372009 ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO iz vsebine Krčani so za Krško, Sevničani za somestje ...stran 2 Afera Šuštar naplavila govorice o Stillesu __stran 3 Posiljevalec in goljuf končno pred roko pravice ...stran 5 Bodite močnejši od razvade in prenehajte kaditi ...stran 10 Vicmaherji: Vojaške vaje v Kostanjevici ...stran 16 če želite postati vidni če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v nosem Časopisu... pokličite 07/44-41-ZSO MF f IP I i§> I >S| i sl l 9 i 2. avgust 2007 Kdo bo vodil Mladinski center “Rok je atletski car” Hengelo, Arnovo selo - Tako prvi kot drugi kraj bosta Roku Deržaniču ostala vedno v spominu. V Hengelu na Nizozemskem je osvojil svojo prvo medaljo. Je srebrnega sijaja in jo je osvojil v deseteroboju na evropskem mladinskem prvenstvu. V Arnovem selu, kjer je doma, so mu vaščani pripravili lep sprejem, njemu, ki mu je okrog vratu visela medalja, pa tudi ostalim atletom slovenske mladinske reprezentance. Tam so bili vsi, ki znajo ceniti njihovo prizadevnost, vztrajnost, trud in željo - biti vedno boljši. »Nekdo« je vendarle manjkal. Atletika se je v Brežicah začela leta 1977, od takrat sta zraven Polde Rovan in Rokov trener Henrik Omerzu. 30 let je bilo potrebno, da sta prišli v Brežice prvi medalji z velikih tekmovanj; najprej bronasta, ki jo je na svetovnem mladinskem prvenstvu 14 dni prej na Češkem v metu kladiva osvojila Barbara Špiler, in za tem še Rokova srebrna v deseteroboju, ki ga štejejo za najtežjo atletsko disciplino. A vsaka medalja ima dve plati, pravi pregovor, tudi ti dve jo imata. Medtem ko so se mladi brežiški atleti »tolkli« za medalje in čim boljše uvrstitve, so jim zaklenili prostor za treninge. Sami so si ga opremili, da so lahko trenirali tudi v slabem vremenu in pozimi. In kje bodo trenirali zdaj? Enako vprašanje, kot si ga že nekaj časa zastavljajo brežiški gimnastičarji. To sta pač športa, pri katerih orodja ni mogoče prestavljati vsak dan iz ene telovadnice v drugo. V razmislek! Rok odhaja na študij v Ameriko, kjer se ne bo ubadal z vprašanjem, kje bo jutri treniral, kjer bo lahko združil športne in študijske obveznosti. Naj se mu uresničijo sanje, da bo nekoč na zmagovalni stopnički v svojo čast slišal Zdravljico. ...na strani 3 in 13 RADIO/BREŽ1CE P-O lo;i3o i 88,7 in 95,9 MHz /V i ^ ~y I SEVNICA j V 3- J Številka 190 Leto 8 Krško - Prihodnji mesec se izteče enoletni mandat, kar je vodenje Mladinskega centra (MC) Krško kot vršilka dolžnosti prevzela Mirjana Klinec. Sedaj se je prijavila na razpis za direktorja in Svet zavoda MC jo je imenoval za direktorico, drugega prijavljenega kandidata Davorina Dimiča pa zavrnil. Ker je MC javni zavod, mora direktorja potrditi še občina kot ustanoviteljica. A tam se je zataknilo. Komisija za volitve in imenovanja je občinskemu svetu predlagala in ta je njen predlog tudi sprejel, da ne da soglasja k predlagani kandidatki. Njeno delo in program sta bila sicer dobro ocenjena, dvomi pa se v pravilnost postopka pri imenovanju direktorja. MC bo moral razpis ponoviti, odbor za finance pa se je odločil, da podrobno pregleda finančno poslovanje tega mladinskega zavoda, o katerem se že kar nekaj časa širijo različne govorice. ...na strani 3 Radio Energy oddaja nizke udarce? Krško - V enem od slovenskih dnevnikov smo v torek, 31. julija, zasledili članek, da so krški kriminalisti Radiu Energy zaradi piratskega oddajanja zasegli oddajnik. Naslov članka “Radijcu zasegli Piratski oddajnik” na prvi pogled dopusti vtis, da se Radiu Energy očita “samo” nelegalno oddajanje njegovega lastnega programa, a če članek podrobno preberemo, gre za veliko več. Radio Energy je osumljen namernega in zavestnega motenja oziroma °viranja oddajanja programa Radia L ali povedano po domače Radio tnergy oziroma njegove odgovorne nsebe so osumljen(i) in (kot smo lahno zasledili) tudi ovaden(i) za gospodarski kriminal. Po pričakovanjih je zapisane očitne Srečko Puntar v obširnem pojavu oziroma odgovoru na naše vPrašanje zavrnil, večino časa in Prostora pa je namenil kritiki na iz-edbo samega postopka in kritiki na delo policije ter tehnični izpravnosti Zaseženega oddajnika, medtem ko argumentiranega pojasnila na očita-d° dejanje iz njegovega zapisa nismo Radia Energy uspeli razbrati. Zaradi prostorske stiske in zaključka redakcije njegovih pojasnil nimamo možnosti objaviti v celoti. Za pojasnilo smo zaprosili tudi APEK (Agencijo za pošto in elektronske komunikacije) in direktor Tomaž Simonič je bil v svojem odgovoru kratek in jasen: “Policija je agencijo z dopisom z dne 23. julija 2007 pozvala k sodelovanje pri meritvah na območju Dolenjske. Na dan dogodka, to je v četrtek, 26. julija, je merilna ekipa agencije na oddajni točki opravila meritve ter potrdila sume policije. Na omenjenem območju, kjer je tudi objekt v lasti Srečka Puntarja, je resnično prihajalo do motenj signala.” Naj dodamo še to, da je očitani prekršek po našem vedenju presedan na slovenskem radijskem trgu in da so zadnji dogodki samo vrh ledene gore odnosov med Radiem Energy in omenjeno konkurenčno radijsko postajo. V preteklosti sta se namreč z medsebojnimi obtožbami (motenje posesti, kraja intelektualne lastnine in programske opreme in podobno) že večkrat srečala, tudi na sodišču. Zadnje očitano dejanje pa bi ob morebitni potrditvi po zaključku preiskave resnično preseglo vse meje dobrega okusa in zdrave konkurence. Več in podrobneje morda že v naslednji številki SavaGlasa. P.U. Iz vsega prebranega in slišanega lahko zaključimo: - oddajnik, ki so ga zasegli kriminalisti, je motil signal konkurenčne radijske postaje; - oddajnik je v lasti in je bil zasežen v prostorih Radia Energy; - ta trenutek (še) ni dokazano, da je bila motnja povzročena namenoma. Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov Avto GA LAHT Krčani so za Krško Krško - Občinski svet občine Krško se je na seji strinjal z območjem in imenom »Posavske pokrajine«, ki obsega občine Brežice, Kostanjevico na Krki, Krško in Sevnico, prav tako se svetniki strinjajo, da se v Posavsko pokrajino vključita občini Radeče in Bistrica ob Sotli ter sosednje občine, ki bi pokazale interes. Vladi RS občinski svet še predlaga, naj bo sedež »Posavske pokrajine« v Krškem. Pokrajinske ustanove, ki so bile razporejene po Posavju pred oblikovanjem pokrajine, naj tam tudi ostanejo, pravijo krški svetniki. Če se bodo oblikovale nove pokrajinske ustanove, pa naj se upošteva policentričnost. V mnenju so svetniki zapisali še, da se bodo občine, ki bodo sestavljale pokrajino, med seboj dogovorile o sedežih novih upravnih organov v pokrajini. V dolgi in obširni razpravi pred sprejemom omenjenih stališč je bilo slišati najrazličnejša mnenja in tudi pomisleke. Svetnik in poslanec Stane Pajk, ki je hkrati tudi predsednik komisije za določitev regijskega sedeža, se je vedno zavzemal, da bi bil sedež pokrajine v Krškem. Kot pravi, se bo iz države na regijo prenašal tudi kader in denar, zato naj bi pokrajina ne zahtevala nekih novih finančnih sredstev. Dušan Šiško se je spomnil dogodkov izpred let, ko so vse politične stranke v Posavju podpisale deklaracijo o pokrajini Posavje in s strnjenimi vrstami prepreči- za politični zakon, ki je v marsičem nedorečen. Bistvo vsega je, da se dogovorimo na ravni Posavja, pravi Omerzu, a kot je pokazala dosedanja praksa, je v Posavju težko najti skupen jezik. Poleg tega je mnenja, da če bo vendarle obveljal sistem somestja in delitve služb, je potrebna treznost in racionalnost. Da se ne bo dogajalo tako, da boš dovoljenje za neko stvar dobil v Krškem, po kolek za takso pa boš moral v Bistrico ob Sotli. Krčani sicer upajo, da v novi Posavski pokrajini dobijo regijski sedež, istočasno Krški svetniki razpravljajo o sedežu pokrajine pa se bojijo, da gre predvsem le, da bi se nekatere službe - je potrebno soglasje prizade- za politične odločitve. Ali kot kot je denimo policija - selile v tih krajevnih skupnosti v ne- pravi Branko Janc: »Mislim, Novo mesto. Danes po njego- posredni bližini cerkljanskega da smo več ali manj statisti vem dela vsak po svoje in Si- letališča. Branku Jancu ni ja- v kulisi vladajočih strank.« ško se sprašuje, koliko denarja sno, zakaj mora občina Krško Ohrabrujoče dejstvo, češ, od 600 tisoč evrov, ki naj bi jih na široko in dolgo pojasnjeva- saj imamo v Državnem zbo-na račun letališča Cerklje do- ti argumente za to, da postane ru poslanca Pajka, pa Rudi bile Brežice, bo dobilo Krško, regijsko središče, saj sama dej- Smodič (SD) komentira: »Res, Župan Franci Bogovič odgo- stva govorijo temu v prid; ob- da imamo Krčani poslanca v varja, da občina še ni odloča- čina je v geografskem središču državnem zboru, Brežičani la o letališču, ko pa bo, se bo pokrajine, zaposluje največ imajo pa ministra. Kdo je to-z Ministrstvom za obrambo delovne sile, ustvarja najve- rej v prednosti ?