala sem leVe božične pesmi; pri srcu mi je bilo mehko in toplo. Pri maši me je mam# stisnila za tako in mi rekla: „Moliti moramo za očka, draga Ana Marij#■ Bila sem ginjena, pretreslo me je. Mama mi nikoli ne govori na ta način.
Zjutraj je bilo zelo lepo. Božični prazniki so zbližali vso družino. Ko sem voščila očku srečne praznike, me je poljubit in me nazval: „moja mal# punčka". Oklenila sem so ga okrog vratu. Enako tudi Aleksander. Peterček mu je sedel na kolena. Mama nas je smehljaje gledala. Naenkrat je očk# postal resen, skoraj žalosten im je zašepetal: „Otroci moji, biti morate zel° dobri in prijazni z našo mamo. Potrebuje vas in morda vas bo vsak da# bolj potrebovala." V tistem trenutku sem se prestrašila in zaslutila, kakor da bi nam grozila nesreča. Se sreča, da se je Petrček začel pačiti. Morati smo se mu smejati; drugače se mi zdi, da bi planila v jok. Za praznike sta nas očka in mama obdarila. Dobila sem lepo denarnico. Enako tud1 Aleksander. Petrček ni vedel, kaj hi naredil, tako je bil vesel igrač.
Četrtek, 29. decembra.
Srečala sem Ireno. Sedaj dela v industrijski čistilnici za blago. Delo je naporno, vendar je morala sprejeti, kar so ji ponudili. Ni pravično, da mora mlada deklica tdJco delati. Ves dan stoji pred strojem. Na dveh velikih
Vabik, ki se vrtita, se suši in lika blago, ki ga mora Irena zložiti. Hiteti nwrai da se ji blago ne kopiči in zmečka. Dlani ima opečeni, her je blago ^r°če. Za nameček vdihava soparo, ki jo duši. Včasih se ji zd,i, da bo oti$e-*efo. Zelo malo delavk je njene starosti, večinoma so nualo starejše. Tudi ločenih je veliko.' „Te so najslabše“ mi je -dekla Irena. „Pripovedujejo ^nakane ljubezenske zgodbe^ smešijo zakonsko življenje. Če bi jih poslu-,a^a> bi se mi ljubezen za vedno zagnusila. Tako težko je Ozračje v delavnici me moralno duši, prav tako kakor sopara, ki jo vdihavam,“ mi je poto-iüo Irena.
30. decembra.
Leto gre v zaton. Kako sem ga izkoristila? V šoli des nisem najslabša, 66 bi se pa Tnalo bolj potrudila, bi lahko dosegla veliko več.
Dfrugače nisem več otrok. V zadnjem času sem se precej zresnila. Ven-dar še daleč nisem našla ravnotežja. Se vedno sem v kritični dobi. Preveč 3e Prepustim čustvom, ki me vodijo in res ne vem, kaj iščem. Nimam resnega ctya, včasih se sprašujem, kaj počenjam tu na zemlji.
Priredila M. M
*Hadinska anketa:
vprašanje narodnosti zakonskega druga
Fant in dekle med 12. in 17. letom sta sicer še daleč od trenutka, ko bosta t*1°rala odločati o svojem bodočem zakonskem življenju, vendar o tem že raz ^išljata. Za Slovenca in Slovenko, ki živita v svetu, je vprašanje narodnosti Salonskega druga gotovo važno in mladina si skuša odgovoriti nanj po svojih n®jboljsjh močeh.
„Bi se rad poročil z dekletom (fantom) druge narodnosti? Zakaj?“, 8Prašuje anketa.
In tole so odgovori:
•	Bi se poročil z drugorodcem	16 odgovorov	14%
•	INe bi se poročil z drugorodcem	27	23%
•	Ne vem	4	4%
•	Ni odgovorilo na to vprašanje	67	59%
	Skupno	. .114 anketarjev	100%
Svojo	odločitev anketarji utemeljujejo	takole:	
Bi se poročil z drugorodcem (dekleta): „Če je dober in ga imam rada, *akaj ne!“ „Mogoče bi se, a ne prav rada...“ „Ker ljubezen ne gleda na na-
rodnost-" ,<Ker bi ga imela rada.“ „če bi ga ljubila." „Da, že drugače ne ^ bilo mogoče “ „Da, iker ne poznam slovenskih fantov." „če bi mi bil všeč."
(Fantje:) „Narodnost ne vpliva na zakon." „če bi usoda zahtevala." ,fie bi jo imel rad-“ „Da, če je lepša.“ „Da, zato, kar se dogaja v Parku PereyT* med izleti. Veste vi kaj delajo? če ne veste — poizvedite." „če drugače ne b’ mogel." „Da, ker je večina slovenskih deklet ošabna, ne vse." „Ker ni Slovenk'1
Ne bi se poročila z drugorodcem (dekleta): „Ker so vsi pokvarjeni!" „K-er sem zavedna!" „Ker sem zavedna Slovenka!" „Ker sem Slovenka!" „Da ne d' pozabila na slovenske navade."
(Fantje:) „Ne, ker ho,čem, da se vzdrži slovenska emigracija!" „Zaradi razumevanja..." „Ker hočem ohraniti slovenski jezik."
Ne vem: „Sem še premlad." „Je odvisno od okoliščin..." „Sem še Pre' majhna." „še ne mislim na to, ker sem premlada."
Ob branju odgovorov postane človeku težko. Koliko osebnih pogovore^ bi bilo tukaj potrebno! Splošen, masiven nasvet ni lahak in skoraj gotovo seže do srca, kateremu je namenjen in kjer je tako potreben. Vsako poenostavljanje je v tem primeru nevarno in škodljivo. Važnejše kakor odločitev sama: Da ali Ne, je utemeljevanje te odločitve- Prav kakor ni res, da narodnost ne bi imela nobenega vpliva na zakon, tudi ne drži, da bi bili vsi drugorodc* pokvarjeni. Monopola nad pokvarjenostjo nima noben narod in tudi med nam' jo je na žalost preveč- Zakon tudi ne sme biti žrtev na oltar „zavednosti". LeP° in prav je, da smo ponosni na svoj narod in da smo zavedni, a izbira zakonskega druga bi naj bila prej posledica te zavednosti, kakor pa žrtvovanje sanieg* sebe „maliku".
Tudi beseda „ljubezen" utegne imeti v različnih ustih različen pome" Ljubezen ne more temeljiti na zanikanju resnice, katere del je naša narodnost; če pa ljubezen to različnost sprejme, jo more premostiti... Ne iščimo črno-belih pravil, temveč se raje poglobimo v razmišljanje, kaj je zakon... dajmo v tem razmišljanju narodnosti zakonskega druga pravo mesto.
Ni namen te ankete dajati na vsa vprašanja končnih rešitev, a če kje' tukaj kažemo na potrebo razgovorov z mladino, da se razjasne pojmi in, ds povečamo mjr — v mladih vznemirjenih srcih.
Opomba „kaj se dogaja med izleti..." je važen opomin, ne le vodstvu organizacij, marveč predvsem članstvu! Morala ni posledica društvenega P1'®" vilnika, ali predsednikovih pesti, temveč zgrajenosti vsakega člana. Napak sočl»-nov, sem kriv tudi jaz... Zavedajmo se tega, dragi moji, da smo drug drugega soodgovorni! Vodstvu mladinskih organizacij pa bi položil na srce» bolj kakor „pažnjo" nad zaupano jim čredo, skrb za njih formacijo. Brez te """ je vsaka pažnja — pa tudi vsaka mladinska organizacija brez pomena.
Žarko
V mraku in nočeh so postajale skrivne sence na križpotih, zbirajoč se na nočne sestanke „ljudske pravice“. V znamenju srpa in kladiva so oznanjali novi red, ko bo svet „odrešen“ po novem „odrešeniku“ Stalinu.
Na tribuno so stopali delomržneži in govorili o delavski pravici, tatovi eo terjali enakost in skrunilci zakona so pridigali o svobodni ljubezni.
Kdor od navzočih si je upal kaj vprašati, je bil osumljen, kdor je dvo mil, je bil obsojen.. .
Podrti
yiharnik
^'‘«orez: Ivan Bukovec
Revolucija se začenja
^8 praznik sv. Jožefa, 19. marca 1942, * ^nez poslednjič organiziral v Bizonu skupno sv. obhajilo fantov in mož yečjem obsegu- Uspeh je bil popolen; ^stopili so celo redki možje in nekaj kntov, ki so doslej stali ob strani, ka-0r •da bi hoteli dokazati: „Verujemo, ®Prav je trdo in nerodno naše priznanj’ verujemo v Te, Vsemogočni, ki 6 'n* moreš oteti naš rod..
Nebo nad Slovenijo je postajalo Vedno temnejše.
Padli so prvi streli: Emer, Župec, Kikelj, najprej v Ljubljani, potem na deželi in vsi, ki so morali umreti, so bili izdajalci...
Zato je bil tisti 19. marec — tri dni po smrti Župca in en dan po Kiklje-vem umoru — kot glasen in odločen protest komunistični OF v Bizoviku in vsej okolici-
Pri kosilu sta se -bizoviški gospod in Janez veselo razgovarjala o prazniku in cerkveni slovesnosti. Ko je gospod omenil, kako je jutranja slovesnost zares uspela in koliko fantov in mož je s prejemom evharističnega Boga javno izpovedalo svojo vero, je Janez zamišljen dostavil: „Gospod, dveh sem pa pogrešal pri obhajilni mizi — Franceta in Milana, ki sta še vedno pri partizanih. Ta dva se morata vrniti. Tako idealna fanta- Prepričan sem, da sta že spoznala prevaro in iščeta poti nazaj. Boste videli gospod, da bosta še letos na praznik Brezmadežnega spočetja tudi ta dva skupno s fanti in možmi pri obhajilni mizi v naši cerkvi. Molil bom zares in toliko časa prosil, dokler tega ne izprosim od Boga.“
Janezovo prošnjo je Bog natanko uslišal, čeprav za ceno njegove muče-niške smrti.
