Naslov — Address nova doba «117 Sl. Clatr Avc. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 288S) J (NEW ERA) Hratstvo, poštenost in neseblfna ljubezen članstva do J. S. K. Jed- note more ist.i obdržati na častni višini. -58 •50 URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION 38 Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., tinder the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Knte of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d, 3 91* Authorized March 15th, 19:5. ŠTEV. 50 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, DECEMBER 20TH 1933 — SREDA, 20. DECEMBRA 1933 VOL. IX. LETNIK IX. SS®8 DRUGE SLOVENSKE vesti t^fanov« r i. (it ‘tnle priredi na večer 'M St, o!? ‘ra Stefanovo društ-Vje v Pittsburghu, 'števj]]/'10 Se ^mena» vjemajo *enjen'° *n vjemajo se člani x agilne£a društva TeDf^a l r°Jaki pittsburškega ;J ^vce’,f U J0 ietni banket Šteto, jjj Vl’eden poseta za vsa-irii Htev niu ie le mogoče. Pri- * T" '-.si<,vt"" na 57. cesti. Svo “tj Jjgjr. Neverna zvezda,” št. H n, ' mestu Ely, Minn,, pr** " bož' - ,Ve^(:;r 25. decembra p« be Jnico v J. N. Domu. jf laf0v, ,Jt*inskega oddelka bo ^lavž, za odrasle Hllv|je Ureditve bodo pa He. 6rie nj>rn primerne do- i*t • * ^’fati nameravajo or-200 To^lac^ člani društva J' T(,V , v Ely ju, Minne-v deH ieVna seja se bo vr-ln{_ e 'lo 24. decembra do-\ * *)ot*Porna društva too u ;!^u> Wash., prirede ■ni 7i 'v HphI011'00 v Krain dvo-gtfjj V. 24. decembra po- egiyi ^ cl.Ul ..u*'na bo deležna bona \ fiO. 0dra«li pa primer-%. s ,.,/j I*'' Na večer 31. de- °S 5na Pie istotara vršila i^U.št ,Mla Veselica omenje- ^kul)ini teh dru' Sjfj društvo št. 1 i* m' ^Hl°Wuu) Pa., se bo )]% \ ^ §j|1 Zv®čer 31. decembra tost., J št. l6e^rova zabava dru-in^ % ^Kj. Prireditev bo llh Prostorih. taspi., i cCenter’ra-’se *■ > sft» ° decembra vršile 4 ^J. VeseIica društva št. S*, * N , *ladi"ska šola S. teV ner]l, andu’ °” Pri’ L^lepo !J0.„24' decembra > in - 0zičnico za svoje 5 VSe Prijatelje te A v r'le Ustanove. Na 5[ 8ost°->ta mladinski ^ri J : dpL, w “Ali vino ali inmacije- Pet-ie> na- n* gov°r Mr. Ivana , J jS se , Sec*nika šole. Pri-* L Vršila v Sloven- j 5 °b 7 ,jGrtl Domu in se bo L zvečer. m* v %. v lk er za mladinske o “Domovi-” v Tf 2j. , ■’ bo prirejen v J ' '‘l 2vC ecernbra. Pričetek ■ Vecer. pr 4, ^elni * : v Soh ! na konju (PH, %*0 23. decembra P V ogrski klub S. N. u> O. Po igri bo ‘N%i' * C \^t[ olub s- N- D°- V^ico Priredi zani' \ 0 v nedeljo 24. V, , Mt(| ( * S'sl1, 3illl!S,u’ N- Y - se bo V.°v& . eceinbra vršila ^ ava Slovenske- \53 JSKTkajšnjega dru J ,le določena na N ' , t\ ' I49 » Pr*redil e v dru-\'VtfKj v Ca„on >ot»TVw. * ‘ S6 na ; Januarja, strani Hi’ '. >1] o jn"1. , P1 o' tei4S sc let« tej oj' puli* ,t. id $ poKff |j iP 1110 no° TT RAZN0 IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA DENARNA INFLACIJA, katero skuša izvesti vlada z dviganjem cen zlata, se nadaljuje. Različni znaki kažejo na možnost, da se bo administracija v Washingtonu poslužila pravice, dane ji v zadnjem zasedanju kongresa, da so potom inflacije lahko zniža nakupovalna moč dolarja na 50 centov. ŠESTURNI dnevni delavnik je v Ameriki stvar bližnje bodočnosti. To je mnenje znanega linijskega voditelja M. S. Hayesa, urednika lista “Cleveland Citizen,” ki je najstarejši delavski tednik v Zedinjenih državah. Ameriška delavska federacija se je že pred časom izjavila za vpeljavo šesturnega delavnika in tudi Hugh S. Johnson, NRA administrator, je izjavil, da je po njegovem mnenju šesturni delavnik že na poti. MESEC DECEMBER BOŽIČNA DREVESA Odkod je izšla originalna ideja o postavljanju fin okraševanju božičnih drevete, nihče prav ne ve. Neka legenda jo pripisuje reformatorju Martinu Lutru, še starejša legenda pa drugim začetnikom. M Ugotovljeno pa je, da so bila božična drevesca v navadi v Nemčiji in sicer v Porenju že leta*1608; okrog leta 1800 se je ta običaj razširil po ostalih nemških deželah, okrog leta 1850 pa po drugih krščanskih deželah sveta. Nekatere avtoritete sodijo, da je današnje okraševanje božičnih dreves v daljnem sorodstvu z rimljanskimi “.saturnalijami.” ob priliki katerih so Rimljani okrasili smrekova dreves a z malimi kipci boga Baha, ki jim je bil bog vinskega uživanja. Drugi menijo, da izhaja navada od starodavnih Egipčanov, ki so nekako ob času naše sedanje božične sezone okraševali svoje hiše z vejami dateljnovih palm; ta običaj jim je bil simbol zmage življenja-nad smrtjo. Navada okraševanja božičnih dreves z lučmi je baje privzeta od Židov, Grkov iniKitajcev, ki so imeli alijj’imajp ^velike praznike nekaka v na»j, božični sezoni ; pri tozadevnih svečanostih so igrale važno vlogo prižgane sveče ali svetilke. Kot znano, se rabijo za božična drevesa smreke, jelke, borovci in včasi tudi cedre in sekvoje (redwood). To so igla- zelena. V Zedinjenih državah raste mnogo vrst smrek in borovcev, poleg tega pa tudi cedre in na pacifičnem obrežju nekoliko smrekam podobne sekvoje, ki spadajo med najstarejše vrste dreves na svetu. Zanimivo je, da v nekaterih skrajnih jugozapadnih krajih Zedinjenih držav porabljajo za božična drevesa celo velike kakteje ali kaktuse. Premožnejši sloji si pač nabavijo smrečice ali druga iglasta drevesca iz bolj severnih držav, za revne družine pa pride to predrago. V zelo suhih krajih Arizone in Californije igličevje ne uspeva, pa tudi drugo drevje ne raste, če ni umetno zalivano. V nekaterih krajih ne pade kapljica dežj*i po več let in edino kolikor toliko drevju podobno rastlinstvo, ki tam uspeva, so bodeči kaktusi. Kadar hočejo redko naseljeni prebivalci tistih suhih krajev porabiti kaktus za božično drevesce, ga seveda ne posekajo in ne prinesejo v sobo; to bi bil prenevaren posel. Navadno raste tak kaktus na dvorišču, pa ga kar tam okinčajo z zlato in srebrno peno, sadjem in drugimi božičnimi okraski. Mraza v tistih krajih ne poznajo, to rej se lahko zbirajo okoli božičnega drevesca na dvorišču. Kjer je električna energija na razpolago, porabljajo za okras tudi male električne * žarnice, če pa tega ni, se morajo zadovoljiti s svečicami. Kaktusove rastline imajo vse polno zelo ostrih trnov, zato je pripenjanje okraskov na tako božično drevesce zelo enostavno. Pri obiranju božičnih daril s te vrste božičnih dreves pa morajo biti otroci zelo previdni, ker kaktusove bodice so silno ostre in rana, povzročena po teh bodicah, zelo skeli. -------o------- ZNAMKE ZA OKRAS V te.j deželi se vsako leto proda milijone božičnih znamk za poseben okrasek božičnih voščil in daril. S temi znamkami se seveda ne more plačati poštnina, ampak veljajo le kot okrasek. Izkupiček za te znamke pa se porabi za zdravljenje in preprečevanje tuberkuloze ali jetike. V dobrem božičnem razpoloženju mnogi ljudje nekako lahkega srca potrošijo par centov za nakup teh znamk in s tem pomagajo zatirati belo kugo, ki še zdaj pobere v Zedinjenih državah več ljudi v najlepših letih, kot katerakoli druga bolezen. Boj proti tej morilki mladih ljudi je vsekakor človekoljubno delo. Zanimivo je, da se ideja teh božičnih znamk ni pojavila v Zedinjenih državah, ampak na Danskem. Poštni uslužbenec Holboell v Copenhagnu si je zamislil znamke za okras božičnih pošiljatev, katerih izkupiček naj bi se porabil za zgraditev prepotrebne otroške bolnišnice. Ideja je našla priznanje in razumevanje na kraljevem dvoru, izdane so bile znamke, ljudje so jih z veseljem kupovali in mesto Copenhagen je dobilo potrebno otroško bolnišnico. To je bilo leta 1904. Iz Danskega je kmalu prispela ideja o proda j i božičnih znamk v Ameriko in sicer v državo Delaware, kjer je neka Miss Emily P. Bissell na ta na- zgradbo paviljona za jetične. V letu J908 je Miss Bissell pregovorila vodstvo ameriškega Rdečega križa, da je dotična organizacija vpeljala prodajo božičnih znamk po vsej deželi, s ciljem zbiranja fondov za organizirano pobijanje jetike. Organizacija Rdečega križa se je ba-vila s p r o d a j o teh božičnih znamk od leta 1908 do 1920. Od takrat naprej zbira Rdeči križ prostovoljne denarne prispevke vsako leto med Zahvalnim dnem in Božičem. Da se Rdeči križ izogne dvojne vrste kolektam, je prepustil prodajo božičnih znamk drugi organizaciji. Prodajo božičnih znamk za zdravljenje in preprečevanje jetike vodi zdaj National Tuberculosis Association potom več kot 2,000 podružnic in odborov širom dežele. Vsako leto zbere organizacija na ta način znatne vsote denarja za pobijanje bele kuge-jetike. Dosegli so se tozadevno že lepi uspehi, toda boj proti zavratni morilki mladih ljudi še davno ni končan. Z zatiranjem jetike se mora nadaljevati, dokler ne bo iztrebljena tako, kot so iztreb ljene že mnoge druge nevarne bolezni, ki so nekdaj na debelo kosile ljudi v najboljših letih. o------------------------ PROSTOVOLJNO priznavanje NRA pravilnikov glede plač, delovnih ur in poštene kompeti-ci.je, se bo v kratkem moralo umakniti stalnemu priznavanju. Prostovoljni odbori za nadzorstvo izvrševanja določb pravilnikov bodo nadomeščeni s plačanimi uradniki. Ko bo ta reorganizacija izvršena, se sme pričakovati, da se bo z vso strogostjo nastopalo proti kršilcem pravilnikov. DOHODKI ameriških farm so v letu 1932 znašali $5,143,000,-000, letos pa znašajo $6,100,-000,000, torej skoro za eno milijardo več kot lani. Tako vsaj poroča poljedelski tajnik Wallace. STROGE POSTAVE glede izdelave in prodaje raznih patentiranih zdravil ki se predstavljajo občinstvu, da vsebujejo najčudovitejša zdravilna svoj-slva, bo skusila izposlovati administracija v prihodnjem zasedanju kongresa. Bi«ezvestni izkoriščevalci izmamijo vsako leto ogromne vsote denarja od bolnikov, to je od ljudi, ki so največjega usmiljenja vredni. Po sedanjih postavah pa je tem izkoriščevalcem težko priti do živega. KONGRESNI ODBOR v Washingtonu, ki sestavlja načrt carine za importirana vina, žganje in likerje, namerava baje priporočati dvojno carino za pijače uvožene v Ameriko iz držav, ki so odklonile vsako plačevanje vojnih dolgov Zedinjenim državam. MALA FINSKA je med evropskimi dolžnicami edina država, ki je Zedinjenim državam plačala v celoti svoj obrok dolga, ki je zapadel 15. decembra. Obrok, ki ga je Finska plačala v celoti, znaša $229,623.00. OBROKI vojnih dolgov evropskih držav, ki so zapadli 15. decembra, predstavljajo skupno vsoto $152,952,637.00. Plačano pa je bilo zakladnici Zedinjenih držav le $8,898,123.00. Finska je plačala svoj obrok v celoti, pet drugih držav je plačalo nekaj malega, da pokažejo dobro voljo, Francija pa zdaj že tretjič ni plačala ničesar, da-si se smatra za najbogatejšo deželo v Evropi. Njen celotni 'dolg znaša okrog štiri tisoč milijonov dolarjev. S Francijc 'vred je defaltiralo naplačilo ns I (Dalje na 4. strani) December je dvanajsti ali zadnji mesec v letu, dasi bi po imenu moral biti deseti. Pred-no je bil vpeljan modernizirani koledar, je bil december deseti mesec v letu in se je imenoval decembris, iz latinske besede decem, ki pomeni deset. Julijanski koledar je bil vpeljan po Juliju Cezarju, leta 46 pred Kristom, pozneje pa je bi! po cesarju Avgustu nekaj malega popravljen. Meseci so bili zvrščeni po istem redu in so imeli ista imena kot zdaj. Leto pa se je začenjalo v marcu; januar je bil enajsti, februar pa dvanajsti mesec. Navadna leta so že takrat štela 365 dni, prestopna pa en dan več. Leta 1582 je papež Gregor julijanski koledar popravil v toliko, da se je izravnala neka mala časovna razlika med koledarskim in sončnim letom, ki pa je v teku poldrugega tisočletja znesla že 10 dni. Z vpeljavo gregorijanskega koledarja je bilo treba tistih 10 dni kar preskočiti in tako je bil 5. oktober leta 1582 imenovan 15. oktober. Takrat se je tudi določil začetek leta na 1. januarja in je december postal 12. mesec. Gregorijanski koledar je bil šele leta 1752 vpeljan v Angliji in v Ameriki, v Japonski leta 1873, na Kitajskem leta 1912. v Turčiji leta 1917, v Rusiji leta 1918 in v Rumuniji leta 1919. Nekatere dežele se še Mm, Mm skega koledarja, ki je zdaj že 13 dni zadej za našim. V Jugoslaviji sta v rabi oba koledarja, julijanski in gregorijanski. Stari julijanski koledar, ki je 13 dni za gregorijanskim, je v rabi le v pravoslavnih delih dežele. Stari Saksonci so imenovali december zimski mesec, kar je pravilno, kajti v tern mesecu je dosežen zimski sončni obrat (solstice), ko je na naši zemaki polobli najkrajši dan v letu. Letos bo dosežen zimski sončni obrat 22. decembra, kar bo zna-čilo oficijelni nastop zime. Pravo zimo pa smo imeli že dosti prej. Od 22. decembra naprej se bodo začeli dnevi zopet daljšati, kar nam bo kljub mrazu napovedovalo bližajočo se pomlad. V decembru je božični praznik, ki pomenja krščanstvu rojstvo Krista, za male in velike otroke pa veselje božičnih daril. Mnogi današnji božični običaji pa izhajajo iz paganskih časov, tako raba božjega drev-ca (holly), omelja (mistletoe), okraševanje božičnih dreves, petje itd. Naši paganski predniki so na sličen način proslavljali sončni obrat ali rojstvo mladega sonca, ki je napovedovalo daljše dneve, več sončnega sija in končno povratek zaželje-ne pomladi in poletja. -------o------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE PORABNA CVETLICA Vsakemu je menda znana poletna cvetlica petunija, ki raste in obilno cvete skoro povsod, kamor se jo posadi. Francoski agrarni eksperti so pa nedavno iznašli tudi neko praktično svojstvo te rastline. Ako se med vrste krompirja na njivi nasadi petunij, bodo baje neki hrošči, ki so hudi uničevalci krompirja, pustili krompirjeve grmiče v miru in se bodo rajši pasli na petunijah. Kjer delajo krompirjevi hrošči mnogo škode, bi se izplačalo poskusiti s tem “odvajalnim” sredstvom. Med legalne posledice odprave prohibicije spada tudi to, da bodo prebivalci več kot dvajsetih držav naše Unije lahko za božič legalno pijani. In seveda, drugi dan bodo pestovali legalnega mačka. sH V nekaterih krajih že prirejajo veselice v proslavo odprave prohibicije. To ni tako smešno kot se vidi na prvi pogled. Neki vzrok za veselico mora biti in odprava prohibicije je vendar kolikor toliko splošnega pomena. Surprise parties, ki se prirejajo ob prilikah vseh mogočih obletnic, so že nekako obrabljene in vse preveč lokalnega pomena. * V dobrem letu smo imeli sledeče surprise parties splošno narodnega pomena: volitve lanskega novembra; bančni praz-6 nik meseca marca, ki je mnoge banke tako presenetil, da so zmrznile za vedno, in pa poraze, ki so jih letos doživeli su-hači v 36 državah. ❖ Na Union Trust banki v Clevelandu, ki je zdaj v procesu likvidacije, ima vloge nad 82 000 oseb, katere se niso zglasile, da bi dvignile izplačljive procente vlog. Z drugimi besedami bi se to reklo, da ima 82 iisoč ljudi denar na banki, ki ne vedo, da ga imajo. To je ža-lo: je skoro polovica Rooseveltove- • ga kabineta na bolniški listi. - Tajnik notranjih zadev Ickes se ) zdravi v mornariški bolnišnici, r vojni tajnik Dern v Walter 1 j Rejd bolnišnici, mornariški taj- (Dalie na 4. strani) V vvv: \ ■*' t t ’• * \ * nedavno zvečer po Novem Sadu divjala silna burja, sta opazila dva izvoščaka na Trgu O * svobojenja, kako nosi veter ne- • ke pisane papirje. Ko sta jil' za šalo začela loviti, sta imeh ' v rokah — tisočake in stotake > Iz vetrovnega vrtinca sla napo ; sled rešila 9 bankovcev po 100< ' in 7 po 100 Din. Ves ta dena ‘ sta takoj nesla na policijo, kje (Dalje na 4. strani) RASTLINSKA BOLEZEN MNOGO CIGARET Ameriške tobačne tovarne izdelajo vsak mesec nad deset tisoč milijonov cigaret. Tako kurimo z denarjem! Znano vrtno ali poljsko rastlino paradižnik, ki se v velikih množinah goji v Zedinjenih državah, je zadnja leta zelo napadala neka bolezen, ki se je prenašala s semenom. Zvezni poljedelski department je po raznih poskušnjah pronašel, da se bolezen prenaša s semenom le, če se seme iztisne iz svežih paradižnikov, kot so navadno delale velike semenske tvrdke. Ako pa se sadeže paradižnikov stlači in mašča pusti, da fermentira, nakar se izloči seme, se pri tem procesu bolezenske klice uničijo. Na tak način pridobljeno seme ne prenaša bolezni na mlade rastline. Iniciativni predlog društva Slovenec, št. 114, Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki Sedanja pravila Jugoslovanske Katoliške Jednote so omejila krajevnim društvom in posameznim članom J. S. K. J. veliko pravic, katere pravice so društva in člani imeli pri Jugoslovanski Katoliški Jednoti približno petintrideset (35) let. Da bi krajevna društva in splošno članstvo J. S. K. J. zopet pridobilo nazaj iste pravice in enakopravnosti, katere je članstvo imelo v smislu starih pravil Jednote, je naše društvo Slovenec, št. 114 JŠKJ, na svoji redni seji dne 19. novembra 1933 sklenilo, da predloži članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki sledeči INICIATIVNI PREDLOG: Opomba: Vsa besedila, to je premembe in dodatki k sedanjim pravilom J. S. K. J. oziroma točkam, in vse nove točke, so tiskane s črnimi črkami. Vse, kar je pa po starem, je tiskano z navadnimi črkami. Točka 74. Ako je pri porotnem odboru zatožen kak glavni odbornik, bodisi od glavnega odbora, od izvrševalnega ali nadzornega odseka, ali od kakega krajevnega društva, ali kakega posameznega člana Jugoslovanske Katoliške Jednote, radi zanemarjanja uradnih dolžnosti, radi tatvine, ponever-jenja, ali nepostavne prilastitve Jednotinega ali društvenega premoženja, ali kakega premoženja kake osebe ali tvrdke izven Jednote, radi obsodbe od kriminalnih sodišč radi tatvine ali drugih kriminalnih zločinov, radi zlobnega obrekovanja J. S. K. J., ali drugih pregreškov, ki bi bili škodljivi J. S. K. J., ali radi enega ali več prestopkov, ki so označeni v točki 376-A, tedaj mora glavni odbor takega člana suspendirati iz urada za toliko časa, dokler glavni porotni odbor ne izreče svoje razsodbe. Točka 125. Glavni tajnik mora vsak mesec objaviti v uradnem glasilu Jednote izkaz upravnih stroškov Jednote, ki so bili izplačani v preteklem mesecu. Pri vsakem posameznem izplačilu upravnih stroškov mora glavni tajnik navesti: ime osebe ali tvrdke, skupno vsoto, ki je bila izplačana vsaki posamezni osebi ali tvrdki, in zakaj je bilo izplačano vsako posamezno izplačilo. Vsakih šest mesecev pa mora glavni tajnik sestaviti finančno poročilo ter istega predložiti glavnemu odboru pri polletnem in letnem zborovanju. Vsa taka poročila morajo biti priobčena v uradnem glasilu. Točka 140. Vse denarne pošiljatve, to je denar mesečnih asesmentov, sprejema glavni tajnik ter mora iste oddali glavnemu blagajniku najmanj enkrat na teden, s poročilom vred, koliko je vsako posamezno društvo plačalo asesmenta za odrasli in mladinski oddelek. Točka 16(3. Urednik mora priobčiti v uradnem glasilu vsak dopis ali članek, katerega je dopisnik podpisal s polnim imenom, ako tak dopis ali članek ne vsebuje napadov, obdolžitev ali očitkov izključno osebnega značaja, in ki ne nasprotuje ali ni v nesoglasju z obstoječimi državnimi postavami ali zakoni. Urednik mora priobčiti vse dopise in članke, tudi take, ki bi morebiti vsebovali kritiko o poslovanju glavnega, nadzornega ali porotnega odbora, ali njega članov. Glavni odbor nima nikake cenzure nad uradnim glasilom Jednote. Točka 173. Urednik-upravnik uradnega glasila mora posvetiti ves svoj čas Jednoti, in ne sme poleg svoje službe imeti kako drugo službo ali trgovino. Za svoje delo, kot urednik uradnega glasila, je odgovoren članstvu in konvenciji, za njegovo delo kot upravnik uradnega glasila je pa odgovoren glavnemu odboru in konvenciji. Točka 196. Dodatek k tej točki: j. Tožbe vložene po kakem krajevnem društvu ali kakem posameznem članu Jugoslovanske Katoliške Jednote, proti glavnemu ali porotnemu odboru Jugoslovanske Katoliške Jednote. Točka 232. Glasilo mora priobčevati vse zapisnike sej glavnega odbora, in vse zaključke glavnega porotnega odbora in vse zapisnike sej federacij ali zvez društev J. S. K. J. Iz zapisnika sej glavnega odbora in sej federacij' društev J. S. K. J. sc ne sme ničesar črtati ali kako besedilo premeniti tako, da bi potem imelo drugačen pomen. Glasilo sprejema in priobčuje tudi oglase, razven onih, ki so prepovedani v točki 169. Točka 246. Finančni odsek mora zabeležiti v zapisnik, in mora hraniti v svojem arhivu, vse ponudbe nuinicipalnih bondov od raznih tvrdk. Zabeležiti mora v zapisnik tudi nakup raznih municipalnih bondov ter tako poročilo predložiti glavnemu odboru na polletnih in letnih sejah glavnega odbora. Vsake tri mesece pa mora finančni odbor objaviti v uradnem glasilu Jednote vsak posamezni nakup municipalnih bondov skozi pretekle tri mesece, s seznamom vrod, to ji ti, pri vsakem posameznem nakupu municipalnih ’bondov mora finančni odbor označiti: datum nakupa; ime bondov; njih cene; vsoto premije, ki je bila plačana pri vsakem nakupu bondov; datum dozorelosti vsakih posameznih bondov; ime in naslov tvrdke, od katere so bili bondi kupljeni; in imena članov finančnega odbora, ki so glasovali za nakup vsakih posameznih bondov. Točka 309 (ki določa, da Jednota ne plača nobene odškodnine za operacije clandv, ki umrjejo pred potekom trideset (30) dni po operaciji) se naj črta. PRAVICE KRAJEVNIH DRUŠTEV Točka 376-A. (Nova točka.) Krajevna društva J. S. K. J. imajo poleg drugih pravic, tudi sledeče pravice: a) Pobirati od svojih članov in članic, poleg rednih in izrednih asesmen-tov za Jednoto, tudi izredne asesmento za pokritje društvenih stroškov. b) Staviti in sprejemati na svojih rednih ali izrednih sejah iniciativne predloge za spremembo bodisi katerekoli točke v pravilih J. S. K. J., izvzemši dodatke ali spremembe ustave (Articles of Incorporation). c) Staviti in sprejemati na rednih ali izrednih sejah resolucije za odpoklic bodisi kateregakoli člana glavnega, nadzornega ali porotnega odbora. d) Izvoliti na svojih rednih ali izrednih sejah posebni odbor in tak odbor poslati v glavni urad Jednote, da se prepriča o kakem izplačilu iz jednotine blagajne, o katerem bi morebiti društvo sumilo, da dolično izplačilo ni bilo izplačano v smislu pravil Jednote, ali da izplačilo ni bilo potrebno. Vozne stroške in zamudo časa takega odbora pa mora plačati krajevno društvo iz svoje blagajne. e) Vlagati tožbe pri glavnem porotnem odboru proti glavnemu, nadzornemu ali porotnemu odboru Jednote ali kakemu posameznemu članu glavnega, nadzornega ali porotnega odbora J. S. K. J., in sicer v smislu točke 74, ali pa radi enega ali več sledečih pregreškov: 1. Nevestno izpolnovanje dolžnosti njih uradov. 