« (MORS) pogovarjala podob- čji dobiček in podobno. Vojno kot Brežičani. Pred tem pa ko Omerzu ne dvomi, da gre Nada Černič Cvetanovski Somrakova poklicna podžupanja Krško - Decembra lani sta bila Cveto Sršen iz vrst SDS in Ana Nuša Somrak, SLS, imenovana za podžupana občine Krško, oba sta funkcijo opravljala nepoklicno. Zaradi številnih potreb občine Krško in projektov, ki se izvajajo, je župan Franci Bogovič strankarski kolegici Nuši Somrak predlagal, da bi to funkcijo začela opravljati poklicno. Izziv je sprejela in s 1. septembrom se bo iz Savaprojekta preselila na občino. Župan Bogovič je razme- Krško, česar se je še posebej re v krški občini primerjal s razveselil dolgoletni krajevni sosednjimi posavskimi obči- funkcionar Jože Habinc. Po-nami. Kostanjevica na Krki leg tega bo sodelovala z mla-ima sicer nepoklicno pod- dimi in skrbela za strokovno županjo Melito Skušek, Sev- pomoč na področju zaščite in niča pa ima kar tri podžupa- reševanja ter pokrivala še po-ne: Rudija Dobnika (SDS) in dračje urejanja prostora. Ana Nuša Somrak Bredo Drenek Sotošek (SD), ki funkciji opravljata nepoklicno, medtem ko je Srečko Ocvirk (SLS) kot podžupan zaposlen na občini. Tudi v Brežicah poklicno funkcijo podžupanje opravlja Patricija Ču-lar (SDS). Somrakova je ob poklicnem prevzemu funkcije dejala, da vidi svoj izziv v delu na terenu, v aktivnem sodelovanju in usklajevanju programov s petnajstimi krajevnimi skupnostmi v občini Svetnica Vilma Jan Špi-ler (Lista za prihodnost mladih) od poklicne podžupanje pričakuje, da bo pospešila priprave na gradnjo novega bazena v Krškem, Jože Slivšek pa je prepričan, da bo podžupanja, ki je bila že trikrat zapored izvoljena v občinski svet, že drugi mandat pa je podžupanja, skrajšala nekatere postopke in krajevnim funkcionarjem olajšala delo. Nada Černič Cvetanovski Za mlade nižji komunalni prispevek za novogradnjo Sevnica - V Drožanjski ulici v Sevnici je na razpolago 28 parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Občinski svet je po hitrem postopku sprejel program komunalnega opremljanja parcel in model izračuna komunalnega prispevka. Prve parcele bodo kmalu ponujene na javni dražbi. Parcele v Drožanjski ulici v Sevnici bodo glede komunalne opremljenosti najvišjega standarda na območju sevniške občine. To pomeni urejeno povezovalno cesto in dostopnost na glavno cestno omrežje, javna razsvetljava, urejen kanalizacijski sistem za fekalije in meteorne vode, možnost priključka na plin ter seveda elektrika in voda. V bodočem stanovanjskem kompleksu, kjer so dovoljene tudi mirne storitvene dejavnosti, bo postavljena transformatorska postaja. Občina je podjetju Chronos iz Domžal naročila strokovni izračun cene komunalnega prispevka, ki po zakonsko uveljavljenem faktorju upošteva kakovost opremljanja stavbnih zemljišč. Za 800 kvadratnih metrov veliko parcelo, na kateri bo stala hiša s 150 kvadratnimi metri neto površine bo znašal komunalni prispevek dobrih 17 tisoč evrov ali nekaj čez 4 milijone SIT. Ta strošek je vi- sok, bo pa občina popustljivejša pri ceni zemlje. Parcele se bodo prodajale za 16,45 evra po kvadratnem metru, a v tej ceni še ni vračunan DDV, ki za trgovanje z zemljišči znaša 20 odstotkov. Ker želi sevniška občina z odpiranjem te stanovanjske cone privabiti mlade, bodo imeli popust oziroma bonus pri plačilu komunalnega prispevka. V kategorijo s tovrstno olajšavo spadajo družine do 40 let starosti z do 15 let starim otrokom in mladi samski, stari do 35 let, ki nimajo lastnega stanovanja. Najprej bodo na javni dražbi naprodaj parcele, ki jih po načrtu infrastrukturnega opremljanja ne prečkajo nobeni vodi. Kupci se bodo lahko zanje potegovali že čez dober mesec. Preostale parcele bodo naprodaj najkasneje prihodnjo pomlad. Če ne bo interesa pri posameznikih, bo občina čez leta proste parcele ponudila podjetjem, ki gradijo za trg. Branka Dernovšek Princip obračunavanja komunalnega prispevka za novogradnje bo enoten na območju celotne občine Sevnica. Ta bo razdeljena na tri obračunska območja in sicer Sevnico ter Boštanj kot enotno obračunsko območje, naslednja kategorija so ostala poselitvena območja in kot tretje obračunsko območje je razpršena gradnja. Če se stavba na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, se komunalni prispevek ne obračuna v celoti, vedno pa se računa prispevek za cesto in vodo. Občina je nato zadolžena, da v določenem časovnem obdobju poskrbi za cestni in vodovodni priključek. Če je graditelj že prej z lastno udeležbo sodeloval pri posodobitvi ceste, vodovoda ali druge infrastrukture in to lahko dokaže s potrdilom o znesku, se njegov vložek upošteva pri izračunu komunalnega prispevka. Sevničani za somestje kot sedež pokrajine Sevnica - 24. julija se je iztekel 60-dnevni rok, ki ga je dala vlada občinam za posredovanje mnenj v zvezi s predlogom o oblikovanju in imenih 14 pokrajin v Sloveniji in njihovimi sedeži. Sevniški občinski svet za sedež posavske pokrajine predlaga somestje s sedežem v Krškem. Za Posavje, kjer bo v bodoči pokrajini šest občin, od Bistrice ob Sotli do Radeč, so v vladnem predlogu kot središče navedena tri mesta: Brežice, Krško in Sevnica. Rok, ki ga je vlada dala občinam za razpravo, naj bi zadoščal za poenotenje stališč v primerih, kjer tako kot v Posavju, ni bilo soglasja okrog določitve sedeža. Na seji Občinskega sveta Sevnica so svetniki z večino glasov podprli sklep, naj se kot pokrajinsko središče šteje somestje Brežice-Krško-Sevnica s sedežem v Krškem. Svetnik SDS in državnozborski poslanec Bojan Rugelj je sicer predlagal, naj bi bil sedež v Sevnici, a večina jih je menila, da je bolj pošteno priznati sosedom gospodarsko moč in geografsko dejstvo, da so na sredini pokrajine. Somestje je Rugljeva »pogruntavščina«, ki nima pravno formalnih okvirjev v pokrajinski zakonodaji in se zdi svetnikoma Andreju Štridju in Rudiju Becu iz LDS sprenevedanje z ozadjem, ko se ne zagovarja interesa Sevnice, ampak Brežic. Bec in Štricelj kot pokrajinsi sedež podpirata Krško. Župan Kristijan Janc je sklep o somestju predlagal kot kompromis za lažjo odločitev svetnikov, da so spremenili leto dni staro odločitev o kandidaturi Sevnice za sedež pokrajine. V novem sklepu ostaja še zapisano, da je posavska pokrajina s šestimi občinami odprta za vključevanje novih občin in da naj se sedeži služb, kijih bo prinesla regionalizacija, enakomerno in smiselno porazdelijo med občine. Na primer, neka ustanova za zdravstvo bi sodila v Brežice, kjer je bolnišnica, služba z naslova kulture v Kostanjevico na Krki, sedanje območne službe pa naj s sedeži ostanejo še naprej tam, kjer so zdaj. Branka Dernovšek Končno izbran izvajalec za čistilno napravo Sevnica - Občina Sevnica je zaključila postopek izbora javnega naročila, s katerim je iskala izvajalca za gradnjo osrednje čistilne naprave na Logu in spremljajočega kanalizacijskega sistema. Delo je dobilo podjetje Nivo Celje. Dolgotrajen postopek, ki je nekritično dopuščal pritožbe za posel zainteresiranih podjetij, je prispeval k podražitvi investicije od 9 na 13 milijonov evrov. Občinski svet Sevnica je soglašal z novelacijo investicijskega načrta, saj bo podražitev pokrilo Ministrstvo za okolje in ne bo dodatno obremenila občinskega deleža financiranja. Pri financiranju tega projekta gre za evropski, državni in občinski denar. Glede na to, da so se od leta 2003, ko je bil podpisan finančni memorandum, do danes spremenile ključne predpostavke iz investicijskega programa, je ta že doživel eno novelacijo, vendar jo je bilo potrebno zdaj, ko je znan izvajalec, še dopolniti. Gre predvsem za terminski plan izvedbe in svežo finančno konstrukcijo po tekočih cenah. Dela morajo biti zaključena najkasneje leta 2010, sicer ne bo moč počrpa-ti predvidenega nepovratnega denarja iz kohezijskega sklada. Celotna vrednost upravičenih stroškov po tekočih ce- nah je ovrednotena na dobrih 13 milijonov evrov. Prvotno je bila investicija ovrednotena na dobrih 9 milijonov evrov. Ob' činski proračun naj bi zagotovil več kot 2 milijona evrov, dobrih 5 milijonov bo dal kohezijski sklad, dobre 4 milijone državni proračun, skoraj 2 milijona evrov pa je predvidenih z naslova takse za odpadne vode. Ko bo po letu 2010 čistilna naprava v pogonu, bo to p°' menilo mesečno za približn0 4 evre višjo obremenitev p saj jim je jemal tisto, kar laJ bi jim pomagalo, medtem Ca se je on finančno okoriščal. n tistem obdobju je 40 milijo-°v SIT nepovratnih sredstev °bil tudi sevniški Stilles. Ta- izbrali za direktorja, oprostili obtožb. Hatlak je junija lani postal direktor kranjskega podjetja Hidria perles, ki se ukvarja z izdelovanjem ročnega orodja za gradbeništvo ter strojegradnjo. Vmes je tožil sevniški Stilles zaradi premalo izplačanih plač in tožbe na delovnem Policijska uprava Krško je o domnevnih nepravilnostih nekdanjega direktorja Stillesa prejela anonimno prijavo