Proti koncu aprila je bilo na učiteljišču zelo napeto. Janezov sošolec se spominja:	„Rdeči v razredu so nas
ovadili vodstvu OF. Na listi, ki je krožila po šoli, smo bili štirje sošolci označeni kot „voditelji izdajalcev“ ali „belih“. Prva dva sta bila Janez in Mrav-ljetov Vinko... Janez nas je vzpodbujal, da smo še bolj skupaj držali in nismo klonili. Domači so se za Janeza zelo bali, zlasti ker se je bližal 1. maj, za katerega so rdeči napovedovali najhujše stvari-
Svojemu prijatelju Niku je Jane* tiste dni zaupal: „Veš, zame je v šoti nevarno. Saj vidiš, kako komunisti delajo. Najprej so ubijali kar na ulicah-Ker je to vzbudilo prehud odpor, a° začeli odvajati posameznike od dom*-Priidejo in ga vzamejo, zmanjka ga ni ga več. Mene bodo gotovo ubili T šoli ali na poti domov. Dvakrat me Je že neki neznanec sledil do bloka- Pa S® nič ne bojim. Bog že ve, kaj mi je namenil in kaj je zame najboljše.“
Tiste dni je po vasi razpečaval slik® pokojnega mučenca Kiklja na mrtvaškem odru. Vaški komunisti so naravnost zdivjali. Ni jim šla v račun pf°' paganda za tistega, ki so ga skušal* prikazati kot narodnega izdajalca- Začeli so ga še bolj zasledovati. Tod* „Janez se ni bal,“ se spominja Nik®1 „Pogosto je izjavljal: ‘Ako bom padel’ bom umrl za Boga in slovenski narod...“ Le še bolj odločno je nastopal proti komunistom.
30. aprila 1942 je zapisal Janez-„Dnevnik mojega življenja. Začnem * 30. aprilom 1942. Zakaj ? — Moj ptv' nastop. Čebela. — III. moš. razred 86
je dobro obnesel, več razgibanosti skupno z Mravljetom... — Franc prvič n* tečaju. Dobre volje, ker sem bil sred’ naših fantov na sestanku. Doma so $e bali, kaj bo prvega maja, ker so komunisti napovedali boj. Jaz pa zrem m‘r' no v bodočnost. Saj je zame 1. m*J praznik in sicer dvojen: Jezusov *** Marijin; in če me bodo ubili, ne bo*1 prvi, ki bo padel za Kristusa in Sl®* venijo, če bo imela od tega korist Cef' kev, moji domači in moj slovenski 8#' rod, naj me kar, saj se zavedam, zak»J me bodo. če bom tako srečen, prosi8* vse, ki bodo to brali, naj gredo ne' ustrašeno naprej, naj nadaljujejo moj*
G18
e*°’ "oj zatirajo zlasti komunizem, ki ga že od nekdaj sovražim!“
Komuniste je zelo motilo prisrčno "ezovo razmerje do izgnanega go-*Poda župnika. V medsebojnem razu-mevanju sta se povezala vedno bolj.
Za večje praznike in šmarnice sta Pniik in Janez povabila še šest naj-°ljših fantov iz vasi, da so pred ol-arjem skupno peli litanije Matere bož-■’ takrat je bil dogodek za vso vas.
Usodna debata
»Stanje v vasi je bilo že nevzdržno,“ se spominja prijatelj Niko: „in vsako hiranje fantov nevarno. Zato smo se ac'kajkrat zbrali v gozdičku nad vasjo. u smo se razgovarjali, kako bi se m«-
uspešno postaviti po robu vaškim ko-'Uunistom. Terenci so to zasledili. Da bi tlas umazali, so vrgli v vas laž, da sa pirajo belogardisti, ki imajo namen izdajati okupatorju njim neljube ljudi. Ko s° bili nekateri vaščani z našim „izdaj-^tvoni“ in drugimi spretnimi komuni-stičnimi lažmi že preslepljeni, so se llPali že javno izjavljati, da je treba v yas' likvidirati skupino belogardistov ako go nameravali s pomočjo oboro-‘en*h partizanov obkoliti vas, sklicati v 'ljej zborovanje, pobrati vse njim nasprotne ljudi, jih odpeljati v gozd in '*m likvidirati.
Kot že večkrat v zadnjih mesecih so |)r'šli komunisti nekega večera v maju l>0|l mežnarjevo okno, ker v hišo se niso uPali, jn vabili Janeza: „Danes ponoči 'U'amo v hribu sestanek. Pridi!“ Skušali S° ^a na lep način zvabiti v gozd, da bi 1,(5 8a lažje znebili.
»V' hribu se zbirajo ponoči zveri. Po-n°«i pošten človek tam nima nič iskati,“ 111 je odgovoril. „V nedeljo popoldne, p0 nauku, na sredi vasi, pa kadar hoče-
te. Pogovorili se bomo kar vpričo vseh."
In res so prišli komunisti v nedeljo, 10. maja 1042, po nauku na vas pod De-benčev kostanj. Večino so imeli komunistični somišljeniki. Glavno besedo je imel Bajtarjev France in vsi so ga poslušali z odprtimi usti. Ko je prišel sredi pogovora o Stalinu tudi Janez s svojimi. Dolgo so se dajali. Vsak je povedal svoje. Debatirali so o papežu, škofu, ki zagovarja in pokopava take narodne izdajalce, kot je bil Kikelj, o OF itd.
Janez se ni ustrašil. Pogumno je nastopil in odločno pobijal njih ugovore. Dokazoval njih zmote, in jim držal cele govore. Podajal je iz srca in prepričevalno. „S pobijanjem svojih nasprotnikov imate jasne zločinske načrte," je dejal vodilnim komunistom. „Mi o tem ničesar ne vemo,“ so tajili. „Potem vam jih lahko sam dokažem,“ je dejal Janez: .^Zasledil sem jih v nekem novejšem Poročevalcu. V aprilu sta mi prišli v roke dve številki Poročevalca, ena bolj nedolžne vsebine za kaline, druga ostrejša za prave komuniste. Hujšega Poročevalca mi je nekdo dal, ki ni vedel, kakšen sem, v njem so zanimivi načrti. Drugi, ki me je poznal, mi je dal milejšega.“
Prisotni so napeto poslušali, tudi oni, ki so še malo preje verjeli vse Bajtarjeve laži in obrekovanja. V vsem so dali Janezu prav in mu pritrjevali. Komunist je ugovarjal: „To ni res, morda je bila slučajna pomota,“ je dodal Bajtarjev France. Navzoči so se zasmejali in ponavljali: „Slučajno, pomota." Ko je France opazil, da se nagibajo k Janezu, se je ujezil in zavpil: „Ti si hudič! Kje ti vse to jemlješ, le kje vse to izveš? Ta hudič tako govori, da bo še nas pregovoril. Fantje pojdimo!" S tem je bila javna debata končana.
Priredil Ivan Korošec
Dnevnik
Janeza
XXIII.
Nedelja, 18. decembra (1898) duhovna obnova
Načela, povzeta iz premišljevanj pri duhovnih vajah leta 1898
1. Bog je moj veliki Gospod, ki me je iz nezaslišane dobrotljivosti priklical iz niča da bi ga hvalil, ljubil, mu služil in delal za njegovo čast. Jaz sen. torej popolnoma božja stvar in zato ne morem in ne smem delati nič drugega kot to, kar Bog hoče, kar je v njegovo
slavo. Zaradi tega mora vsako moje de' janje, vsaka moja misel, vsak moj dih stremeti za večjo slavo božjo — ed m*' iorem Dei gloriam. Iz tega sledi: Kadar delam le za svojo čast, kadar se trudim, da bi ustregel zgolj samolju bju, izdajam božje načrte, hodim stra1 od ceste, postajam nekoristen človek-uporen svojemu dobremu Gospodu, in zavračam tisto plačilo, ki mi ga je pri-pravil. Katera krivica je bolj kruta za £;rce Jezusovo, ko ga tako zapustim1
‘n tako slabo uporabljamo tiste darove, 115 mi jih jc dal, da bi ga ljubil in delal Za to, da bi ga drugi ljubili?
Btice v zraku, ribe v vodi, zveri v Kozdu, vse živali na zemlji služijo Go-sP°du dosti bolje kot jaz. Kakšna sramota zame, če poln samega sebe pu-&'*m, da me divje živali prekašam v kaljenju Stvarnika!
2- Kadar je priložnost, da bi se po-vzdigoval nad druge, da bi ustrezal samoljubju, glej lepo zdravilo, ki me bo Ponižalo: misel na velikega grešnika, ^1 sem jaz, jaz ki nisem vreden, da bi Se prikazal pred mojim Jezusom, jaz, bi moral zahvaljevati Gospoda in bi moral imeti za čast, da ravna z menoj k0*’ z zadnjim, pa ne prav z zadnjim mpied tovarišev, ampak z zadnjim iz-'Hed ljudi,
2- Klerik sem; zato se moram spominjati vedno, da je vsak, čeprav še tak<> majhen pregrešek pri meni vedno Jmjhujši in se ga moram izogibati, ka-°r bi bil smrtni greh, o katerem ne bi s,Pel vedeti niti imena. Predvsem se m°ram spominjati vedno tistega reka Sv- Bernarda: „Nugae inter saeculares 'mgae sunt; in ore sacerdotis blasphe-8l*ae- — Lahkomiselnosti so med po-m^tneži lahkomiselnosti; v ustih du-°vnikovih pa bogokletja.“ (De consi-eratione, knjiga II, pogl. XII; P. L., l82, 756)
o, misli na to, da od tega pregreška 1 bilo nikdar ločeno kako moje deja-/*e' Kje je tisti dobri semeniščnik, ka-sem sam o sebi menil? Kakšen ar<=c je to za moje samoljubje!
4. Klerik sem; zato moram biti v ’ms'-merju do Boga kot angel. Kako
srečen primer! Božja previdnost je prav hotela, da spoznam to dolžnost, in je odredila, da so me krstili z imenom Angel. Kakšna sramota zame, d* me vedno kličejo z imenom Angel, ko bi moral biti angel po obnašanju, pa dejansko nikoli nisem bil. Ime Angel mora torej biti zame spodbuda, da bom resnično angelski klerik.
