TkrlCiiS Tone/ . 'ž;5: ; -'Vv ■ ' 'S? |W . 9 Vojska in Mir. Romantična melodrama Spisal Tone Turkuš. s -»'d? *-f'3č ' x ■ ■ ■ //• V Gradcu 1871. Tisk društvene tiskarne. Založil pisatelj. . To igro — če ji sploh smem „igra“ reči — Sestavil sem brez vsakega vodila; Pustivši prosto brez vseh mej jo teči Sem pisal lastnega srca čutila. Na paši, v boju, na prestolu, v ječi, Povsod mi ena želja je sledila: Da prisijo naiu enkrat dnevi sreče, In vojske rane zginejo skeleče! Za praktični naš vek preidealno Množini bo se moje delce zdelo; Čutečih vsaj trenotek srečo stalno Le majhno bo številice se štelo. — A nič ne de! — če ne bo oko kalno. Če se ne bo igralo in ne pelo: Neznana moč me je na delo gnala. Pred meno kmalo igra je ležala. 6 Pesem, m ktere j© igra nastala, i^a nebu zvezdic jezera migljajo, Zlatijo tebi, Večni, plašča robe; Po zemlji lahne sapice pihljajo, Odvračajo spijočim vražne zlobe, Ki srečni v sanjah sladkih se igrajo, Zdaj ne misle na tuge strupne zobe. O hjte blišč čarobni zvezde mile! Krepite trudne v časnem boju sile' Ko angelj tolažljivi si prižiga Z ljubeznijo večernico bliščečo, Iz nje trpinu žarek upa miga, Ki ga mladi, kot rosa zel venečo. Zdaj upajoč glavo spet kviško dviga In briše srago čelo mu rosečo. — Sladko zaspi, srce mu mirno bije, In blišč sreberne lune ga obsije. Na nebu več in več se zvezd zažiga, Kako se v krasu čudežnem biiščijo! Kako pred drug'o druga se ogiba! Kakci na migljaj, Večni, ti sledijo! Kot biseri brez temnega ti giba .Pas plašča modrozlatega srebrijo! Modrost neskončna, tebi v čast gorijo! Spijočih vsled ljubezni ne budijo. Med tem, ko vtrinjajo se iskre zlate, Ko jasno se oko po njih ozira; Tope na nebu črede se bogate, Za lučico lučica nežna vmira. Le ena še miglja, zibaje brate Zemeljske v sanjah, na-nje se ozira. V najlepšem krasu čista se leskeče! Kako plamte gori, kako trepeče! Še en pogled! — presrčno nas pozdravlja! Kako bledi! — sedaj je utonila! Po več tolažbe v večnost se odpravlja, Da spet jo v srca bo brezupnim lila. Pri zori skrita se očem poslavlja, Ki je na mračnem nebu zasvetila. Pomlajena oživlja se narava, Ko skrbni gospodar že več ne spava, 8 V neznani svet ga vlekla je ljubljene Družine skrb, od nja vse upajoče; V sovražni svet ga gnala zveste žene Ljubezen je, srce ga gnalo vroče. Vsaj straha ne pozna, nevarnosti nobene Mož, ki veselja skrite solze joče. — Oko strmi, v daljini mož se zgublja. Otroke zora zlata mu poljublja. Kako smehlja se sladko srečno dete! Rudi mu zore kras nedolžna lica. Vsaj angelčke sanjaje gleda svete. Ki z njimi čista se igra devica. In z njimi vence nevenljive plete. Kako pa naglo nam zveni cvetica! O mlado jutro nepoznane sreče. Prerano v krilo večnosti odteče! Še dete se smehlja, in mati srečna Notranjim čutom v bran se več ne stavi, Ker vstvaijena v srce je ljubav večna, Ki bratovsko se ljubiti nam pravi. Kot srečo ceniti uči zel lečna, Ko britke rane nam bolest odpravi; Tako je mati muke pozabila. In lepo dete strastno poljubila. Solzica iz očesa se ji vlije Na snežnost las nedolžnega deteta. In lepi