oz. kazensko ovadbo zaposlenih v Stillesu. Kriminalisti, ki se ukvarjajo z gospodarskim kriminalom, še zbirajo ustrezna obvestila. Med nadzorniki term ni več DZS Čatež ob Savi - Lastniki Term Čatež so na torkovi skoraj osem ur dolgi skupščini, na kateri je bilo navzočega nekaj več kot 93 odstotkov kapitala, zavrnili skoraj vse predlagane sklepe uprave in nadzornikov, razen imenovanja organov skupščine in imenovanja revizorja. Skupščina je podprla dva predloga Kapitalske družbe (KAD) in sicer predlog o delitvi lanskega dobička in predlog o imenovanju nadzornikov družbe, kjer pa ne bo predstavnikov največjega posamičnega lastnika Term, družbe DZS. Pri obeh predlogih je KAD dobil približno 54-odstotno podporo, temu pa so nasprotovale predvsem DZS s prvim možem družbe Bojanom Petanom na čelu, družba M.B. Satler in Hrvatska poštanska banka, ki jo je zastopal Miha Kozinc. Omenjene družbe so tudi napovedale izpodbojne tožbe na sprejete sklepe skupščine. Delničarji so tako podprli KAD-ov predlog, po katerem bodo v prihodnjih štirih letih v nadzornem organu sedeli Johannes Attems, Ivan Molan, Andreja Pihler in Mladen Stariha, kar je predlagal tudi sedanji nadzorni svet družbe. Namesto prvotnega predlo- ga nadzornikov, ki je na mestu nadzornikov predvideval tudi Petana in Roberta Krajnika, pa bosta po predlogu KAD-a in odločitvi skupščine sedela Helena Brandner in Martin Bratanič. DZS, ki ima v Termah več kot 21 odstotkov delnic, je tudi predlagal nadzornike, vendar njegov predlog ni bil sprejet. KAD, ki je z več kot 19-od-stotnim deležem drugi največji lastnik term, je pri predlogu delitve lanskega bilančnega dobička dobil zadostno podporo, da se za dividende od 4,4 milijona evrov razdeli 1,3 milijona evrov ali 2,19 evra na delnico. Uprava družbe pa je predlagala, da se za dividende nameni 2,62 milijona evrov ali 4,38 evra na delnico. Skupščina Term Čatež se je že začela vroče, saj je do zapletov prišlo že pri izvolitvi predsedstva skupščine in verifikacijske komisije. V zvezi z izvolitvijo predsedstva in verifikacijske komisije je bilo podanih več nasprotnih predlogov. Enega je podala DZS, enega pa generalni direktor Term Čatež Mladen Kučiš. Slednji je tudi zahteval, da se najprej glasuje o njegovem predlogu in ne o predlogu DZS. Sprejet je bil Kučišev predlog, Petan pa je zaradi takšne odločitve zoper njega napovedal kazensko ovadbo. STA Računsko soaisceosusi Ocenjevanje škode ni bilo enotno Ljubljana - Iz Posavja je na državno komisijo in še na nekatere naslove romalo več pritožb, ker posavskim sadjarjem, zelenjadarjem in pridelovalcem sladkorne pese škoda po lanski suši ni bila priznana. Trdijo, da sistem ocenjevanja škode ni pošten in do vseh kmetov enak. Temu je po opravljeni reviziji pritrdilo tudi Računsko sodišče. V revizijskem poročilu o smotrnosti ravnanja države pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu je namreč ocenilo, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen in da sistem odprave posledic suše še vedno vsebuje pomanjkljivosti. Sodišče je zato kmetijskemu ministrstvu naložilo pripravo odzivnega poročila, v svojem poročilu pa dalo tudi vrsto priporočil, ki se nanašajo predvsem na aktivnosti za zmanjšanje škode in proračunskih sredstev. Sodišče je revidiralo delovanje ministrstev za kmetijstvo in za okolje ter nekaterih drugih institucij v sušnih obdobjih med 2000 in 2006. Kmetijsko ministrstvo mora odzivno poročilo, v katerem bo navedlo in opisalo aktivnosti in ukrepe za jasnejšo opredelitev nalog pri preprečevanju posledic suše v kmetijstvu ter za pregledno izkazovanje financiranja ukrepov tako na področju preprečevanja kot odprave posledic suše, predložiti v 90 dneh. Predvsem pa se je sodišče, kot je dejal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel, v poročilu osredotočilo na priporočila. “Ministrstvoma za kmetijstvo in za okolje podajamo 23 različnih priporočil, med katerimi velja omeniti definiranje smiselnih preventivnih ukrepov, vzpostavitev sistema, po katerem bodo veliki namakalni sistemi primerno vzdrževani za delovanje, ter enotno ocenjevanje škode in preverjanja podatkov,” je povedal Vesel. Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, ne pomenijo nikakršnih kršitev veljavne zakonodaje. “Ugotovitve in priporočila sodišča so napotila ministrstvu, kako se s problemom suše ukvarjati v prihodnje,” so povedali na ministrstvu in dodali, da priporočilom sodišča intenzivno sledijo. Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da nacionalni program varstva pred naravnimi nesrečami ni edina podlaga za izvajanje preprečevanja posledic suše. Neugodne vremenske razmere so samo zaradi nekaterih ukrepov zajete v program, sicer pa se neugodne vremenske razmere ne štejejo za naravne nesreče. “Programi kmetijske politike so tisti, ki urejajo celovito preprečevanje škod v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer,” so pojasnili. Po besedah vrhovnega državnega revizorja Miroslava Kranjca je sodišče v okviru revizije ugotavljalo državne stroške v obdobju 2000-2006, povezane s sušo. Ocenjena škoda, ki jo je povzročila suša v kmetijstvu, znaša 247 milijonov evrov, medtem ko je odprava posledic omenjene škode državo stala 86 milijonov evrov oz. dobrih 34 odstotkov celotne ocenjene škode. Država pa je za preventivne ukrepe namenila le dobre tri milijone evrov. Sodišče je ocenilo, da je tako razmerje med sredstvi za odpravo posledic in za preventivne ukrepe izrazito neustrezno, je povedal Kranjc. Po Računsko sodišče pri sistemu odprave posledic suše ugotavlja nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Veselje opozoril na neenoten sistem odprave posledic pri obveščanju Uprave RS za zaščito in reševanje o povzročeni škodi s strani občin ter s predpisi neskladen postopek zbiranja vlog oškodovancev, ki pa je sicer krajši in bolj učinkovit. Oškodovanci sov postopku obveščanja občin o škodi tudi neenakopravno obravnavani, tako Vesel, pri izračunu znižanja katastrskega dohodka se ne spoštujejo zakonska določila ter ni podatkov o tem, koliko državo stanejo vsi ukrepi, ki jih izvaja na področju odprave posledic suše. Računsko sodišče je revidiralo tudi sistem ocenjevanja škode. Ugotovilo je niz elementov, ki bi lahko potrdili, da je šlo pri tem za netransparentno porabo proračunskih sredstev. “Sistem ocenjevanja škode, kot je postavljen, bi lahko s tega vidika označili kot problematičnega. V tem primeru bi lahko iskali tudi nekaj odgovornosti pri tistih, ki ocenjujejo škodo,” je še povedal Vesel in dodal, da pa to presega domet tokratne revizije. mnenju sodišča bi zato država morala iskati bolj primerno in učinkovito kombinacijo ukrepov, njihovo težišče pa prenesti od odprave posledic na preprečevanje nastanka škode. Računsko sodišče ocenjuje, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen. Kmetijsko ministrstvo je od vsaj 12 ukrepov, ki jih predvideva teorija in jih izvajajo nekatere države, izvajalo le tri - gradnjo namakalnih sistemov, spodbujalo ohranjanje kolobarja ter osveščalo kmete glede primernosti gojenja posameznih kultur. Nobeden od treh omenjenih ukrepov pa se ne izvaja z namenom preprečevanja nastanka posledic suše, temveč z namenom pospeševanja pridelave. Ob tem pa so stroški odprave posledic suše visoki. Sodišče meni, da je področje preprečevanja posledic suše v kmetijstvu neurejeno predvsem zato, ker pristojnosti posameznih organov niso jasno določene, ker ministrstvo za kmetijstvo ni izdelalo strategije in programa ter letnih načrtov varstva pred sušo v kmetijstvu, ker ni določilo programskih in izvedbenih ciljev v zvezi s preprečevanjem posledic suše in ker ni krovnega predpisa, ki bi urejal možne preventivne ukrepe. STA/J.K. Kmalu razpisi za razvoj podeželja Bruselj, Slovenija - Konec julija je bil v Bruslju potrjen Program razvoja podeželja Slovenije za obdobje 2007 -2013, kar pomeni, da bo v državi na voljo za to programsko obdobje 1.158.928.916 evrov za ukrepe, od tega 900.266.799 iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Prvi razpisi za sredstva bodo objavljeni konec septembra. Slovenija je ukrepe za razvoj podeželja razporedila v štiri osi. Ukrepi prve osi so usmerjeni k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu in gozdarstvu, da bi se dvignila konkurenčnost teh sektorjev. Za usposabljanje nosilcev dejavnosti in zaposlenih, za spodbujanje prenosa kmetij na mlajše, za posodobitev kmetij in živilsko predelovalne industrije bo namenjenih 33 odstotkov strukturnih sredstev. Dobra polovica odmerjenega denarja je namenjena obdelanosti in ohranjenosti podeželja, zmanjševanju negativnega vpliva kmetijstva na okolje ter spodbujanju sonaravnega načina kmetovanja, kar je razporejeno pod ukrepe druge osi. Usmeritev tretje osi je spodbujanje zaposlovanja in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju ter izbolj- šanje kakovosti življenja. To bodo omogočale investicijske podpore v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, podpore za ustanavljanje mikro podjetij in podpora aktivnostim za obnovo in razvoj vasi. Za te ukrepe je rezerviranih 11 odstotkov kmetijskega denarja. Novost v tem programskem obdobju je pristop programa Leader, ki v okviru četrte osi spodbuja razvoj posameznih območij po pristopu, da ideje in odločanje prihajajo neposredno s terena, torej od spodaj navzgor. Za namene izvajanja lokalnih strategij in vodenje lokalnih akcijskih skupin bo na razpolago 3 odstotkov sredstev. Darja Planinc iz RRA Posavje pravi, da bodo prvi razpisi, predvidoma konec septembra, za ukrepe prve, tretje in četrte osi, potencialni upravičenci do sredstev pa bodo pred tem celovito informirani. B.D. Pomoč za kmetijske naložbe Sevnica - Občina Sevnica je objavila razpis o dodeljevanju 151. 