Zato moram, kadar slišim, da me tako kličejo, truditi se tako, da bo to moje ime zbujalo v meni misel na popolnost, do katere moram dospeti, hkrati pa povzročilo, da bom obudil dejanje ponižnosti ob misli, kako mo ‘kličejo in kakšen sem v resnici, to je vse kaj drugega kot angel.
5.	Moj Bog, kaj je to telo, ki ga tako ljubkuješ? Ali bolje: s sv. Bernardom bom vprašal: „Quid fecisti? Quid es? Quid eris? — Kaj si storil? Kaj si? Kaj boš? (Pr. Var. et brev. docum., 2: P. L., 184, 1174: Quid fuis-ti? Quid es? Quid eris? — Kaj si bil? Kaj si? Kaj boš?). In bom z njim odgovoril: „Corpus humus, farna fumus, finis cinis — Telo bo prah, slava dim, konec pepel.“ In jaz ljubkujem to telo, to vrečo gnilobe, to gnezdo črvov; in jaz žalim Boga, ker ga tako varujem! Kakšna neumnost, kakšna nespamet! Kaj pa duša? Uboga duša! še sreča,, da si domišljam, da sem moder in pameten človek! Dragi moj, treba je povesiti tisto glavo, ki je tako polna dima, treba je, da mislim nizko o sebi, drugače bi hodil kot slepec in bi padel.
6.	Prelepa misel! Angel iz raja mi je vedno ob strani in kljub temu je hkrati neprestano ljubeznivo zamaknjen
v Boga. Kakšna slast že samo misel na to. Jaz sem torej vedno pod nadzorstvom angela, ki me varuje, ki moli zame, ki čuje ob moji postelji, kadar spim!
Kakšna misel, pa hkrati kakšno osramočen je zame! Kako bi mogel gojiti nekatere ošabne misli, govoriti nekatere besede, izvrševati nekatera dejanja vpričo svojega angela varuha. In vendar sem to storil! O duh, ki me spremljaš, daj, prosi Boga zame, da ne bom nikdar več naredil, govoril ali mislil stvari, ki bi mogle žaliti tvoje pre-čistc oči.
7.	Če v tem življenju čutim rdečico in ne vem, kako naj se prikažem pred predstojnikom, čeprav je samo nezadovoljen z menoj in z mojimi dejanji, kakšen strah bi moral okušati ob misli, da se bom moral prikazati pred Bogom, ki je nejevoljen nad menoj, prikazati pred svojim Stvarnikom, pred svojim Očetom, pred svojim Jezusom, ki takrat ne bo več moj ljubitelj, marveč moj srdit sovražnik ? In moj angel varuh ? In kaj bo rekla moja Mati Marija takrat, ko me bo Bog obsodil ? Ubogi angel! TJboga Mati!
In te stvari verujem, pa vendar moram, kadar se ne obnašam tako, kakor bi se moral, prenašati grajo svojih predstojnikov in še mnogo bolj najstrašnejšo grajo Boga. Kakšna nespamet! Treba je že vendar končno razumeti s sv. Pavlom: „Si nasmetipsos di-judicaremus, non utique judicaremur — Ko bi mi sami sebe presojali, bi ne bili sojeni“ (1 Kor 11, 31).
8.	Vedno moram sam sebe prepr1-čevati o tejle veliki resnici: Jezus ^ mene, klerika Angela Roncallija nož* samo povprečne kreposti, ampak naj’ višje; ne bo zadovoljen z menoj, dokl6r ne postanem svetnik, ali si vsaj ne pr*‘ zadevam z vsemi močmi, da bi post»' svetnik. Toliko in tako velike so mil°" sti, ki mi jih je dal v ta namen.
1. januarja 1899, pri mesečni do-hovni obnovi
Čeprav smrt mojega predrageg“ duhovnega voditelja Isacchija jn prihod novega duhovnega voditelja mojih *»' dev nista veliko spremenila, vendar st» povzročila kako majhno sprememb^ tako me npr. nov duhovni voditelj 8°' tovo ne pozna tako, kot me je Isacchi' zato tudi še nimam tiste zaupljivosti kakor sem jo prej imel; treba mi Je pač časa, pa se bodo zadeve uravnal6’ Kar dalje zadeva zapisovanja moji'1 majhnih stvari, kakor sem delal °d preteklega leta do zadnjega meseca, »e zdi, da nov duhovni voditelj ni preve6 ogret za to, kakor je bil prejšnji. Končno eden misli tako, drug pa drugače-Zato je razumljiva praznina od zadnj6’ ga datuma do danes. Pa to naj bo po' vedano mimogrede. Rajši preidimo n» „tu autem —■ ti pa“.
Misel na smrt, ki jo je oživilo najnovejše žalovanje v semenišču zaradi smrti duhovnega voditelja Isacchija i” jo sedaj obnovila smrt mojega predragega ravnatelja Hiacinta Dentella Bog naj mu da pokoj in sprejme v družbo mojega objokovanega župnika duhovnega voditelja Isacchija — me )* močno pretresla.
Poslovenil dr. F. Žakelj
Nova
knjiga
o
Baragu
Proti koncu 2. vatikanskega cerkve-"a zbora je pri znani italijanski za-^°zbi Marietti v Torinu izšla obsežna So/'8’3 "P H str.) z naslovom Una tr k C°Sa e necessar*a (Le eno je po-^ n°) in z lepo barvno naslovno podoji Pr'derika Baraga. Pisatelj profesor efriando BEA namreč v knjigi podaja . 'Jenjepis našega rojaka misijonarja Prvega škofa v Marquettu. življenje-P’s je v glavnem podan po Jakličevi ki je 1951 izšla v drugi, v mar-lce,n izpopolnjeni izdaji; uporablja pa izsledke drugih 'del, zlasti seveda ^Periških, na prvem mestu Jos. Grego-hcha (iz 1. 1932).
Bo	ima tri predgovore, vsi trije
Za nas mikavni zato bi radi opozorili aPje. Prvi govor je napisal vatikanski <,r*avni tajnik
kardinal Amleto Cicognani,
ki je bil sam dalj časa v Združenih državah Sev. Amerike kot zastopnik sv. stolice in je tedaj' sam proučeval zgodovino krščanstva v novem svetu; o tem je napisal tudi knjigo Svetost v Ameriki (Sanctity in America. Patterson. New York. 1940). Zato nam je njegova sodba o Baragu še celo dragocena. Kardinal najprej govori, iz kakšnih osnov raste božje kraljestvo na zemlji in našteva nekaj velikih mož, ki so se odlikovali v pokristjanjevanju obsežnih ozemelj v Ameriki, med njimi bi. Johna Neumanna, ki je bil povzdignjen na oltar 1963. Potem nadaljuje: „Eden takih velikih duhov je bil tudi Slovenec Friderik Baraga; bil je iz odlične družine s plemenito vzgojo, pa se je odpovedal graščini in odlično oprav-
ljenim pravnim izpitom na dunajski univerzi, postal duhovnik in pozimi 1831 prišel v Ameriko, da se posveti apostolskemu delu med Indijanci v Michiganu... Tisti globoki čut za bistveno, ki se je kasneje toliko lepo izrazil v škofovskem geslu „Le eno je potrebno", ga je nenehno podpiral skozi vseh 37 let, ko je bil brez oddiha na apostolskih potih in v silnih naporih; dajal je veliko moči njegovim pogumnim in tr-d:m odločitvam, vzdržal na junaški višini njegovo vero tudi tedaj, kadar je nerazumevanje mimogrede oviralo samotno pot njegove misijonske delavnosti po zaledenelih potih indijanskih rodov v Michiganu, Wisconsinu in Minnesoti..." Pri njem preseneča popolna predanost izbrani stvari kljub domotožju, pritožbam občutljive in negovane narave; taka čustva je zmeraj obvladoval in premagoval s plemenitim, nikoli nasilnim in nenaravnim nastopom svoje ljubezni do Gospoda."
„Bil je nadarjen mladenič, odlično izobražen mož, poznal je udobje, ki ga nudi omika dobre evropske družbe, saj je v nji zrasel; ko se je pa pridružil Indijancem, je bil eden izmed njih, je živel čisto po njihovih običajih, je z njimi preživel neskončno ostre zime v bornih kočah, hodil za rodovi v njihove sezonske lovske postojanke, jedel njihove jedi, delil z njimi siromaštvo, branil njihove pravice, govoril njihovo težko govorico in postal njen občudovani poznavalec, saj je napisal prvo slovnico njihovih pogovorov poučne in verske knjige v tem jeziku” .. . „Bil je duhovnik, apostolski vikar za Gornji Michigan, prvi škof v Sault Ste-Marie in Marouettu, pa ni nikoli odnehal, rajši
še raste! v tistem polnem občestvu ljenja in dela s svojo čredo, tako da ” se ne dalo reči, da je iz drugih kraje< in druge kulture, ne pa otrok indij®11' skih rodov, katerim je bil iz ljubezp* vsem vse. še smrt je prišla kot zadnj6 dejanje ljubezni do otrok; ko je bil na drugem splošnem cerkvenem zbor®-vanju v Baltimoru in ga je hudo Pr*' zadela kap, ni hotel ostati v obmorske*5 mestu z milejšo iklimo, marveč se ie odločno vrnil na sever med svoje zVČ' ste, da je nekaj mesecev kasneje njimi umrl kot nadvse ljubljeni oče ^ resnični dobri pastir."
„Njegova osebnost je mogočno 0<|' mevala v letih neposredno po smrt’1 katoliški Slovenci v Ameriki so ustan®' vili Baragovo zvezo z namenom, da sp0' min na velikega pastirja ohranijo ž'V med Slovenci v Ameriki in da z moli*;' vijo in živim navdušenjem dosežejo, 8* pride Baraga — kakor želimo vsi — ^0 časti oltarja."