2. Poncverjenje ali krivično prilaščenje kakega premoženja Jednote, krajevnega društva, ali kakega premoženja kake osebe ali tvrdke izven Jednote, s katerim dejanjem bi glavni, nadzorni, ali porotni odbornik jemal ugled in čast J. S. K. J. 3. Nemoralno življenje. <1. Izplačila iz jednotine blagajne, katera so v smislu .pravil nelegalna, ali pa izplačilo kakega nepotrebnega računa. 5. Za kak drugi pregrešek, označen v točki štiriinsedemdeset (74) pravil Jednote. PRAVICE POSAMEZNIH ČLANOV IN ČLANIC JEDNOTE Točka 497-A. (Nova točka.) Vsak član in članica Jugoslovanske Katoliške Jednote ima, poleg drugih pravic, tudi sledeče pravice: a) Pristopiti v katerokoli društvo J. S. K. J. v njegovi naselbini. b) Zahtevati bolniško, odškodninsko in druge podpore, ki jih daje Jednota svojim članom, kadar so do istih v smislu pravil upravičeni. c) Pritoževati se na glavni odbor in na glavni porotni odbor radi krivic, katere bi se članu slučajno godile pri njegovemu društvu ali pri Jednoti. d) Vlagati pri glavnem porotnem odboru tožbe proti svojemu društvu, proti kakemu članu njegovega društva in proti glavnemu nadzornemu ali porotnemu odboru J. S. K. J., ali kakemu posameznemu članu glavnega, nadzornega ali porotnega odbora J. S. K. J. e) Hiti izvoljen v vsak urad pri njegovem društvu in, v smislu pravil, biti izvoljen delegatom na redno ali izredno konvencijo J. S. K. J. f) Dopisovati v uradnem glasilu Jednote. g) Vsak član in članica J. S. K. J. ima, poleg drugih pravic, tudi pravico, da lahko vsak čas skozi uradne ure stopi v glavni urad Jednote in pregleda vse Jednotine. knjige in vse izplačane račune in nakaznice. V takem slučaju mora glavni tajnik iti članu (članici) na roko in mu pokazati vse jednotine knjige in druge listine, katere bi tak član želel videti. Točka 511. Sc naj črta. Točka 522. Vsi glavni, nadzorni in porotni odborniki Jednote morajo imeti “ urety bonde,” izdane po kaki zanesljivi “surety družbi,” ki ima poslovnico v Minnesoti. Vsi glavni, nadzorni in porotni odborniki, izvzemši glavnega tajnika in glavnega blagajnika, imajo lahko skupen bond (“schedule bond”), glavni t ijnik in glavni blagajnik pa morata, imeti poimenski bond, to je, izdan mora biti na vsakega posebej direktno na njiju ime. Premijo plača Jednota. Vsa poroštva morajo hiti pregledana po glavnem odboru in po kakem izvrstnem in izkušenem odvetniku, predno se jih izroči predsedniku nadzornega odbora in predsedniku Jednote v shrambo. Vse “surety bonde” glavnih in porotnih odbornikov hrani predsednik nadzornega odbora. “Surety bonde” članov nadzornega odbora pa hrani glavni predsednik Jednote. Osebne bonde (personal bonds) za glavne, nadzorne in porotne odbornike se ne sme upoštevati in so v vsikem slučaju izključeni. Član glavnega, nadzornega ali porotnega odseka, kateri ne more dobiti “surety bonda,” ne more biti glavni, nadzorni ali porotni odbernik J. S. K. J. Pcroštva glavnih odbornikov in porotnikov so sledeča: Glavni predsednik, tisoč dolarjev..........................$ 1.000.00 I. glavni podpredsednik, petsto dolarjev..................... 500.0!) II. glavni podpredsednik, petsto dolarjev..................... 500.00 Glavni tajnik, petintrideset tisoč dolarjev................ 35,000.00 Glavni pomožni tajnik, tisoč dolarjev....................... 1,000.00 Glavni blagajnik, petdeset tisoč dolarjev................. 50,000.(20 Predsednik nadzornega odbora, tisoč dolarjev................ 1,000.00 Ostali štirje nadzorniki, vsak po petsto dolarjev............. 500.00 Predsednik porotnega odbora, tisoč dolarjev................. 1,000.00 Ostali štirje porotniki, vsak po petsto dolarjev.............. 500.00 Iz urada gl. tajnika JSKJ Druga posojila na certifikate \ načrta “AA” trn “B” od 16. okto-i hr a do 20. novembra 1933. Second loan granted to mem-| bers insured under Plan “AA” and “B” from October 16 to November 20, 1033. Dr. št. Št. cert. Vsota Lodge No. Cert. No. Amount Oct. 16 1 .................. 33599 $ 18.12 2 .................. 33608 19.08 9 ................... 33623 19.92 9 .................. 33622 19.92 13 ................... 33633 4.74 13 ................... 33635 14.88 13 ................. 33636 5.70 13 ................... 33637 6.66 13 ................... 33638 19.92 13 ................... 34128 5.07 13 ................... 34129 8.40 13 ................... 34131 5.82 13 ................... 34132 11.58 26 ................... 33232 23.70 26 ................... 33262 18.54 26 ................... 33224 17.04 26 ................... 33663 16.14 30 ................... 33683 15.36 30 ................... 33678 24.66 30 ................... 33682 18.54 30 ................... 34165 15.36 30 ................... 33290 14.16 31 ................... 33693 21.00 36 .................. 33717 11.46 37 ................... 33728 15.84 37 .................. 33227 8.40 37 ................... 34210 17.40 37 ................... 33758 17.76 37 ................... 33770 24.48 37 ................... 33725 21.00 37 ................... 33311 16.74 37 ................... 33273 14.16 42 ................... 33739 13.50 42 ................... 33741 13.26 45 ................... 33786 19.44 45 ................... 33324 19.44 45 ................... 34238 15.36 47 ................... 34240 17.40 47 ................... 34242 19.92 47 ..3424 V 24.48 54 ................... 33807 12.78 55 ................... 33813 13.80 55 ................... 34255 10.38 57 ................... 33524 14.04 57 ................... 33523 8.64 58 ................... 33832 20.46 58 ................... 33828 18.96 66 ................... 33836 14.70 66 ................... 33354 6.66 71 ................... 34289 18.84 71 ................... 34283 16,74 71 ................. 33934 13.74 71 ................... 33943 18.96 71 ................... 33942 13.68 71 ................... 33933 15.60 71 ................... 33929 10.44 71 ................... 34287 17.76 71 ................... 33281 5.94 71 ................... 33242 18 12 71 ................... 33839 22.26 71 ................... 33240 22.26 78 ................... 33847 20.46 78 ................... 34295 21.60 78 .................. 34296 7.86 78 ................... 34297 14.04 78 ................... 34304 10.74 78 ................... 34300 12.36 78 ................... 34303 16.20 78 ................... 34302 13.80 88 ................... 33867 27.18 94 .................... B-89 17.40 103 ................... 34035 14.52 103 ................. 34038 14.52 103 ................... 34037 27.18 103 ................... 34036 13.98 122 ................... 33900 11.40 122 ................... 33897 18.12 122 ................... 33958 16.86 122 ................... 34340 18.96 122 ................... 34341 18.54 126 ................... 33968 9.54 141 ................... 34364 21.60 143 ................... 33513 17.40 144 ................... 33904 15.36 149 ................... 34376 11.34 154 ................... 34066 13.26 162 ................... 34074 17.76 162 ................... 33914 17.40 166 .................. 33507 12.91 174 ................... 33918 27.18 175 ................... 34083 18.121 190 ................... 33503 5.82 190 ................... 33505 5.82 190 ................... 34011 9.48 200 .................. 34403 10.68 203 ................... 34015 18.54 Oct. 23 4 .................. 34101 14.34 4 .................. 33613 11.70 13 ................... 34127 6.42 13 ................... 33634 7.20 21 ................... 33290 6.06 21 ................... 33289 17.04 21 ................... 33657 26.22 21 ................... 33294 18.96 21 ................... 33292 14.16 42 ................... 33740 16.74 42 ................... 33745 13.74 42 ................... 33743 21.60 42 ................... 34411 14.34 42 ................... 33749 14.34 42 ................... 33750 19.92 42 ................... 33746 21.00 42 ................... 33735 15.84 42 ................... 33734 13.80 42 ................... 34232 8.34 42 ................... 33744 21.00 V Ely, Minnesota, dne 19. novembra 1933. (Društveni pečat) JOHN SOMROCK, predsednik društva št. 114. J. J. BOLDIN, tajnik društva št. 114. PETER SKRADSKI, blagajnik društva št. 114. POJASNILO GLAVNEGA URADA Gornji iniciativni predlog se predloži članstvu v razpravo v smislu točke 05 jednotinih pravil. VSE PREDLAGANE SPREMEMBE SE IMAJO SMATRATI ZA EN SAM PREDLOG. V smislu pravil se ima razprava vršiti 00 dni, in se pričnej z dnem 25. decembra 1933 ter konča z dnem 23. .februarja 1931. Ako bo predlog podpiran od ene tretjine društev, ki skupno predstavljajo najmanj eno tretjino skupnega članstva Jednote v odraslem oddelku, tedaj bo šel na splošno glasovanje. ♦ Društva, ki bodo predlog podpirala, naj o tem nemudoma sporočijo glavnemu uradu, toda ne pozneje kot do 28. februarja. Društvom, ki predloga ne podpirajo, ni treba o tem poročati glavnemu uradu. Razume sc, da ima vsako društvo pravico objaviti svoj sklep v Novi Dobi. Za glavni urad JSKJ: ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik. KOMENTAR GLAVNEGA ODBORA Pravila .1. S. K. Jednote omogočajo glavnemu odboru in tudi posameznim društvom JSKJ, da v slučajih resne potrebe predlagajo članstvu izpremembe gotovih točk pravil potom splošnega glasovanja. To j° pravica takozvane direktne zakonodaje v dobah med konvencijami. Zgoraj priobčeni iniciativni predlog društva Slovenec, st. 114, v Klyju, Minnesota, podaja glavni odbor članstvu v razpravo—iNE *z vzroka, da bi zato videl resnično potrebo, ampak le zato, da se glavnemu odboru ne bo nrbglo očitati samovoljnosti in diktatorstva. Glavni odbor NE VIDI NOBENE RESNIČNE POTREBE za izpreminjanje gori navedenih točk pravil. Enoletna poslovanje Jednote po sedanjih pravilih takih potreb ni pokazalo. Več v iniciativnem predlogu društva št. 114 za izpremembo predlaganih točk je članstvo že enkrat odklonilo, ko je svoječasno odklonila iniciativni predlog društva št. 132. Nadalje je več predlaganih izprememb pokritih v raznih že obstoječih točkah sedanjih pravil in bi izpremembe pomenile le ponavljanje v drugih besedah. Nadzorovanje jednotinega poslovanja je poverjeno glavnim nadzornikom, katerih konvencija ne bi bila izvolila, če bi bila dvomila o njihovi poštenosti in njihovih zmožnostih. Sprejem gotovih predlaganih izprememb bi otežkočal topnost poslovanja in v gotovih ozirih zvišal upravne stroške. Tako, na primer, bi bilo naše glasilo s sprejemom gotovih predlaganih izprememb v bodoče še mnogo bolj kot zdaj natrpano h številkami, ki večino članstva niti malo ne zanimajo. Poleg tega bi bilo treba vsled takega gradiva, ki ga skoro nihče ne bi čital, izdajati list pogosto ali pa stalno na^ osmih straneh; vsaka tedenska izdaja na osmih straneh pa stanc okoli $45.00 vee, kot izdaja na šestili straneh. O Kakšnem resnem omejevanju članskih pravic večina članstva najbrž ničesar ne ve, niti ne vidi takega omejevanja glavni odbor. Pravila nobene organizacije niso perfektna in v vseh posameznostih za vs akega posameznika zadovoljiva. Razume se, da tudi naša sedanja pravila niso perfektna, kot niso bila nobena prejšnja, niti ne bodo nobena bodoča. Glavni odbor pa resno dvomi, da bi bila naša pravila s sprejemom po društvu št. 111 predlaganih izprememb boljša in perfektnejša kot so zdaj. S sprejemom tolikega števila izprememb bi nastala v prasilth konliizija, katero bi bilo mogoče odpraviti le z novo sestavo in novim tiskom pravil. To Urednik-upravnik uradnega glasila, tisoč dolarjev 1,000.00 Vrhovni zdravnik, tisoč dolarjev.......................... 1,000.00 RAZLOGI IN POJASNILA K PREDSTOJEČIM TOČKAM Točka 74 jamči krajevnim društvom in posameznim članom in članicami J. S. K. J. iste pravice, katere smo imeli v smislu starih pr.avil. Istih pravic v smislu sedanjih pravil nimajo krajevna društva, niti članstvo Jednote. V smisiu točke 74 sedanjih pravil lahko glavni odbor, in vsak posamezni član glavnega, nadzornega in porotnega odseka obtoži pri porotnem odboru JSKJ vsako kra-! jevno društvo, in vsakega člana ali več članov Jednote, nobeno posamezno društvo, niti noben posamezni član Jednote pa ne more obtožiti pri porotnem odboru nobenega glavnega odbornika, ki ga zamore obtožiti pri porotnem odboru le ENA TRETJINA KRAJEVNIH DRUŠTEV, ki skupno predstavljajo vsaj ENO TRETJINO SKUPNEGA ČLANSTVA JEDNOTE. Bratje in sestre, ali je to kaka ENAKOPRAVNOST pri J. S. K. Jednoti? Zakaj bi društva in članstvo ne imelo ISTE PRAVICE kot jih ima glavni odbor? Točka 125 določa, da mora glavni tajnik Jednote objaviti vsak mesec v uradnem glasilu Jednote izkaz in podrobnosti upravnih stroškov Jednote. To je potrebno. Naše članstvo naj bi vedelo vsak mesec komu in zakaj se je potrošil jednotin denar, katerega članstvo plačuje v jednotino blagajno. Članstvo naj bi tudi vedelo število uslužbencev v glavnem uradu Jednote, njih imena i in njih mesečne plače. Tega naše članstvo danes ne ve. Točka 140 določa, da prejema glavni tajnik vse jednotine dohodke, kot jih je prejemal v smislu starih pravil. To je umestno in praktično. Vsa pisma in korespondenca prihaja v glavni urad Jednote, medtem ko pa glavni blagajnik ni stalno vposlen v glavnem uradu Jednote. Glavni tajnik naj prejema vse | jednotine dohodke in potem jih pa naj odda glavnemu blagajniku. Tak sistem i imajo večinoma vse ostale bratske organizacije v Ameriki. Točka 166 jamči krajevnim društvom in vsakemu posameznemu članu in; članici Jednote svobodo se izražati v svojem lastnem glasilu. Te pravice in svobode so pa v več slučajih krajevnim društvom in članstvu Jednote omejene, kajti že večkrat se je pripetilo, da se je kak dopis krajevnega društva, kakor tudi kakega posameznega člana, zavrgel in ni prišel v Novo Dobo. Točka 173 jamči uredniku uradnega glasila Jednote večjo svobodo pri uredovanju uradnega glasila, kot jo ima v smislu sedanjih pravil. V smislu [ sedanjih pravil mora urednik urejevati glasilo tako, kot mu narekuje glavni! odbor Jednote. V smislu predležeče' točke bo pa urednik urejeval uradno! glasilo tako, da bo ustregel željam članstva. Točka 196 daje porotnemu odboru pravico, da sme zaslišati tudi tožbe, vložene pri porotnem odboru proti kakemu članu glavnega ali porotnega odbora, po kakem krajevnem društvu ali kakemu članu ali članici Jednote. Teh pravic NIMA GLAVNI POROTNI ODBOR V SMISLU SEDANJIH PRAVIL. Točka 232 določa, da mora glasilo priobčevati tudi vse zapisnike sej federacij društev J. S. K. J. S temi določbami bodo imele federacije krajevnih društev Jednote nekake pravice, katerih pravic v smislu sedanjih pravil nimajo. Točka 246 določa, da mora finančni odbor vsake tri mesece objaviti v uradnem glasilu Jednote podrobnosti o nakupu vsakih posameznih municipalnih bondov. To je zelo potrebno. Članstvo naše Jednote naj bi vedelo vsake tri mesece, v kake bonde je finančni odbor investiral jednotin denar, koliko se je plačalo za vsake posamezne bonde, in od.katere družbe so bili bondi kupljeni. Tak sistem pri nakupu in investiranju denarja v municipalne bonde ima tudi več drugih bratskih organizacij v Ameriki. Točka 309 v sedanjih pravilih določa, da Jednota ne plača nobene odškodnine za operacije člana, ki umre pred potekom trideset (30) dni od časa operacije. To ni pravično. Vdova pokojnega člana mora vseeno plačati zdravniku za operacijo, kljub temu, da je njen mož umrl pred potekom tridesetih dni od časa opcracije. Omenjena točka naj se črta. Točka 376 jamči krajevnim društvom iste pravice, katere pravice so imela društva v smislu starih pravil, in katerih pravic danes več nimajo. Točka 497-A jamči posameznim članom in članicam pravice, katerih v smislu sedanjih pravil nimajo. V smislu sedanjih pravil posamezni član in članica J. S. K. J. ima zelo malo pravic. Točka 511 naj se v celoti črta, in to radi tega, kei< jednotinega pravnega svetovalca ni v ustavi in ga tudi ni potreba. Jednota je bila brez pravnega svetovalca približno petintrideset (35) let in je še lahko mnogo let brez njega. Denar, ki se brez potrgbe uporablja kot za plačo pravnemu svetovalcu, naj se uporabi za plačevanje asesmenta kake uboge družine pri Jednoti. Točka 522 določa, da morajo imeti vsi glavni, nadzorni in porotni odborniki ! J. S. K. J. “surety bonde.” Take določbe imajo tudi vse druge bratske orga-; nizacije v Ameriki. Take določbe so tudi bile v naših starih pravilih, in to od rojstva naše organizacije. Surety bondi za glavne odbornike so veliko večje vrednosti kot pa kaka osebna poroštva (personal bond). Vsote poroštev za vsakega posameznega glavnega odbornika so ravno iste kot v sedanjih pravilih, izvzemši poroštvo glavnega tajnika, ki je zvišano na istq vsoto, kot jo je imil glavni tajnik po starih pravilih. Društvo Slovenec,1 š’t.'114 Jugoslovanske Katolišfce' Jednote- v Zedinjenih državah Amerike, predlaga članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zedi-j njenih državah Amerike v pretres predležeče točkei 74, 125, 140, 166, 173, 196, 232, 246, 309, 376-A, 497-A, 511 in 522, in sicer kot EN INICIATIVNI PREDLOG, ter upa, da bo vsako krajevno društvo predležeči iniciativni predlog soglasno PODPIRALO. Društvo, ki bi glasovalo proti omenjenemu predlogu, bi glasovalo proti svojim lastnim interesom. pa bi zopet stalo lepo vsoto denarja. Na kratko rečeno, glavni odbor je mnenja, da v iniciativi navedenih izprememb ne zahteva nikaka resna ali nujna potreba. Navedeno je glavni odbor smatral za umestno pojasniti članstvu, predno društva o iniciativnem predlogu razpravljajo in ga podpirajo ali ne podpirajo. Članstvo pa naj po treznem premisleku odloča. Omenjeno naj bo še, da je iniciativni predlog1 priobčen tak, kot je bil od društva št. 114 poslan glavnemu uradu. Popravljene so bile le nekatere večje slovnične napake, kar pa smisla ne izpremeni. Ta komentar je bil prečitan in odobren od vseh članov glavnega odbora. PAUL BARTEL, glavni predsednik; MATT ANZELC, I. glavni podpredsednik; LOUIS M. KOLAR, 2. glavni podpredsednik; ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik; LOUIS J. KOMPARE, glavni pomožni tajnik; LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik; DR. F. J. ARCH, vrhovni zdravnik; ANTON J. TERBOVEC, urednik-upravnik glasila; JOHN KUMŠE, predsednik nadzornega odbora; JANKO N. ROGELJ, 1. nadzornik; JOHN BALKOVEC, 2. nadzornik; FRANK E. VRANICHAR, 3. nadzornik; JOSEPH MANTEL, 4. nadzornik. 42 .................. 34231 10.74 44 .................. 34234 20.46 44 .................. 34021 21.60 44 33779 20.46 44 33777 16.38 44 .................. 33780 11.34 57 .................. 33487 17.04 57 .................. 33488 17.76 71 .................. 33236 17.04 71 .................. 33239 19.92 92 .................. 33392 11.09 99 .................. 33870 24.96 105 ................. 34040 10.38 105 ................. 33882 16.14 105 ................. 