800 evrov proračunskih sredstev za spodbujanje kmetijstva v občini in ohranjanje podeželja. Med ukrepi financiranja iz tega razpisa so tudi štipendije za bodoče prevzemnike kmetij. Razpis je namenjen za sofinanciranje ukrepov po novem pravilniku finančne perspektive za obdobje 2007 do 2013. Upravičenci do sredstev so kmetje za naložbe v primarno proizvodnjo in tisti, ki zaokrožujejo svojo posest. Kot ukrep je sofinancirano plačilo zavarovalnih premij, denar je namenjen za tehnično podporo kmetijskemu sektorju, za delovanje strokovnih društev, za pokrivanje operativnih stroškov transporta iz odročnih krajev ter za štipendiranje bodočih prevzemnikov kmetij. Pogodbe za štipendiranje se sklepajo za vsako šolsko leto posebej, letno pa izkaže interes za tovrstno pomoč od 3 do 7 dijakov oziroma študentov. Pogoj je, da so vpisani v izobraževanje kmetijske ali živilske smeri, da so s kmetije, na kateri bodo nekoč nadaljevali delo in da ne prejemajo štipendije še iz kakšnega drugega vira. Razpis je odprt do 5. sep- tembra 2007. Vloge prosilcev z zahtevano spremljajočo dokumentacijo bo obravnavala občinska komisija, ki jo imenuje župan in tistim, ki izpolnjujejo pogoje, izdala sklep o višini dodeljenih sredstev. Obstaja limit za minimalni in maksimalni odobreni znesek, ne more pa zgolj en upravičenec dobiti vsega za ukrep razpoložljivega denarja. Po pravilniku morajo biti računi in dokazila za naložbe v kmetijska gospodarstva in zagotavljanje tehnične podpore z datumom po prejemu sklepa o odobritvi sredstev z razpisa. Upravičenci morajo račune dostaviti na občino do 30. Oktobra letos. Računov s kasnejšim datumom namreč komisija ne bo upoštevala, pa tudi tistih ne, ki jih je upravičenec dobil z datumom pred izdajo občinskega sklepa o odobrenih sredstvih. Branka Dernovšek Ministra skrbi krčenje vinogradov Bruselj- Slovenija nima ocene o tem, koliko pridelovalcev bi utegnilo krčiti vinograde, če bi za to dobilo finančno podporo iz Bruslja, se “pa osebno malo bojim”, da bi to lahko storilo precej slovenskih pridelovalcev«, je pred dnevi v Bruslju po razpravi o vinski reformi poudaril kmetijski minister Iztok Jarc. Obenem je dejal, da se državi skladno s predlagano vinsko reformo po ocenah leta 2009 obeta 2,5 milijona evrov sredstev, leta 2014 pa 4,3, medtem ko sedaj Slovenija dobi dobra dva milijona evrov. “Kompenzacija vsaj v prvem letu bi lahko bila tako privlačna, da bi se del pridelovalcev lahko odločil za krčenje vinogradov«, je svojo bojazen izrazil Jarc. Ministra ob tem skrbi predvsem ohranjanje kulturne krajine, zasajenost z vinogradi in zaraščanje kmetijske zemlje. “Zato vztrajamo, da bi morali za strme lege oziroma tam, kjer ni mogoče pridelovati nič drugega kot grozdje, dovoliti, da vzpostavimo nek poseben režim,” je dejal Jarc in pojasnil, da za “strme vinograde” ni predviden noben poseben ukrep. Jarc je opozoril tudi na nesorazmerje med obsegom proizvodnje in dejanskimi prejetimi sredstvi v Sloveniji. Slovenija namreč dosega 0,7 odstotka celotne pridelave in ima 0,5 odstotka vseh vinogradov v EU, prejme pa le 0,2 odstotka vseh sredstev unije za področje vina in vinogradništva. Glede na predlog reforme, ki predvideva dodeljevanje sredstev državam v okviru nacionalnih ovojnic, naj bi obseg podpore določili trije kriteriji - površina pridelovalnih območij, obseg pridelave ter črpanje sredstev v preteklih obdobjih. Italija in Španija želita pri tem predvsem navezavo na preteklo proizvodnjo, druge države pa želijo več poudarka na prihodnji proizvodnji. Slovenija meni, da kriteriji niso primerni, če želi EU doseči uravnoteženo stanje med ponudbo in povpraševanjem na terenu, je še pojasnil Jarc. Slovenija bi sicer na osnovi predlaganih kriterijev do leta 2014 prejela 4,3 milijona evrov. Predlog, ki je tudi razdelil članice, je dodajanje sladkorja vinu. Dosladkanje vina naj bi bilo po novem odpravljeno, pridelovalci pa pri tem opozarjajo, da bi se pridelava vina brez tega ukrepa lahko podražila. Problem je lahko slaba letina, zato bi moral ta ukrep ostati v veljavi. “Precej držav je proti temu,” je povedal minister. Ne nazadnje so države razdeljene tudi zaradi predloga o krčenju vinogradov - okoli 200.000 ha v petih letih. Po letu 2014 naj bi bile pravice do zasaditve vinogradov brez omejitve, kar pomeni popolna liberalizacija sektorja. Jarc poudarja, da je med državami glede tega dela reforme veliko dvomov, saj je sektor vinogradništva reguliran in bi bilo potrebno tudi po letu 2014 obdržati nadzor nad njim. Glede na nekatere nejasnosti in veliko neugodnih predlogov za določene države proizvajalke, minister pričakuje relativno dolga pogajanja o vinski reformi in meni, da bo še kar precej sprememb. Države članice unije so ob tej priložnosti govorile tudi o shemi za prestrukturiranje sladkorne industrije. Ob tem so potrdile prejem 12 milijonov evrov dodatnih sredstev slovenskim pridelovalcem sladkorne pese. STA/J.K. Medved preplaval Savo? Brezovo - V nedeljo, 30. Julija, zjutraj so lovci v gozdu med Blanco in Brezovim opazili okrog 100 kg težkega rjavega medveda. Mag. Hrvoje Oršanič iz območne enote Zavoda za gozdove Brežice, ki je zadolžen za spremljanje pojavov divjadi v Posavju, uradno še ni razpolagal s to informacijo. »Prisotnost medveda lahko potrdim za lovišča od Studenca, Boštanja, Tržišča, Dola pri Litiji, Gabrovke do Škocjana, saj nam je celo tamkajšnji župan Zupet pisal, daje na območju občine opažen medved. Da bi ta preplaval Savo in zakrožil po hostah levega brega, še nisem slišal, ne izključujem pa te možnosti. Obnašanje medveda na desnem bregu redno , spremljamo, obveščen je tudi vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo pri Zavodu za gozdove RS Marko Janozovič. Ker gre za mlajšo žival, ki ni problematična, zanjo ni odrejen odstrel. Medved se bo najbrž preselil v svoj ožji življenjski prostor. Če bi prišlo do stika medveda z domačimi živalmi, bo zavod skupaj z upravljavci lovišč primerno ukrepal«, pravi mag. Oršanič. Medved je v Posavju prisoten že nekaj let, vendar doslej s to zverjo še ni bilo neprijetnega stika . Oršanič še dodaja, da medved ne išče stika s človekom in če ga pravi čas zazna > oziroma zasliši, zbeži. Medved podnevi drema v kakšni gošči, zato Oršanič sprehajalcem svetuje, naj bodo glasni, da ga bodo pravočasno zbudili. »Ne plazite se skozi gozd. Požviž- • gavajte si ali zapojte. Če imate za družbo psa, ga morate obvezno voditi na povodcu. Pa brez panike«, je v zvezi z medvedom pomirjujoč Oršanič. B.D. ' KRONIKA Janko Kermc končno na sodišču Krško - V torek dopoldne je - kljub sodnim počitnicam - na notranjem dvorišču krškega sodišča ustavilo vozilo Ministrstva za pravosodje. Iz njega je v spremstvu dveh paznikov z lisicami na rokah izstopil Janko Kermc. Na Okrožnem sodišču Krško se zagovaija zaradi posilstva, protipravnega odvzema prostosti in povzročitve telesnih poškodb. Kermc s spremstvom prihaja na sodišče. Spomnimo - Janko Kermc je leta 2004 k sebi na vikend v Šutno pri Podbočju povabil znanko, da bi mu pomagala pri hišnih opravilih in delu v vinogradu. Kmalu jo je začel nadlegovati, jo pretepati in posiljevati. Štiri dni je imel zaprto na podstrešju, kjer se je izživljal nad njo, posojal pa jo je tudi prijateljem. Ženska je skušala pobegniti, a jo je s pajdaši dohitel in jo vrnil v ujetništvo. Po štirih dneh grozot je ženska pristala v bolnišnici, kjer so ugotovili poškodbe glave, genitalij, imela je številne udarnine in odrgnine ter modrice po vsem telesu. Obdolženi Kermc se je dolgo uspešno izmikal roki pravice, ali pa je na sodišče prihajal tako alkoholiziran, da obravnava ni bila mogoča. Z zadnje obravnave na Okrožnem sodišču v Krškem so Kermca nagnali, saj je bil preveč vinjen, da bi lahko sodeloval. Naslednje obravnave so odpadle, ker obdolženega enostavno ni bilo, saj mu sodni pozivi niso bili vročeni. Izginil je neznano kam, menjaval naslove, predlogu to- žilstva, da bi za Kermca odredili pripor, pa sodni senat ni