Te velike besede hvale in občud®' vanja je veliki cerkveni dostojanstven**1 sklenil s priporočilom življenjepisa * toplo osebno občutenimi besedami:
„S prisrčnim zadovoljstvom, kak®r da sem izkazal škofu Baragu dolž®17 čast in navezal z njim stike ljubezni 'j1 prijateljstva, ki so se mi rodila že tedaj' ko sem med svojim bivanjem v ZDA 1 občudovonjem spoznaval sadove nje£°' vega dela, priporočam svetu ta živ*je njepis in mu želim popoln uspeh-
Drugi predgovor je napisal Ijubljans*1’ nadškof dr. Jože Pogačnik
Najprej izraža veselje ob odlični knjigi, k* predstavlja svetu življenje in delo Pašega rojaka Friderika Baraga, potem P° nadaljuje: „Kmalu bo minilo sto let (t 19. jan. 1869), kar je umrl, in vendar ta leta niso kar nič zastrla živega *gleda njegovega duhovniškega življenja in neprekosljivega delavca v Go-•podovem vinogradu. Zato bi radi, da bi nnnt bil zmeraj pred očmi pri vzgoji duhovnikov in iskanjem novih pobud v dušnem pastirstvu. Ob njem se je vuel misijonski poklic mladega češkega bogoslovca Janeza Nep. Neumanna; od-je v Ameriko, postal redemptorist, Škof v Filadelfiji in ga je sv. oče Pavel ^1. razglasil 1963 za blaženega". Po-tem govori o sv. Alfonzu Ligvoriju in *v- Klementu Dvoraku (Hofbauerju) in 0 njunem ljubezenskem osvajanju duš, nato pa o janzenističnem hladu, ki je °b koncu 18. in v prvi polovici 19. sto-^®tja prevzel vse naše javno versko živ-Uenje po vplivu cesarja Jožefa II. Po-pa nadaljuje:
»Ljubezen do duš' je nagnila Fride-nika Baraga, da se je po srečno opravljenih pravnih študijah odpovedal graščini in postal duhovnik ljubljanske škofije. Ljubezen do duš je odmevala iz nst in del mladega kaplana na dveh ve-Ukih župnijah in utirala pot novim anderem dela v dušnem pastirstvu bodi na prižnici, v spovednici, pri obisku k°lnih in siromakov ali pri različnih pobožnostih. Novi duh ljubezni je zelo hi-“O osvojil ljudske množice onih časov, da so se ljudje od blizu in daleč zgrinjali okoli njega. In ker ni mogel osebno doseči vseh, je začel pisati knjige, ki ®° še danes v časti .pri ljudeh... Ljubezen do duš' ga je slednjič pripeljala
I V Marquettu v Združenih drža-{ vah, kjer je bil sedež Baragove ško-: fije in kjer je Baraga, prvi michi-
•	ganski škof, pokopan, je škofijsko
•	sodišče, ki preiskuje njegovo življe-! nje, začelo delovati- Postulator, ki se g poteguje za Baragovo razglasitev j blaženim, je msgr. Szoka.
■	Veliko zaslug za postopek ima se-I danji marquettski škof Tomaž Noa,
•	ki je poljskega rodu in zna tudi polj-g sko. Ljubljanski nadškof ga je na ! koncilu obiskal in mu priporočil, naj g se še dalje zavzema za škofijski po-5 stopek.
Zadnji božič sta Baragovo domo-
•	vino z avtom obiskala dva marquett-: ska duhovnika, Dominik Zadra in
•	Jakob Olivier, oba iz Michigana, ki | j študirata v Rimu cerkveno pravo. 1
■	Bila sta v Baragovi rojstni vasi, v : j Mali vasi pri Dobrniču, in Metliki-1
•	Pred štirimi leti je Baragovo staro I j domovino obiskal msgr. Zryd, rektor j
■	ameriškega zavoda za duhovnike ▼ j | Rimu. Profesor dr. Franc Jaklič, ki g
■	je napisal Baragov življenjepis — S 5 izdala ga je družba sv. Mohorja le- g
■	ta 1931 — se je zdaj mnogo let: S ukvarjal z raziskavo Baragovih svet- ■ g niških kreposti. Ta bo v škofijskem ! S postopku zaslišan kot priča. Prav g g tako bo nastopil kot priča znani Jože | I gorič, ki zbira gradivo za Baragov s g življenjepis in
•	noč v Rimu.
je bil zadnjo veliko g
5 Za Baragovo razglasitev blaženim ! g moramo veliko moliti, prav tako ka- g i kor za Slomškovo.
kot misijonarja v daljne zamrzle kraje Michiganskih jezer.
...Nikoli ni iskal sam sebe, ampak se res dal dušam. Učil se je indijanskega jezika, jim napisal slovnico in prve verske knjige. Tako je posnemal zgled slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in prinesel Indijancem z lučjo vere hkrati tudi luč omike."
„Prepričani smo da bi bilo v veliko ■pobudo ne le nam, njegovim rojakom, marveč prav tako velikanskim pokrajinam njegovih ameriških misijonov in vsem, ki bi spoznali njegovo delavnost, -če bi junaške kreposti velikega škofa slovesno priznala tudi Cerikev..." (XI. sl).
Besede škofa Noa
Tretji predgovor je napisal sedmi Baragov naslednik na škofijskem sedežu v Marquettu, škof Thomas L. Noa. Po besedah veselja ob novem življenjepisu nadaljuje:	„Friderik Baraga je
vsekakor junaška osebnost. Obdarjen je bil z darovi brez primere in s tako neutrudljivo močjo, da bi bil kot človek ix odlične družine in skrbne vzgoje prav gotovo lahko postal ugleden mož v svoji domovini... Fr. Baraga je bil duhovnik in je preziral stvari tega sveta; bil je ves božji in goreč v neizčrpni ljubezni in se je zmeraj obračal do vseh s plemenito širokopoteznostjo. Zato je klic indijanskih misijonov ganil njegovo dušo in se ni pomišljal, da zaradi Gospoda zapusti domovino in ljube domače, da se odreče vsakemu človeškemu pričakovanju sijajne prihodnosti, da se sprijazni s pomanjkanjem in bedo rmed rdečekožci, za katerih zveličanje
'e sklenil prenesti vse žrtve in vsa naj' olemenitejša prizadevanja...“
„Upam, da se bodo mnogi bravci r občudovanju svete in neugnane Barag0-ve osebnosti pridružili nam v Marquet-tu in toliko drugim po Združenih drža* vah in se priporočali mogočnemu posredovanju tega junaka vere, tega gorečega apostola, ki si je izbral za geslo: .L® #no je potrebno* — zveličanje duš“.
Knjiga je pisana zelo mikavno, okviri Baragove osebnosti so v marsičem novi, zato bo tudi za dobre poznavale* Baragovega življenja poučna in dobrodošla-
Molitveni namen
Oktober:
Splošni: da bi vsi gledali na katoliško Cerkev kot na steber in temelj resnice (1 Tim 3, 15).
Misijonski: da bi mladina bolj gojila in utrjevala narodno zavest.
Molitvena zveza za slovensko domovino: za ohranitev verske in narodne zavesti v Sloveniji.
November:
Splošni:	da bi se ločene vzhodne
Cerkve po vzgibu milosti popolnoms združile s katoliško Cerkvijo.
Misijonski: da bi katoličani Južne Amerike s svojim socialnim delom obvarovali delavsko mladino južnoameriških držav pred komunizmom.
Molitvena zveza za slovensko domovino: da bi Bog obudil med Slovenci nove eipostole zedinjenja, kot so bil’ Slomšek, Grivec in drugi.
SVETOVNE— ____NOVICE
*	Škofje Južne Afrike obsojajo
rasizem
Škofje Južne Afrike so na skupni s,'j' ponovno obsodili rasizem, ki ga ^vaja tamkajšnja vlada. Tako ravnanje b človeško dostojanstvo in nasprotuje °ziemu zakonu. Opozarjajo tudi na V(*liko škodo, ki jo povzroča dejstvo, da ^°rajo delavci živeti ločeni od svojih ^ružin. škofje izražajo vročo željo, da 1 končno prišlo do pravične rešitve ‘ko vprašanja-
*	Slepci in gluhonemi pri Pavlu VI. V času papeževih počitnic v Castel-
kandolfu so prekinjene splošne avdien-A sv. oče kljub temu naredi izjemo , sPrcjme kako skupino. Tako je spre-. skupino slepcev in gluhonemih. Sre-j^anje jc bilo zelo prisrčno- Obljubil je n,kom svojo molitev, istočasno se je !*rn priporočil njihovim molitvam.
*	francoski škofje v Lurdu
21 francoskih škofov, ki so bili med r°jbo ujetniki ali deportirani, so me-^Ca septembra romali skupaj v Lurd. a to romanje so povabili tudi vse rancoske duhovnike, ki so trpeli isto
osodo.
..Misereor“ — „Ljudstvo se mi
smili"
Nemška vlada je sklenila, da bo večala svoj prispevek dobrodelni or-kunizaciji nemških katoličanov „Mise-°°r“. *pa nabjrka je namenjena tudi
pripadnikom drugih veroizpovedi, ne samo katoličanom. Vlada je pokazala svojo naklonjenost tudi s tem, da je odlikovala ravnatelja msgr- Dossinga z velikim križem za zasluge. Omenjeno nabirko izvedejo vsako leto o postu in je letos znašala 14 milijonov dolarjev.
•	Akademiki — počitnice — delo 200 kanadskih visokošolcev se je
letos odpovedalo običajnim počitnicam Odšli so v Mehiko, kjer so pomagali kot bolniški strežniki. Sodelovali ao tudi pri verskem pouku. Tudi od drugod isto poročajo. Znak velikodušnosti in ljubezni do bližnjega v srcih današnjih akademikov!
•	Z otoka Cipra v Lurd
25 katoličanov s Cipra je prišlo v Lurd, da so molili za mir na Cipru m v svetu. Med romarji je bil tudi ciprski predstavnik pri Združenih narodih Ahil Kyprianu-
•	Predsednik Srcu Jezusovemu
V navzočnosti nad 20.000 vernikov je predsednik republike Kolumbije dr. Valencia obnovil posvetitev dežele presv. Srcu Jezusovemu. Posvetitev je priprava na mednarodni evharistični kongres, ki bo v Bogota (Kolumbija) leta 1968.