33881 15.52 105 ................. 33878 12.36 105 ................. 34041 13.38 144 ................. 33434 11.34 144 ................. 33435 16.38 144 ...:............. 33903 24.48 152 ................. 34065 13.26 158 ................. 33911 27.18 175 ................... 33450 15.60 2 ................. 33604 14.70 9 ................. 33624 11.04 9 ................. 34118 28.92 21 .................. 34154 15.36 36 33715 17.40 36 33716 14.52 36 33712 14.16 36 33710 14.34 116 ................. 34055 12.06 122 ................. 34339 19.92 Nov. 14 6 ................. 33458 7.20 6 ................. 33374 11.70 6 ................. 33549 18.96 6 ................. 34110 16.14 6 ................. 34466 13.38 6 ................. 33551 18.54 6 ................. 34105 14.16 6 ................. 33461 18.96 6 ................. 33460 8.10 6 ................. 33373 13.98 6 ................. 34108 12.78 6 ................. 33376 17.76 6 ................. 33375 15.84 6 ................ 33456 17.40 6 ................. 33455 16.74 11 .................. 33627 11.22 11 .................. 33631 15.60 11 .................. 34122 10.98 16 .................. 33652 19.56 26 .................. 33223 19.44 26 .................. 33233 19.44 29 .................. 34160 23.70 30 .............:... 33533 21.60 31 .................. 34175 19.44 31 .................. 34176 21.00 31 .................. 33694 15.36 31 .................. 34173 17.10 31 .................. 33692 17.76 36 .............. 33713 15.84 36 33714 12.06 36 34509 16.14 36 .................. 34507 16,14 37 .................. 33730 13.98 37 .................. 34204 18.96 37 .................. 33724 18.12 43 .................. 33751 15.60 45 .................. 34562 18.96 45 .................. 34563 17.40 45 .................. 34236 12.42 50 .................. 33799 14.04 50 .................. 33800 • 12.78 55 .................. 33808 12.24 55 .................. 33809 17.76 55 ........?......... 33820 14.70 55 .................. 33815 17.04 55 .................. 34566 17.04 66 .................. 34276 11.40 66 .................. 34273 11.88 66 .................. 34576 12.78 66 .................. 34578 15.36 70 .................. 34279 7.20 82 .................. 33389 18.96 85 34595 19.92 94 .................. 34413 9.42 94 .................. 33948 15.60 104 ................. 33874 15.84 104 ................. 33875 10.68 110 ................. 34050 18.54 110 ................. 34331 15.84 120 ................. 34338 14.52 128 ................. 34636 21.06 128 ................. 34637 4.80 158 ................. 34381 10.38 158 ................. 34380 13.50 183 ................. 34007 18.96 190 ................. 34012 18.12 Nov. 24 2 ................. 34099 16.62 4 ................. 33615 13.56 4 ................. 33618 5.70 6 ................. 33552 10.68 ti ................ 34109 6.66 6 ................. 33550 17.76 6 ................. 33457 15.60 6 ................. 34464 9.96 21 .................. 34443 6.66 21 .................. 34153 22.98 21 .................. 33251 8.64 21 .................. 33293 ■ 22.26 21 .................. 34442 25.32 26 .................. 33661 16.14 42 .................. 33742 19.44 42 .................. 34557 8.91 47 .................. 33532 26.22 47 .....:............ 34245 18.54 47 .................. 33335 18.96 47 .................. 33795 10.74 49 34247 21.60 68 .................. 34579 26.22 76 .................. 34591 27.18 78 34299 5.58 99 .................. 34320 19.44 108 ................. 34329 8.10 128 ................. 34343 20.82 132 33901 25.32 137 ................. 33973 16.14 137 ................. 34350 14.52 137 ................. 34647 7.02 137 ................. 3397/ 13.02 137 ................. 33975 13.26 Jlf 137 ...................... 33970 ,2,tl 137 ...................... 33976 137 ...................... 33972 137 ...................... 33974 137 ...................... 33969 137 ................... 34362 $ 137 ...................... 33979 137 ................... 34363 ,j3' 137 ................... 34358 ,*(* 137 ...................... 34352 jrt 144 ................... 33511 j|| 158 ...................... 34655 224 ................... 34301 Nov. 29 11 ...................... 33628 jjd 29 ... . 34490 |;,1* 37 34208 37 34541 37 34553 d 84 ...................... 33856 84 ...................... 33855 101 ...................... 34032 |j,J 137 ...................... 33971 Ja y Skupaj-Total .............. Posojila na certifik^6' j “AA” od 1. novembra novembra 1033. ^ Loans granted to^ }' ^ j ■ insured under Plan & November 1 to NoVp11 1033. v** Dr. št. Št.cert. Lodge A it** No. Cert.No. 4 ...................... 35261 i 9 ....................... 35392 9 35393 18 ...................... 35396 20 ...................... 35397 30 ...................... 35399 30 35430 30 35398 30 ..................... 35347 ,01 J 99 31 35400 |P ^32o 37 !!!"! 35401 37 .. 35402 40 .................. . 35403 101 40 ..................... 35404 i 42 ... 33736 V 47 35405 55....................35281 55 ..................... 34569 70 ..................... 35407 79 35408 82 ..................... 35409 85 .. 35411 85:::::::::::::::::::: 35410 86 ..................... 35412 94 ...................... 35414 103 ..................... 35415 110 ..................... 35416 116 ..................... 35369 118 ..................... 35419 118 ..................... 3541- 118 ..................... 35418 122 .................... 35420 122 .................... 35421 126 .................... 35423 12.6 .................. 3542- 132 .................... 35424 132 .................... 35308 133 .................... 35425 133 35426 144 .................... 3542? 158 .................... 35428 160 .................... 35456 190 ................... 35429 ^42 ^32 & % J* '■ N * S i 5|, *aoi Skupaj-Total ........... • nbfel Plačana posojila M1 0 certifikate med ‘n° in 20. novembrom l(Jo' \e^ Repaid Loans and 11 ut L certificates from C to November 20, 1^°' 5<| Dr. št. „ tnkr 37 33730 33.93 ,33 p|jj 37 34204 37.92 .26 l;,: A 37 33724 55.34 75 # 'fo . 8 43 33751 19.03 ,jj5 ^ .) J« 45 34562 60.48 .38 J)? 45 34563 45.00 <0 H \ ' 45 34236 19.00 ,^4 TVj ^ 50 33790 34.84 ‘6 h ' t Dt, 50 33800 15.67 , fl3 -J L^tij 55 33808 25.24 .46 $ > 'li J 55 33809 35.46 , [t !>< 55 33820 31.19 j.5Ž -J k 55 33815 42.70 ^ ‘J ^ ^ 55 34566 56.17 $5 J k & 66 34276 23.97 $ !J \ ’ 66 34273 8.84 U , \ 0( 66 34576 30.42 ,83 « 66 34578 27.72 ,j6 iAjv 70 34279 15.84 3,^ ■ ; V v1 82 33389 71.81 85 34595 89.24 3 (Nadaljevanje na j k S8s % S* i '■1 n1 I3! |(D li i?" ia in obreati n a ^ ®|c med //,. novembrom ‘novembrom. -7.9.?.?. ®Waljevanje z 2. strani) 344n 26.35 .94 27.29 44.77 1.83 4(5.(50 35.15 ] 44 36.59 34050 18,58 .76 19.34 3433, 39,22 1-60 40.82 >11338 54,74 1.95 56.69 341)36 14,13 .50 14.63 34fi37 16,42 -SO . 16.92 34381 7,71 -24 7.95 »380 9,95 34 9,99 3401)7 16,50 -59 17-09 340 |2 I7-11 .70 17.81 1 S-13 .60 15.73 Nov. 24 33615 48,75 J'74 S0-49 336 i8 63,43 2.26 65.69 33552 18,44 -75 19.19 ':.„a ’6.92 .78 17.70 *33550 28,09 1 00 29.09 ^ 33457 60,84 2-82 (53-(i(i j) *1464 50,57 2-34 52.91 / 34443 44,67 J-37 46.04 ^ ^153 37,fi3 1.34 38.97 ,%! 98-29 3.51 101.80 j 33293 l2,88 1 •" 44.87 * 34442 .«6-06 2.60 58.66 3366, 100-00 3.56 103.56 33742 :3,26 1-36 . 34.62 . 34557 70,48 2.88 73.36 jt 33532 40,58 1-24 41.82 34245 9,54 5.54 125.08 33335 50,00 1-78 51.78 £ 33795 74,71 3.46 78.17 34247 47,18 1-93 49.11 ^579 77'°7 2.75 79.82 52'38 1.61 53.99 93.90 2.88 96.78 "432o 9,45 -69 20.1-1 34329 ?6,07 2.36 68.43 34343 '6,5° .67 17.17 "^Ol 97-50 3.48 100.98 98.94 4.04 102.99 r*35o 27-67 1.13 28.80 %7 ‘4.13 .50 14.63 %7 25'2 2.22 56.48 ■-,45 .51 12.96 11.94 .49 12.43 ;0,°3 1.23 31.26 0,80 .44 11.24 3,01 5.26 118.87 •r-74 .39 13.13 13,92 .50 14.42 lN°v. 29 27,72 1.13 28.85 ,°38 .81 27.18 ,1,83 .78 22.61 ',06 .52 17.58 0,29 .32 10.61 . ,09 .33 8.42 43,02 1.76 44.78 ‘3,ls .54 13.72 -4'98 1.02 26.00 A”! gl. tajnika JSKJ : 19 4) $5« ✓ Sff. / * p DOPISI l0°2.28 $196.21 $5,198.49 !?e gl. porotnega %rUS.K.J. \ ^4-33 ^eiln, n*;0na Celarec proti ^ ^tvu sv. Roka, °ti pr aukeganu, Illinois, . Stv Set^n^u in tajniku L.?-) T)na' V tožbi se nava-1 in f.S * društveni pred-Priv.d',ni^ kršila pravila, A 0r°ča.la, podpisala in ! J0Za f,Prej bolniško na-4) . J% +. ana Franka Barle j Jji CU’ da * bila ista L ’ na n.M.a prel°žena za v r,;tega, ! odnj° sejo in to 1; .A (ji .er Je bil ta čla: V' bo]p'lG °Pravljal v času kSo "ni..^lo. 2.) Da je »1. % n r‘sil° pravila, ker U' \ ,'^a *°s^° predsednika i’1 ^ii ^ ve)iMke krivde, ako «■ in, , ,.°> da sta kršila K temu> da je V vila Je ®lan ; času njegove bo J je razsodil: 1.) i \^iv * ,le član Frank ‘i Nilske '!?ftopka P™ vil F : k •liki in da se mu ni 5 VvSil^ krivica, ker mu \n° Je K-i 0c*sek Jednote \ ‘ K\n[}, 0 tem obveščen. J 1 io >38 n’Sko Mporo M, 5 1 tru,| ' Pr6j, za bolezen Sm SlJ0’V °ZnaČenem času y ^'k, i a so društveni .*/ »V^Skn!1^ in druŠtv° i' t’4i k S0 vkot Predano Ji IVN, (,a stirimi glasovi ’ka . s_e društvenega •' z 2aiv',rdka društvo % H Je 1,Slliškim ukorom. V’ (*a se obtoženim ^ ~ ^an ’ Rose Svetich Cleveland, O. Tem potom poživljam članice društva “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ, da se gotovo udeležijo glavne letne seje, ki se bo vršila 21. decembra. Seja se bo vršila v Knavsovi dvorani na vogalu E. 62d St. in St. Clair Ave. in se bo pričela o polu osmih (7:30) zvečer. Seja 21. decembra bo zelo važna, ker bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1934 in ukrepati še o drugih važnih zadevah, ki spadajo v področje letne seje. Važno je, da pridejo na to sejo vse članice, da si izvolijo odbornice, ki jim bodo po volji, in osvojijo druge važne sklepe glede poslovanja, kakor bo želela večina, da ne bo potem vzroka za kakšno oporekanje. Večkrat se zgodi, da se prerekajo glede društvenih zaključkov članice, ki niti na društvene seje ne pridejo, kar nikakor ni pravilno. Po seji bomo imele malo zabave in nekoliko okrepčila. Pridite torej vse in privedite s seboj tudi svoje prijateljice. Sedaj se bomo po vsaki društveni seji malo pozabavale. Glavni odbor je razpisal lepe nagrade za pridobivanje novih članov in članic v oba oddelka in nekatera društva vodijo živahno kampanjo, da povečajo število svojega članstva pred zaključkom eta. Drage sestre, vpišite tudi ve vaše prijateljice v naše društvo! I11 ne odlašajte vpisati vaših otrok v mladinski odde-ek našega društva. Naša JSKJ vam tozadevno nudi boljše po-oje kot vsaka zavarovalninska družba. Tu se plačuje samo 15 centov NA MESEC in še po večkrat v letu je ta asesment opuščen. Zaupajte svoji organizaciji prej kot tujcem. Saj svojo organizacijo upravljamo mi sami potom konvencij in na konvencijah sprejetih pravil in glavnega odbora, ki je tudi izvoljen od konvencije. Pravila svoje organizacije imamo v slovenskem in angleškem jeziku, da jih vsak lahko razume. Sestrski pozdrav,! — Za društvo št. 137 JSKJ: Mary Bradač, tajnica. ne in novoletne praznike vsem glavnim odbornikom in vsem članom in članicam J. S. K. Jednote. Anton Tratnik, član društva šl. 28 JSKJ. ! i ; Ely, Minn. Članice društva “Severna zvezda,” št. 129 JSKJ, ki imajo vpisane otroke v našem društvu, poživljam, da .jih privedejo v Narodni dom 25. decembra ob sedmi uri zvečer. Tja bo prišel Miklavž in otroke obdaroval, najprej bo zabava za otroke potem pa tudi za odrasle. Vabljene so vse članice društva “Severna zveda,” da se te prireditve gotovo udeležijo. Vabljeni so k posetu te prireditve tudi drugi člani in članice JSKJ in sploh vsi Slovenci in Slovenke iz mesta Ely in okolice.—Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem članom in članicam J. S. K. Jednote!. Frances Kosehak, predsednica dr. št. 129 JSKJ. četek bo ob sedmi uri zvečer. Vstopnina za odrasle bo samo 20 centov. Po igri bo pevski zbor zapel še par lepih naših pesmi. Nazadnje bo prišel pa še stari Miklavž, katerega so poklicala naša društva, da bo obdaroval naše male. Vsi pripeljite tisti večer svoje otroke s seboj, brez ozira h katerim društvom spadate! Večer 24. decembra bo za nas vse pravi bratski večer. Dobiček je namenjen za Slovenski dom, kateremu skušajmo po svojih močeh pomagati. K sklepu želim v imenu pevskega društva vsem članom in članicam vesele božične in novoletne praznike. Frank Kramar. Pittsburgh, Pa. Odborniki in člani društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ se pridno pripravljajo, da dostojno sprejmejo in podvorijo cenjeno občinstvo iz Pittsburgha in okolice ob priliki banketa našega društva št. 26 JSKJ. Po vseh predpripravah, ki so v teku, se lahko sodi, da bo letošnja prireditev prekosila vse prireditve prejšnjih let. Da je naše društvo v naselbini na dobrem glasu, ni treba še posebej poudarjati, zato so bile pa dozdaj tudi vse naše prireditve prav dobro obiskane. V našem društvo so zastopani tudi vsi mogoči poklici, kot: doktorji, odvetniki, duhovniki, pogrebniki, mehaniki, strojniki k r o j a č i, čevljarji, “molderji,” “karmekarji,” mizarji, groceri-sti, mesarji, restavraterji, lastniki raznih drugih trgovin itd. In kadar se vsa taka družba sestane, ni vrag, da bi bilo človeku dolgčas, posebno še, če je na razpolago taka dobra kapljica, kakršno nam vsako leto pripravi naš mojster France Oblak s svojo moderno stiskalnico. Kakor vsako leto, bo tudi letos na Štefanovi prireditvi navzoč Santa Claus, ki bo obdaril vso navzočo mladino, brez ozira na to, če spada k našemu društvu ali ne. Igrala bo “Kentucky Mountaineers” godba, ki garantira plesaželjnim vesele polke, valčke, “jazz” in vse, kar si bodo poželeli. V imenu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ se zahvaljujem cenjenemu občinstvu za vso prejšnjo oziroma dosedanjo naklonjenost. Društvo se priporoča tudi letos za tako številen poset. Torej, na svidenje na Štefanov večer 26. decembra, na banketu društva št. 26 J. S. K. J.! Pa srečne in vesele božične praznike in zadovoljno ter uspešno novo leto 1934! — Za društvo št. 26 JSKJ: Joseph Sneler, predsednik. Buhl, Minn. ZAHVALA.—Tem potom se zahvaljujem J. S. K. Jednoti za tako hitro izplačilo smrtnine po moji pokojni soprogi Frančiški Bambič. Priporočam vsem o-nim, ki še niso člani JSKJ, da pristopijo, dokler so še zdravi in mladi, ker smrt ne izbira, ampak pobira stare in mlade. Naša J. S. K. Jednota plačuje točno bolniške podpore, odškodnine in smrtnine natančno kot določajo pravila, če se le prizadeti ravnajo po pravilih. Prav gotovo ni nobene boljše slovenske podporne organizacije v Ameriki kot je J. S. K. Jednota. — K sklepu želim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. Anton Bambich. Barberton, O. Miklavžev večer za člane mladinskega oddelka samostojnega društva “Domovina” bo prirejen v četrtek 21. decembra.' Prireditev, ki se bo vršila v dvorani društva “Domovina,” se bo pričela ob sedmih zvečer. Mary Hiti, tajnica Gospodinjskega kluba. Ely, Minn. Vsi člani in članice društva sv. Barbare, št. 200 JSKJ so prošeni, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 24. decembra ob 9. uri zjutraj. Posebno mladina je vabljena, da se udeleži te seje in si ustanovi svoj športni klub. Društvo št. 200 JSKJ bo klubu finančno pomagalo; odbor pa si bodo člani kluba' izvolili izmed sebe. — Za društvo št. 200 JSKJ: John Otrin, tajnik. Diamondville, Wyo. Z delom gre zadnje čase tu pri nas' nekoliko na boljše. Seveda, nihče ne more reči, koliko časa bo to trajalo, ker dandanes ni nikjer na svetu nič stanovitnega. Svet se tako hitro suče, da menda sploh ne moremo vedeti, da-li stojimo na glavah ali na nogah. Upajmo, da bo enkrat drugače in sicer boljše. Star pregovor pravi, da za dežjem je še vedno sonce sijalo in tako smemo upati, da bo sonce posijalo tudi nam delavcem, ki se na en ali drugi način trudimo za eksistenco. Preskuš-nja je bila dolga in trda, torej je zdaj gotovo že čas, da se razmere obrnejo na boljše. Boljše gospodarske razmere v deželi bodo ugodno vplivale tudi na stanje in napredek JSKJ. — K sklepu želim vesele božič- Barberton, O. Tem potom vabim člane in članice društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila dne 24. decembra. Seja se bo vršila v spodnjih prostorih, kakor po navadi vsako leto, in se bo pričela ob eni uri popoldne. Asesment bom začel pobirati takoj po dvanajsti uri. želeti je, da se te seje članstvo udeleži polnoštevilno, kajti to bo glavna letna seja, na kateri se voli društveni odbor za prihodnje leto in se u-krepa še o drugih važnih zadevah. Člani imajo zdaj priliko, da si izvolijo društvene uradnike, s katerimi bodo zadovoljni, da ne bo potem vzroka za kritiziranje, da so uradniki zanič. Člani naj torej pridejo na sejo in ukrenejo vse tako, kot se jim zdi najbolj prav, ne pa se potem doma za pečjo jeziti, da bi to ali ono moralo biti drugače. Prosim, tudi člane, da točno plačajo svoje tekoče asesmen-te in, kateri kaj dolgujejo, naj skušajo kolikor mogoče poravnati stare dolgove. Ako dobi novi tajnik v roke knjigo, v kateri mrgoli dolgov, mu je tudi težko voditi račune v lepem redu. — K sklepu želim vesele božične praznike vsem glavnim uradnikom in vsemu članstvu J. S. K. Jednote. Anton Žagar, tajnik društva št. 44 JSKJ. lobri naprednjaki, pa naj se gre za eno ali drugo dobro *tvar. Cenjeno slovensko občinstvo v Pittsburghu in okolici je torej vabljeno, da se v obilem številu udeleži zabave, katero priredi društvo sv. Štefana, št. 26 ISKJ na Štefanovo, to je 26. decembra o polu osmih (7:30) zvečer v Slovenskem domu. Zabave bo dovolj za starejše in za mladino, da si bomo lahko izbirali. Postrežba obeta biti v vseh ozirih izborna. Vstopnice za osebe nad 16 let stare bodo po 40 centov. Kot član društva sv. Štefana in kot glavni uradnik vabim na to veselico tudi glavne,uradnike JSKJ, posebno tiste, ki živijo v bližini mesta Pittsburgha. Veselilo nas bo vse skupaj, ako pridejo ta večer med nas. Še posebej bi me veselilo, če bi se te prireditve udeležil naš glavni predsednik sobrat Paul Bartel, da bi videl kakšne srne imamo v Pennsylvaniji. John Balkovec, član društva št. 26 in gl. uradnik JSKJ. Virginia, Minn. Tem potom uradno naznanjam vsem tistim članom društva sv. Štefana, št. 164 JSKJ, ki se niso udeležili letne seje 11. decembra, da je bilo sklenjeno, da se v letu 1934 vršijo mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu, ob dveh popoldne, v navadnih prostorih. Dalje je bilo sklenjeno, da se morajo člani udeležiti pogreba vsakega umrlega člana našega društva. Clan, ki se ne bi udeležil, plača en dolar v društveno blagajno. Prosim, da si članstvo našega društva to zapomni, da ne bo potem kakšnega prerekanja. Sklenjeno je bilo, da tajnik ne sme vzeti asesmenta od člana, ki bi se branil plačati dotično globo. Vse nadeve, ki so prišle na razpravo na letni seji, so se reševale mirno, bratsko in dostojno. Sobratje so upoštevali lepe besede našega predsednika, da se moramo ravnati lepo po pravilih, pa bo prav za vse. Lepa beseda lepo mesto najde, seja se je v lepem redu in sporazumu završila in člani so se razšli kot pravi bratje, jasnih in veselih obrazov. Upam, da mi sobrat urednik oprosti, da na željo članstva objavim v tem dopisu tudi imena društvenega odbora za leto 1934, ki je sledeč: Marko Str-benc, predsednik; Matt Kreps, podpredsednik; Frank Novak, tajnik; Martin Stukel, blagajnik ; Mary Verbich, organizatorica ; Anton Matko, Matt Verbich in Mary Kreps, nadzorniki. Tajnik je obenem bolniški načelnik. Člane našega društva prosim, da bi se v prihodnjem letu malo bolj številno udeleževali društvenih sej. Obenem priporočam, da skušamo za prihodnjo sejo, ki se bo vršila 14. januarja, pridobiti vsaki vsaj enega novega člana za odrasli ali mladinski oddelek. — K sklepu želim vesele božične in novoletne praznike vsem glavnim odbornikom in vsem članom in članicam J. S. K. Jednote, in ostajam, z bratskim pozdravom, Frank Novak, tajnik društva št. 164 JSKJ. vzočega kot ustanovitelja društva in dobrega člana ter uradnika. Na decemberski seji so bili naši člani jako navdušeni in dobre volje. Skoraj nisem verjel, da ima naše društvo take fine člane. Ko sem pri točki v prid društva omenil depresijo, ki je požrla našo društveno blagajno, sem priporočal, da bi se priredila kakšna mala zabava, za katero naj bi člani potrebno blago prispevali po svojih zmožnostih. Na ta način bi društvo morda napravilo nekaj dobička, da ne bi bilo treba naklad, ki najbolj obtežijo člane. Članstvo je z velikim navdušenjem odobrilo sugestijo. Sobrat tajnik je pa pristavil, da bo najboljše, da se takoj zapiše, kaj in koliko namerava kateri članov prispevati za prireditev