prizor solncni žar obsije, In lasce mu zlateč v nje biser vpleta. Zdaj žejno srce up goljfivi pije, Ki mu, poznej moreč ga, srečo obeta. — Se v zlatu gričev glave se bliščijo Pojemajo, bledijo, se temnijo. Na nebu temna megla se prikaže; Boječe žalostno frlijo tiče. — Kako nam jutra jasna zora laže' Kolikokrat slepi nas blesk danice! — V oblakih se podijo črne straže, Cembolj umira solnca zlato liee. Kako bori se! — dneva noč nas krije, — Ker slabega močnejša sila zvije. — Skoz temne megle žar krvav posije, Očesu kaže trum nebrojne roje; Kot kača se sovrag proteči vije, Popotnico mrtvaško boben poje; Trobente smrtni klic v daljino lije, — Strah prej neznan tesni srce mi moje; — Tišina smrtigladna svet pokriva, Zdihljeje tužna žena v zrak izliva. 10 Kot če grozeč oblak risi nad nami, Ko r noči zapeljivem kriiu spimo; Kot če nas votli grom iz spanja zdrami, Da slednje sreče upe popustimo; Kot če nebo se stresa nad gorami, Da gromonosne strele se bojimo; Kot divjih sliši se zverin tulenje, Kot burje piš, moija valov šumenje. Tako zdaj topov žrela zagromijo, Bobnijo krogle, sulice žvenkljajo, Goreče vese v zraku frfelijo, Kopita divjih konjev ropotajo, Lome se meči, puške se iskrijo, Na tleh krvavih ranjenci rohljajo. Glej, zdaj se mož zgrudi! — nesrečna žena Tiči mu v prsih sulica jeklena. Izderi vsaj mu iz srca moriteij Železa strup iztrgan krilu zemlje! Vsaj ni daril nam večni ga stvaritelj, Da bratu brat naj z njim življenje jemlje. Le ena vez, ljubezen, naj objemlje Nas vse, življenja rekel je buditelj. A le roke po šibkem močni steza, Zmaguje sile, ne kreposti peza. — Na nebu solnce bledo spet zasije, Nanj deva se ozira, milo joka; Vmorjeno moštvo cvetno polje krije. In vdova zapuščena tužno stoka; Roke sirota tam obupno vije, Vsaj nima več' cvetočih dni poroka. Ah, sužnost tuje volje brez zavetja! O zlata doba našega stoletja! — 12 V o j n i k r a 1 j. Kraljica miru. Milko, \ Jean, J- pastirji, poznej kralju K r n c s t, ) Milica, j Jeanette, V pastarice, poznej kraljice. Ernestina, J Poročevalec. Častnik. Meniha. V oj aki. Vile, vojne device in več deklet. —B— 13 Prva podoba. (Pašnik; pastiiji: UUko, Jean ia Ernest s piščalkami; poinej Milica, Jeanette in Ernestina. Ovce in soved. Žvegljanje in petje.) Ve jagnjeta mirna skakljajte, skakljajte! Na mladi se trati radostna igrajte! Pasite se pridno teleta volovi! Cingljajte veselo pastirski zvonovi! — Mi fantje pa pojmo okrogle lepo! Šumija nam potočec, nas varje nebo. V vročini krepivna nas senca hladi. In v gaju nam tiča prijazna žvrli; In zorne dekleta nam cvetke bero, Nam v ščopke je vežejo, v vence pleto. Naj toraj radosti srce nam igra! Britkosti pastir naj nikdar ne pozna! — "Dekleta prihajajo, vence nesd, Nam vence ponujajo, sladko pojo! Dekleta so tukaj, zdaj brž na noge! — Najlepša je moja in cvetje za me! Je brhka in čedna, — naj boljše srce, Koj vstaja po noči, če juckam juhe ; Tje k oknicu zleze, ga tiho odpre, Me malo pokara, poljubek mi de. (Dekleta pridejo vsak svoji.) N%j lepša si v vasi ti, moje dekle! 