ugodil. Tako je ostal na prostosti, v tem času pa se je lotil donosnega posla. Skupaj z Andrejem Rešetičem, starim znancem policije in sodišč, se je lotil trgovanja z avtomobili. A preprodajala sta tuje avtomobile, saj svojih nista imela. Kermčeva specialnost je bila prodaja kombijev pa tudi osebnih vozil, ki si jih je za nekaj dni sposodil v izposojevalnici avtomobilov, plačal iz- posojo za nekaj dni, nato pa skupaj z avtom izginil. Kot rečeno, se je Kermc v torek zjutraj v spremstvu paznikov pojavil na sodišču. Pripeljali so ga iz pripora, ki je bil uveden zato, da bo sodišče sojenje lahko zaključilo. Policija naj bi ga »odkrila« pred mesecem dni v bližini njegovega doma. Sojenje zaradi zaščite žrtve poteka za zaprtimi vrati, domnevno pa naj bi se na tokratni obravnavi obdolženi srečal s svojo žrtvijo. P.U. Pozor, vlomilci niso na dopustu! V delovni nesreči umrl delavec Evrosada Kostanjevica na Krki - Na kostanjeviškem pokopališču so se sorodniki, prijatelji in sodelavci poslovili od 42-letnega Štefa Sporiša, zaposlenega v podjetju Evrosad. Sporiš je umrl v delovni nesreči, ki se je zgodila pri spravilu jabolk, saj se je nanj prevrnil viličar. Policijsko poročilo pravi, da se je v četrtek popoldne v prostorih podjetja Evrosad v Kostanjevici zgodila delovna nesreča, v kateri je ena oseba umrla. Policisti in kriminalisti so z ogledom, ki so se ga udeležili preiskovalni sodnik, okrožna državna tožilka, zdravnica in delovni inšpektor, ugotovili, da so tekom dopoldneva delavci obirali jabolka in jih vozili v skladiščne prostore podjetja. 42-letni Štef Sporiš, doma iz okolice Kostanjevice, je z viličarjem prevažal zaboje obranih jabolk s traktorskega priklopnika v skladiščne prostore. Pri zadnjem zaboju je pri vzvratni vožnji zadel v prečni tram kozolca, kjer se nahaja skladiščni prostor. Viličar se je prevrnil na bok, pri čemer je varnostni lok tako hudo poškodoval glavo voznika, da je ta za posledicami na kraju nesreče umrl. Direktor Evrosada Boštjan Kozole, ki nesrečni dogodek obžaluje, pravi, da je šlo za splet nesrečnih okoliščin. Delavec je namreč pri vzvratni in verjetno prehitri vožnji na sicer povsem ravnem terenu previsoko dvignil vilice in ob tem zadel tram. Sunek je bil tako močan, da je delavec padel z viličarja, varnostni lok pa gaje smrtno ranil po glavi. Policisti so v svoje poročilo zapisali, da je tuja krivda za samo nesrečo po prvih ugotovitvah ogleda izključena, inšpektor s področja varstva pri delu pa bo preverjal še dokumentacijo delovnega stroja in usposobljenost preminulega za delo z viličarjem. Go- V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan inšpekciji za delo takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen. Raziskava vzrokov nezgod pri delu obsega ugotavljanje dejstev oziroma okoliščin, zaradi katerih je do nezgode prišlo. Za ugotovitev dejstev inšpektor zbira podatke o sami nezgodi in njenih vzrokih, podatke o odgovornih osebah in podatke, iz katerih izhaja njihova odgovornost. Ugotavlja splošno obstoječe stanje in na kraju nezgode zavaruje dokaze ter zbira druge podatke o delovnem prostoru, delovnih pripravah, napravah, o delovnih materialih, o organizaciji in tehnologiji dela in podobno. Ugotavlja tudi, če so bili izvedeni in zagotovljeni splošni in posebni varstveni ukrepi in normativi v skladu s predpisi s področja varnega in zdravega dela. Na območju Policijske uprave Krško se je v letošnjem prvem polletju zgodilo sedem delovnih nesreč (lani v enakem obdobju deset), v celem letu 2006 pa se je zgodilo osemnajst delovnih nesreč. vorice namreč pravijo, da delavec ni imel ustreznega izpita za ravnanje z viličarjem, menda pa tudi ni imel dovolj počitka. Po nekaterih podatkih naj bi namreč vso noč do jutra škropil v sadovnjaku, dopoldne pa naj bi se spet vrnil na delo. Direktor Kozole potrjuje, da je bil pokojni delavec usposobljen za delo s traktorjem, za kar je imel tudi izpit, ni pa bil pooblaščen za delo z viličarjem, niti ni imel delovnega naloga, naj to počne. Delavec je res ponoči škropil v sadovnjaku, a je zato na delo prišel kasneje, vmes pa je imel čas za počitek. Inšpektorat Republike Slovenije za delo je o nezgodi obvestila Policijska postaja Krško. Pristojni inšpektor za delo je še isti dan pričel s postopkom raziskave nezgode, ki pa še ni končana. O vseh ugotovitvah in eventualnih izrečenih ukrepih bo mogoče poročati po zaključku raziskave, je povedal glavni inšpektor RS za delo mag. Borut Brezovar.N.Č.C. Posavje - V času od 1.. do 22. julija je bilo na območju Policijske uprave Krško zabeleženih 13 tatvin oz. vlomov v stanovanjske hiše, pri tem pa niso zajeti vikendi in poslovni prostori. Vlomilci, tatovi in žeparji so vse bolj predrzni, dejstvo pa je, da jim tudi mi pri tem izdatno pomagamo, saj puščamo odprta okna in vrata, ključe v cvetličnih koritih in podobno. Policija zato opozarja predvsem na samozaščitno ravnanje. Preko noči so neznanci vlomili v prostore telovadnega društva Sokol pri stari trgovski šoli v Brežicah in odnesli radiokasetofon s predvajalnikom zgoščenk,v Sevnici je iz kolesarnice stanovanjskega bloka nekdo odpeljal moško kolo, v Termah Čatež so ne-znanci oškodovanki na kopališču ukradli mobilni telefon, bančne kartice in nekaj goto-vine, v Kostanjevici na Krki je ^znanec iz odklenjenega prtljažnika osebnega avtomobila vzel torbico s telefonom in denarnico, v Brezju pri Ve-|)ki Dolini so se do novogradnje pripeljali trije neznanci, ! avtomobil naložili bakreno skropilnico in nerjaveče pomivalno korito in še bi lahko Naštevali podobne primere. To je le nekaj izvlečkov iz Posavske črne kronike. In že da prvi pogled je jasno, da snto za veliko takih tatvin in jd°mov krivi sami. Krimina-'stični inšpektor Ivan Urek iz lektorja kriminalistične po-lcije Krško tokrat opozarja, d& je treba tudi pri odhodu v ^nzbo in na dopust poskrbe-1 Za varnost svojega premo-Zenja. Ko odhajate zdoma, ne Puščajte rolet in ne odstra-lujte cvetličnih korit z oken, da ne bo hiša dajala videza zapuščenosti. Zaprite okna in vrata in ne lepite na vrata sporočil, kje ste in od kdaj do kdaj vas ne bo. Ne puščajte ključev v poštnem nabiralniku, na okenskih policah, v cvetličnih lončkih ali pod predpražniki. Sosedje naj vam vsakodnevno praznijo poštni nabiralnik. Na kletna okna namestite prečne kovinske drogove, na vložke cilindrične ključavnice pa namestite ščite proti lomljenju. Dogovorite se za namestitev alarmnih naprav in za varovanje hiše. Zavedati se je potrebno, da vlomilci niso nikoli na počitnicah in morda se prav ta čas pripravljajo, da bodo vlomili v vaše stanovanje. Načini delovanja vlomilcev so številni, oblike dela pa profesionalne in zelo specifične. Vlomilci namreč izkoriščajo razne odprtine in dostope v vaš dom (skozi garažna okna, okna sanitarij, zračnike), plezajo preko balkonov, teras in streh, plazijo se skozi kletna okna, razbijejo steklo na vhodnih ali balkonskih vratih in oknih in izkoristijo sleherno neprevidnost ali pozabljivost stanovalcev (odprta vrata, okna, nezaklenjena vrata, izgubljeni ključi, ključi pod predpražni- ki, v cvetličnih lončkih ipd.). Priložnost je pomembna okoliščina za tatove in manj priložnosti pomeni manj tatvin. Idealnega varovanja pred vlomilci ni, zato policija svetuje, da zavarujete svoj dom pri kateri od zavarovalnih družb, policija pa vam tudi brezplačno svetuje, kako zavarovati premoženje. Kriminalist Ivan Urek pa še posebej opozarja, da ne bodite preveliki heroji, če se slučajno srečate z vlomilcem, saj lahko potegnete krajši konec. Ne poskušajte sami prijeti vlomilca, zlasti če je fizično močnejši. Raje takoj pokličite policijo, ki ji boste veliko pomagali pri izsleditvi vlomilca, če si zapomnite njegovo približno starost, spol, zunanjost, obleko, posebne značilnosti obraza, govor, registrsko številko, barvo in tip vozila ter smer pobega. N.Č.C. Obnova talnih označb Sevnica - Talne označbe na cestišču so z vidika prometne varnosti izjemnega pomena, navadno pa se jih zavemo v primeru slabe vidljivosti. Zato sodijo vzdrževalna dela, po- vezana s talnimi označbami, med prioritete. Za vidnost talnih označb skrbijo upravljavci cest; DARS skrbi za avtoceste in nekatere štiripasovnice, Direkcija RS za druge državne ceste, občine pa za občinske. V času, ko je krški svetnik Jože Habinc na zadnji seji občinskega sveta opozarjal, naj ustrezne službe še pred začetkom šolskega leta obnovijo talne označbe, smo na glavni sev-niški ulici že ujeli ekipo na delu. Talne označbe se navadno obnavljajo poleti, ko so visoke temperature, na najbolj obremenjenih cestah se to običajno zgodi enkrat letno. N.Č.C. Vročinski val se je končal z mrkom Posavje - Vročinski val, ki je zajel tudi naše kraje, se je končal z močnim vetrom, ki je precej nevšečnosti povzročil tudi v Posavju. Zlasti je prihajalo do električnega mrka, saj je bilo v Posavju v izpadu 40 transformatorskih postaj. Veter je podrl dva električna drogova v Žabjeku ter enega v Reštanju, brez elektrike so bili na Pokleku in v zahodnem delu krške občine. N.