•	Afrikander in zulu
številni misijonarji, ki so v zadnjem času prišli v Južno Afriko, so se x lah-
koto naučili jezik afrikander s pomočjo novega načina že v 15 dneh. Novi moderni način pouka vsebuje 1300 osnovnih začetnih besed. Ta način je po dveh letih izdelala posebna znanstvena skupina strokovnjakov. Sedaj bodo pripravili enak način za učenje jezika zulu.
•	Jugoslovanski marmor za oltar v
Angliji
En sam kos, monolit belega marmorja, ki tehta 19 ton, največji, ki so kdaj koli odlomili v Evropi, so prepeljali v Liverpool (Anglija). Ogromni blok, za katerega so potrebovali dve leti raziskavanj, so odlomili v lomu marmorja v Jugoslaviji. Poročilo ne pove kje v Jugoslaviji. Ta ogromni marmornati blok bo predstavljal veliki oltar v središču nove stolnice v Liverpoolu, ki bo zgrajena v obliki okroglega paviljona.
•	1.000 dolarjev za gobavce
Skupina katoličanov vojaškega
okrožja v Washingtonu je zbrala nad 1.000 dolarjev za 250 gobavcev, ki so v bolnišnici v Ben Sanu, 28 milj daleč od Saigona.
•	Prvi diakoni v Braziliji
V San Salvadorju v Braziliji se je začela pripravljati prva skupina za službo diakonov. Tečaj bo trajal dve leti. Udeležuje sc ga 9 mladih poročenih mož. Službo bodo vršili v krajih, kjer posebno primanjkuje duhovnikov.
•	Osmina za poklice
Od 20. do 28. avgusta so imeli v Angliji in na Irskem molitveno osmino za duhovniške poklice. Slovesnosti v posameznih dneh osmine so vodili angleški in irski škofje.
•	Anglikanci popravljajo krivice
Skupina anglikanskih vernikov )e darovala denar za spominsko ploščo ’ kapeli mučencev karmelskega samost»' na blizu Londona. Na razne načine h®" čejo zadostiti za trpljenje, ki so l* prenašali katoličani v času kraljice El*' zabete. Pred časom so prinesli kelih ciborij v samostan, kjer je bilo mnog0 katoličanov obešenih. Pobudo za zod» ščevanje je dal dr. Hubert Box, vik»1 anglikanske cerkve sv. Barnaba v S° sexu.
•	„Prijatelji zidarjev“
Nad 4.000 prijateljev graditelj*’ bo letos nudilo svoje delo na 119 st»r' biščih v različnih državah zahodu* Evrope.
•	160 križev
Belgijski škof De Smedt je v V°' sebni slovesnosti izročil križ 160 m*3* jonarjem — duhovnikom, redovnic»111' misijonskim pomočnikom —, ki so potovali na razne misijonske postaj6,
•	„Katoliško bratstvo bolnikov“
V Strassburgu (Francija) so ^ julija zaključili prvi mednarodni k®» greš „Katoliškega bratstva bolnikov Udeležilo se ga je okoli 200 predst»v nikov iz 12 evropskih in afriških dež6* Sv. oče je zborovalcem poslal poseb»0 pismo, v katerem poudarja visoki kr ščanski pomen tppljenja.
•	Na Holandskem „volijo“ noveg»
škofa
Pri nedeljskih mašah, 29. maj» 1 1., so po vseh cerkvah škofije ’S-H6T togenbosch (Holandska) brali pastirsk® pismo, v katerem jim osrednje cerky6^ no vodstvo daje možnost, da „voliJ0
i°vega škofa, po smrti msgr. Bekker-sa (+ 9. maja t. 1.).
Pastirsko pismo omenja, da bo sv. °^e imenoval novega škofa, a daje mož-a°st vernikom, da predlagajo tri kan-idate, in jih torej prosi, da izrazijo sv°je želje in „glasove".
*	Mehika odklanja zvezo * Vatikanom
Mehikanska vlada je uradno obja-v>!a svoje stališče glede diplomatskih “dtiosov z Vatikanom. Tajnik za zuna-nJe zadeve je to sporočil javnosti z iz-Jav°: „Ni nobene možnosti za obnovi-tev Prekinjenih diplomatskih odnosov.“
Največja ovira je člen 130. državne Ustave, ki neprizanesljivo določa: „Dr-žavni zakonik ne priznava pravne Osebnosti verskim skupnostim, ki se 'menujejo Cerkev."
*	Zakaj ni poklicev?
Kard. Ritter odgovarja: »Duhovniških poklicev ni, zaradi
°dlašanja notranje obnove Cerkve (ipo Omisli Janeza XXIII.) in ker mladini ne prikažemo Cerkev kot dinamično “rganizacijo, v kateri ima mladina od-ločilno vlogo, če mladina spozna važ-nast Cerkve in duhovniškega ali redovniškega poklica, potem ni daleč od prisilnega odgovora, če so le dane zadostne naravne, umske in duševne spolnosti."
To je smisel govora kard. Ritterja, nadškofa v St. Louisu (ZDA) pred °k°li 2.000 zastopniki na zborovanju za duhovniške in redovniške poklice. *
*	Msgr. Guerry se je odpovedal Škofiji
Znano je, da se je msgr. Emil Nuerry, nadškof v Cambrai (Francija),
odpovedal vodstvu nadškofije. S tem je sam dal zgled in prvi spolnil svoj predlog na koncilu, da bi se škofje odpovedali škofiji po 75. letu starosti.
A manj znane so njegove misli iz leta 1954., ki izražajo plemenitost in veličino njegovega značaja: „Pravi voditelj je tisti, ki zna predvideti prihodnost in jo tudi pripravi tako, da organizira sedanjost in da ohranja živo zavest (v sebi), da je le ‘nevredni služabnik’ ter da bo po njegovem odhodu z vodstva škofije krajevna cerkvena skupnost s prihodom mlajšega naslednika deležna novega zagona."
In sedaj, ob odpovedi škofiji je dejal: „Prišel je trenutek, da sam uresničim zamisel, ki sem jo zapisal leta 1954.“ Naslednik msgr. Guerrya v vodstvu škofije Cambrai bo njegov dosedanji pomožni škof msgr. Jenny.
•	Župnija je res ljudska
V župniji Vstalega Kristusa, v škofiji Girardot (Kolumbija) že dve leti verniki sami skrbe za upravno in gospodarsko vodstvo župnije. Ta dveletni poizkus pod vodstvom škofa msgr-Gonya nima samo namena preložiti odgovornost na ljudi, ampak predvsem utrditev zavesti, da so vsi delujoči in odločujoči člani verske skupnosti.
Poslovna doba osrednjega farnega odbora traja eno leto. Novi odbor volijo vsako leto na veliko noč po glavni slovesni maši z ljudskim • glasovanjem.
•	Sv. maša v 205 jezikih
„Notitia", glasilo odbora za izvedbo koncilske obnove bogoslužja ugotavlja, da danes na petih celinah darujejo sv. mašo v 205 jezikih. In to: v 29 jezikih v Evropi, v 56 jezikih v Aziji in v 117 jezikih v Afriki.
•	Misijonska motorizacija
Avstrijska zveza za motorizacijo misijonov je pred kratkim posredovala raznim misijonskim postajam 55 novih prevoznih sredstev. V zadnjih letih je ta organizacija darovala desetinam misijonskih postaj 142 različnih vozil — avtomobilov, ladij in traktorjev — posebno v tistih krajih, kjer ni urejenih rednih prometnih zvez.
•	Nov „Akademski dom“ v San
Salvadorju
Poleg postne zbirke imajo v Nemčiji tudi adventno nabirko „Adveniat“ („Pridi“), ki je namenjena izključni pomoči Južni Ameriki. S sodelovanjem te organizacije je Katoliško središče univerze na otoku San Salvadorju zgradilo nov „Akademski dom“ za 72 vi-sokošolcev, katerega je blagoslovil krajevni nadškof msgr. Gonzalez.
•	Japonci v Braziliji
Kard. A. Rossi, nadškof v Sao Paulu, je ustanovil novo župnijo za dušno pastirstvo med Japonci, katerih je v tem mestu okoli 60.000. Namerava ustanoviti še več novih narodnih župnij in sestaviti enotni učni načrt za poučevanje katekizma med 120.000 Japonci, ki žive v državi Sao Paulo.
•	Združenje v Jeruzalemu
Ekumenski zavod za višji bogoslovni študij bodo zgradili v Jeruzalemu; to so sklenili katoliški, pravoslavni in protestantski teologi ki se posebej posvečajo ekumenskemu delu.
•	Obisk nedeljske maše v ZDA
Gallupov institut je po izvedeni an-
kjoti med ameriškimi katoličani zbral podatke o obisku nedeljske maše v ZDA. Ugotovili so, da obisk pada. 44% ameriških katoličanov se ob nedeljah redno
udeležuje sv. maše; pred leti je ta od' stotek znašal 49%. Pri raziskavi so n81' dalje ugotovili, da duševni delavci red neje opravljajo nedeljsko dolžnost ko1 drugi katoličani. Večinoma so to ljudj6 stari od 30 do 50 let; poleg tega s° pri službi božji našteli več žensk kot [ moških.
Če primerjamo protestante, se j1*1 j redno udeležuje službe božje od nede-ljah 42%, anglikancev 30%, od Judo» pa pride vsak sedmi v sinagogo.
Ameriška števila so nad evropski*11 povprečjem.
• Razvoj protiverske propagande * Rusiji
Nikodem, metropolit v Leningrad** in ravnatelj urada za zunanje stike Pr‘ moskovskem patriarhu je nekemu fi*1" skemu časnikarju izjavil:
„Brezbožna propaganda ni v Itusij* čisto nič oslabela, spremenila je le obl*' ko. Prej je bila predvsem protiduho» niška (protiklerikalna), sedaj pa poskuša delovati na „znanstveni“ višini, *,c da bi se norčevala iz duhovnikov ,n Cerkve.“
Metropolit je iposebej poudaril zvezo med to spremembo in med odstavitvijo Hruščeva iz vodstva stranke-Za časa njegove vlade je brezbožna propaganda napadala Cerkev naravnost in odkrito, sedaj se to zgodi le izjemoma.