zabave. Tako se ,je zapisalo okrog 20 galon ohijske kapljice, ena potica, velika kot bušelj ali staro-krajski mernik, ena šunka od največjega ščetinca v državi Ohio, ena pečenka, tri ameriške čevlje dolga itd. Eden članov je obljubil velikega petelina, ki naj bi nas spominjal, da bodi predsednik vedno tako dobre in razigrane volje med člani, kot je petelin med svojo družino na domačem dvorišču. Noben navzočih članov ni odrekel kakšnega prispevka za društveno zabavo, z izjemo treh pečlar-jev, ki so pa obljubili po najboljši možnosti pospravljati podarjene predmete na društveni zabavi. Po mojem mnenju je naše članstvo povsod dobro, samo z lepo besedo je treba priti na dan in apelirati na njih dobra srca in društveno zavednost. Tudi javna pohvala je na mestu, da javnost vidi in zna upoštevati delo in požrtvovalnost za društvo. V društvu naj vlada pravo bratstvo in vseh verskih ali političnih prerekanj ali opazk se je treba ogibati. To po navadi največkrat povzroči razdor in slabo voljo pri društvu. Vsakemu članu se morajo pripoznati pravice, ki mu gredo po pravilih, in če je kdo po krivici prizadet, se je treba potegniti zanj. Moja iskrena želja je, da se društvo v vseh ozirih ravna po pravilih, da se nikomur ne dela krivice, da se v društvo ne zanaša nikakih prepirov političnega ali osebnega značaja in da smo napram drug drugemu res kot pravi bratje in sestre. Na seje in prireditve takega društva bodo člani z veseljem prihajali, društvo si bo pridobilo in ohranilo lep ugled in bo napredovalo. Bratje in sestre, naše društvo “Krasni raj,” št. 160 JSKJ je lahko najlepše in najboljše društvo v naši organizaciji, samo če mi hočemo. Vse je odvisno od nas. K sklepu pozdravljam vse članstvo društva št. 160 JSKJ in želim vesele in srečne božične in novoletne praznike. Frank Stemberger, predsednik za leto 1934. sel obraz, pa naj bo v Ameriki ali v Jugoslaviji. Kdor gre dandanes tu na zabavo, mora znati moderne plese, sicer bo sedel pozabljen v kotu kot lipov štor. Zaradi tega priporočam vsem tistim, ki nameravajo priti sem začasno ali za stalno, če nameravajo kaj po zabavah hoditi, naj se prej tam nauče moderno (to je po ameriško) plesati. Tukajšna dekleta rada plešejo tudi z bolj postarnim Američanom, samo če zna po ameriško moderno plesati. Nerodno pa je, če se človek ne zna moderno vrteti, ker le redko se naleti na mlajšo plesalko, ki bi se znala po starem vrteti. To velja tako v mestu kot na deželi. O tem sem se prepričal, ko sem bil na Martinovo nedeljo na žegnanju na Igu. Bilo je veselo in zabavno kot v tama-lih nebesih, toda pri vsem tem sem postajal vedno bolj nezadovoljen ter sem jo mislil kar domov ubrati. Končno sem se skorajžil in z nekako jezo vprašal godca, če ne zna nobenega valčka ali polke zaigrati. Mož mi je odgovoril, da bo poskusil, in je res zaigral staro polko. Zdaj sem bil pa jaz v zadregi, ker nisem vedel, da-li bom mogel dobiti plesalko, ali se bom moral kar sam vrteti po stari melodiji, ki dandanes ni več v modi. K sreči mi je vendar ena pomežiknila, češ, da zna še po starem plesati, in potem sva se vrtela pozno v noč. To povem v ravnanje tistim, ki nameravajo priti semkaj na krajši ali daljši obisk in se hočejo zabavati. V prvi vrsti naj ne hodijo s praznimi žepi, ker s tako družbo ni zabave nikjer. Potem pa, če se hočejo po veselicah vrteti, morajo znati moderne (ameriške) plese. Sicer bodo sedeli pozabljeni v kotu. Letošnje leto je bilo v Sloveniji slabo kot že dolgo ne. Posebno pa smo bili prizadeti tu v ljubljanski okolici, kajti deževalo je kar naprej. V celem letu smo imeli samo 45 dni lepo vreme. Vsi drugi dnevi so bili deževni in osemkrat smo imeli prave poplave. To ne samo tu na “morostu,” ampak skoro po vsej Sloveniji. Te velike povodnji so marsikje uničile vse pridelke. Opisoval tega ne bom, ker so o tem obširno poročali tudi slovenski časopisi v Ameriki. Potrdim le, da vse, kar je bilo glede teh poplav svo-ječasno poročano v Novi Dobi, je popolnoma resnično in ni nič pretiranega. Zaradi tega priporočam tistim ameriškim rojakom, ki imajo tu svoje sorod-Inike, kateri so bili po poplavah prizadeti, da jim po svojih močeh pomagajo, ker so v resnici usmiljenja in podpore vredni. Kot razvidno iz Nove Dobe so se aktivnosti gotovih nahujskanih elementov polegle. Dobri in pošteno misleči člani kmalu uganejo, kaj se skriva za navi-navidezno nedolžnimi ali s pavjim perjem naprednosti okrašenimi predlogi. Ce vidijo, da je nekje sama osebnost in maščevalnost zavita v ovčje oblačilo raznih reform, si navadno mislijo svoje in takim nepotrebnim reformam enostavno hrbet obrnejo. Nečedne nakane na ta način utonejo v mlakuži lastne nezmožnosti. Nobena pravila še niso vsem ugajala in nobena ne bodo, pa naj bi jih sestavili učenjaki svetovne slave. Za večino dobrih članov pa povsem odgovarjajo pravila, ki jih sestavijo redne konvencije. Izpremembe v medkonvenčnem času se torej delajo le v res nujnih slučajih, povzročenih po nenadnih splošnih izpremem-bah. Veseli me, ko čitam in izpre-vidim iz Nove Dobe, da se sedanji glavni odborniki zavedajo svojih dolžnosti. Ne sede samo na svojih stolčkih, ampak se v resnici trudijo za napredek Jednote. Isti odmev je videti (Dalje na h airam/ Sharon-Farrell, Pa. Slovenski delavski dom bo obdrževal svojo glavno ali letno sejo v nedeljo 24. decembra. Pričetek seje bo ob eni uri popoldne. Vsi člani so vabljeni, da se omenjene seje gotovo udeležijo. Nikar naj ne pripustijo, da bi samo nekateri odločevali v tako važnih poslih kot so v Domu. Na večer v nedeljo 24. decembra bo pevski zbor priredil igro v korist Slovenskega doma. Igra je prirejena za našo mladino in se imenuje “Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.” Za Pittsburgh, Pa. Lepa beseda lepo mesto najde, to je stara resnica. Dva prijatelja sta se v nedeljo pogovarjala v Slovenskem domu na 57. cesti, pa je Jože vprašal Matijo, če bo še kakšna veselica ali zabava v Slovenskem domu pred novim letom. “Seveda bo,” je odvrnil Matija, “ali ne veš, da bo društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ priredilo svoj letni banket na večer 26. decembra in da bodo pri tisti priliki obdarovani tudi otroci, ki spadajo k društvu sv. Štefana, pa tudi drugi, ki bodo navzoči!” Tisti pogovor se je razvijal naprej in Matija je Jožetu povedal marsikaj o društvu sv. Štefana, št. 26 JSKJ, na primer, kako je agilno na društvenem polju, koliko je pridobilo novih članov v tem letu in kako dobro se vedno obnesejo njihove veselice. Na vprašanje, kako da to društvo vedno napreduje, medtem ko eno ali drugo rajši leze navzdol, je Matija pojasnjeval, da je to največ odvisno od društvenih urad-nikoV. To društvo ima agilne uradnike, fine možake, ki so pri vsaki prireditvi med prvimi zraven. Povsod se izkažejo kot Cleveland, O. članom in članicam društva “Krasni raj,” št. 160 JSKJ se tem potom zahvaljujem za zaupanje, katero so mi izkazali z izvolitvijo. Škoda, da prejšnjega predsednika ni bilo na glavno sejo. Bil je vedno dober član našega društva. Leta 1932 je pustil društvu vso letno plačo v znesku $15.00 in je še dodal v gotovini $3.00, kar je pomenilo za društvo $18.00. To je vsekakor lep dar in prejšnji predsednik, sobrat Frank Volk, zasluži javno priznanje. Zdaj imam jaz njegovo delo, toda pri prvi seji društva bi ga želel videti na- Ljubljana, Jugoslavija Prepričan sem, da me nekateri obsojajo, češ, da sem čisto pozabil na Ameriko in na moje tam živeče prijatelje in znance. Toda ni tako, kajti skoro ni dneva, da se ne bi spominjal mojih dobrih prijateljev v Ameriki. Sedanje življenje tu je nekaj čisto drugega, kot je bilo nekdaj, pa naj si bo glede zabav ali v prosvetnem oziru. Zaradi tega se človek, ki je bil vrsto let odsoten iz domovine, počuti od povratku popolnoma tujega. Vse mu je tuje in nikjer ne najde več starih šeg in navad nekdanjega življenja. Ako bi v Ameriki rojena mladina semkaj prišla, bi se v gotovih ozirih.lažje privadila sedanjih tukajšnih razmer, kakor pa starejši, ki so bili tu rojeni. Seveda, razume se, da kdor pride s praznimi žepi sem, se tudi ne bo zlepa privadil. Prazen žep spremlja vedno ki- J “J'fo'Vci Doba” V GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J? Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Sarodniva za člane 72c letno; za nečlana $1.50; ta inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising ratea oo agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VSAK PO SVOJE VOL. IX. NO. 50 (Nadaljevanje s 1. strani.) nik Swanson pa doma. Pretekli teden je predsednik Roosevelt osebno obiskal vse tri omenjene bolnike. Meseca decembra je tudi v Washingtonu mnogo dela, zato se je menda predsednik postavil za bolniškega obiskovalca, da se p r e p r i č a, če so fantje res bolni ali samo simulirajo. * Bogovi naj- nas očuvajo vojne v tem času; kaj bi počeli zdaj, ko sta vojni in mornariški tajnik na bolniški listi! * V tej koloni se nekako najlažje pomenim s člani in drugimi čitatelji. V uredniških in drugih člankih mora Človek nastopati kot govornik ali predavatelj ; to pa nisem in nikoli, ne bom. Prisiljena reč pa ni no-aena kaj prida, še repa ne. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s prve strani) se je pozneje v velikih skrbeh zglasila žena trgovca Schwar-za iz Bačkega Gradištva, ker se ji je ročna • torbica na poti domov odprla in je šlo 10,000 Din po vetru. Izvoščka sta dobila najdenino vsak po 200 Din. Na svetu so le še pošteni ljudje. Sezonske misli Božični pozdrav “mir ljudem na zemlji” se sliši v teh časih skoro kot norčevanje ali kot trpka ironija. Mnogi narodi sveta se gledajo sovražno in se pripravljajo na vojno. Drugi narodi, tudi najmiroljubnejši, se oborožujejo, ker se boje, da jih zadene usoda predvojne Belgije. Saj smo čitali, da je celo miroljubna Švica določila velike vsote za oborožitev, da bi mogla ohraniti svojo nevtralnost v preteči vojni med njenimi sosedami. In vendar bi narodi lahko živeli kot dobri in zaupni sosedi drug poleg drugega, če bi njihovi voditelji hoteli nekoliko poslušati zdravo pamet.^ Več tisoč milj dolga meja med Zedinjenimi državami in Canado je v vojaškem oziru čisto nezavarovana in približno isto velja za mejo med Zedinjenimi državami in Mehiko. Vse vojne izvirajo iz pretirane sebičnosti in grabežljivosti, zato nobena vojna ne more prinesti narodom trajnega blagostanja. V vojni izgubijo vsi, zmagovalci in premaganci. To je dovolj jasno dokazala zadnja svetovna vojna. V tej deželi se je dolga leta vršila gospodarska vojna, to je vojna med delom in kapitalom. Izzvala jo je sebičnost in grabežljivost kapitala. Pri tem so največ trpeli delavci, brez "ozira na to, če so se za eksistenco borili v tovarnah, rovih, trgovinah, pisarnah ali na poljih. Končno pa je poguben vpliv te vojne dosegel tudi kapitalistične trdnjave, ki so se pričele rušiti v silni gospodarski depresiji. Danes se liahaja dežela v nekakem prehodnem stanju, ki sliči premirju in mirovnim pogajanjem. Rekonstrukcijsko delo, ki ga vrši vlada potom različnih “administracij,” gre za tem, da se prevelike diference med delom in kapitalom po možnosti odpravijo in da se bogastva in dohodki dežele boi j.enakomerno razdelijo. V koliko bodo ta “mirovna pogajanja” uspela, bo pokazala bodočnost. Gotovo pa je eno, namreč, če bodo merodajni činitelji delavce, ki tvorijo ogromno večino prebivalstva, odpravili z drobtinami, ne bo v deželi trajnega miru in blagostanja. Mi vsi si želimo miru, ne sicer tistega mrzlega zimskega miru, ki povzroča mrtvilo, ampak živega miru, ki izhaja iz plemenitosti in enakih temeljnih pravic za vse in ki se izraža v veselju do konstruktivnega dela in v prijateljskem tekmovanju za dosego dobrin, koristnih in dostopnih vsem. Tak mir, ki omogoča aktivno delovanje v korist vseh, pa more vladati le tam' kjer je izločena vsaka sebičnost. Nobena organizacija, naj bo mala ali velika, ne more uspevati, če jo razjedajo spori, ki izhajajo iz osebnosti in sebičnosti. Naša J. S. K. Jednota se sme šteti za srečno, da nima sporov resnega značaja niti pri posameznih društvih niti v organizaciji kot celoti. Male spore ali nesporazume, ki se pojavijo tu in tam, reši naše članstvo inteligentno in bratsko, da ne povzročajo niti trajne trpkosti niti škode. Ako ljubimo našo organizacijo, ako ji želimo ohraniti dober ugled in ji zasigurati pogoje za napredek, ne dopustimo, da bi se v njej razkošatile osebnost, sebičnost in nestrpnost. Bratstvo, poštenost, medsebojno zaupanje in plemenito tekmovanje v vsem, kar nas more napraviti boljše sobrate in sosestre in boljše člane človeške družbe, naj bodo naše vodilne zvezde. Na ta način bomo kot bratje in sestre po J. S. K. Jednoti najlepše prispevali in pomagali k uresničenju sezonskih voščil za mir, bratstvo in srečo. CVETKO GOLAR: GOZD POZIMI Zdaj ni v gozdu belih šmarnic, pesem kosova iz smrečja ne zveni, taščica samo kot rdeč plamenček na temno-zeleni brini nežno tli. Snežne plašče bori so oblekli, in device, trumo brez, objema mraz, o. kako je tiha gozdna jasa, kjer pod jelkami se vije ozka gaz. Zdrave, bele sestre, tihi bratje, naj ledena zima sope ostro v nas, ali na viharjih zlatih plava pomlad s soncem, rožami od juga v vas. Mlada pastirica v gozd me spremi, češnjev venec cvetel v njenih bo laseh, pred oltar ljubezni mu pokliče kot srebrni zvonček njen veseli smeh. Kadar pišem to kolono, se mi zdi, kot bi čisto neformalno sedel v družbi prijateljev, s katerimi se pogovarjam o dnevnih dogodkih in katerim pripovedujem včasi kaj resnega, včasi kaj informativnega, včasih kaj šaljivega, včasi pa tudi kaj takega, ki ni niti eno niti drugo,, ampak takorekoč za nikamor. Pa je že tako; nekaj je treba govoriti, da se družbi od dolgočasja ne zdeha, in nekaj je treba napisati, da se napolni zevajoča kolona. V tej sezoni prihaja do posebnega izražanja prijateljstvo. Prijateljstvo smatram za najlepšo stvar na svetu; brez iste ga bi življenje-ne bilo vredno svojega imena. Seveda, jaz mislim pravo prijateljstvo, ki ne izhaja iz sebičnosti in ki ne zvodeni pri vsaki skledi leče. Midva s srečo si nisva nič kaj posebno na roke, toda v enem oziru ji moram biti hvaležen: naklonila mi je obilico prijateljev. Mnogo teh prijateljev osebno poznam, mnogih pa nisem še nikoli videl. To prijateljstvo se izraža na tolikq različnih načinov, da jih je nemogoče navesti. Navedem naj le nekatere. ■ Prijazna kartica, poslana s potovanja ali od veselega omizja; ton zaupljivosti in iskrene vljudnosti v pismu uradnega ali službenega značaja; navadnemu dopisu ali sličnemu dokumentu pripisan osebni pozdrav, prijateljska ali šaljiva pripomba itd. Na videz so to brezpomembne malenkosti, v resnici pa niso. Za vse take in slične izraze prijateljstva in naklonjenosti sem tako hvaležen, da ne morem povedati niti zapisati. Ce sem utrujen, me taka malenkostna pozornost poživi kot čaša legalnega vina ali rakije (ali mleka, kadar sem skregan z želodcem) ; v vročini pasjih dni mi je kot hladilna sapica od jezera; v mrkih zimskih dneh mi je kot sladek nasmeh pomladi. Pri vseh skrbeh, naporih in neprijetnostih se mi zazdi življenje lepo, kot pravljičin vrt v deveti deželi. Kar težko mi je včasi in dolžnika se čutim, ker se ne morem za vsak tak ali sličen izraz prijateljstva vsakemu posebej zahvaliti, osebno ali pismeno. Naj mi bo torej dovoljeno na tem mestu izraziti prisrčno zahvalo vsem skupaj in vsakemu posebej! Živimo v sezoni pošiljanja božičnih daril. Meni ni mogoče, da bi vsem mojim znanim in neznanim prijateljem poslal materialna darila ali vsaj- voščila v obliki drobnih kartic. Sprejmejo naj torej kot sezonska darila izraze moje iskrene hvaležnosti in prijateljstva. In najlepši sezonski dar, ki mi ga morejo dati moji prijatelji, bo v tem, da mi ohranijo svojo naklonjenost in prijateljstvo še za v bodoče. Sicer pa ne smete misliti, da hočem imeti vse zase. Vsak naj skuša biti dober prijatelj tistemu, katerega smatra za Oživel, ko so ga spuščali v grob. V Bugojini pri Banja Luki je obolel kmet Jovo Gačič, star 45 let. Imel je neko čudno bolezen in zdravniki niso vedeli, kaj mu je. Za to boleznijo je Čačič umrl. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Ko so ga spuščali v grob, je eden izmed pogrebcev slišal trkanje iz notranjščine krste. Krsto so potegnili iz groba in jo odprli, v njej pa zagledali Jova živega. Nastal je grozen strah in ljudje so zbežali na vse strani. Jovo je čudno gledal okoli sebe in naposled veftdarle enega pogrebca doklical in mu komaj dokazal, da ni mrtev. Ko je prišel domov, je našel vrata zaklenjena. Kogarkoli je srečal, vsak se ga je zbal in pobegnil. Preteklo je več dni, preden so mu verjeli, da ni vampir. Šele potem so ga pustili v domačo hišo. (Nadaljevanje lz 1. strani) dolg več manjših evropskih držav. Nekaj malega so plačale: Češkoslovaška, Velika Britanija, Italija, Latvija in Lit-vinska. GRŠKI MINISTER notranjih zadev je obvestil Samuela In-sulla, bivšega ameriškega uti-litetnega magnata, da bo moral do 31. decembra zapustiti Grčijo. Insulla, ki je pobegnil na Grško, so skušale ameriške oblasti dobiti nazaj v to deželo, da ga postavijo pred sodišče zaradi poloma znane Insullove korporacije, ki je stal ameriško ljudstvo par milijard dolarjev. Dvakrat je grško sodišče odklonilo izročitev Insulla ameriškim oblastim, nakar je ameriška vlada izjavila, da smatra pogodbo za medsebojno izročevanje zločincev med Zedinjenimi državami in Grško za neveljavno. Zdi se, da je Grški postalo žal, da se je zamerila mogočni ameriški republiki, zato namerava Insulla pognati iz dežele. Pogreb ciganskega umetnika. Nekdaj po vsem Balkanu proslavljenega ciganskega prima-ša Jovo Jareta, ki se je na starost reven in bolan zatekel v revno kolibo beograjskega predmestja Jatagan Mali, smrt ni pustila dolgo čakati. Jovo Jare je nastopil svojo zadnjo pot, na kateri ga ni spremljal nihče od tisočerih, ki so uživali ob (livnih zvokih njegove violine. Pač pa so prihiteli k pogrebu vsi cigani iz Beograda, mnogi pa tudi od daleč. Ciganke so sple-tele iz najlepših krizantem en sam venee, ki pa je bil tako velik, da je na široko in visoko pokril vso krsto. Ciganski godbeniki so obkolili kolibo, v kateri je Jovo ležal že v krsti, ter svirali veličastno Beethovnovo žalno koračnico. Svirali so tudi med potjo na pokopališče, kjer se je eden od njih od pokojnika poslovil tudi s kratkim, globoko čutečim govorom. Hudiča je videl. Pri Snarju v Kovorju so žgali žganje in pri pokušanju je bila zbrana večja družba, v kateri je bil tudi neki čevljarski pomočnik iz Bistrice. Kupica se je vrstila za kupico in alkohol se je prijel mladih glav. Precej pozno se je dvignila mlada družba in čevljarski pomočnik jo je mahnil s svojim prijateljem proti Hudemu. Toda žganje ima svojo moč. Namesto proti Hudemu je šla pot proti Bistrici. Kdaj se je zgubil prijatelj, čevljarski pomočnik še danes ne ve, le to vedo povedati, da je prišel proti 23. ’ uri ves prestrašen in zmeden domov, zaklenil vsa vrata, zadelal ubite šipe v oknih in neprestano ponavljal, da je videl hudiča. Siromak je bil ves iz sebe domači pa tudi. Ker se le ni pomiril, so poslali v skrbeh po zdravnika in duhovnika. Oba sta prišla, da bi pomagala pregnati strahotne vtiske o srečanju s hudičem. Zravnik ga je takoj prepoznal in zapisal uspavalno sredstvo. Drugi dan je bil čevljarski pomočnik spet na nogah, pravi pa, da žganja ne bo več pil. Prijatelja so našli v nekem obcestnem jarku, kjer je prav mirno spal- Kakor pravijo, je nesrečnik videl hudiču n' u in vsem članom in članicam v obeh oddelkih JSKJ 'v praznike ter srečno in zdravo novo leto. . Anton Zbašnik, gluv)>l * * * .$4 Vsaj za sto procentov več veselja za božič kot tisoč procentov več sreče v, letu 1934. kot jo je bilo v želim celokupnemu članstvu J. S. K. Jednote. ' Louis Champa, glavni * * * . r dotM Prav vesele božične praznike ter zdravo in *a( # leto želim vsemu članstvu in vsem prijateljem J. S- John Kumše, predsednik nadzorn&011 ,*•. * * * . .. C'h Prav vesele in zadovoljne božične praznike ter s p ^ lo« novo leto želim vsem glavnim in porotnim odboru1, nici, vsem od,bornikom in odbornicam krajevnih di članstvu J. S. K. Jednote. Naši J. S. K. Jednoti P ^ . se število njenega članstva izdatno pomnožilo v l^u John Balkovec, II. glavni nl * C Chrjt eitl ^ei s it: '% ■ c e beti The, .