Č.C. Tudi v Posavju torbičarji Brežice - Doslej smo mislili, da se taki dogodki lahko zgodijo le v večjih mestih, zakotnih ulicah, zdaj pa je očitno, da tudi v Posavju nismo izjema. V ponedeljek, sredi belega dne, malo pred 14. uro je namreč neznani moški na avtobusni postaji Brežice pristopil k 75-letni ženici iz okolice Brežic, ji odvzel črno torbico in pobegnil do avtomobila, ki gaje čakal malo vstran od postaje. Ženica je imela v torbici nekaj denarja in vse osebne dokumente. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila. Veter je kot za šalo pometel prometno signalizacijo, ki označuje zaporo Savske ceste v Sevnici. POLITIKA PRED OGLEDALOM Ivan Urbanč Vilma Jan Špiler Jože Habinc Odlok o plovnem režimu Sevnica - Ob gradnji boštanjske hidroelektrarne je bila med občinskimi smernicami pobuda o možnosti koriščenja akumulacijskega bazena za vodne športe. Narejen je bil pristan Orehovo, kamor so prvi navdušenci pripeljali svoja plovila, a vožnja in privez sta zaenkrat še nelegalna. Občina Sevnica je pripravila odlok o določitvi plovnega režima za plovila brez motorja, kije na julijski seji Občinskega sveta doživel prvo obravnavo. Za motorne čolne in skuterje pa mora z uredbo poskrbeti vlada. Včasih ste bili svetnik LDS. Ali v tej stranki vaše nove ideje za razvoj občine niso bile upoštevane, da ste kandidirali in bili izvoljeni na Listi novih idej za razvoj občine? Jih sedaj bolj uspešno uresničujete? Urbanč: Sem in ostajam član LDS, kljub temu pa sem skupaj z somišljeniki različnih strank organiziral listo novih idej za razvoj občine Krško s ciljem, da poskušamo iz nekega drugega zornega kota vplivati (nestrankarsko) na politiko občine Krško. V programu smo med drugim zapisali: »Kvalitete življenja ne vidimo samo v razvoju za vsako ceno, postoriti je potrebno še marsikaj, da bodo ustvarjeni pogoji za človeka vredno življenje, urediti moramo vasi, krajevna središča kakor tudi mesto Krško. Mladim je potrebno dati več priložnosti, ob tem poskrbeti za starostnike, tudi romsko problematiko moramo reševati kot dejstvo, skupaj z državo, zagotoviti pogoje za razvoj gospodarstva itd. Mislim, da te ideje kot samostojni svetnik lažje rešujem, skupaj s svetniki vseh strank. Ste svetnica Liste za prihodnost mladih. Znano Titovo geslo izpred desetletij pa je bilo »Mladina je naša prihodnost«. V čem je po vašem mnenju problem - v mladini ali v prihodnosti? Jan-Špilerjeva: Problema v splošnem ni niti v mladini niti v prihodnosti. Dojemljivost za problem je vedno stvar posameznika. Imamo tako mladino, kakršno smo vzgojili in kakršno si v tem trenutku zaslužimo. Osebno imam z mladimi v delovnem okolju in zunaj njega dobre izkušnje. Mladino je pač potrebno vzgajati v smislu vrednot (spoštovanje, ljubezen, enakost, poštenost, delavnost...) že od zgodnjega otroštva dalje. Pri tem odigramo vedno najpomembnejšo vlogo starši, ki moramo biti svojim otrokom dober zgled, jim dajati ljubezen in nuditi pomoč, ko jo otroci potrebujejo. Optimizem in lepa beseda se vedno dobro obrestujeta. Delo z mladimi je lahko le izziv in ne problem. Ste svetnik Liste za razvoj mojega kraja. Zakaj se po vašem mnenju vaš kraj ne razvija tako, kot bi vi želeli? Kdo zavira razvoj »vašega kraja«? Habinc: Lista za razvoj mojega kraja (RMK) je neodvisna lista, ki naj bi razvojno povezovala občino kot celoto ter posamezni kraj, krajevno skupnost oziroma mesto kot sestavni del občine. Tako tudi v Krškem želi povezati svet krajevne skupnosti mesta Krško in občinski svet. Mesto Krško mora nadoknaditi predvsem tista področja, ki so razvojno pozabljena že par desetletij. Predvsem mislim na zgodovinsko dediščino, ki jo moramo čim bolj spoznavati in ceniti. To potrebujemo bolj kot kdajkoli prej. Še danes ne vemo, kako odgovoriti na razvoj mesta ob novih investicijskih posegih. Motijo me predvsem nerešena vprašanja “črnih točk”, kot so Valvasorjev kompleks, nekdanji dom upokojencev in zdravstveni dom, “baraka” za glasbeno šolo, drvarnica pri sodni palači, bazen... Ali ste v sedanjem ali v prejšnjem mandatu glasovali za kakšen občinski sklep, s katerim se osebno niste strinjali, vendar ste ga potrdili v zameno za podporo kateremu od vaših predlogov. Če je odgovor DA, pojasnite, za kaj ste glasovali in kateri od vaših predlogov je bil potrjen v zameno za vaš DA. Če je odgovor NE, pojasnite, kateri od vaših predlogov zaradi tega ni bil sprejet. Urbanč: Glasoval sem tudi za sklepe, s katerimi se nisem v celoti strinjal. To je pač politika, kjer je sicer lepo, vendar težko biti načelen za vsako ceno. Sem svetnik, ki delujem za interese občanov, kjer je veliko različnih interesov in brez, tudi tovrstnih kompromisov ne gre. Sicer pa nisem na prodaj, pa tudi občinski svet deluje dokaj homogeno in strpno, tako da za »taprave« predloge ni težko pridobiti tako svetnikov, kakor tudi župana. Jan-Silerjeva: Ne. Glasujem po svoji vesti in za tiste predloge, ki so dobri. Habinc: Neodvisnemu svetniku je težko “trgovati” z glasovi, lahko pa “prodaja” dobre predloge ali pa nasprotuje slabim rešitvam. Najbolj sta mi ostala v spominu dva predloga, s katerima se nisem strinjal in sem bil preglasovan; pred sedmimi leti s prostorsko spremembo lokacije biološke čistilne naprave, iz najnižje in najbolj oddaljene lokacije zunaj mesta in zaradi prekomerne porabe električne energije za črpanje odplak dvanajst tisoč prebivalcev in industrijskih con skoraj v središče mesta ter najnovejši osamljeni “ne” pri ustanovitvi nove agencije za racionalno rabo energije. Seveda sta mi oba sestava občinskega sveta pri Murkotu soglašala, da so tudi oni proti takšnim predlogom. Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Katera je najmanjša država na svetu? Urbanč: Andora, San Marino, Vatikan. Jan-Špilerjeva: Vatikan. Habinc: San Marino. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: Vatikan Vatikanska mestna država (tudi preprosto Vatikan ter včasih nedosledno Sveti sedež) je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z mestom Rim v Italiji. Vatikan je dom papeža in predstavlja ozemlje svetega sedeža, osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve. Ime je dobila po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere. Kljub njegovi majhnosti je Vatikan v letu 2003 obiskab 7,3 milijona turistov, kar je največ med evropskimi žepnimi državicami. Samo ob smrti papeža Janeza Pavla II. in volitvah novega papeža je bilo v Vatikanu 6 milijonov vernikov. Kateri filozof je izrekel znameniti stavek: »Mislim, torej sem«? Urbanč: Poznam rek, tudi v latinščini, ne vem pa avtorja. Jan-Špilerjeva: Mislim, daje bil Descartes. Habinc: Platon, ne, mogoče Descartes? Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: Descartes V latinščini »Cogito, ergosum«. (Mislim, torej sem.) Rene Descartes du Perron Cartesius (Cartesio, Kartezij) je bil francoski filozof, matematik, fizik, učenjak in častnik. Predstavil je svoj neavtoritativni pogled na svet. S tem je kot prvi kritičen in sistematičen mislec nove dobe postal ‘oče sodobne filozofije’. Najbolj znano njegovo delo je Razprava o metodi za boljše vodenje razuma in iskanje resnice v znanosti iz leta 1637z dodatki o optiki in geometriji. Prvi je pojasnil primarno in sekundarno mavrico kot posledico loma in notranjega odboja Sončevega žarka na okrogli dežni kapljici. Kaj je glagol? Urbanč: Glagol je delati; sem že pozabil, mogoče besedna vrsta... Jan-Špilerjeva: Glagol je besedna vrsta, ki mu lahko rečemo tudi povedek. Habinc: Glagol je beseda, ki pove, kaj kdo dela ali kaj z njim je. Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti: Glagol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka. Glagol izraža dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje... Glede na glagolski vid poznamo dovršne in nedovršne glagole, glede na prehodnost ločimo prehodne in neprehodne glagole ter dva glagolska vida - tvornik in trpnik. Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj. Urbanč: Kje je vzrok, kaj motiv, da si tako privržen Podbočju oz. krajevni skupnosti? Ko doživiš Podbočje oz. ljudi, jih enostavno vzljubiš oz. jih moraš imeti rad. To so čudoviti, napredni, ponosni ljudje, ki jim nikoli ni žal časa za vse, kar je povezano s krajem in vsemu, kar daje kraju vsebino, pa naj si bo to šport, politika, gospodarstvo ali pa vinogradništvo in cviček, ki ima v Podbočju posebno mesto. Da pa smo Podbočjani tudi gostoljubni ljudje, kar je sicer značilno za celo krajevno skupnost, pa tudi ni skrivnost. Obnovljeno Podbočje pa bo gotovo tudi eno najlepših vasi v Sloveniji. Skratka imam pač to srečo, da sem rojen v Podbočju, kjer imam priložnost sodelovati pri vseh razvojnih programih. Jan-Spilerjeva: Ali obstaja v krški občini oz. v Krškem kakšen nadstandard, ki se »je zgodil« na račun prejetega nadomestila za omejeno rabo prostora s strani NEK? Najverjetneje se bo večina strinjala z mano, da v Krškem zaradi neposrednega 20- letnega sobivanja Krčanov z NEK nad-standarda ni. Ob primerjavi občine Krško z ostalimi občinami, ki ne prejemajo nadomestila za omejeno rabo prostora, se namreč ne morem znebiti vtisa, da vseeno zagotavljajo občanom vsaj tak standard kot v občini Krško. Ocenjujem , da se je na nekaterih področjih standard celo znižal. Lep primer za to je, da smo Krčani po več kot 50 letih zgubili bazen v Krškem. Habinc: Kako dolgo bo še trajal stečaj TCP Videm in kdaj se bo pričela sanacija nekdanje tovarne celuloze? Odgovora seveda ne vem! Za čas kislih kumaric alternativno vprašanje in odgovor. Alije mala posavska pokrajina naša prednost ali slabost? Če bomo izkoristili vse naravne in človeške danosti, je seveda prednost. Tako kot Vatikan, ki je ena najbolj prepoznavnih držav, čeprav je po velikosti najmanjša na svetu. Priprava odloka o določi- plovbe premaknili na 1. ma-tvi plovnega režima na Savi rec, saj je za majhne jadrnice na območju akumulacijskega gotovo bolj zanimivo vetrov-bazena hidroelektrarne Bo- no zgodnje spomladansko štanj je bila dolgotrajna, saj obdobje kot poletno brezvetrje bilo zanj potrebno prido- je. Jadralci se namreč nadeja-biti soglasje več uporabnikov jo, da se bodo lahko preizku- Po Savi plujejo tudi plovila domače izdelave. reke, ki so občini dali določene usmeritve in omejitve. Teh je veliko, še posebej so bili omejevalni ribiči in svetnik Tomaž Lisec je komentiral, da zlorabljajo pravico do souporabe reke. Ta je po predlogu odloka plovna od pristana Orehovo do Apneniškega potoka. S pristanom bo zaenkrat upravljal Zavod za Kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM), je pa dopustno, da se ga s koncesijo dodeli zasebniku. Odlok bo uredil tudi režim in plačilo privezov ter lokacijo in način postavitve pristanov, plovba pa je dopustna od 1. aprila do 31. oktobra. Lisec je prenesel pobudo zainteresiranih za uporabo te rekreacijske površine, da bi datum začetka šali na Savi, saj njihove male »banjice« sodijo v kategorijo plovil, ki so predmet občinskega odloka o plovnosti Save. » Predlog odloka o nemotorni plovbi je kompromis med kar štirimi soglasodajalci, od elektrarne kot upravljalca bazena, Zavoda za varstvo narave, Zavoda za ribištvo do Agencije RS za okolje. Vsak od teh argumentira, zakaj postavlja omejitve. Kljub temu v akva-toriju ostaja še prostor v rekreativne namene. Občina je poskrbela za nemotorno plovbo, vladi pa smo dali pobudo, naj čim prej izda uredbo, s katero bo določen plovni režim za motorna plovila«, pravi sevni-ški podžupan Srečko Ocvirk. Branka Dernovšek V Londonu lahko jadrate po Temzi. To doživetje sta izkusila brata Andrej in Marko Ogorevc iz Sevnice Pravna študija o individualni renti Krško - Člani koordinacijskega odbora lokalnega partner' stva Krško so na svoji tretji seji potrjevali program dela za letošnje leto in se dogovarjali o njegovem finančnem ovrednotenju za jesenski del aktivnosti. Ker se je skozi vse razprave v zvezi s smernicami občine za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov izpostavljala zahteva dela občanov po individualni renti, seje koordinacijski odbor obrnil na Pravno fakulteto v Ljubljani, če bi bili zainteresirani za izdelavo pravne študije o tem vprašanju. Inštitut za javno upravo bo po naročilu Lokalnega partnerstva študijo izdelal. Odgovor na to vprašanje zanima tudi Vodstveni odbor brežiškega Lokalnega partnerstva; v katerem razmišljajo, če bi bilo možno, da skupaj naročijo takšno študijo in si razdelijo stroške plačila. B.D. Nova odkritja: živel je v Mencingerjevi hiši in si sam nadel baronski naziv Vse manj neznank o Valvasorju Krško - Ob reformatorjih Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu je najbolj znan krški meščan kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Veliko je znanega o slovitem piscu Slave vojvodine Kranjske, zadnje čase pa prihajajo na dan novosti, s katerimi je mogoče ovreči doslej veljavna dejstva. Najnovejša odkritja pričajo, da si je Valvasor baronski naslov pripisal sam, da hiša v Krškem, kjer naj bi bival zadnje mesece in leta 1693 umrl, ni prava, in kar je posebej zanimivo, živeli naj bi še Valvasorjevi potomci. Po besedah Alenke Černelič Krošelj, umetnostne zgodovinarke in višje svetovalke za kulturo na Občini Krško, gre za najnovejša dognanja Borisa Golca, zgodovinarja in predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki jih je predstavil na nedavnih večerih na gradu Bogenšperk, kjer je Valvasor sicer živel in delal dvajset let. Ko je obubožal, je grad prodal in se preselil v Krško. Na Bogenšperku je nasta- Menka Černelič Krošelj jalo tudi njegovo največje delo Slava vojvodine Kranjske, v katerem si je kar sam nadel rod baronstva, verjetno prepričan, da si ga s tem opusom tudi zasluži. Boris Goleč, naš najboljši poznavalec zgodovine slovenskih mest je odkril, da »Valvasorjeva hiša«, ki jo je dobrotnik Martin Hočevar podaril svojemu Krškemu za mestno hiralnico, dejansko ni hiša Valvasorjeve smrti. Ker je bila pozno renesančna stavba dovolj stara, velika in ugledna, je odbor za olep-šanje mesta Krško leta 1894, ob 200-letnici Valvasorjeve smrti, na njej odkril spominsko znarpenje, leta 1966 pa so pred hišo postavili tudi Valvasorjev kip, delo domačega me-daljerja in kiparja Vladimira Štovička. Polihistorjev zadnji dom naj bi dejansko bila bližnja hiša ob glavni krški ulici, v kateri je dve desetletji živel pisatelj in odvetnik Janez Mencinger. Že on je verjel, da je bila njegova hiša dejansko zadnji dom Janeza Vajkarda Valvasorja. Nemalo presenetljivo pa je Asfaltna cesta - ponos vaščanov Gomile - Vaščani Gomil, ki so del Krajevne skupnosti Veli-I ke Malence, so zelo veseli, ker se jim je končno izpolnila velika želja - dobili so namreč asfaltirano cesto. Nekaj denarja so zanjo zbrali vaščani sami, nekaj pa sta primaknili občina in krajevna skupnost. Priložnostne slovesnosti ob odprtju so se udeležili tako predstavniki občine, krajevne skupnosti in KOP-a, kot tudi krajani, ki so se s tem želeli zahvaliti vsem, ki so jim Pri tem pomagali. Najbolj tople zahvale pa je bil deležen predsednik KS Velike Malence Emil Arh, saj se je precejšen del obveznosti in dela prevalilo na njegova pleča. M.P. Uresničujejo program Krško - Posavski seniorji tudi kot samostojno društvo v celoti Uresničujejo na občnem zboru sprejet letni program. V svoje vr-so v jubilejnem letu sprejeli več novih članov in gospodarskih ružb, tako da Posavsko društvo seniorjev menedžerjev in stro-Oynjakov šteje že 73 individualnih ter 26 kolektivnih članov. Svoje desetletno delo so opisali v posebnem zborniku, ko so jim za jubilej čestitali pomembni ljudje in društva iz vse države, a delovnih sestankih pa so že sprejeli nove programske smerni-^ Med drugim načrtujejo več skrbi izobraževanju članstva ter stanovitev sekcij za pohodništvo in šport. Junija so že pripravili ^sPel posvet v občini Bistrica ob Sotli in izlet na Plitvice, vodstvo ruštva pa je medtem utrdilo delovni program do konca leta. . September bodo pričeli s predavanjem Danila Turka, s ka-j rirn so se za obisk dogovorili že marca, a je zaradi jubilejnih ,°8°dkov njegovo predavanje odpadlo. Turk, ki je zdaj predse-. lski kandidat, bo med seniorje ter širšo posavsko javnost pri-Prvi teden septembra, kot izkušen diplomat pa bo govoril o °veniji v Evropi in svetu. Sledil bo ogled jesenskega zagrebške-• yelesejma ter nato obisk srbske občine Bajina Bašta in tarnanjih znamenitosti. Oktobra načrtujejo predavanje o skrbi za y^stv° okolja, novembra pa bo spet na vrsti tradicionalno mar-p0°Vanje, letos v organizaciji krških seniorjev. Še enkrat se bodo šk Savski seniorji družili na prednovoletnem srečanju na Koro-ern> ko načrtujejo obisk Gorenja in rudnika Mežica. V.P. Valvasor naj bi dejansko prebival v Mencingerjevi hiši! še odkritje o Valvasorjevem potomstvu. V dveh zakonih je sicer imel veliko otrok, a je rod ostal brez moškega potomca, ker so sinovi živeli v samostanih, zato pa se je rod nadaljeval po ženski črti. Zadnja odkritja govore o dveh vejah in Valvasorjev pravnuk v šestem kolenu, moški, star 76 let, živi na Dunaju. Kot upokojeni polkovnik avstrijske vojske, poudarja Goleč, dejansko združuje obe Valvasorjevi ljubezni - odnos do dokumentarnega pisanja in častniške službe. Vsa našteta dejstva po besedah Alenke Černelič Krošelj vnašajo v dosedanja spoznanja številne spremembe, a želijo v Krškem ohraniti spomin na slovitega meščana. Zato bodo nadaljevali s prenovo kompleksa treh hiš na Valvasorjevem nabrežju in že leta 2009 naj bi dobile prve vsebine. Občina Krško je namreč območje proglasila za kulturni in zgodovinski spomenik in ga že dlje časa rešujejo pred sramotnim propadanjem. Zdaj bi morali odkupiti še bližnjo Mencingerjevo hišo, ki je dejansko prava Valvasorjeva hiša, in skupaj z gradnjo nove knjižnice bi lahko zaokrožili kulturno in višješolsko središče v starem mestnem jedru Krškega. Vlado Podgoršek Faniki je birtija zlezla v kri Podgorje - Če bi med Sevničani poizvedovali, v kateri vasi je gostilna Pipan, jih je malo, ki bi vam postregli s pravim imenom. Vsi pa vedo, kje je ta gostilna. Gostilna Pipan je namreč geografski pojem, ne le hiša, kjer se ustaviš na pijači. Če poizveduješ, kako priti do nekoga v Podgorju ali v Zabukovju, dobiš napotek: » Zavijte z glavne ceste Sevnica - Planina pred Pipanom ali še naprej od te gostilne...