Največja nevarnost za vero pa j® trenutno v šolski vzgoji. Ta jc prepojena s protiversko propagando. Poučevanje katekizma je izvedljivo edino i*1 izključno le pri pridigi. Od tod važnost pridiganja in močne povezanosti med verniki, da se tako medsebojno obvr-ščajo o povedanem v cerkvi pri bogoslužju.
,lKlMORSKA
*	Tečaj slovenskih zamejskih duhov-nikov. šesti dušnopastirski tečaj sloven-■'kih duhovnikov v zamejstvu je bil v _ rzizmu (Tricesimo) pri Vidmu. Udele-z’*° se ga je 90 duhovnikov. Tečaj je tra.ial od 22. do 24. avgusta.
Predavali so: dr. Alfonz Čuk (ZDA) 0 Predmetu „Psihologija v dušnem pa-stirstvu“; Vinko Žakelj o dušnopastir-skih problemih našega časa; laik prof.
cbula iz Trsta o vprašanju „Kako si Podstavljamo slovenskega duhovnika po °ncilu“. Zaključno predavanje je imel ^Kr. dr. Janez Vodopivec (Rim) o "Verski strpnosti in svobodi na koncilu“-
Poročali so: msgr- dr. Maksimilijan Bernik o Slovenskem duhovniškem za-v°du v Rimu; dr. Filip Žakelj (Argen-. na) n Južnoameriški Baragovi zvezi 1,1 dr. Franc Šegula (Rim) o Slomško-Veni postopku za proglasitev blaženim-
k(,POSKA
*	Slovenski novomaflniki na Koroškem
sedmimi letošnjimi novomašniki rškc škofije so bili trije Slovenci: Va-entin Kapus iz Bilčovsa, Janez Komar 12 Ivazaz in Peter Sticker iz št. Petra v st' Jakobu v Rožu. Posvečeni so bili 3. Julija v celovški stolnici. Prvo daritev s° opravili vsak v svoji fari, in sicer Prvi 17. julija, ostala dva pa 10. julija.
ovomašnikom želimo veliko božje po-^o.ri in blagoslova, pa velike ljubezni do 8 0venskega koroškega človeka!
*	Za verouk v slovenščini
Narodni svet koroških Slovencev je Prcd kratkim izdal brošuro v nemščini P°d naslovom „Za verouk v materin-dJ“' V izjavi Narodni svet opozarja
na krivične določbe manjšinskega šolskega zakona in odloka celovškega škofijskega urada iz leta 1959.
V knjižici Narodni svet koroških Slovencev zahteva spremembo teh določb ia objavlja dokumente o dolgoletnem prizadevanju Slovencev na Koroškem za pravično in .primerno ureditev pouka v šolah na Koroškem.
Ob tej priložnosti Narodni svet Slovencev na Koroškem ponovno zahteva od krškega ordinariata spoštovanje načela Cerkve, naj bo verouk v materinem jeziku. Saj je tudi Pij XI. izjavil: „Cerkev ne sme biti nikdar in pri nobenem narodu sredstvo za raznarodovanje.“
AVSTRALIJA
• „žegnanje“ v Melbornu
V Melbournu tamkajšnji dušni pastir za Slovence p. Bazilij OFM z velikimi žrtvami gradi slovensko središče: kapelo, posvečeno sv. Cirilu in Metoda ter slovensko dvorano. Ob prazniku slovanskih apostolov so Slovenci v Melbournu imeli letno žegnanje.
NOViCe
s®#* iZ
• Ljubljanski nadškof odšel v Ameriko. Na praznik Marijinega Srca je ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik zvečer maševal v ljubljanski stolnici, ki «o jo verniki napolnili. Med mašo se je od svojih vernikov poslovil z nagovorom. Povedal je, da je glavni namen njegove poti v Ameriko pospešitev postopka, da bi bil Baraga proglašen za blaženega. Zato se bo v Baragovi škofiji Marquette sestal z vsemi osebnostmi, ki vodijo postopek. V sredo, 24. avgusta, dopoldne so zastopniki nadškofije spremili g. nadškofa na letališče v Zagreb, odkoder je z letalom švicarske letalske družbe Airswiss odletel preko Zuericha v Chicago. Na poti ga spremlja župnik Darko Slapšak. Domov se bo vrnil 6. oktobra 1966.
kvi. Ta njegova sumničenja in podti' kanja so me pa zelo zabolela. Isto sli' šim tudi od mnogih drugih. Čudim s®» da glede vere in Cerkve pisatelj ni bolj razgledan in, recimo, bolj sodoben, kat bi po drugem vatikanskem zboru upr»' vičeno pričakovali od človeka, ki piš® za javnost... Želim, da bi predsednik Slovenske akademije znanosti in umet' nosti, ki ga bere z užitkom široka ja V' ! nost, še mnogo lepega napisal, sodbe id mnenje o veri in Cerkvi naj pa boJ pretehta, kritično preveri, da z osebni' mi nazori ne bo kalil dobrega skupnega zraka.“
• župnija Ježica je bila izločena i* dekanije Ljubljana-okolica in vključen» v dekanijo Ljubljana-mesto
• Josip Vidmar, nekdanji predsednik „Osvobodilne fronte“ in sedanji predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kali dobri skupni zrak. „Družina“, ki jo izdajajo slovenski škofje in ki se tiska v 105.000 izvodih, prinaša v številki z dne 1. septembra 1966 naslednje pismo Josipu Vidmarju: „Josip Vidmar v člankih, naslovljenih Is dnevnika, že dalj časa modruje o velikih in majhnih rečeh. Ugaja nam njegova domiselnost, iskrenost in tudi njegovo leporečje. Po nazoru je pa popoln svobodomislec. Kot takega ga poznamo že več desetletij. — Zadnjič je pisal tudi o veri, o Sv. Duhu in Cer-
• Dekanija Višnja gora. Arhidiakofl1 stolni kanonik dr. Ivan Merlak; dekad-Ivan Sladič, žup. upravitelj v Šmarja» Grosuplje (3.100 duš) — žup. upravi' telj Anton Bohinec; Kopanj (670) žup. upravitelj Viktor Pristov; Lip0' glav (310) — žup. upravitelj Kar«l Papež; Polica (750) — žup. upravitelj Franc Štempihar; Stična (2.180) župnik-vikar: p- Simon Ašič, O* Ci»*" Tu bivajo: p. Rafael Ašič, opat, P' Antonin Skubic, p. Gabrijel Humek, P' Anton Nadrah, vsi o. cist., in Ivan Vo* dopivec, župnik v p., ter p. Jožef M»' sar, FSC; Šmarje (3.290) — žup. upr»-vitelj Ivan Sladič; Št. Jurij (1.006) —
zup- upravitelj Alojzij Tome; Št. Vid j*r' Stični (7.000) — žup. upravitelj ^unko Pavlič. V Velikem Gabru: ka-tian-ekspozit Alfonz Jaki. Na Muljavi: avel Perko, župnik v p.; Višnja gora ^•828) — žup. upravitelj Stanislav aatelic; žalna (1.009) — žup. upravi-telJ' Franc Jakše.
® Kurijski kardinal Henrik Dante v veniji. Kot turist je obiskal Jugosla-"ljo 83-letni kurijski kardinal Henrik ante. Najprej se je ustavil v Slove-jl^'' Na poti v Ljubljano si je ogledal “stojnsko jamo. V Ljubljani se je za-jnUdil en dan. Ogledal si je nekatere ^ubljanske cerkve in prenočil na Rajniku. Tu ga je v imenu odsotnega "adškofa pozdravil gen. vikar dr. Stan-
1(0 Lenič.
■p Fedko se zgodi: Župnija Lom nad Zlcem je imela edinstveno slavje, I Va niena bivša župnika sta letos jubi-nta: Franc Govekar — biseroma.šnik, n.ttrel Sparhakl — zlatomašnik. Fara-s° °ba povabili, naj hkrati ponovita jubilejni maši tudi v Lomu. Pri Resnosti se je domači župnik msgr. *rajšek zahvalil obema duhovnima 8stirjema za delo, ki sta ga vršila v 0lb&ki župniji, in želel, naj bi v druži-vzgajali duhovniške poklice.
f Srečanje mariborske mladine s ško-Torek, dne 10. maja, je bil za Ma-°r mariborsko vemo mladino čisto P°8eben dan. Po vojni se toliko fantov deklet še ni zbralo v eni cerkvi. V dvoranski cerkvi sv. Rešnjega
•°dobni
esa se je kljub zelo slabemu vremenu *"ečalo 750 fantov in deklet e svojim °fbm, ki se je kot edini slovenski nad* udeležit vseh štirih zasedanj cer-
kvenega zbora. Fantov in deklet je bilo približno na polovico. Mnogi so redni obiskovalci mladinskih veroukov.
Kaj pričakuje koncil od nas mladih, so se vpraševali fantje in dekleta. Pred stavniki vseh mariborskih župnij so vsak približno v petih minutah obdelali eno misel iz koncilske poslanice mladini vsega sveta. Med temi točkami so e* vrstile izvirne slovenske verske popev ke, pesem p. Kokalja Astronavtova mo litev, molitev M. Quoista Nočni nogomet- Pevsko spremljavo je oskrbel oktet semeniščnikov.
škof dr. Držečnik je sklenil program „Ta duhovni večer me ni samo razveselil, temveč naravnost presenetil. No coj smo se srečali. Srečanje pride od besede sreča. To vam vsem želim. Našli jo boste, moji mladi prijatelji v življenju po veri. Zato ne pozabite na molitev, poglabljajte svoje versko znanj« z obiskovanjem mladinskega verouka, x branjem verskega lista med drugim „Družine“. Tako boste pripravljali lepše in bolj krščansko tretje tisočletje."
Ko je dal mladini blagoslov, je med ploskanjem odšel iz cerkve, mladina je pa še zapela Marijino pesem.