“»gst Si S v ngst ^ be< !of > or Vr hil] UtJgst cotnti % % t *y. , 'Ss 'žajj < !l>th( the ] So IZ DRŽAV Massachusetts, New York in Connecticut poročajo, da se sive veverice v velikih čredah selijo v smeri proti jugozapadu. Kaj je vzrok tega velikega veveričjega preseljevanja, nihče ne ve. CHARLES A. LINDBERGH in njegova soproga sta se iz Južne Amerike vrnila v Zedinjene države. Na letalskem potovanju z inozemstvu sta se mudila okrog šest mesecev. vrednega. V pravem prijateljstvu je toliko sreče, da jo je dovolj za vse. A. J. T. NEVERJETNO se sliši, da oseba, ki ima denar vložen na kaki banki, pozabi na vlogo. V resnici se pa taki slučaji pogosto dogajajo in ponekod, kot v državi Ohio, pripade denar državi, ako se v teku petih let po obvestilu nihče ne oglasi zanj. V Clevelandu je pred meseci likvidirala Union Trust banka in vložniki so dosedaj iz likvidacije dobili izplačanih 3G procentov na svoje vloge. Večina vložnikov je ponujene vsote dvignila, toda še vedno je nad 82,000 vložnikov, ki se niso oglasili za denar, ki njim pri- pada. Skupna vsota tega ne-dvignjenega denarja znaša o-krog $2,800,000. Posamezne vloge so v splošnem male, večinoma pod $35.00. Nekateri vložniki so se najbrže preselili in pozabili na svoje male vloge, drugi so pomrli, mnogi pa najbrž ne vedo, da imajo kaj za dobiti. Morda ne čitajo časopisov in mislijo, da je bilo vse izgubljeno, ko je bila banka zaprta in je prešla v likvidacijo! V ZAČETKU leta 1934 bodo odpadli treh vrst federalni davki, katerih ukinjenje je bilo obljubljeno z odpravo zvezne pro-hibicijske postave. Ti davki bi na leto samo v državi Ohio znašali okrog 18 milijonov dolarjev. Eden teh davkov se tiče gasolina. Sedanji federalni davek na gasolin znaša cent in pol na galono, po novem letu pa bo znašal samo en cent na galono. Samo pri tem bodo avtomobilisti v državi Ohio prihranili dva in pol milijona dolarjev na leto. OSEM OSEB je bilo dne 12. decembra ubitih P° sledil razstrelitvi y’11 ke gorske ceste ^ 1 Junctiona v Colo11 j ^ Z ZLATOM V’., ceste in aleje ima * jjfy % *1 Flat v California1; \ J caška firma je ^ okrajnimi su;PelVl pe5j bo za izkopavanj je jJ ,he mestecem. V Pes pr^%‘ % t toliko zlata, da ^ Sk, pri sedanjih vis° ta izplača. ^ J ^ V NEMIRIH ,^V’V 1%°! so se vršili tedna je bilo ^e‘s. i in nad 20 ranjc11 ^ !'■ • ,1'^, SNEŽNI VlH^i'jV Ss“ preteklega tcd»» , fJ ro ves avtom0^ c nekaterih delih J1 / , h. N ZNAMKA bjlo ^ % V letu 1932 Jtdr#’jj v bolnišnice 111 uin'!' f L) cije ^^ zaradi^ I'J/ ^ K 'Hi a i fi % I j)4c i V v'J b«'*" „Wr» ,1,0* »’“J* {i*5 ‘»V i,2> p'‘y 1P> rF * fltt ffii" a H ENGLISH SECTION Ofm W olf’lCial 0r9*n w of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Christmas C)] * —— --------- ■^mas Day will be with us next Monday. Gifts to be en^ between relatives, friends and sweethearts on that "er have been purchased or will be purchased sometime iaJe®k, despite the much advertised business slogan of many Ending to “do all your Christmas shopping early.” Ch^ty People this year will not have the means to obtain fely Sifts, as the economic depression has not left us en-&bett Ugk tlle economic conditions have taken a step for Thg j- ’ ^ Appointment to be experienced this Christmas by the tl^an eiS Hn<^ SrownuPs as well, through their inability to ii)g .^e gifts, cannot be described in words. There are some j0{j111 this world that can be understood only through the The*1,4* Sense- ^gj^dest thing that can happen on Christmas Day to a ■*(1 l er’ believing in Santa Claus, is an empty stocking which *■ .en hung over the fireplace on Christmas Eve. In the a little boy or girl such disillusionments cut deep into \ 0l')llnt? hearts. ' Catastrophes may come and go and the ^ Vv°rnan accustomed to the hard knocks of life will 'It (jjjj le savings of a lifetime; but such a catastrophe is an CortlPared to the mountain of sorrow felt by the erg. Saties throughout the United States have a group of jSg, c*tizens who take it upon themselves to seek ways and V j° ^’ing cheer and happiness to the needy on Christmas Vi0l)s n Cleveland local daily newspapers are conducting 'Ut) «^ristmas campaigns for the poor and have for their -luthe^ ar> empty stocking on Christmas.” 4 the f eveiiind Slovene community it has been the practice •Hu \Vo°Cal Welfare Club to provide food and toys for those 1 ^ t'hid Christmas just another day in the calendar year. »’ fe\CIrte"^to know that there are many loyal and helpful j A Vns thi country who take such an interest in their fellow ^teVei!n ^me °t need, and who work for no compensation r> but merely in a spirit of helpfulness. !3ft Pe°ple look upon Christmas merely as a means for the ttigg8''8^ in business to stimulate sales. To them the ex-orsu. Christmas gifts is nonsensical. Whatever the reason H a gloomy outlook .is not for this column to discuss. n0w'8ht universal feeling of Christmas one cannot help *8 holi H Certain amount of pleasure and joy in celebrating ay, regardless of the cold facts that run contrary to Life . ^s complexities of design, with its hard knocks, with °f human reproduction, resolves itself sometimes Iti sometimes into a tear. attitude and outlook upon life that the editorial ill® *v0nic °f the Noba Doba wishes the members of the South «#* etfyoL ,atholic Union and readers of the official organ a Lhristmas. t ‘ kke BEST WISHES omc eJ,lis opportunity to extend to all members of our South (t jja Qtholic Union my best Irishes for a Merry Christmas '*** filled ^CW ^ear- May Christmas Day find all our mem- ^ . l°tth happiness and contentment, and may the Neiv Hi, °wr members to greater effort in the work of our ® Jr. ^ x°rupare, Assistant Supreme Secretary, S. S. C. U. % Dues No lodge could long exist without the dues paid by the members. Yet many members never pay them on time. They have the money, but they just simply have the habit of delaying their payment. No debt should be more promptly paid. When one pays his or her dues, he or she can go about with a feeling of security and confidence. They are protected, When one really has the money, it is just as easy to pay on time as a few days later. Be proud of your lodge membership and keep your days for payment of lodge dues marked and pay them on time. Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. Booster Bits r J / d ill" J* y p* ion of Animals ^Reptiles a' TV. Wlfiter by hibernat-j !k^ a,..18 what the wood-,ChiPmunk and ,c V6' l0n llrei do; also vai-ious to “<• «■»** that ilk’ nott° ii : V lai'ger animals as i$A ,racco°n and bear. je 'vj) lV C int0 r Fe the snakes that . Uly caverns among r SKbaliiii|1(i ^wist themselves IV the v,6 rriasses that re-,l Vj ’ c0h 0iTid head of Me-ClV t^erving the little t/$ M*1’ sll>ggish blood |l *°Oclp Ufties and other nil,..1 Creatures sink in-$ w°f ,ponds- making fishes in their ov’''(,,.h °'v h 01 under the ice; or /J into the soil, fir u^nieably with in- \y 8 Wair lnsect-grubs and VSbul.n8 time when \S u!°ut in the spring 'JUsy beetles or 'j: -------- \te in ^le wur^ 6e U>u^ thus help in- I lntereist ML h Cleveland, O.—The Collin-wood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, is back again, this time to tell you all about the l'esults of our annual meeting, which was held last week. The officers that were elected for the ensuing year are as follows: Miss Alice Struna was re-elect-ed president and Anton Bokal vice president; Mrs. Mary Lav-rich was unanimously elected secretary for her sixth consecutive year; Anthony Laurich was elected treasurer, Mary Laurich recording secretary and Joe Struna organizer. The trustees are to be John Laurich, Tony Bokal, Alice Laurich. Dr. Perme is to remain lodge medical examiner. As it was inconvenient for some of the members to attend our meetings, it was agreed that meeting night be changed to the third Monday of each month at the same place, St. Mary’s Church hall, and at the same time, 7 :30 p. m. We liope that this change may bring better attendance at our meetings, as it has been very poor the past year. We wish to thank the officers of the past year for their cooperation in keeping up our lodge and we hope that the new ones keep up the good work. We take this opportunity to extend our greetings to all the members of the SSCU for a Merry Christmas and a very prosperous New Year. Mary.Laurich, Recording Secretary. ‘B'RIEFS Anne Govednik of Chisholm, Minn., breast-stroke mermaid star, will compete in the national A. A. U. meet at Miami, Fla., Dec. 28-30, where she will defend her world’s record of 37 seconds for the 50-yard breast-stroke and her record of 1:18.9 for the 100-yard breaststroke. According to reports, Miss Govednik and her coach, Miss Helen Manson, received an invitation, including all expenses paid, last week, and the pair plan to leave Chisholm Friday, Dec. 22, to arrive in Miami the day before Christmas. The other entries in the same event are Margaret Hoffman of Scranton, Pa., and Kathryn Rawls of Miami. All three stars competed in the Olympic tryouts and finished in practically a dead heat. Miss Govednik is a member of St. Joseph’s Lodge, No. 30, SSCU. Slovene movie, “Triglav Activities,” sponsored by Mrs. Frances Taucher of Chicago, may be revised into a talkie, to be released by one of the Hollywood producers for the American theaters. Mrs. Taucher has completed negotiations for the production of another Slovene film, and is to be assisted by J. F. List, noted Slovene cameraman of Hollywood. Officials of the Cleveland Interlodge League made a ruling to the effect that not more than one-half of the total number of teams representing one organization can enter the league unless by a two-thirds majority vote of all the teams in the league. This decision is put into effect in order to avoid the. circuit from being dominated by any one organization. Joseph Jaklich Jr., president of George Washington Lodge. No. 180, SSCU, of Cleveland, O., will soon desert the ranks of bachelorhood, as Mr. and Mrs. Victor Bezjak recently announced the engagement of i their daughter Olga to Joseph | Jaklich Jr. Miss Olga Bezjak is known as the “Slovene Blues Singer,” or the little girl with the big voice, and is presently connected with the Ann’s Beauty Shoppe. Joseph Jaklich Jr., in addition to being an active SSCU booster, is also a member of the S. D. Z. Central Committee. Please Remember All contributing articles to appear in the Jan. 3, 1934, issue of Nova Doba must reach this office not later than Saturday, Dec. 30, 1933. Nev/ Year falls on Monday, Jan. 1, ordinarily the deadline for the same week’s issue, but as no deliveries of mail are to be made either cn that day or on the Sunday preceding, the deadline necessarily had to be shifted to Saturday, Dec. 30. Contributing articles that reach the Nova Doba office later than Saturday, Dec. 30, will appear in the Jan. 10 issue. Editor. St. Barbara’s Lodge Plans New E. S. Unit Export Majesties Export, Pa.—It is about time for me to return to the pages of New Era. This article is to remind all members of Export Majestic Lodge, No. 218, SSCU, of the final meeting for the year 1933, which is to be held on Dec. 21, commencing at 7:30 p. m. sharp. At this meeting we will have discussion of all affairs executed during the past year, a report of the standing of our lodge, and most important of all, election of officers for the year 1934. May I urge all members to elect capable officers for the ensuing year. Let us co-operate for a bigger, better and stronger lodge in our sweet town of Export, and see to it that we are going to have a bigger and more successful year in 1934. Don’t forget the date: Dec. 21, meeting to commence at 7 :30 p. m. sharp. All members please try and attend this final meeting of the year. Please remember that all lodge assessments must be paid by the 25th of each month. Bert J. Marcelio, Sec’y. CHRISTMAS GREETINGS To all my brothers and sisters of South Slavonic Catholic Union, I extend my best 'wishes for A MERRY CHRISTMAS and A HAPPY NEW YEAR. PAUL BARTEL, Supreme President S. S. C. U. Were We There! Ely, Minn.—The night is crisp and cold, a pale quarter moon is shining (mooning already, Stan?), we gaze at the stars, and behold, a large Persian rug is floating serenely through the skies—but don’t be alarmed; it’s only Little Stan who comes to take you to our big Gopher and Sacred Heart meeting. So, put on your wraps and hang tight ’cause—here we go.! The magic carpet speeds along—the sounds of people laughing and talking conies to our ears, and before we know it, we are at the U and I Bar, where we will mix a little business with pleasure. Ah, just in time for the election results of the older members of the lodge—Joe L. Champa re-elected chairman for his twelfth consecutive term—that is a record to be proud of! Louis Perushek reelected secretary, Stanley Pe-chaver (do you know him?) elected vice chairman, John Mehle re-elected “zapisnikar” and Joe Pechaver re-elected treasurer; and these fellows will carry on for our dear old alma mater. Lots of luck, boys! The business is now over, the dance floor is cleared of all chairs. Ah, look who’s here— none other than the Shepell sisters—they sing the popular Slovene song “Moji tovarši so mi pravili,” amidst all the applause they sing “Honeymoon Hotel” in such a sweet way that —well—1 hear that better times are coming! Next we have “The Harmonica Twisters,” led by Mr. Lassi. They could certainly make those instruments talk ! Starting the number, they play the Trio March — the Clairwoods Sponsor Cankar’s Play Cleveland, O.—Just a few words to keep things moving along. I find that no time is more appropriate than the present in stating a few points about the activities of Clairwoods, English-conducted lodge of S. D. Z. Clairwoods, an active English-conducted lodge, is represented in sports and in social circles; and to climax their activity, the members are sponsoring a three-act play, “Scandal in the Valley of St. Flo-rian,” by Ivan Cankar, which Anthony J. Klančar has translated and adapted for the English stage. The play will be presented on March 18, 1934, in the Slovene National Home. Proceeds will be turned over to I the Jugoslav Cultural Garden. Anthony J. Klančar will direct the play, and assisting him will be John Alich, a capable and experienced dramatist. Va-tro Grill, editor of Equality, 'and Matt Grdina have promised to assist with the production of the play. ; “Scandal in the Valley of St Florian” will be acted by la ; characters. Clairwood commit • tee is working very hard t( make this play a huge success Such a worthy undertakim i commands the support of th si entire Slovene colony. f Frank Jaklich, No. 180, SSCU 1 Ely, Minn.—All members of St. Barbara’s Lodge, No. 200, SSCU, are requested to attend the meeting to be held Dec. 24 at 9 a. m. Young people, especially, are urged to be present, as plans for organizing an English-speaking unit will be discussed and put into effect. St. Barbara’s Lodge will extend financial assistance to the boys and girls in order to give them a good start. A committee of young people will be chosen at this meeting. John Otrin, Secretary. ---------o------- Bobby came running into the house, very excited. “Mamma,” he called. “What’s the matter?” asked the mother, anxiously. “I fell off the porch, Mother,” he said. “You fell off the porch? Why, darling, I didn’t hear you cry.” “No,” replied Bobby, “I didn’t cry—’cause there wasn’t anybody there to cry to.” MILK AND METAL A number of metals are sufficiently soluble in milk to produce noticeable odors and flavors. Copper and its alloys produce “oxidized” tastes. Research conducted by the University of California College of Agriculture are reported to indicate that chrome-nickel alloys should be used as much as possible. These alloys are generally known as “stanless steel.” — o----------- Counting Her Chickens “Dolly,” said the child’s teacher, “I was very disappointed in your examination this year. Didn’t you tell me your father promised you a bicycle if you came out at the top?” “Yes,” said Dolly miserably “Then why didn’t you worl harder?” asked the teacher “What have you been doing al this time?” “Learning to ride a bike,’ answered Dolly. Junior Slovene School of the Cleveland Slovene National Home will present a Christmas Eve performance on Sunday, Dec. 24. On the program are included two Slovene plays, oratories, singing and dancing. Mr. Ivan Zorman, president of the school, will speak. The performance will take place at the Slovene National Home and will commence at 7 :30 o’clock. Miss Anne Tomsich, member of Lodge No. 140, SSCU, Mor-ley, Colo., successfully completed her studies for a nurse, and graduated with honors from the Corwin Hospital. She spent three years in her studies, dividing her time between the Pueblo Corwin Hospital and the one at Denver, and climaxed her efforts by passing the Colorado State Board examination. Miss Tomsich is one i of the first Slovene nurses to be j registered in the state of Colorado. She will enjoy a hard earned vacation by staying with her family during the Christmas holidays. The Largest Diamond The largest diamond ever found weighed 3,0241/2 carats or lj/4. It was presented by the Transvaal government to King Edward of England. Later it was cut up and added to the Crown Jewels in the Tower of London. Diamond mining is recorded in India and China as far back as the first century. The world output each year at one time was valued at about $80,000,000. SHARE ALIKE Smith got married. The evening of his first pay-day he gave his bride $14 of the $15 salary and kept only a dollar for himself. But the second pay-day Smith gave his wife $1 and kept $14 himself. “Why, John,” she cried in injured tones. “How on earth do you think I can manage for a whole week on a paltry dollar?” , " “Darned if I know,” he answered. “I had a rotten time myself last week. It’s your turn now.” Revenge at Last Judge—It seems to me thal I have seen you before. Prisoner: You have, youi Honor. I gave your daughtei singing lessons. Judge: Thirty years. 0------------ Are you using your influenci to increase the membership 0 your lodge. rhythm is very captivating, that’s 110 kiddin’ because you all saw how Mr. Klun was taken by the music. Those new steps were keen! We’ll call on you again, Beeg Boy! Here’s winking at you! While the crowd is helping the Twisters cut down the old pine tree, let’s you and I scout around. A hat is being passed around—yes, that’s for the beer —it’ll be here anytime now! We go toward the kitchen—we see Angela (Peaches) Pechek, the Marys Turk and Kuzma, the Seme sisters Louise and Mary, and Christine Belehar, all working together .getting the lunch ready. The odor, sweet and appetizing, of sauerkraut and Polish sausage fill our noses. But hold on ! It isn’t ready yet! Here comes Mr. Seme and Mrs. Klun with the beer. John Crow (Frank Fya-tel) is Johnny on the spot—his eyes are filled with a new light —result: we have our bartender for the evening! Frank Mrack and Johnny Hutar are “doing their part” also. All right, everybody, time to put on the feed bag! The clinking of plates, cups and forks tell us that the pecjple are all through eating the delicious lunch— only they tell us that the Polish sausage was too small, not our faults, I assure you. Tsk! Johnny Hutar and Paswansick leave us, only to return in a few minutes. What, beer gone already! Well, another collection—another keg—that’s how it was done—just like that! What a bunch ! Frankie Kramar is excited; yes, time to go to the last roundup! The good old catterpillar which never failed us yet pours out its musical feeling and it takes effect immediately—people begin to dance to the snappy polkas, couples whirl round and round ’n’ round—stop me, somebody, I’m starting to go round, too! What, boys dancing with boys? Stop it! Don’t you see any girls waiting to dance? Gosh, all girls dancing! Well, go ahead, boys,! Everybody dancing and nobody doing the dishes. Girls, girls, let’s get the dishes done. (Stan, youse is a viper!) Finally, the last dish is put away; everyone concentrates 011 dancing and beer. The weight added that evening must have been a ton—this is not official, however. While everyone is dancing, let me give you a few of the evening’s highlights: Who is Paswansick? The Twisters vocalizing during lunch time. The time goes quickly—couples are beginning to leave. Why, it’s 1:30 a. m. already. Kromar plays his last number. The Magic Carpet’s journey is over—it sails serenely away; soon it is gone and all that is heard is the sound of the people laughing—laughirfg—laughing until only a slight ripple ot' musical laughter is heard—and then silence— j P. S. The .Gophers and little Stan join hands to wish you, the Editor, and everybody a Merry Christmas; will be back next week to wish you a Happy New Year! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. I Harvey Gregory Prusheck A Slovene Artist’s Development By A. J. KLANČAR IV Plant Drills Through Ice According to the artist Pru-sheck himself, he has done over 900 different works. Prusheck has been exhibiting at the Chicago Art Institute with his fellow artists for 13 years. His works have already been exhibited in all the central Slovene communities in New York, Minnesota, Wisconsin, Pennsylvania, Ohio and Illinois. In 1933 Prusheck had a second exhibition in Cleveland, O., and some fifty-eight oils, pastels, acqua-relles, woodcuts, charcoals, etc., were shown. This, however, was not a one-man show; the drawings of his pupils were given a conspicuous place in the exhibit. Looking these over, one could easily see what a love of beautiful color-designs he has instilled in his pupils. For color-harmony is Pru-sheck’s best painting quality. He considers color to be music, the life of a painting and the best means for him of expressing his purest emotions. His color symphonies are not so much the result of tireless experiment as they are of a natural love 'for brilliant coloration, which is truly a Slavic penchant. Goethe has said that architecture is “frozen music”; for me Prusheck’s painting is chromatic music. The oil painting, “Asters,” is the best illustration of this musical quality in his work. “Asters” is a unique painting in more ways than one, for Prusheck has the distinction among American artists as the only painter who can do asters so linely, so delicately, so exquisitely. It is a riot of warm, soothing, luscious colors. Some critic has rightly said: “ ... It may be that Mr. frusheck . . . will find his simple style more suited to those little flowers pictures which he paints so well ...” But that was in 1925, when this critic’s eyes had not yet been invited to that feast of luscious asters! Another great achievement in Prusheck’s art of 1933 is his monotype. This is a hand-print in oils. The monotype gives the artist the freest range for his imagination and the best chance of revealing his sense of the dramatic. One of his monotypes, “Print in Color,” is a sincere original work which is highly prized by Prusheck and his fellow artists. Its process Prusheck will not divulge to anyone. Besides these, Prusheck has interested himself in acquarel-les. A few years ago Prusheck had an exhibition of these in Chicago, where they were admired more with every new addition. These acquarelles afford him some of his best color harmonies. Although these are unusually of a small size, they require too much concentration of subject to interest. A composition of yellow and bronze-colored fruit framed within a one-half square foot caused many who attended his last exhibit to regret that lie had abandoned acquarelles, so luscious was it. An artistic epicure’s delight! Next to his acquarelles and pastels, Prusheck’s woodcuts are the most popular of his small things. His are of the delicacy of Lynd Ward’s, but they have an additional quality not to be found in the former’s novels in woodcuts. Putnam, enchanted by one of Prusheck’s j wood-carvings, said: “ ... It is such carving as an European peasant might do. . . . But here again, I am surprised to note in it the same rhythm, the same dynamism. And then I look at a colored wood-carving by the same artist. And there you have it.” Perhaps Mr. Prusheck will some day find time to give us “An Autobiography in, Woodcuts”? However Prusheck may have been influenced in the choice of subject matter in a .later period of his artistic growth, he has remained original in his realistic-symbolic paintings. Here it is that we find that New Expressionism that I spoke of before. As we have seen, his early interest was in naturalism. Having no academic training, Prusheck had to use the methods that his artistic instinct dictated. His subjects were trees and flowers and fruit; these he diligently painted in the purest, most natural colors. W’hen he came to paint the life and scenes about him, he naturally dealt with them as his subjective nature dictated to him. Thus he gracefully emerged into subjective naturalism. This in turn was but a step in the direction of his abstract painting. Generally, his symbolism is depressing, pessimistic, at times vague; and of late he has interested himself in a more critical reproduction of life’s stormy weather. His interest in the struggles of the proletarian is indicated in more than one picture. As I have reiterated time and again, some of this symbolism is bizarre and fantastic— something that the American finds impossible to translate into English. Several of these are still found in Prusheck’s present collection; and he values them above all his other works. The most famous of these is the one entitled, “Struggle of Life.” This one is Worthy of especial attention, for it reflects the artist’s attitude toward the maelstrom of American life. Too, it is one of his very earliest abstract paintings, dating back to 1918 when he had not yet had a chance to show the Chicago art world what an original artist he is. Here the artist portrays in a free, beautiful blue an unknown face in the whirlwind of life. It is, of course, done in the manner of Vortex school of m'odern English art, a school which in itself has not survived the test of time. How does an artist get his ideas? Prusheck’s reply is seen in his “Soul of the Artist.” The soul is embodied in a human shape; the artist’s ideas are represented by images of beautiful women approaching from a distance the agonized soul of the artist in creation. Perhaps the most enigmatic of Prusheck’s paintings is the oil, “The Ring of the Guitar.” A man whose face writhes with anguish and in whose hand is a summons to his judgment;-a stringless guitar whose last sorrowful song still rings in his tars; and a strong blue coloring are the qualities by means of which Prusheck conveys to the spectator the helpless, hopeless horror of death. What is also generally striking in these symbolic paintings is his fine use of lines of broken action, upon which Putnam has so much to say. Such lines symbolize an emotional activity and are the main source of Prusheck’s dramatic power. As Putnam has pointed out this dramatic technique is best shown in the artist’s “Struggle of Life.” Prusheck is the first to have made extensive use of this method. Today, Harvey Gregory Prusheck is an artist of many achievements and distinctions, lie has not founded a school, but he has nevertheless been an influence in the formative periods of more than one Chicago artist. No one knows; one Halibut Deep Swimmer A flower known to botanists as the “Soldana Alpina” of the Swiss Alps possesses a strange mechanism which enables it to drill its way through solid ice, so that thick beds of blue blossoms appear to be rooted in ice. This plant, which Dr. Casey A. Wood, associate of the United States, National Museum, describes in a recent report of the Smithsonian Institution, develops in the autumn thick leathery leaves, well provided with fuel, such as starch and protoplasm, for the coming winter. These lie flat upon the ground, expectant of the snow and ice sheet which may cover them to a depth of several feet. When the spring arrives and the hot sun melts most of the snow and some of the ice, water trickles down the rootlets and arouses growth in the sleeping plant. Internal combustion takes place within the floral tissues. The resulting heat melts the ice above the uprising flower buds, and the stem pushes its way upward. More water flows to the roots. Increased activity is induced and finally the plant tunnels a passage to the air and sunshine. So long as the heat given off from the growing stem and the buds is sufficient to prevent actual solid freezing of the parts, the soldanella is indifferent to the surrounding ice-cold temperature. It undergoes the usual transformation, is fertilized by early bees, and forms wonderful blue flower groups which look as if they were beds of bloom actually rooted in and growing out of a thick layer of transparent ice. The leaves of the plant are now no longer thick and fleshy, but thin and papery. They have yielded up their carbon compounds as fuel to melt a tunnel in the ice, and the production of buds and blossoms on the flower stem above the mantle of ice. The halibut, the most valuable as a food source of the so-called flat fish, varies greatly in size from the so-called chicken halibut, which weighs from 10 to 20 pounds up to the largest type, which weighs as much as 600 pounds. The most usual type average around 50 pounds for the males and between 100 and 105 pounds for the females. They prefer cold water and usually lie deep, being caught at depths of 250 fathoms. When in pursuit of other fish, however, the halibut will often rise clear to the surface of the water and sometimes hit the pursued fish with its tail before seizing it and devouring it. -------o-------- Anxious Patient: What are you giving me all those treatments for, Doctor? Doctor: For loss of memory. Patient:, I haven’t lost my memory. Doctor: I thought you had. You have never mentioned that bill of mine which has been running two years. -------o-------- Jokester: Did you ever hear of such a thing as cold embers? Dubb: No; there can’t be such a thing. Jokester: Yes, there is—November and December—they’re cold, aren’t they? o------------- Mrs. Flynn: This neighborhood seems pretty'noisy, Mrs. O’Brien. Mrs. O’Brien: Yis, the only time there’s any peace here is whin the trucks go by an drown the noise. -------o—------- Miggins, to postman: This package from Chicago came through in record time. How do you account for it? Postman: It looked suspi- cious, and the boys thought it might have a time bomb in it. only wonders and secretly hopes. To be sure, some critics have found resemblance between his work and that of other more famous artists. Such similarities are, however, to be found in the works of any random two or three contemporary artists, and it is a truism to say that man is a creature of environment, subject to influences that he shares with his contemporaries. Most of these resemblances come from the wide influence of impressionism; subjects used extensively first by Cezanne, and the technique of Van Gogh have become the common equipment of every modern artist. Perhaps one may be justified in calling Prusheck an eclectic artist, and one is inclined to describe his work as a melting pot of modern art, just as he himself is one of that melt-inging pot of races, the United States. However, no one will deny that Modern Art itself is but the effervescency of the melting pot of medieval and Renaissance art. Originality has been defined by Ben Jonson as the ability to better express the old ideas of others. Poe, who was accused by his contemporary critics of plagiarizing his famous poem, “The Raven,” has said that originality is the ability to combine old ideas into new ones. Cezanne developed an old idea which Tinteretto had only used sparingly. Prusheck has made use of similar colors and forms because his nature would allow no others. Graduating from a wild naturalism to an experimental expressionism, Prusheck has developed a taste for post-impressionist and cubist composition. He has fought against academic influences; he never imitates or alters natural beauty in her serene or stormy moods; furthermore, he takes his colors from nature, pure and simple; in his color composition there is now nothing of the bizarre, for he. does not care to create any illusions. In spite of his sincere desire to avoid influences which may deteriorate his work, there are three notable borrowed qualities in it, qualities which one can observe in work of the most modern artists. They but make up the common heritage of the modernist. Very obvious is his choice of compositions which were favorites of Cezanne. In fact Prusheck succeeds best with these subjects. Indeed, Prusheck’s “Still Life,” which won the Jenkins Prize in 1930, is strong ly reminiscent of Cezanne’s still-lifes. Like them we do— perhaps not so much the flow er-vase arrangement as his warm, rich color schemes. That is, after all, what the modern artist desires to achieve. The black line outlining or modeling the paintings of the Fauvian who first used it to accentuate his rhythmic pattern Prusheck modifies into a strong heavy blue line. The post-impressionists Gauguin and Van Gogh and the Fauvian Matisse all used this kind of rhythmic line. Futuristic tendencies are also noticeable in Prusheck’s paintings. With a true pioneer’s spirit, Prusheck was one of the first American artists to use futuristic designs. His Indian rug motifs show this interest quite clearly. Some of his still-lifes and flower pictures are other instances as showing these predilections. This interest he has admitted to be due to his great admiration for Picasso who is founder of the cubist Flag Conversation Between Ships A new international language for use on the sea has been devised and the flags that will make possible this language have been selected. The scheme will be ready for use in January, 1934. It is said the first to find a way out of the difficulty of communicating from one ship to another was an admir/il, an Athenian, back in the golden days of Greece. He arranged with his ships that when his purple cloak was flown as a aanner the vessels were to turn together. Whether for lack of cloaks of other colors to signal other maneuvers, or whether he became tired of the idea and just gave up is not known, but the act remains no other advance was made in the sign language for centuries. During the Middle Ages fleet commanders raised or lowered sails or flags and these conveyed to the other ships certain simple instructions. . . There were two signals which were understood by sailors of all nations and needed no further translation beyond the mere sight of the flags. These were the emblems of the Jolly Rofer, which was a white skeleton on a black background, and a gay red flag. Either one was bad enough and struck terror to the hearts of seamen on peaceful merchant-ment, but of the two the red signal was the worst, for that meant a fight to a finish. The pirates on the ship flying the Jolly Roger might be expected to be reasonable in a fight, but not so those of the red emblem. The first great step in the use of the flag language happened in 1788 with the publication of a system of signaling by flags in code to be used by ships of all nations. This 18th century system consisted of a list of words and sentences commonly used at sea. They were arranged alphabetically and each item given a number from 1 to 9,000. A set of flags to designate 0 to 9 was devised and the messages .were sent in this way. Nelson sent his famous message to the fleet at the Battle of Trafalgar by this system. As there were but 9,000 words in this vocabulary and the spelling of •words was a tedious process, some new means of increasing the language was sought. By making 18 alphabet flags and beside each word putting a code word of not over four letters a vocabulary of some 70,000 words was obtained'. In 1855 an attempt was made to translate the English vocabulary into other languages. Its test did not come until the World War and then it was only about 50 per cent efficient. After the war a group of experts met in London and out of that meeting came the new foolproof language backed by 16 nations. Beginning in January every warship and every merchant ship -of any size will carry the new international code book and the new set of flags to be used in spelling out the code words. Twenty-six flags will represent the alphabet, and a series of 10 pennants will stand for numerals. Henceforth, in time of war there will be no excuse for ships not stopping and submitting to search when they are suspected of carrying contraband, incidents which occurred frequently during the World War. —Pathfinder. “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph L’. "ame for you! He stands.* fore the door, lie is ^ Oh, Saint Lucia,! PraM-Martinek ! The devil ca» you! You must have^A?’ b to tell the priest soje '"A sin, and now the devil you!” T/7“ And when at last iti ^ “ did find some holy |y^ broken dish covered webs, and a palm I* began to sprinkle >a 5^ i'eet- ,atj0i)> 11 To his great consol* # a Piškav, instead of 1 p |j, stepped into the hou^'^j nek asked Krjavelj ° jt* Qer, and leave the two a*0' ^ ^ r00™- , #3 T%1 It is needless 10 Krjavelj went out "re; ' “Oh, may the ^ i you!” talked he to ,,i he tried to catch his h1^jl watched the moon. A scored! If only notim break in me, beC*l‘^ breathing like a bellow,! Let him come J T more and scare me a and I will fix him! -• too, they chase me °11^ ^ a cat or dog! Wh°b(® ^ 1' y it anyway, mine or 1 ~oing right in, and ■'.*»< iece of my mind! Krjavelj arose to ^ give a good bawim ^ Martinek and Piška' changed his mind- down again. _ l “Oh, why botl’i IS mumbled he to hims U. are all full of witch: ji IL * way! None of them ^^ ^ blessing. The more . ( such people, the bette will be.” p He sat thought!1 While- t he«*1 “But this,” he beK V "il5 “I will tell him tom° Ni, once he is dead, he fljrT Is; me alone. I simp^ ck1 *^v, to have him come ^ ( V the next world, A ^ around my house il $ he has something ° ^ science, let him te_ ^ Why should I late* because of him?” In this manner ;if loquized and 1°°^ moon, till Mr. Pi^8 ^ and quickly walked^■ jj# “No one can sa.v ^ has God’s blessing- ^ei Krjavelj, as he him. “Old as he & c0\l j gallops like a y°unf fllO And in truth th ^ „ walked fast. His ;fl little use to him, al1 stumbled. The conversation ^ ^ had with his A 1 Brother—could n° . ^ such that it would ^ his heart; on the c seemed to be ver^ m/. i turbed. He often ward the sky, c hands, and a strange , r / came from his m°u..^ which was more from the depth of h\ (Continual 4'% J-s, Hii clw school. Matisse is another of his favorite painters. These two are his present sources of inspiration in life as well as in art. saJ' T°ji fekc «te, «1 an1 ‘o j, V J Qbei id y OlQ) C»t , °*n &C: <15, Ki' *s> Vi ti S % % With such thoughts coursing c through his mind, Lovre forgot f that he was riding to the jail. ( The carriage stopped, and the I judge said, “Now we are home, j Till the evening you come with t me. I shall introduce you to my s wife, but I shall not tell he.