14 Dekleta. Lepote ne iščem, ne gladke roke! — Z meno ne norčiij se, če nisem za te! Pastirji. Dekleta štimane ste! — S prošnjami le Se da pridobiti dekliško srce. Dekleta. Na prošnje ne čaka priprosto dekle: Brez prošnje stori, kar veli ji src.«. Pastirji. Daj toraj brez prošnje mi .ščopek cvetic, Ti dekle ljubljeno, rudečih mi lic! Kaj glavo povešaš? kaj skrivaš oči? Kaj zdaj ne storiš, kar srce ti veli? . (Ščopek vzemši) Ta ščopek je krasen! — ah, kako diši! In cvetka pri cvetkici lepša čepi! Marjetica, klinček in zvonček, jazmin, Vijolica, vrtnica in rožmarin. Ta ščopek je krasen, prelepo diši! Poljubek zasluži — koj naj se zgodi! — (Poljubijo dekleta, ki še jim izmaknejo.) Dekleta. Ah pusti! — kaj delaš? — se greh ti ne zdi? Ne vidiš, da sdlnce na nebu blišči? 15 Milica (sama.) Ali pusti me! — hajde dekleta na stran! Posebej naj sede dekliški naš stan! — Tu mehka je trata, prostorček zelen, Naj ne nadleguje tu fant nas noben! (sedejo) Zdaj pletimo vence, mladosten so cvet. Spominjajo živo otročjih nas let. Milko (na drugi strani.) Ne vem kaj mi manjka? — če tudi sem zdrav, Mi nič ni po volji in nič mi ni prav! — Ošabne dekleta! — a to nič ne de! — Pastirsko življenje za žalost ne ve. Vsi. Naj toraj radosti, srce nam igra! Britkosti pastir naj nikdar ne pozna ’ (Jaraejo žvegljati.) Milica. Kaj dekleta smo storile, Da smo cvetje trgat šle? Matere so nas svarile, Ko 'še majhne smo bilo: „Cvetkic preveč ne berite, Glavic jim ne trgajte! Le brez njih se veselite, In brez njih popevajte! 11 16 „Tudi cvet ima čutila' Tudi cvetkico boli! Ce je glavico zgubila, Zvrne se in omedli. “ Pustimo cvetice cvesti, In brez njih popevajmo! Nehajmo si vence plesti! Cvetke v miru'naj cvetu! (Vse vstanejo in otresejo cvetje na tla.) Cvetke brez skrbi cvetite! Trgala vas več ne bom! Z nočno roso se krepite! Naj vas vaije prosti dom! (Zadi je sel med tem vojak mimo in je spnstil tri meče na tla nihče ga ni videl; dekleta odidejo.) Jean. Kaj delajo deklice? Kaj trosijo cvetice? Kam zdaj odhajajo? Nas tukaj puščajo! Zdaj vence poberimo Ter je domu nesimo! — Zivad domu odhaja, In solnce že zahaja, (Grejo okoli in pridejo do mečev ter je pobero.) (Temni se; poznej grom in blisk.) 17 Ernest. Kaj pomenja ta prikazen? Mene loti se bojazen. To je groza, to je strah! Cujte grom in blisk v en mah! Milko, (meč na tla spnstirši.) Kaj orožje nam pomenja, Ki pastirji mirni smo? Slave nočemo, življenja Hrupnega ne iščemo! Meči kralje naj slavijo, Nas pa mirna jagnjeta! Vojske nič nas ne skrbijo; Tihi mir pastir pozna. * (Svetli se.) Dekleta (prestrašene nazaj:) O Bog! Pastirji. Moj Bog! — kaj je? Dekleta. Prikazen viša bliža se! Ernest. Koj meče mi poberite In naglo je opašite! I 2 18 Vsi. O srečno, srečno sladki mir! V orožju se bori pastir. (Jalta gvitloba; vojni kralj nastopi.) Pastirji. Kaj je to? Dekleta. Moj Bog! — Bojžimo tje v log! Kralj. Tukaj, tukaj ostanite, Nič se me ne bojte! Zdaj si prša ohrabrite. Vojne pesmi pojte! Naj piščal pastirska zgine, Vojna tromba naj doni! Naj dišeče cvetje mine, Čreda naj se razkropi! Vence pustite minljive. Vsak le