• Dekanija Moravče. ArhMiakeu:
stolni kanonik msgr. Venčeslav Snoj; dekan: Franc Vrolih, žup. upravitelj na Brdu; župnije: Blagovica (660 duš): žup. uprav. Franc Kozjek; Brdo (1690): žup. pravitelj Franc Vrolih; Češnjico (320): žup. prav. Mihael Trdin; Krašnja (680): žup. uprav. Klemen Mav; Moravče (3918): žup. uprav. Jože Mrvar; Peče (297): žup. uprav. Valentin Benedik na Vačah; št. Gotard (666): ae-upravitelj Ivan Sitar v čemšeniku; Vače (1020): žup. uprav. Valentin Benedik; Zlato polje (262): žup. upravitelj Franc Vrolih na Brdu.
■roer.'
meti „ n3tnt
• Novomašnik — č. g. Jurij Langu«, S. D. B.
V soboto, 13. avgusta, je bil v mestu Cordoba posvečen v duhovnika č. g. Jurij Langus. Posvetil ga je kordobski nadškof m s gr. Primatesta. Naslednji dan je g. novomašnik skupaj z bratoma župnikom g. Janezom in prefektom Rož-manovega zavoda g. Primožem daroval prvo sv. mašo.
Novomašnik je bil rojen 12; marca 1939 v Ljubljani. Leta 1945 je odšel a starši in sestrami ter brati v tujino. Po očetovi smrti je vsa skrb padla na mater. Trije sinovi so postali duhovniki. Najmlajši Jurij je vstopil v salezijanski «uvod.
Ponovitev nove maše bo 8. decembra v San Martinu pri Buenos Airesu, kjer živi novomašnikova mati in številni sorodniki.
•	Romanje v Lourdes
V nedeljo, 21. avgusta, na vigilü0 praznika Marijinega brezm. Srca, s10® Slovenci iz Velikega Buenos Airesa P°' romali k lurški Mariji, ki ima mogočo0 svetišče v Lourdesu na področju Veli' kega Buenos Airesa. Zbralo se nas J* nad 1500 romarjev. V vrsti romanj i* to že nad 30. Z njim je pričel rajni S' msgr. Janez Hladnik. Romarsko poboi' nost smo pričeli s petjem in molitvij0 rožnega venca pred lurško votlino. Z*' tem se je razvila mogočna procesija T gornjo cerkev, kjer je bila sv. maša * govorom in obnovo posvetitve Mariji06' mu Srcu. Sv. mašo je daroval g. ms£r' Anton Orehar. V cerkvenem nagovor6 je razvil misli o vzgoji naše mladine.
•	Razstava slovenskega zdomskeg* tiska
je bila v soboto, 3., in v nedeljo, 4. sep* tembra, v Slovenski vasi. Razstavljen1,1 je bilo nad 300 knjig in časopisov. N* razstavi so govorili g. Lovro Jan, t" Franc Sodja, C- M., g. Ruda Jurčec *n g. Jože Čampa.
•	Blagoslov novih šolskih prostor06 v San Justu
V nedeljo, 28. avgusta, je bila bi*' (poslovitev novih šolskih prostorov v S»° Justu. Slavje se je pričelo s sv. m»*° v farni cerkvi, katero je daroval g- J**' ko Mernik, SDB. Med mašo so peli šolski otroci pod vodstvom gdč- Angel6* Klanšek. Nove prostore je blagoslo6** katehet g. dr. Alojzij Starc.
Po dviganju zastav je vse navzoč* nagovoril predsednik šolskega odbora ** San Justa g. Albert Malovrh. lato J* storil tudi g. Peter Čarman, predsedni*
A
»Našega doma". Slavnostni govornik je ’* S- nadzornik Aleksander Majhen. Gdč. n8elca Klanšek je orisala pomen sionske šole. Pri slavnosti so sodelovali u<ii šolski otroci s petjem. Bivša učen-a> Anica Klemen, sedaj predsednica r*jevnega šolskega dekliškega krožka Pa je prebrala črtico „Amerikanci".
Zatem je sledil ogled novih prostorov. ačrte je izdelal g. Anton Oblak, šolski bor pa je s ipomočjo staršev lepe na-*rte uresničil.
* Proslava socialnih enciklik
V nedeljo, 14. avgusta, je „Družab-na Pravda" pripravila v Slovenski hiši l>r°slavo socialnih okrožnic- Spomnili *®io se: 75-letnice „Rerum novarum“,
35-letnice „Quadragesimo anno" in 6-letnice „Mater et Magistra". Najprej j» bila sv. maša, katero je daroval g. msgr. Anton Orehar, nato pa je bila proslava, katero je vodil g. Jože Jonke, predsednik „Družabne pravde". Prvi govornik je bil g. župnik Marko Mavrič, drugi pa g-Maks Jan, urednik lista omenjene organizacije. S proslave je bilo sv. očeta poslano tudi zahvalno pismo.
•	Delo in življenje med mladino
Meseca avgust in september sta bila precej razgibana. V soboto, 13. avgusta, je prišla na obisk skupina deklet in fantov, članic SDO in članov SFZ ii Mendoze. V soboto zvečer so se zbrali v Slomškovem domu, naslednji dan so šli v Carapachay, kjer je bil mladinski dan tamkajšnje mladine, naslednji dan ao imeli sestanek v Slovenski hiši, popoldne so šli v Slovensko vas- V nedeljo, 4 septembra, pa sta obe organizaciji priredili 1. mladinsko tombolo-
•	Dramo Iv. Cankarja „Jakob Ruda" so v nedeljo, 7. avgusta, vprizorili v Ča-rapachayu. Režijo je vodil g. Albin Petelin, scenerijo pa je pripravil g. Jože Korošec. Igro so ponovili v Slovenski vasi.
Blagoslovitev novega Slomškovega doma
V nedeljo, 11. septembra, je bila e Ramos Mejfji blagoslovitev novega Slomškovega doma-
Dom je blagoslovil msgr. A. Orehar, ob asistenci gg. Janeza Kalana, Jonka Mernika in dr- A- Starca. Botrovala sta ga. Katarina Potočnik in g
e. g. Jurij Langus. SDB
Herman Zupan st- Novi Slomškov dom •<* zgrajen po načrtih arh. M. Eiletza.
Pregled slovesnosti:
® otvoritev doma: dr. J. Krivec, ki je posamezne dele povezoval v zaključeno enoto, pozdravi vse udeležence; predsednik Slomškovega domu Marijan Šifrer se zahvali gradbenemu odboru, katerega predsednik je bil Herman Zupan ml-, in vsem ostalim za pomoč pri gradnji; otvoritev doma in sprevod na desno stran, kjer je bil oltar z Brezjansko Marijo in dvema slikama H. Gorazda;
•	Sv. maša: daroval jo je msgr. A-Orehar — povzetek pridige: blagoslovitev slovenskega doma pomeni blagoslovitev slovenstva in družinskih ter skupnih domov; med mašo je pel ra-moški pevski zbor pod vodstvom G-Čamernika;
•	blagoslovitev doma: v prvem nadstropju: pesem zbora Gallus (Zname-
nje) pod vodstvom dr. J. Savellij*» msgr- A. Orehar blagoslovi dom iP križe za vse prostore; slavnostna beseda dr. T. Debeljaka,, ki jo je p*®" bral F. Holosan; podpis listine o bi»-goslovitvi doma; skupna zahvalna P®-sem; Premrlova himna svobodnih Sl®-vencev v izvedbi Gallusa;
•	kosilo: pozdravi botra Slomškovega doma, g. H. Zupana st. in pozdra** zastopnikov domov in organizacij;
•	popoldanski program: pevski nastop dekliškega zbora iz Morona P0<* vodstvom ge. Marije Fink-GeržiničeV®» govor g. prelata F. Novaka o važnosti žrtev za obstoj ob misli na JoboVO trpljenje in ob zgledu zavetnika *" Slomška; delno predvajanje dr. J' Krivčeve Generalke v režiji ge. E®6 Kessler-Blejčeve in F. Holosana; n®' stop otrok Slomškovega doma; peti6 sester Durič in Prešeren in simbolična vaja v izvedbi deklet;
•	družabni del prireditve-
Blagoslovitev novega Slomškovega doma v Rame« Mejil 636
Narodopisci doma se zaskrbljeno bo-^i°> da bo marsikateri ljudski običaj *zSinil, posebno takšni, ki imajo svoje Irenine v verskem čutenju Slovencev, ^a bo novi red marsikaj v tem čutenju Predrugačil. Izginevajo pa tudi razne Naprave, ki so v teku dolgih stoletij Posebno služile našemu kmetu, pa jih zob novega časa pričel izpodkopa* Vati, češ' da niso več donosne in jih je Mčel nadomeščati z bolj industrijskim P°Konom. Tu mislim v prvi vrsti na P'Hne in žage, ki so bili do nedavnega na vodni pogon, pa sta jih še za časa Našega bivanja doma začela izpodrivati Para in elektrika. Namesto malih pri-^nih stavb ob rekah in potekih so Počeli rasti visoki večnadstropni ma-
gacini in namesto nizkih lesenih kolib, v katerih so počasi tekle venecijanke, so se začele pojavljati obširne, dostikrat res .'e lesene, a včasih tudi že zidane stavbe, v katerih so polnojarme-niki kar požirali najdebelejše hlode. Navadni vodni mlini in žage — samice so sc pričele umikati vse bolj donosnemu in več zmogljivemu mlinu na sodobnejši pogon in elektrika pa para vse bolje žagata kot revna vodica.