-’ y why you came with me. I observed you carefully, and I am t already glad that I shall have t to ask you for apology. For this \ reason be my guest and not a t prisoner for a short time till \ this affair clears up.” £ “Your honor, I thank you I very much for your kindness, c But for the present I should like s to ask you only for the room c which you promised me. I should like to be alone. I hope i that I shall not need to stay s very long by you, perhaps only i so long till Marian will be able i to talk, or perhaps not even that long. When I shall be c cleared of all suspicion, I shall 1 then avail myself of your kind t invitation to become acquainted < with your wife.” 1 “Whichever you like best,” t said Mr. Mežon. ( In such a manner came Lovre 1 into jail. Once he was alone in < his cell, he grew indignant. “So, i this is justice?” thought he to 1 himself. “After a foolish and j superficial investigation they lock up an honest man, and . ■ never even think what all may : come out of such a procedure. Who would have ever thought , this morning that tonight I , shall be sleeping in the neigh-, borhood of common thives.” [ The supper, brought to him by the young maid of the judge, he barely touched. He asked j for pen and paper, and began to write a letter to his friend in which he attempted to describe, r with as much humor as pos-r sible, his jail and the reasons , why he came in. CHAPTER XXI , If toward evening anyone , would have walked around Po-r lesek, he would have seen an , old man, wrapped in a dark coat, with a large fur cap on ) his head, and a heavy, long cane in his hand, as he quietly emerged out of the house, and with short and slow steps—as is habitual with old people— turned into the direction of the village. Everyone who is acquainted around here would have recognized this nocturnal stroller as Mr. Piškav, or if we call him by his right name, Dr. Kaves. Although the moon was shining brightly, yet it could be seen that the old man’s eyes were of little use to him, because he was continually feeling the ground in front of him with his cane, and yet, here and there, he stumbled over the rocks which lie unbroken on the solitary road to Obrhek. On coming near the village he stopped and bethought himself as to which way he should take in order to come right. On top of a hillock, where Krja-velj’s hut was located, he noticed a light, and without paying attention to the path, he started to walk across the fields. On reaching the hut he stopped again, as if he was trying to decide whether to knock or not. At last he decided, and he knocked twice on the door with his cane. The window opened, and Krjavelj stuck his thick head out. But, as if a snake bit him, lie pulled it quickly in again. If Doctor Kaves could have heard better, he would have heard how Krjavelj was jumping back and forth in the house and •''shouting in deadly fear: “Oh, Jesus and Saint Lucia! Help! — Oh, where is the holy water, holy water! And palm branch from Palm Sunday! The devil, the devil himself aai- za božič ali novo leto bi poklonil vsak član naši R N',ako oe zavezal, da ji bo v bodoče bolj vdan in lojalen. SegG°*eCn ne bil nikdar izvojeval takih zmag, da plir j j ^v°jaki niso bili tako zvesti in lojalni, mul W Je va*a Jednota. Vi ste jo pomagali graditi, vi ,.,,0$ iilijj Z^JEte *n v* ste r-jene armade. Če ji boste zvesti in ijlAj )jo naPredovala, če boste mrzli in brezbrižni napram l*9s na*adovala. Njena bodočnost je popolnoma odvisna J r? ^ ^ eancta ima ravno tako pravico do eksistence, kot eri ’ ^ili3-^a s**čna organizacija. Svoje plemenito delo vrši že th^ ^'° ^e^om tega časa je iplačala okrog PET MILIJO-cji," T0 . ^°JEV v raznih podporah. all'll la^ re^ord, na katerega sme sleherni član biti ponosen, vil,! iiltie na^ obenem tudi podlaga za argument, da brez aiVl^ Si • °°peracije od strani članstva je vsak napredek pri f( iii0(j, n3Čin se pa lahko izkažemo, da smo lojalni napram 'Na *em’ stopimo v vrste njenih boriteljev-agitator- DUvi Jl p0n*agamo pomnožiti njene armade. Amunicije, to [jjjii UcijcUSot^n°sti, nudi Jednota dovolj vsakemu, ki se poda na ' }i l^amo 35-letni pošten rekord; plačujemo najbolj fft '!(|ajaP0^Po,'e od vseh jugoslovanskih podpornih organizacij )(1 f ™c. ° troje vrst najbolj popularnih zavarovalninskih V g^J^dinski oddelek je eden najbogatejših v Ameriki, ich ^ ^°ci 1‘‘*)Ustili štiri asesmente v tem oddelku, kar znači, da 'iH ^ 'leiecV *etc*njem letu plačevali povprečno le po 10 centov ,j(lč'1 h ^ piiK ga jjc| ^^Vt>iško preiskavo novih članov plačuje Jednota do t0)S v odraslem in do 50 centov v mladinskem oddelku *«8 >lege2R,,n°bene-oolf' Vj0 ac*°ščenja, da so storili nekaj dobrega za Jednoto, agitatorji tudi lepe nagrade za nove člane. Te e„$ !?a v odraslem oddelku $1.00 od člana, ki se zava- 5%dol ^°larjev posmrtnine; $1.50 od člana, ki se zavaruje jjjf ^d0j ai"Jev posmrtnine; $3.00 od člana, ki se zavaruje za ^dQj l'^ev Posmrtnine; $3.50 od člana, ki se zavaruje za 1,1 '*dola!fJeV posmrin>ne> ‘n $4.00 od člana, ki se zavaruje za ^ Cent J6V *3Qsmrtnine. V mladinskem oddelku plačujemo P ^eQV.0t^ vsakega ncvega člana. J 'to , jednota ali zveza nudi svojim agilnim članom lepšo ^°s^ranski zaslužek? Nobena. ^olj asres je še veliko ljudi, zdravih in poštenih, ki nimajo S8? Zavarovalnirie. Mogoče delate ž njimi v tovarnah, i’?' V premoSokcpih. Ste že vprašali vašega tovariša, ,yil Te*nji n8Se ^edn.'ote, ali če je sploh zavarovan? Vsak dan PHlij^ na delo in iz dela, mogoče se vam ravno pri njemu (Vitl'T*' a’ ^a E* napravite par dolarjev postranskega za- Jo''f^avij- . ult 'if It^. ?naJ bi imel vsak član vedno pri sebi. Nikdar ne se 'K0 ° PoSovor nanesel na zavarovalnino, torej morate cl<-lWe5|;.^Pravljeni. Dasi so tudi zavarovalne družbe dobre jilst®Pta, jf’. Vendar nimajo takih ugodnosti, kot jih ima naša jjjt1 * nas se lahko zavarujejo člani za posmrtnino in ^jld, #tej0 06 p°dpore, dočim se pri večini zavarovalnih družb t jll?, Seio aVar°Vati le za posmrtnino. Tudi pri nas se lahko Wi **var0 Sasn° za posmrtnino, toda delavec-trpin mora biti ■A ' V&n 2a slučaj bolezni ali nezgode. ^ ^n|![ga V2roka ni, zakaj bi v pridobivanju novih članov 1.tild; & 2aostajala za drugimi. Naši agitatorji lahko pose-'t druge naicdnosti belega plemena, ker se po ne-Slovane lahko sprejme v Jednoto. Vera $ , dela pri tem nobenih ovir. Če je 3ploh kak vzrok, / a 1 2aostajati za drugimi, potem je ta vzrok naša ° naši lastni organizaciji. To mlačnost bi tudi m i c b0 * * Za Polovičarsko vdanost, od polovičarjev pa ne [{. | No D„Ve koliko pričakovati. Tudi se tu in tam pripeti, •P^m ' krajevnih društvih važne uradnike, ki so obenem h( fu®tvih drugih jednot ali zvez. Da bi ti uradniki ir0tl *1 ik^° o orSanizacijam vdano in lojalno, je izključeno, r ^ 8cSn SV g°tovo dali prednost. Hlapec ne mere služiti j ^ ar-*erna, otrck ne more ljubiti dveh mater. Po- 1 if noa,i!le^esa našega društva, katerega sinček je dobil I if^je klanov v mladinski oddelek neke druge organi- ^11 :li,i |jj'eSa Prejel voziček. Ta naš tajnik je obenerti tajnik .fO''j i. 15 U®tva. Nikakor ne morem verjeti, da bi bil ome-^ j| ft1" in (T,!CV Pridobil njegov sinček, ampak jih je pridobil 1 ° ^ti'ed*tiral svejeniu otroku. Well, če bi bi! do- 1 i, dv^j^ °v vpisal v našo Jednoto, bi bil njegov otrok danes 1d tl^°2*okov, toda ker je bil bolj vdan in lojalen drug’, jiid^ pJeg°v ctrok ostal brez dveh vozičkov, naša Jednota 1 na{^ sv°i*m nezvestim sinom. jjlS V Cl"ej> dragi člani in članice, v bodoče bolj lojalni i05e’ b0 : Sv°J> lastni crganizaciji in naša resolucija za novo V3tane naše staro geslo SVOJI K SVOJIM, VSI * e°en za vse. ANTON ZBAŠNIK, glavni tajnik JSKJ. lojalni napram svoji jednoti c0' bra zvečer veseloigro “Teta na konju.” Igra se bo vršila v S. N. Domu in bo prinesla cele koše smeha. Igralci se pridno učijo ter bodo gotovo zadovoljili posetnike te zanimive igre. Po igri pa nastopijo Hojerjevi fantje iz Clevelanda, ki so daleč na okrog poznani kot najfinejši muzikanti. Zato, kogar bo veselilo se malo zavrteti, mu bodo dane kar najboljše prilike. Na poset te prireditve so prijazno vabljeni vsi tukajšni rojaki, pa tudi rojaki iz Clevelanda, Loraina in drugih slovenskih naselbin tega okrožja. Vabljen je tudi sobrat urednik, da pride zopet enkrat med nas Girardčane; clevelandskega zidovja je menda že enkrat sit. V spodnjih prostorih doma se bodo dobila vsakovrstna okrepčila, da ne bo nihče oslabel in da ne bo nikdo imel izgovora za prehiter odhod. Torej, pridite na večer 23. decembra v S. N. Dom f Girardu in se zabavajte z nami! Za Gospodinjski odbor: Helen Kogovšek. nike takoj jeseni, ko popolnoma, dozorijo, da se do spomladi v zemlji že prilično zakorenijo. Isto velja tudi glede sajenja koščic češpelj, sliv, breskev in marelic. Bolniški obiskovalec v Minnesoti.—Dovtip, katerega razvijate v vašem dopisu, je dober, samo dve veliki napaki ima. Prvič je prepisan iz kolone Petra Zgage v Glasu Naroda, drugič pa je zabeljen s številnimi slovničnimi napakami, katerih ni bilo v originalu. Dopis torej ne bo priobčen, izvzemši če se toliko potrudite, da dobite od Petra Zgage v New Yorku notarsko potrjeno in zapriseženo izjavo, da vam dovoli priobčiti dotični dopis pod vašim imenom kot vaš lasten produkt. o------------------- KNJIŽEVNOST Kaj je bilo in “kaj bo” Pittsburgh, Pa. Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 182 JSKJ prosim, da plačajo asesmente najkasneje do 23. decembra. Istotako prosim, da tiste, ki kaj dolgujejo na asesmentu, isto poravnajo do 23. decembra, da bo mogoče pravočasno zakl j učiti račune za leto 1933. Na glavni seji, ki se je vršila 13. decembra, so bile za leto 1934 izvoljene sledeče uradnice: Katarina Rogina, predsednica; Mary Čadonič, tajnica; Katarina Canjar, blagajničarka; Barbara Bubas, Mary Gorup in Mary Vese'ich, nadzornice; Mary Hotujec, bolniška obiskovalka. Društvene seje se bodo vršile v hiši sosestre predsednice na 5207 Carnegie Ave. vsako drugo sredo v mesecu in se bodo pričenjale o polu osmih (7:30) zvečer. Članice, ki obolijo, naj se takoj priglasijo tajnici ; istotako naj se takoj javijo tajnici, kadar ozdravijo. K sklepu pozdravljam vse člane in članice JSKJ in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1934. Mary Čadonič, tajnica društva št. 182 JSKJ. o ----------------- LISTNICA UREDNIŠTVA. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR za leto 1934, ki ga je izdala Jugoslovanska Tiskovna Družba v Chicagu, je lična, v platno vezana knjiga, obsegajoča 224 strani. Vsebuje lepo število povesti, pesmi in drugih spisov ter je okrašena z mnogimi slikami in ilustracijami. Posebno zanimivi so podatki o jugoslovanskih podpornih organizacijah in slovenskih listih v Ameriki. Istotako je zanimiv opis dreave Colorado s posebnim ozirom na tamkajšne slovenske naselbine. Koledar stane 75 centov in se naroča na: 3639 W. 26th St., Chicago, 111. ----------------o ---- SLOVENSKO AMERIKAN-SKI KOLEDAR za leto 1934, ki ga je izdalo in založilo, uredništvo dnevnika ‘‘Glas Naroda” v New Yorku, je mehko vezana knjiga, prikupljive oblike, obsegajoča 160 strani. Vsebuje, poleg običajnih koledarskih podatkov in raznih drobnih zanimivosti, več daljših povesti in člankov. Štivo je . mnogokje oživljeno s slikamipbsebno zanimive so slike, priobčene V zvezi s opisom velikega jeza “Boulder Dam.” Slovensko Ameriški koledar za leto 1934, ki je že 40. letnik, je po zanimivi vsebini gotovo vreden nizke cene 50 centov. Naroča se na naslovu: ‘Glas Naroda, 216 W. 18th St., New York N. Y.” \ S v3 strani) (*rMstev. Ako bi ko oc* začetka . t/ ^icku6 bll° mn°g° več \ ')1Vanje novih čla- %NoSanes JSKJ lahko v 11 kS k H podporna M i;'%11 se kmenki’ J ^ drugi boki | Se Poslovil od (fk^'iko 6V v Pittsburghu, S h%u !)0rabim, da že-^ Ntn . ° d b o r U JSKJ, /f* l\t tJtiiut!!rnCem’ Prijate-v deželi .sre^ne in ve-1 ^i' ^^ike; vsem že-H^ePših uspehov • v - im zaključkt yrih se tiče, d; Zljubili. Ka. 2e sami vedeli n« i /V -v>e, 4 3 Ž8 [t Ostajam z najtoplejšim pozdravom, v duhu še vedno med svojimi ameriškimi prijatelji: Ivan Varoga, Stari trg, št. 21, Ljubljana. Girard, O. Prišla je starka zima, ki nas je že večkrat odela s svojo belo odejo, pa jo zopet umaknila. Včasi cvili zimska burja okoli voglov, včasi prši pohleven dež. Dnevi so dolgočasni in dolgi večeri še bolj. Sreča je, da nam tu in tam kakšna organizacija priredi kakšno zabavo, da se nam nekoliko skrajša čas. Kdo bi pa tudi vedno kimal doma za pečjo in premišljeval to pu-jsto depresijo, ki smo je že vsi 1 siti. i To je ir.ol • v mislih naš Gospodinjski klub, ki je sklenil, |da priredi v soboto 23. decem- J. G., Durango, la.—Izgubljene številke Nove Dobe so vam bile poslane. Upamo, da boste bodoče list redno prejemali, ker je bila popravljena napaka v naslovniku. Peške jabolk, namenjene za posetev, naj se posušijo na kakšnem prilično hladnem in zračnem prostoru. Cas za cepljenje dreves je spomladi, predno začne drevesno pop je poganjati. Včasi se lahko vrši že v februarju in marcu. Cepiče, to je plemenite mladike, katere nameravate rabiti za cepljenje, narežete lahko že v januarju ali februarju, nakar jih je najbolje zakopati kak čevelj glo' boko v zemljo do časa, ko se jih rabi. Pri cepljenju je posebno važno to, da cepiči še niso sočni, to je, da popje cepičev še ne poganja. Ako se je cepljenje zakasnilo in je podlaga (to je drevesce, katero želimo cepiti), že nekoliko odgnala, ne škodi, samo da cepiči niso sočni. Cepljenje peškastih sadnih vrst na podlage koščičastega sadnega drevja ali obratno se ne obnese. Ako bi se tudi slučajno prijelo, se kmalu posuši. Na češplje se zamorejo cepiti razne slive, marelice, mandlji, breskve in včasi tudi črešnje. Hruške se more uspešno cepiti na hruškove podlage, na kutine in na beli trn ali glog. Jablane* se cepijo na jablanove pcdlage in na kutine. Na zraku posušeni orehi navadno poženejo, ako se jih posadi. Najboljše pa je posaditi orehe, želode, kostanje in leš- DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani.) Graduirala je iz Corwin bolnišnice v Pueblu z odliko in napravila državno izkušnjo za bolniško strežnico (nurse) Miss Annie Tomsich iz Morleya, Colo. Miss Tomsich, ki je članica društva št. 140 JSKJ, je ena izmed prvih Slovenk v Co-loradu, ki so napravile tozadevne šole in izkušnje. Za božične praznike je prišla na oddih domov v Morley, Colo. .A Nekaj posebnega bo baje pokop prohibicije, ki se bo završil “surprise party” v soboto 23. decembra zvečer v “Bohemian Beer Gardenu” v Chicagu. Tako vsaj poroča sobrat Spolar. Chicažani, katere stvar zanima, najdejo več o tem v oglasu, ki je priobčen na osmi strani. A Sodnik Frank J. Lauschc v Clevelandu, O., bo zaprisežen na WHK radio postaji v petek ob 4:45 popoldne po apelatnem sodniku McGillu. Lauschetov orkester igra. --------o------- NELJUBE MEDICINE Kemična snov, imenovana “valerian,” je pod strogo kontrolo, kot na primer opij in druga mamljiva sredstva. Dotič-na snov ni nevarna in se je nekdaj rabila pri izdelavi gotovih zdravil za ženske. Nižinski elementi pa danes porabljajo “valerian” za izdelayo ta-kozvanih smrdljivih bpmb. Iz tega vzroka je trgovina z vale-rianom pod strogo federalno kontrolo. (Božična storja) Za N. D. — V. J. Valjavec Ne bom opisoval prijatelja McAndyja, kajti čitatelji N. D. ga itak že poznajo. Pa moram vendarle pripomniti, in sicer njemu na ljubo, da ga poznam približnih trideset let; da sva vsaj dvajset let soseda in kolega in da je poleg tega moj največji prijatelj, kajti po visokosti in velikosti meri še več kot celih šest čevljev in še nekoliko inčev kar tako za pri-meček. In ker ga je narava tako visoko obdarovala, da je bujno rastel ter dosegel tako lepo veličino, se čitatelji nikakor ne smejo čuditi, ako kar tukaj navedem in potrdim, da je on izreden ljubitelj narave; da se je vsled tega že davno naselil sredi naših gozdov, ko so ti gozdi—in sedanji gozdiči—bili v resnici še gozdi; da je, in da še ljubi vse ono, kar nam narava daje v nepokvarjeni obliki, posebno pa še ono, kar narava priredi z našim pripomočkom v obliki rdečih, rumenih in tudi prozorno-rjavih kapljic, ki imajo “v sebi” poleg “H-2-0” še druge bolj koristne naravne kakovosti ; da se o teh kakovostih na zimske dni prav rada pomenkujeva in sicer o načinih, kako se je vse to uživalo in za-vživalo v dobi, ko je bila naša republika še svobodna, tako da si je vsakdo privoščil vse ono, kar je poželel—ako je imel dovolj denarja itd. itd. Pa sva pri tem prišla do zaključka, da je pravopravcata resnica, da so vse omenjene dobrote še mnogo boljše, ako se jih uživa v takih prostorih, kjer je postrežba prvovrstna in kjer so tudi prostori tako krasni in pravilno ter praktično urejeni, da zadobi zgoraj omenjeno “uživanje” 200% vrednost v obliki radostnega razpoloženja, ki neizogibno nastopi kot posledica—tudi zgoraj omenjenega “uživanja.” Pa je dejal McAndy, da se še prav dobro spominja takih prostorov v našem New Yorku, ki pa* so vsled prohibicije morali prenehati z delitvijo radosti in začasne brezskrbnosti. In—tako je dejal, ko me je obiskal na Nikolajevo zvečer, dne 6. decembra Annum Domini 1933—vse to radostno razpoloženje se bo letos, oziroma za letošnje božičevanje povrnilo, kajti dvotretinska večina naših držav je že dala neobhodno potrebne tozadevne “štime od sebe.” Pa ko je našteval po alfa-betičnem redu vseh 36 držav, ki so z večino glasov že glasovale za potrebno odpravo prohibicije, sva oživila spomine božičnih in novoletnih večerov, .-catere smo v davnih letih doživeli in preživeli v Manhat-tanu. On, namreč McAndy, je dejal, da se spominja “Nebes”— .belopobarvanega “prostora” v dolenjem delu mesta, kjer je bilo toliko ogledal, da se je ena edina čaša plzenskega spremenila pred našim pogledom kar v devet čaš, dasiravno je bilo treba plačati samo eno—in užitek se je nehote podevetoril; tam nekje v bližini “Nebes” je imel svoj prostor tudi “kloba-sabirt,” tako imenovan po Zupanovem krščen ju. Tu so bile poleg oštrig vedno na razpolago sveže klobasice Formanovega izvora, patentirane leta. 1888 v St. Louisu, Mo., ki so bile prav dobre, dasiravno ta “prostor” ni bil prvovrsten; in tam za Cortlandtom bil je “prostor,” okrašen z umetniško naslikanimi nimfami, katere so nekako oživele, ko so se čaše množile; spomnil me je tudi na grško restavracijo na Liberty Street, kjer smo V.u časa rusko-japonske vojne leta 1905 vsaki dan od 12. do 2. popoldne zaključili, koliko tisoč Japoncev je bilo pobitih pri Mukdenu in Tsitsi-harju v Mandžuriji—in spomnil me je tudi na 0110 leto, ko je Pete Muhits tam pri Grku sklenil potovati v Evropo, da na svojem kočevskem posestvu posadi bušelj krompirja—in kako je potem odpotoval v Kočevje, posadil bušelj krompirja, prišel nazaj in nam pri onem istem Grku žalostno naznanil, da je vsled krompirja, ki ga je ono leto posadil na Kočevskem, potrošil $723.22. Pa me je tudi spomnil, kako je blagopokojni in prav dragi rojak Jovan Drčarevič pred 20. leti na božični večer kupil za 40 centov povsem nove naramnice za svoje nove hlače; kako veselo je potem v uradu kazal te naramnice, nakar je odšel v Bachovo restavracijo, kjer je pil “likof” kar do novega leta in potrošil za “likof” $73.40 in kako je potem te naramnice za-eno s hlačami zgufoil . . . In pri tem pomenkovanju o davnih dnevih in davnem boži-čevanju sva se spominjala tudi prostorov, kamor smo tuintam zahajali, da opazujemo ljudi, ki so bili tedaj v javnosti znameniti. Tam smo videli znamenitega Maxfield—“Parish Green” v restavraciji Joel Finalda, kateri je imel vedno posebno mizo za “znamenitosti” iz Greenvich Village. Tam, v prvem nadstropju smo občudovali mehi-kanske revolucijonarje, katere je pokojni Fekonja skušal naslikati. In Joel Finaldo nam je postregel z najboljšim chile con came in Chihuahua cocktails. Njegove cene so bile nizke, vljudnost izredna, zabava izborna. I11 kdo bi se ne spominjal Jack Dunstanovega “prostora,” kjer človek nikdar ni vedel sedi ■li poleg governerja ali povsem navadnega “buma.” Pa kako divno so se tam pretepali vsako jutro naši vseučiliščni dijaki, katere so potem natakarji kar “viribus unitis” metali 11a cesto. Same znamenitosti so bile tam na “večernem redu:” pisatelji, umetniki, trgovci, vojaki, Senatorji, igralci, revolucionarji itd. Spominjati se moramo tudi 11a Reisenweberjev restavrant, kjer so uvedli prve havajske plesove v New Yorku; spominjamo se, kako so tam okrasili posebno sobo s slamnimi preprogami, ki so veljale $7.00, in kako je v tej sobi nastopila prva “hawajska” plesalka imenom Doralinda, neka manikuri-stinja iz San Francisca, ki sploh ni bila plesalka, ki pa je kljub temu znala po hawajski “hu-lati.” . . . Vse to je bilo in je že davno minolo in baš vsled tega me je McAndy z nekako tužno-tragič-nim glasom vprašal: “Kaj bo” -kaj bo, ko ne bo več prohibicije ; kaj bo z nami, ko se vrnejo oni zlati časi, in “KAJ BO,” strinjala, da so želodci starejši, kakor njih bolečine, toda glede izvora besede “želodec” si nisva bila edina, dokler nisva s pomočjo Websterjevega dikci-jonarja dognala, da so se prvotni Slovani prehranjevali z želodom in da je želodec vsle.l želoda dobil svoje ime. To sicer ni zapisano v zgodovini Slovencev, ker oni, ki je napisal to zgodovino, ni jedel dovolj želoda, pa je to zgodovino vendarle napisal tako, da je svojim či-tateljem pokvaril želodce. Potem je McAndy molčal kar celih 11 minut, nakar je globoko vzdihnil in prav žalostno dejal: “Kaj bo” .... Da pa doženem kaj in kako bo sedaj, ko bo prohibicija odpravljena, sem obiskal te dni novo ustanovljeni “bartenders college” na zapadni 34. ulici. In tam sem videl, kako stari Paul, ki je bil v starih časih zaposlen v Browne je vem chophouse, uči najmanj 300 dijakov večerne bartenderske šole, kako se pravilno izdeluje in meša cocktaile Manhattan, Bronx, Martini, Chantecler, Bull Moose, Bunny Hug, Gyp Rickey, Gin Rickey, Taxi, itd.. Istodobno je tudi pripovedoval svojim dijakom, da bo najmanj 9,000 mešalcev cocktailov dobilo v ravno tolikem številu hotelov in restav-rantov v New Yorku delo še pred božičem, in da se vsled tega število njegovih dijakov tako množi, da je v minolem tednu najel štiri profesorje, da mu pomagajo pri pouku. Dejal je tudi, da po božiču takozvanih prohibicijskih cocktailov ne bo mogoče nikjer dobiti, kajti napočila bo doba svobode. Večina njegovih dijakov seveda ni vedela kake vrste pijača je “prohibicijski cocktail" in pojasnil jim je, da so to pijačo dosedaj izdelovali iz “biksa,” glicerina, omega oil in iodina, da pa te pijače “več ne bo.” O vsem tem sem McAndyju točno poročal in dejal je, da bo pozabil ono, kar je bilo in da sedaj že ve—kaj bo ... . MLADOSTNA ZNANKA ako nam ne bo mogoče živeti v novi svobodi po starih načinih. In resnici na ljubo moram tudi omeniti, da mi je zaupal, da se je pred prohibicijo držal bolj “H. 2 O.”