meni naj sledi! Dam vam krone nevenljive, Ki je večni žar zlati. Na prestole bom postavil, _ Vas pastirje, kralje tri! Žezla zlata vam pripravil; — To pa le, če teče — kri. Milko. Mi priprosti fantje smo. Kaj nam mar je kraljestvo? Jagnjeta so naša sreča; Ona nam radost največa. Kralj. Vojska čredo pomori; Kaj pa naj pastir stori, Ko nikjer več črede ni? Jean. Bog! — resnico govori. Kralj. Vas, dekleta, pa kraljice Slavne storil bom vse tri! Trata naj ima cvetice, Ki je zima pomori! Cvetje lepše, nikdar velo, Na prestolih bo vam cvelo. Milica. Me nevedne smo dekleta. Mir nam ljub je, trata sveta. Kralj. Kaj pa kadar trate ni? Ko pred vojsko mir beži. 20 Ernestina. Bog! — resnico govori. Pastirji. Cuj! — resnico govori. Kralj. Vojne deve in junaki, Tukaj s? prikaži vsaki! (Vojaki in vojne device, rudeče oblečene, prinesejo krone.) Zdaj pastirji sem stopite! Dajte deklicam roke! Zlate krone vsi dobite, Žezla zlata vsi v roke. Boj povsod naj slavljen sluje! Vse ga ljubi, vse spoštuje! Kdor pa sam rad se ne vda, Naj preganja sila ga, Da v obupu ves potrt Najde z lastnim nožem smrt! Tukaj vojne so device, Krone vaše, tri deklice! Tukaj so junači vojni, Vaši, fantje, venci bojni! Slovan, Nemec in Roman V kratkem času bo vam vdan. Vi pa ostro jim kraljujte! Pravo jim zapovedujte! Meč vam vedno naj visi Nad prestolom in sloni Na-njem puška ter preži Polek lev, ki liže kri! Kajti tam je moč doma, Kjer se strah, trepet pozna; Tam postava se spoštuje, Kjer nad njo železo čuje. Milko. Kako bomo kraljevali, Ce ne bomo prava znali? Mi pastirji smo priprosti, Vsi pogrešamo vednosti. Kralj. Za vednost vam mar ne bodi! Ona lahko se dobi. Kdor po vojnih potih hodi, On po temi pač ne blodi. Meč si na kosteh topi, Pogled si ostri, um bistri. Ernest in Ernestina. Pogum neznan se v prsih zbuj V daljavo strastno hrepeni. Ne straši več me zemlja tuja; Naprej, naprej me moč drvi. Že vidim, kako konj se spenja! Že slišim trombo, ki doni! Pogum me tirati ne jenja, Tu ni mogoče biti mi! Kako že v zraku meč se bliska Kako po žilah kri hiti! Nemir srce mi tukaj stiska; Tu več mi moč ostati ni. (Odideta z mečema.) Milko in Milica. Srečno, srečno, trate mlade, Srečno nežne ovčice! Srečno, srečno tihe nade, Srečno krasne cvetkice! Tukaj vas zapuščam same, Srce drugam hrepeni! Naj vas divji boj ne vjame, Vas sovrag ne dohiti! Srečni tu smo vkupaj bili; Kdaj srce me drugam sili. Vsi. Srečni tu smo vkupaj bili; Kdaj srce nas drugam sili. (Golobček prileti z zeleno vejico.) 23 Vsi. Lepa stvar! Kralj. Nam na kvar! (ga „ lreIi) Vsi. Kaj pomerja to? Kralj. Znamenje dobro bo! Majhno, majhno potrpite! Kmalo se razveselite. — Strel in grom! — tromba doni! Na noge! pripravite urno se vsi! Kar sem obljubil, naj zdaj se zgodi! Pazite! — sreča prerada zbeži. — Vsi. Vsi smo na nogah, oroženi vsi, Vsak rad opravi, kar kralj mu veli. Kralj. Jo vidite? — tukaj miru je kraljica!