Proces ginevanja
Ta proces ginevanja mlinov in vodnih žag se je pričel že pred stoletjem, a nekaj starih preprostih mlinov in žag je Še ostalo, pa pišejo, da je teh na-
prav čedalje manj, komaj še za muzejsko ponazoritev. Seveda jih v tujini ne bomo mogli nadoknaditi in bomo z njimi živeli le v čimdalje oddaljenejših spominih. Bilo je pa izredno domače, če ai šel doma ipo vodni grapi in je šumela voda na mlinskem kolesu, zadaj za zidom si pa slišal ropot mlečnih kamnov ali pa rezanje žaginega lista. Bili smo tukaj v goratih Bariločah in 8e hodimo tja; mnogo je tam gorskih potokov, pa slovenskega mlina tam nismo našli in seveda tudi vodne veneci-janke ne. Tudi v cdrdobskih hribih pravijo, da se nič takega ne vidi. Ni to specifično slovenski ali jugoslovanski pojav; beremo, da so tudi na Holandskem mline na veter spremenili že v narodopisne muzejske spomenike.
V Sloveniji so pod komunisti zginili z mlini vred tudi kmetje, ki so nosili in vozili v mlin mlet; kmečki človek, ki je uporabljal tak mlin, si sedaj, ko jc sproletariziran, kupi rajši zemljo, za katero jc namlelo moko tovarna nekje v Banatu. Pa že za našega bivanja doma mi jc pripovedoval župnik, ki je bil 35 let na sosednji fari: „Ko sem prišel v ta kraj, so v fari — bila je majhna — samo v treh hišah redno pekli kruh, tako da so ga lahko vsak dan jedli. Drugod jc bil kruh samo za praznike. Kar so pridelali žita, je šlo za žgance in zlasti za močnik. Zdaj imajo kruh v vsaki hiši vsak dan, seveda iz kupljene moke, ker ljudje razen kmetije vedno ša kakšno drugo delo opravljajo“ (v tisti fari zlasti gozdno delo za druge). Gotovo jc hvalevredno, če si tudi mali kmečki človek najde zaslužek za boljše življenje, a domači kruh je bil gotovo slajši kot v Banatu zrasle žemlje.
Kar dandanes Slovenija žita pridelSi ga gre največ tudi v banaške mline i° redki so slovenski kmetje, ki bi pridelal* še toliko žita, da bi ga lahko še 7 „malen“ nosili. Zato jc po našem odho' du še mnogo, mnogo mlinov utihnilo »n se spreminjajo v razvaline.
Slovenski mlin
Oglejmo si malo, kakšen je bil slovenski mlin. žal mi manjkajo potrebni viri, da bi lahko postregel s točnim* zgodovinskimi podatki. V predzgodovin' skih časih so imeli mline na roko, 0 čemer nam pričajo razne upodobitve; tako so mleli še tudi rimski sostanovalci našh krajev, Kelti in tako pač tudi tisti Slovenci, ki so prišli v naše kraje v šestem stoletju z vzhoda. Nekakšn« mline na vodni pogon so morali najbrž izumiti Itimljani, vsekakor so se že 7 zgodnjem srednjem veku pri nas udomačili mlini na kolca. Prvi mlini so bil* graščinski. Graščaki so imeli v njih mlinarje izmed podložnikov. Najprej je mlinar zmlel moko za grad, ko pa je bil grajski gospodar opravljen, je lahko mlel tudi za kmete — sopodložnike. ' v količkaj večjem okolišu sam grajski mlin ni zadostoval in napravili so si ji*1 tudi večji kmetje — podložniki. Še v srednjem veku je bil splošno razširjen boj meščanstva s kmečkim „šušmar-stvom". Se pravi, meščani-obrtniki so Skrbeli, da kmečkih obrtnih izdelkov ni bilo na sejmih, da kmetje s svojo ljudsko obrtjo niso konkurirali mestnim obrtnikom, ki so tvorili jedro meščanske ga stanu. Ta boj proti kmečkemu šui-marstvu pa nikoli ni zajel tudi mlinarske obrti in je ta posel res nekaka ljudska
°^rt> (Saj je bil mlinar kot rečeno tudi * graščinskem mlinu iz vrst podložni* ov-) Pozneje so se graščaku in kmetu ~~~ lastnikov mlinov pridružili še razni Sovci in krčmarji. Mlinar seveda ni 6l0Sel opravljati poleg mlinarskega še l'edno kmečko delo, zlasti tudi ne pod-°Žniškega dela in je kmet-lastnik mli* 118 za mlinarska dela uporabljal najprej ^avadno kakšnega sorodnika. Tako je s asom nastal poseben poklic mlinarjev 11 čimdalje bolj so se v njem udejstvovali tuji ljudje. Mlinarji niso bili na-adni hlapci, pa tudi najemniki ne. Nji-°v$ stanovanjski pogoji so bili zelo pri-itivni. Plačo za mletje so jemali last-' * mlinov v mericah, t. j. v gotovem V stotku žita in gotovo je vsaj v za-etku mlinar dobival od lastnika mlina * mer*ce> Pozneje je navadno last-1 mlinarja drugače odškodoval, pred-^Sem s hrano in obleko, pa tudi z de-arjem, pravo plačo. Zaradi merice je j 0 naJ'več sporov med naročniki mletja t lastniki mlinov, dostikrat posebno
žara(i! mlinarjev. Podoben je bil položaj agarjeV) ]e da so bili -e s]ab§e >pla_
. kot mlinarji. Mislim . 'Mne žage precej
kot
vodni mlini.
pa, da so poznejšega izvora
Opis mlina
Mline je skoraj povsod v Sloveniji ^ala voda, se reče, voda je gnala 'Minska kolesa, ki so svoje gibanje pre-I'ašala na mlinske naprave v ožjem JJhlu. Mlin je imel po eno ali tudi več j, 'nskih koles. Mlini so stali in deloma stojijo ob vodi, redko prav na rav-m, ker tam voda nima dovolj padca.
Jer je vodni padec v bistvu še hori-talen, imajo mlinska kolesa lopatice,
v katere se voda spodaj zaganja to tako žene kolo naprej okoli. Ob gorskih potokih pa pada voda navadno od zgo* raj navzdol na kolesa, navpično. Taro so lopatice pravzaprav korci, voda pa da vanje in enega za drugim obteži, kar povzroča vrtenje kolesa. Ko pride tak korec spodaj spet v vodoravno lego, se izprazni in na drugi strani kolesa s« dvigajo dosti lažji prazni korci. Da se voda napelje nad kolo, je navadno potreben majhen akvedukt, da voda res navpično pada. Pri vodnih žagah so bila zlasti tam, kjer voda v glavnem še vodoravno od spodaj žene kolo, ta kolesa širša in manjša, ker je to bolj služilo prenosu gibanja na žagino napravo.
Ob večjih vodah so napravili iz glav ne vode manjšo prčtako, ki je bila včasih zelo dolga, tako da je gnala ve* mlinov drugega za drugim, včasih pa je bila pretaka tudi zelo kratka. Takšne pretake so imeli v srednjem veku tudi pri fužinskih napravah in v mestih v drugačne obrtne svrhe. Nekaj drugega kot te umetne pretake so pa naravne Mlinščice — ta naziv se jih je oprijel kot lastno ime. Mlinščice so bile običajno ime za ožje rokave obširnejših rek n. pr. Savinje ali Kamniške Bistrice. Ti naravni manjši rokavi so bili bolj pripravni za mlinske in žagine obrate, kot bi bile reke same, ki se zelo dvigajo in spet padajo. Mlinščice je namreč lažje regulirati. Ob Dravi imajo takšne stranske majhne struge dostikrat ime Izvirščina, ker jih z vodo ojačujejo izvirki, ki se med tekom stranskega rokava vlivajo vanj iz talne vode.
(Se bo nadaljevalo) Marijan Marolt
fOVKK JRJNTK1
KJE JE KAJ
Argentina:
»ulnopaetireha plurna, IWmdn Kalc6n 4161, Btnai Air*«
l X) A :
Rev. Julij Slaplak *011	111 mm« Ar«.
Cierelend, Ohio, V. •. A
■leve neka plearea
Burngov dom
MO« St. CIulr Ar«
Ot*T*l«nd 3. Ohio, U. ■. A.
g Altu J n
Iren A1nrn.
lil A Treerlew Orl*« Toronto 14, Ont.
Con«d*
Tret:
Marijine druikn Vis ItleortB I, Trl*«le, Halle
»Alij« :
Kora TJičanc,
Birs Plazzutta II. Oorlala, Halla
Avstrija:
MaroCntno poAHJaJta Mohorjevi druibl v Celovec
Celoletna narpčnlna zeAr lentlmi In drtave, ki naJiJe mejijo (rožen Uruguays) MCBP pesov.
«a ZDA in Kanade l dolarjev;
aa Avstrijo 16 lllingev
»a Italijo 2.000 lir; drugod
protivrednost dularja.
On in samo on naj kraljuje Pavel VI. Latinski Ameriki Vzroki za širjenje komunizma Koncil: Cerkev na zemlji in nebeška Cerkev Jožef Gardijn — delavski kardinal Pravilno je sodil Dobrodelni ustanovi: Misereor in Adveniat Spomini poročevalca iz Kristusovih časov Naša ipot v bodočnost V družini
,,Indija Koromandija“ in njene posledice
Stare so
Vloga babice v današnji družini Materinski dan Dnevnik Ane Marije Za mladino Mladinska anketa: vprašanje narodnosti zakonskega druga Podrti viharnik Dnevnik Janeza XXIII. Molitveni namen Svetovne novice Slovenci v svetu Novice iz Slovenije Med nami v Argentini Mlini in žage
577
578
583
584 58» 592 594 599 60'’ 607
607
608 61° 61' 613 6l'3
618
6l7
628
627
627
631
632 634 637
LETO XXXIII.
Št. 10-11
OKT.-NOV. l9®*
PROSIMO PORAVNAJTE NAROČNINO!
Nakaella na naslov: Antonio Oreh ar llamön Falcön 4148, Buenos Aires, Argentina
...dtol—	„■
slovenski verski mesečnik, ki ga iadaja konsorcij (m*** Anton Orehar); urejujejo dr. Al .Starc, dr. Br. Rozman ^ Jurij Rode. Editor reap.: M »gr. Antonio Orehar,
Faloön 4168, Ba. As. Registre de la Prop. Intel. Nt 841*
riebe Vilke S. R L... tote d«« Umldoe 4M, Duesee A1'"
Cvitek: stud. arh. Jure Vcrnb rgar