—da pa je za časa sedaj minole prohibicije vedno bolj in bolj občudoval in zavži-val take vrste “H. 2 O,” v katerem je bilo saj 12' < “C. 2 H. 5 O. H.”—da pa mu sedaj, ko je napočila zopet osobna svoboda, voda najbolj ugaja, kajti: vsled prohibicije si je pokvaril želodec. Potolažil sem ga, ‘češ, da on ni sam na svetu, ki ima slab želodec; povedal sem mu tudi, da mi je neki prijatelj javil, da se njegovemu želodcu ravno tako godi in da ga zdravi z mlekom, ki pa mora biti pristno in da si je vsled tega nabavil kozo, katera mu vsepovsod sledi, v urad, gledališče, v cerkev, oziroma do cerkve, kjer jo za dobo svoje pobožnosti da v mežnarjevo garderobo, itd. Povedal sem mu tudi, da ga zdravniki na bodo ozdraveli, kajti vSe do sedaj se našim zdravnikom ni posrečilo dognati od kod prihaja beseda “želodec”—in kako neki naj doženo, od kje in čemu prihajajo bolečine v želodec. Pri tej debati sva se sicer Vsi, ki smo preživeli naša otroška leta v Sloveniji, poznamo belocveteči teloh, ki nas je s svojim velikim belim cvetjem včasi razveselil sredi zime, rastoč v zavetju kakšnega grma v prisojni strmini. Cvetje teloha v januarju ali februarju ni bilo nič nenavadnega. Celo s snegom zasuti grmič te rastline, je skrival pod svojim mesnatim, vedno zelenim listjem napol razvite cvetne popke. Teloh je evropska rastlina in, ker. raste divja po pašnikih in drugih napol zapuščenih krajih, je nihče kaj dosti ne upošteva. Ameriški vrtnarji so impor- tirali to rastlino in jo. je dobiti pri vseh boljših vrtnarskih tvrdkah. Nadeli so ji lepo ime ime “božična roža” (Christmas rose), ker cvete pozimi na prostem, če ima le nekaj zavetja in sonca. Tudi veliki beli, z izrazitimi rumenimi prašniki 0-krašeni cveti nekoliko sličijo prosto cvetoči vrtnici. Botanično ime te rastline je “Hele-borus niger.” Ameriški vrtnarji zadnje čase gojijo ta naš znani teloh tudi v lončkih in baje cvetejo rastline vso zimo, samo da niso v pregorki sobi. o------------- RIBJA HRANA Velike ribe jedo manjše ribe, te zopet manjše in tako dalje. Končno pa pridemo do nekih zelo majhnih ribic, ki se hranijo s silno drobno zelenjavo, ki plava na morski vodi. Originalna hrana je torej tudi za ribe zelenjava. o-------------- Lauzun Vojvoda De Lauzun je pred svojo smrtjo v ječi še prav z veseljem zajutrkoval. Ko ga je prišel krvnik priganjat, naj se žuri, mu je dal dober zalogaj in čašo vina, češ: “Na, potreben si okrepčila za tako važno opravilo.” A. J. Terbovec: BOŽIČNA ZABLODA Pred leti, ko je bil nas priseljeni slovenski živelj v tej deželi še prilično mlad ali takorekoč v svojih najboljših letih, bilo je med nami toliko mladeniške razigranosti, da je kar prekipevala. Dela je bilo dovolj, četudi težkega, denar je imel vsak in v dela prostih urah ali dneh se je posebno fantom, ki niso imeli nikakih družinskih skrbi in obveznosti, od vseh strani smejala sama svoboda, ki jih je kar opajala. Povsod, kjer so se zbrali rojaki k ofieijelni ali ne-oficijelni zabavi, so bile na programu šale in pesmi. Tudi resne in polresne pogovore je prepletal smeh, povzročen po originalnih primerah in hudomušnih opazkah. Nekoč me je bilo zaneslo na slovenski piknik, ki se je vršil v predmestju precej velikega industrijalnega mesta na za-padu, kjer je bivalo takrat in biva še danes lepo število naših rojakov. Skupna glasna veselost 'se je tekom vročega popoldneva nekoliko polegla in hladna senca obširnega naravnega parka jo izvabila posameznike pa tudi manjše skupine piknikarjev od glavne gruče k potrebnemu oddihu. Nekateri so zasmrčali v mehki travi, drugi pa so posedli v skupinah, vlekli cigare ali cigarete, poskušali peti ali pa so se kratkočasili s pripovedovanjem različnih doživljajev. Glasen smeh šestih ali sedmih fantov, ki so se vtaborili pod košatimi topoli poleg malega potočka, me je izvabil, da sem se pridružil dotični skupini. Zavedal sem se, da k pevcem ne spadam, pri -smehu pa lahko kaj pomagam. Govorica se je pletla o lovu, o ribarenju, o delu v rovih, topilnicah in tovarnah, o pečlar-skih neprilikah, o ženitovanjih, o salunih itd. Znano je, da mi Slovenci iz prirojene porednosti radi temu ali onemu rojaku ali tudi nero-jaku obesimo kakšno šaljivo ime večkrat iz čisto nedolžnega vzroka. Tako pridejano ime se izbrane žrtve prime in vztrajno drži in se seveda polagoma tudi razglasi v ožjih krogih slavnega občinstva. Nobeno otepanje ne pomaga, pridejano ime ostane in včasi popolnoma zatemni pravo in legitimno ime prizadetega. Za izbrano žrtev je najbolje, da se privadi takim izrodkom hudomušnosti in potrpežljivo prenaša breme pride-janega imena. V pogovorih omenjene fantovske skupine sem slišal sicer več takih v nagajivosti izmišljenih imen, a nobeno se mi ni zdelo tako čudno, kot “ura pa turn,” ki se je nanašalo na nekega nenavzočega rojaka. Nekaj časa sem krotil svojo radovednost, a ko se je nenavadno ime le večkrat ponovilo, sem prekinil pogovor in vprašal komu in zakaj so prilepili tako čudno ime. “Kaj ga ne poznaš?” se zasmeje hudomušni Ribničan in se napol dvigne z ležišča v mehki travi. “O, saj ga moraš poznati, zdaj živi v mestu S., toda ime je šlo z njim.” Ko sem resno zatrdil, da tega imena še nisem nikoli prej slišal, da bi pa v resnici rad vedel, kako in zakaj ga je dobil dragi rojak, naj bo že kdorkoli in kjerkoli, je fant sedel, si prižgal ugaslo cigaro in začel pripovedovati: “Cisto dober, pameten in pošten fant je, a če ga ne poznaš, ti tudi ni treba vedeti njegovega p r av e g a imena. Prav za prav ni lepo, da smo mu pride-li tako bedasto ime, toda, kar je, to je, ‘ura pa turn’ sta vedno z njim, kot koza s Krjavljem. “Doma je precej daleč od mojega doma, visoko v odročnih hribih, toda izpoznal sem ga, ko je nekaj časa v naši vasi služil za pastirja pri premožnem kmetu. V Ameriko je prišel par let za menoj. Prej ni bil nikdar po svetu; poznal je le domačo vasico in tisto, kjer je služil. Zato ni čudno, če je prišel v to deželo še nekoliko bolj zelen kot mi drugi. Pisal je kdaj pride, pa sem ga z družbo tovarišev pričakal na postaji tu-kajšnega mesta. Bilo je pozno v novemberski noči in brila je ostra burja, zato smo najeli iz-voščeka, da nas je potegnil do doma. Takrat smo se pečlali skupaj štirje kolikor toliko ožji rojaki, pa smo še za novodo.šle-ca pripravili prostor, da mu ne bo preveč dolgčas. “Čez par dni, ko se je malo odpočil, smo mu preskrbeli delo in ga promovirali za pravega pečlarskega tovariša z vsemi pravicami in dolžnostmi. Od začetka ga je seveda lomilo domotožje kot otroka. Pa saj je to vsak sam poskusil, kolikor toliko. Dobro je bilo, da se je čez dan zamotil z delom, zvečer pa z raznimi pečlarskimi opravki. “Približal se je božič in fant si je 7*a prve .prislužene dolarje kupil novo obleko; seveda smo morali pri kupčiji mi posredovati. Na božični večer smo ga pregovorili, da je šel z nami v slovenski salun, ki se je košatil kakšna dva bloka od naše peč-larije. Kaj prida pivca ni bil takrat, kot ni še dandanes, kar mu gre v kredit, zato se je že ob 11. uri poslovil od nas in odšel domov. Mi pa smo seveda še naprej rogovilili, saj božični večer je samo enkrat v letu. Obiskali smo še nekaj drugih salunov in smo se šele malo pred dnem vsi precej ‘v rožicah’ vrnili domov. Seveda smo hitro pospali in podjetno smrčali skoro do poldneva. “Zunaj je bil lep, jasen in nenavadno gorak zimski dan in naš Janez—takrat smo ga še klicali s pravim krščanskim imenom—je kmalu po osmi uri vstal, ker se je naspal pred nami. Nekaj časa je stopical okoli, a ker 'nas ni hotel motiti v spanju, se je tiho izmuzal na prosto. Malo pred poldnevom, ko smo bili mi zaspanci komaj dobro vstali, se je vrnil in nekaka čudna zagonetka mu je ležala na obrazu. “‘Kje pa si bil, Janez?’ ga vpraša eden tovarišev. ‘Mi smo se že malo bali, da si se izgubil, ker nisi znan v mestu!’ “‘I, kje sem bil/ odvrne Janez s poudarkom globokega razočaranja, ‘v cerkvi sem bil, pa ne grem tja nikdar več. Tako čudno se tu obnašajo ljudje v cerkvi, da ni za nikamor. Vsi so pokriti, nobeden ne poklekne, samo sedijo in čitajo časnike ali pa hodijo sem ter tja in govorijo kot na sejmu. Nekaj svetnikom podobnega sem videl na steni, altar ja pa nobenega, nikakih orgelj in nikakega pet-' ja. Neko zvonenje se je sicer včasi slišalo od nekod, toda niti od daleč podobno potrkavanju, kot bi se za tak praznik spodobilo. Fajmošter nas je gledal skozi nekako okno, velike bukve je imel pred seboj, pa zdi se mi, da j^ bil kar golorok, brez plašča in štole. Moliti nisem videl nikogar, tam v nekem kotu je pa celo črnec nekemu možu čevlje snažil. Jaz sem malo pokleknil k neki klopi, malo sem pomolil, pa sem šel. Kdo bo pa molil v taki mešanici in dirindaju. Mislil sem vendar, da sta v Ameriki vsaj cerkev in maša taki, kot v starem kraju, zdaj sem pa videl, da je vse divje. Niso mi brez vzroka pravili doma, kako podivjani so Amerikanci. Nak, k maši pa že ne grem več v Ameriki!’ “Mi smo fanta vsi presenečeni gledali in poslušali. Videli smo, da ni pijan in da se tudi ne šali; z obraza in iz pripovedovanja se je zrcalilo trpko razočaranje. Končno, se nisem mogel več vzdržati, pa sem mu segel v besedo; “ ‘Pa kje, za božji čas, si ven- dar bil pr rcuJsi, da :;i videl take čudne reči?’ “‘1, no, tani, kjer je ura pa turn,’ se odreže fant. ‘ Ko smo ga še izprašali, v kateri smeri in kako daleč od nas je tista cerkev, se nam je i razjasnilo in prasnili smo v glasen smeh. “Znano ti je, da je železniška ^ postaja našega mesta nekoliko cerkvi podobna, posebno zato, | ker ima precej visok stolp, podoben starokrajskim cerkvenim zvonikom, na stolpu pa je velika ura. In naš ubogi zeleni Janez je šel na železniško postajo k maši. Tako se je .zgodilo, da smo mu obesili ime ‘ura pa turn,’ ki se ga trdovratna drži do današnjega dne.” --------o-------- R. Pleteršek: Božična inč Največje veselje Anice je bi- lo gledati očeta, ki je nizal one srebrne kroglice na nit, katere mu je ona lepo podajala iz škatljice in jih pomagala obešati na božično drevo. Anica se je večkrat splazila na stol in popravljala te srebrne niti, zakar se ji je mati smejala in ji malo ponagajala, češ, da je najbolj pripraven otrok pri hiši. Anica pa je znala, da je njena sestra Francka še boljša, kajti oče je nikoli ni mogel prehvaliti. Po njegovem je bila Francka najboljši otrok na svetu in nikakor mu ni ugajalo, da bi se omožila s sosedovim Ivanom, kot se mu je zdelo, da se nekaj plete. Ravno ko so bili vsi trije najbolj zaposleni pri drevescu, zaslišali so se koraki, vrata se odpro in Francka, ki je služila v Podgradu, se je pokazala na pragu. Anica, ki je ravno takrat stala na stolu pri božičnem drevescu, je bila vsled po-seta Francke tako iznenadena, da ji je padla z rok na tla najlepša srebrna krogla in se ubila. Mati je vzkliknila: “Oh, nesreča!” Tisti hip pa je že tudi vstopila Francka v sobo\ s polnim naročjem zavitkov, veselih in žarečih lic ter vsem voščila srečen božič! “Oh, da bi le ne bil zadnji,” je odgovorila mati in je pričela pobirati po tleh steklenino razbite srebrne krogle. Ko je Franica odložila ročni kovčeg in zavitke ter hotela materi pomagati, se je oglasil zvonček sprednjih vrat. “Hitro poberite, sosedje so tu!” zaklical je oče in hitel odpirati vrata. Anica je skočila s stola in pomagala pospravljati. Vstopil je sosedov “Čik,” kakor so ga po domače imenovali,1 dasi mu je bilo ime Ivan, in zaklical: “Srečen vam bo- žič!” “Tu, vzemi smotko,” ponudi oče, ko pomoli Ivanu škatljo cigar, katere mu je ravno prej prinesla Francka za srečen božič. Nekaj časa se pogovor ni mogel prav razviti. Radi bi se bili pogovarjali, toda vsi so gledali na malo Anico, ki se je sukala na stolu. Mati jo je že smehljaje opozorila, da je že pozno in da bi bilo zanjo dobro, da gre v posteljo, toda A-nica je ugovarjala, da še ni nič zaspana. Sicer je pa že taka navada pri otrocih, da radi pasejo svojo radovednost in poslušajo, kaj starejši govorijo. Francka je nekako bojazljivo pogledovala zdaj očeta, zdaj mater, nakar šele se je okorajžila in vprašala Ivana:"“No, ali res misliš iti v Ameriko?” “Da,” je odvrnil Ivan, “zato sem tudi prišel, da t;; vprašam, če greš z menoj.” “Seveda bi šla,” pritrdi Francka, vsa zagorela v obraz, “rada bi videla svet in še posebno tisto bogato deželo Ameriko, samo če mi starši dovolijo.” V tem je vstopila kuharica, teta Nanča, ki je prinesla kave in nekaj prigrizka. Posedli so okoli mize in se pogovarjali o domačih razmerah in o Ame- i • k i. Končno je bilo določeno ir/ sklonjeno,•' da gre Ivan \ A-meriko takoj po novem letu, Francka pa pride za njim, kakor hitro ji pošlje potreben denar. . Starši so bili zadovoljni. Ivanu se je kar samo smejalo, poslovil se je in odšel domov, z upanjem, da se vidijo zopet drugi dan in skupaj preživijo srečen božič. Ko je Ivan Pot je bila zasnežena, ledeno je bilo po več krajih, bilo je zelo nevarno in nič ni bilo za pomagati . . Materi je hotelo kar srce zastati, šlo ji je na jok, toda zaradi Anice se je vzdržala. Tudi Anici je bilo tesno pri srcu, slutila je, da nekaj ne more biti prav. Strežnica jo je nato prijazno prijela za roko in povabila mater, ete gredo pogledat očeta, ki ju pričakuje. Mati in hčerka sta prišli k beli postelji kar nekako v sanjali. Anica kar ni mogla verjeti, da bi tu ležal njen oče ta- ko mirno, ne da bi se ganil, ne da bi jo poklical k sebi in ji voščil srečen božič. (Jez nekaj trenutkov je obrnil oči na mater in tiho in težko Spregovoril: “Marta, oprosti, bila je huda nesreča!” Anica je pogledovala zdaj očeta zdaj mater in solze so se ji potočile po mladem nedolžnem licu. Mati pa je pokleknila k postelji, objela in poljubila očeta in ga tolažila z lepimi besedami. Oče pa se je držal kot da je ne sliši ali ne razume. Bil je napol nezavesten vsled poškodb, ki jih je dobil, ko se je prevrnil voz. Za malo časa mu je nekoliko odleglo, prijel je mater za roko, jo poljubil in dahnil: “Francka je mrtva!” Mati je prebledela, sesedla se na stol ob bolnikovi postelji in zaspala za vedno. Njeno materinsko srce ni moglo prenesti več udarcev usode. Za par dni je podlegel poškodbam tudi oče. Bil je zadnji božični večer, ki ga je Strnadova družina preživela skupaj. Pri sosedovih pa je še gorela luč v oknu v spomin Francki in njenim strašem. ------o------- TRGOVINA Z DEKLETI V Južni Srbiji je še vedno v navadi prodajanje nevest. Tragedije, ki so mnogokrat posledice tega starega ljudskega običaja, bo mogla odpraviti le splošna ljudska izobrazba. Kupovine za žene so povod mnogih sporov in tudi velikih tragedij. Tudi nedavni zločin v tamnavskem srezu, v vasi Pa-ljuvo, kjer je pobesneli kmet Mihajlo Prodanovič umoril štiri žene, otroka in samega sebe, ima svoj izvor v prodajanju in kupovanju nevest. Mihajlu je rodbina kupila nevesto po posredovanju kakega “strojnika” po ceni, ki jo je pač zmogla, in ni niti vprašala mladega ženina, če je zadovoljen s tako kupčijo. Nesrečno Mitro, ki je bila prva žrtev Mihajla, pa so spet prodali kmetu Dragiču, ki si neveste najbrž ni niti želel. Dragič je bil tedaj, ko so ga oženili, star komaj 16 let in je postal pri svoji bolehnosti in slaboumnosti gospodar rodbinskega premoženja samo zaradi tega, ker je bil edini sin. Da sta se v takih razmerah našla in združila Mitra in Mihajlo, je popolnoma razumljivo, razumljivo pa je tudi, da sta morala narazen zaradi kupčij, ki so jih sklenile njune rodbine. Na strašen način je vso to zmešnjavo razgnal nož in revolver . . . Sistem prodajanja in kupovanja nevest nudi razne možnosti za spekulacije staršev z otroki. Nekatere take spekulacije se dobro končajo, mnoge pa seveda tudi slabo in tragično. V okolici Skoplja se je neka mladenka zaljubila v mladega kmeta, ki je samostojno gospodaril na majhnem posestvu in ni imel za seboj rodbine, ki bi špekulirala z njegovo ženitbo. Starši, ki so imeli za hčer od raznih strani ugodne ponudbe, so seveda na vso moč nasprotovali njeni ljubezni. Dekle pa je dejalo, da so rajši ubije, kakor pa da bi se poročilo s kakim drugim ženinom. Njen oče je potem skušal napraviti kupčijo z nezaželje-nim izvoljencem in je zahteval od njega 50 zlatih turških lir, kar spada že med zelo visoke kupnine. Mladi kmet bi bil rad dal toliko denarja, če bi ga imel, naposled pa se je vendarle pogodil z očetom za.polovično ceno in tako ni bilo za poroko nobenih zaprek. V prilepski okolici pa se je podobna ljubezen nekega dekleta tragično končala, . ker njen izvoljenec ni imel nobenega premoženja in ker mu nihče ni hotel posoditi zahtevane kupnine. Starši so potem hčer prodali nekemu staremu vdovcu. Drugi dan po zaključeni kupčiji pa je nesrečno dekle skočilo v vodo. Drugo dekle iz okolice Prilepa pa je uteklo v nekim Arnavtom. V rodbini je' nastalo zaradi tega silno ogorčenje, starši so klicali na pomoč oblastva, bratje in sorodniki pa so pripravljali oborožen pohod proti Arnavtu, ki jim je “ugrabil” sestro. Medtem pa je Ar-navt poslal staršem bogato odkupnino in takoj se je vse pomirilo. Zaradi takih in podobnih dogodkov so vsi napredni ljudje južnih krajev, zlasti pa učitelji in mnogi duhovniki, začeli akcijo proti prodajanju nevest. Pri tem apelirajo na oblasti, zlasti pa zahtevajo od duhovščine, naj ne poroča parov, ki so se znašli po takih kupčijah. Neki učitelj je v svojem okraju skušal organizirati vse mladeniče, da bi zavračali neveste, ki jih starši ali posredniki ponu-ajo proti običajnim odkupninam. Vse te akcije pa nimajo pravega uspeha in bo sistem kupovanja in prodajanja nevest odpravila šele višja in splošna izobrazba ljudstva. (Po “Jutru.”) -------o------- ŠKODA VSLED POŽAROV V letu 1932 je nad sedem tisoč oseb izgubilo življenje v požarih, materialna škoda, povzročena po požarih, pa se ceni nad 40 milijonov dolarjev. SE#! AKO IMATE SF.IS občutek srbsnja, vnaP^J®^! na rokah, nogali ali S1- | btnje po životu- ai!j J BASR-O-IjKNE takoj p® ::f 7 mnogih kožnih dražlJM pivi porabi. nri^ , Poraba je lahka, R!l)11 „ nojrit‘ dele kože je treba laM ■■ BA S F - O - 'LEN E. n#' Zakaj ne bi poskus:ill jj(l f LENE še danes, na go?Uif vrnitve denarja, če ne p# voljni! Prodaja se v £ acy, Ely, Mini:. Cena ^ Zunanjim naročnikom r po pošti, poštnine ProS ' BOŽIČNA DABllJ Ako boste poslali svojce’’1 0, kraju kak denarni dar jte. sedaj skrajni čas, da to J II Cene za pošiljke v dinarji co: c ago.-.- Za $ 3.no 120 Din Za » .. Za 5.00. 210 DinjZa Za 10.00. 480 DinZa ^-f0.a Zn 11.50. 500 DinjZa J*,. Za 22.05.1000 I)in|Za »?•,(. , Za 50.00...2225 DinjZa ^ *)jji Zaradi nestalnosti cene navedeni! cene podvržsa bodisi doli ali ffori. | Pošiljanje po braojavnj ^iji« vaša pošiljka zakasnila. J $ brzojavnem pismu, ki sC ne pošiljke $1. $ Pisma in druge pošiljke D LEO ZAKRAJ^ GENERAL TRAVEL S' 1339 Second Avc. Nc,v TL. ... * * društv in posa®< izdeluje lično venska nnijskaj**^ ^ Ameriška 6117 ST. C L A I pt rt/ri A MD.v J 'f0. 51 j* \ •to VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želim vsem glavnim in porotnim odbornikom (odbornici) J. S. K. Jednote, vsemu osdbju v glavnem uradu, vsem uradnikom in uradnicam krajevnih društev JSKJ, posebno pa še vsem članicam društva “Jutranja zvezda,” št. 137 JSKJ, dalje vssm mejim sorodnikom in sorodnicam, prijateljem in prijateljicam, znancem in znankam širom Amerike in v starem kraju, posebno pa še Ribničanom, zlasti v moji rojstni fari sv. Roka v Dolenji vasi! Pozdravljeni f!! * K, 'Hio N 1,5 ela 'V«G Prete Hc ov iiitv S 1153 E. 167th St., Cleveland, O., v tajnica društva št. 137 JSKJ. Vse znance in prijatelje v Chicagu in okolici vabim n Surprise Ir*arty KI SE BO VRŠILA 23. DECEMBRA v v Bohemian Beer Garden u ,, Okucne klobase z zeljem, V. Zupančičevega patenta, ter w \ pijače bodo gostom na razpolago. Izboren slovanski orkest ^ \ el c;l 8. ure zvičer, do 5. zjutraj. Začetek ob 8. uri zve^ef'aVj , S kadar bo gostem po volji. K obilnemu posetu vljudno ba ' |v ^ O’CONNOR, PERKO & »i (Incorporated) V m ’k 778 UNION TRUST BUILDING V Ril7 ! CHerry 0912 * CHerry D fju ip1 CLEVELAND, O. C* ;■ 1 ’"C VLADNI in MUNICIPALNI JOHN F. PERKO, precised"1'§t)< ^ =========H ZA BOŽIČ—----------------------------------- 3 izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo po dnevne01 a V JUGOSLAVIJO V ITALIJO jO j, %. Za $ 2.70....... 100 Din Za $ 9.00.......... Za 4.95....... 200 Din Zn 17.50......... Za 7.20., 300 Din Za 42.75........ ■' I, ' Za 11.«5........ 500 Din Za 85.25........