— Zdaj zemlja je naša, in naša pravica! Zaprite jo v ječo, jo vam prepustim! Že bliža se! — tukaj je! — jaz odhitim. (naglo odide,) 24 (Ernest in Ernestina pripeljeta kraljico miru t zelenim vencem na glavi, s klasjem v jerbasu na roki i. t. d.; sledi ji mnogo vil in vojakov.) Pastirji. Kdo je ta podoba mila, Lepa, kot da viša stvar bi bila? Kraljica, (ki zagleda golobčeka, naglo,) Moj golobček snežnobeli' (Ga pobere, a spet spusti.) Tukaj so te toraj vjeli! Ernest. Ona je miru kraljica. Zdaj pa vredna nam jetnica. Kje je kralj naš? on naj gleda, Da junak sem možbeseda! Vsi. Kje je kralj naš? on naj gleda, Da junak si možbeseda! Vojak (zadi.) Sem se neko petje čuje, Ki srce mi omiruje. Kraljica. Petje to, ki tukaj sem se čuje, Srečnih petje je, —• njim mir kraljuje. 25 Njim je boj neznan in brata kri, Po kteri žejno ram srce hlepi. Nazaj, nazaj nesrečne ve deklice, Ce ne, ste danas z meno vred jetnice! — Zdaj vladala povsod bo divja sila. — Osoda je človeštvu res nemila! — Ah, pustite nesrečne sladko petje! Nam bo zdaj ječe noč grenko zavetje. (Mnogo ovenčanih deklet pripojo in pripleše se srpi, z grabljami, vilami i. t. d.) Skakljajte, skakljajte ve nogice mlade! Vesele dekleta pač plešejo rade. Prepevaj, prepevaj si zorno dekle! Mladost bo minola, z njo radosti vse. Vojaki, (ki so je obstopili.) Le pevaj, le pevaj ti, zorno dekle! Mladost ni minola, a radosti vse. (Najpr sadjom, klanjem, cro^jcm i. t. d.) Kralj. (ki drži kraljico za roko.) Zdaj še le tvoj se vpliv spoznava In tvoja dela tihi mir! Zdaj še le vidim, da odplava S tebo vred slednje sreče vir. 4 50 Zatoraj vtihne naj prepir! Naj vlada svetu sveti mir! Vojaki, (ki so se že prej prikazali in dozd^j poslnšali. Naš kralj! Vojne device. Naš kralj! Vojni kralj. O Bog! — pjih glas! — kam bi se djal ? Kraljica miru, Kaj je? — kdo je! O Bog! — kam gre ? (Ga prime za roko.) Kralj. Ah, srečno ti, miru kraljica! Zdaj kliče druga me devioa. Kraljica. Ostani dragi tu! Si zabil že miru? — Oko se bliska in gori! Več moč mi ga držati ni! Kralji. Kaj je? — kdo je? O Bog! — kam gre? (Vsi za njim.) 51 Kralj. Njih glas me kliče! Njih čar me miče! Na,prej, naprej me moč drvi! Tu meni več ostati ni! (Hoče oditi, kraljica se ga obesi.) Vojak. Kaj briga vas naš kralj. Ki -vjeti se je dal ? On gre! Če ne —! (Potegne meo; drugi za njim; tudi kralji poberejo «vqje.) Kraljica, (ki se kralja oklene.) Tu ostani jjubi moj! Pusti, pusti divji boj! (Bqj so vname; vsi so jnjetejo k s rojem.i kralju, kraljica mini se zgrudi na tla.) Kralj (zgrabivši belo zastavo in meč.) Naprej me žene dnja moč, Kjer trombe glas doni! Kjer dima se razpenja noč! Kjer strašni boj gromi! (Vsi razun Milkota in Miliee oddivjajo vriskaje. Milko stoji mišljen in na meč naslonjen-) 52 Milica. O spavaj, spavaj nam kraljica! O spavaj drugih tolažnica, Dokler te vile ne zbude! O spavaj sladko spanjiče! (Vile pridejo v črne pajčolane ovite ter poklekajo okoli kraljice Tako pravica nam kraljuje! Tako končan je ves prepir! Tako se zveze sklep spolnuje! — Ah srečno, srečno zlati mir! — (Golobček prileti z vencem in ga dene kraljici na glavo; vsi ga molč£ gledajo.) miru.) Milko. (Zagrinjalo pade.) NARODNA IN UNIVERZI!E-iNA KNJIŽNICA 00000518001 m —» t ■mgrv.r.-.ai.g Mi ( XI