« Gostilna Pipan je edinstvena tudi po najstarejši še aktivni birtinji v Sloveniji gospe Faniki. Dejavnost ji je tako »zlezla v kri«, da še pri 93 letih ne more zapreti vrat krajanom, ki se oglasijo na pivo in vržejo pikado. Pri 90 ga je gospa Fanika še zavzeto igrala in v igri pogosto tudi zmagala. Odprta gostilna ji pomeni, da še polno živi, saj ji čvrsto zdravje to dopušča. Obiskovalci ji prinesejo novice, pade kakšna šala, oživijo spomini na norčije, ki so jih zganjale generacije pred izumom sodobne komunikacijske tehnologije, ko so se vici dogajali »v živo«, ne po internetu. Pred kratkim izvem, da je Faniko obiskala inšpektorica. Kot se za takšno uslužbenko spodobi, je iskala pomanjkljivosti. Krajani so bili ogorčeni, češ, naj se ne vtika v »njihov red«, ker »Pipan« pač ni klasična gostilna. A Fanika se ne razburja. »Vsak mora opravljat svoj posel, svojo dolžnost. Vse smo lepo uredili. A veste, da jaz še vedno, kot v mladosti, čutim dolžnost, da je v tej hiši gostilna, ker je to stoletna tradicija! Držala jo bom, dokler bo zdravje.« B.D. »Vsak dan spijem po šest skodelic turške kave in se dobro počutim,« pravi najstarejša slovenska gostilničarka Fanika Pipan. ZASLONIADA Ne verjamete?! m iupii sr n§ Tamara Vonta Odkrito vam priznam, da me je strah naročiti kakšno knjigo. Nakup iz naslonjača, v katerem mi obljubljajo desetodstotni popust, kazalo v obliki Slovenije, sodelovanje v nagradni igri, v kateri lahko dobim stanovanjsko hišo, napihljiv bazen, zbirko aforizmov ali popust pri še enem nakupu ali... Zakaj?! Pred časom sem naivno naročila neko enciklopedijo. Od takrat naprej je poleg časopisa in obveznih računov moj poštni nabiralnik poln različnih ponudb. Pa ne običajnih, ampak takšnih, ki - vsaj zame - predstavljajo žalitev. Posebej za Vas gospa Vonta smo pripravili to ponudbo, to je Vaša koda za sodelovanje v žrebanju za stanovanjsko hišo... Zagrabim in vržem naravnost v koš. Želela sem kupiti le enciklopedijo. Zazvoni telefon in nekdo se me loti vztrajno prepričevati v nove knjižne nakupe, pa če sem dobila ponudbo, pa zakaj ne izkoristim 50-odstotnega popusta, pa če že imam slovar, ki ga lahko dobim za tretjino cene, ob tem pa še knjižico ugank za mlade in stare. Želela sem kupiti le enciklopedijo. Nedelja popoldne. Zazvoni telefon. Ste razmislili o naši ponudbi? Posebej za vas imamo še eno ponudbo, poleg slovarja tujk lahko za isto ceno dobite... Halo?! Želela sem kupiti le enciklopedijo. Zdaj vem, da bom knjige raje kupovala v knjigarnah. Poleti pa jih največ odnesem iz knjižnice. In jih prebrane vrnem. Letos so kupi knjig, ki jih nosim po razbeljenem dopoldnevu še večji, ker se je desetletna hči prelevila v „požiralko“ tiskanih strani. V najbolj vročih dneh sva čepeli vsaka na svojem koncu hiše, za katerega sva ocenili, daje najhladnejši, in brali kot za stavo. Tako kot večina otrok zahodnega sveta, nestrpno čaka zadnjega Harrya Potterja v slovenščini (no, v tem pričakovanju seji vsaj potiho pridružuje še nekdo v družini). Nečesa sem se pa naučila - delovne zvezke in učbenike kupim že kmalu po koncu šolskega leta. Da imamo mir v hiši. Poletni dnevi so še vedno dolgi, čeprav je očitno, da nam jih nekdo že krade oziroma krajša. A preden ne zaplavam v morju, ne bom razmišljala jesensko. Pa čeprav je razprodaj konec in so na policah že jesenski puloverji. Septembra bom v šolo odpeljala petošolko. Tudi poslanci se bodo vrnili s počitnic in zapeli stare viže. Septembra se bo vse vrnilo na običajni tir. Kakršen koli žeje. Dobili prvi nakupovalni center Kostanjevica na Krki - Uveljavljeni kostanjeviški podjetnik Ladko Petretič je 20. julija poleg svojega bencinskega servisa in pralnice odprl še svoje trgovsko poslovno in storitveno središče, v katerem sta sodobna franšizna prodajalna Mercatorja in hitri servis za avtomobile, kamione in traktorje, imenovan Tip top, ki ga je odprl skupaj s Petrolom. Seveda ima objekt tudi skladiščne in druge poslovne prostore in v dveh etažah zavzema kar 1400 kvadratnih metrov uporabne površine. V novem poslovnem središču dela po Petretičevih besedah 15 zaposlenih, prezaposlil je namreč prodajalke iz nekdanje Mercatorjeve trgovine na otoku, ki jo je kupil in zaprl, medtem ko bo Mercatorjeva trgovina na Ljubljanski cesti še naprej poslovala, nekaj ljudi pa je tudi na novo zaposlil. Trak sta prerezala župan Pustoslemšek in Ladko Prtretič Ladko Petretič je sam opravil večino organizacijskega dela pri gradnji poslovnega središča, pomagali pa so mu tudi družinski člani - žena Martina, hčerka Lidija in sin Ladi. Svečanega odprtja, ki se je zaključilo s pravo veselico, pa se je kljub neznosni vročini udeležilo zelo veliko ljudi, od krškega in kostanjeviškega župana, poslovnih partnerjev, prijateljev in znancev, do številnih krajanov, ki so na to pridobitev že dolgo čakali. M.M. Brežiški Zdravstveni dom obremenjen z gosti iz term Brežice - Vročinski val v Posavju zdravstvenim delavcem ni povzročil bistveno povečanega obsega dela, izjema pa so Brežice. V tamkajšnjem Zdravstvenem domu se že dlje časa srečujejo s povečanim obsegom dela na račun gostov iz kompleksa Čatež in se trudijo prepričati kolege na zdravstvenem ministrstvu, da jim poročili so se... Brežice 21. julija sta se v poročni dvorani gradu Mokrice poročila Jernej Rak iz Medvod in Polona Podvinski iz Blatnega. 28. julija pa sta v poročni dvorani brežiškega gradu zakonsko zvezo sklenila Andrej Zorko in Andreja Pirc, oba z Žejnega. odobri strošek dodatne zdravstvene ekipe. Dr. Zdenka Marinček, ki nadomešča direktorja dr. Ilja-ša je povedala, da jim bližina turističnega naselja na Čatežu prinaša dnevno dodatne paciente, ki se na Zdravstveni dom pripeljejo sami ali pa je ekipa z reševalnim vozilom tja poklicana na urgenco. Vodenje statistike pove, da so lani oskrbeli kar 500 gostov iz term. Dr. Marinčkova ne postavlja pod vprašaj nudenja zdravstvenih storitev ljudem, ki jih potrebujejo, opozarja pa na po- manjkanje kadra za takšen povečan obseg dela. Prostorsko stisko bodo rešili s prizidkom urgentnega bloka, ki ga bodo začeli graditi to jesen. Brežiški Zdravstveni dom bi moral dobiti v sistemizaciji priznano še eno zdravniško ekipo. Zadnji pogovori s predstavnikom ministrstva kažejo, da v Ljubljani problem poznajo in verjamejo predloženim številkam, ki pa jim v družbi Terme Čatež oporekajo. Po njihovih evidencah Ždravstveni dom oskrbi na leto le 100 njihovih gostov, pravi Irena Rud-man. V Zdravstvenem domu najbrž ne vodijo lažne evidence in do tolikšnih razlik v številkah je prišlo zato, ker pač vsak obiskovalec term na recepciji ne poda »raporta«, če je obiskal zdravnika v Zdravstvenem domu. Direktor Zdravstvenega doma je z direktorjem Term Čatež odprl ta problem, ki bo hitro rešljiv, če se najdejo viri financiranja za dodatno ekipo. Štipendije malo drugače Vranje - Podjetnik Stanko Kranjec razpisuje štipendijo za študij v Ljubljani za 7 študentov v naslednjih 10 letih in sicer v obliki nastanitve vključno z vsemi stroški v opremljeni enoposteljni sobi velikosti približno 6 m2 s priključki na vso sodobno komunikacijsko opremo, skupnim predprostorom s kuhinjo in jedilnico, sanitarijami (wc, tuš, pralni stroj). Mesečna vrednost bivanja v stanovanjski enoti, ki sprejme do 6 ljudi, je 160 evrov na osebo. Za dejanje, v katerem ga podpirajo vsi družinski člani, se je odločil, da bi svetu, kjer je denar vladar, kot protiutež postavil solidarnost in odgovornost do soljudi v lastnem okolju. Verjame, da lahko ti vrednoti vplivata na mlade, da bi se po zaključku študija kljub manj ugodnim ponudbam za delo in zaslužek vrnili z željo, da vsak po svojih zmožnostih prispeva k izboljšanju razmer. Z aktivnim in ustvarjalnim življenjem bi dvigovali vrednost lastnega dela in posledično tudi standard sokra-janov. Pogoj pri tej štipendiji je torej, da se diplomanti zaposlijo v podjetju s sedežem na območju občine Sevnica vsaj za toliko, kolikor časa so emali štipendijo, tipendijo razpisuje za dva študenta medicine in pet študentov naravoslovne smeri (strojne, elektro, gradbene in drugih). Kandidati ne bodo imeli prednosti glede na spol, pač pa na dosežene pogoje; vsaj 23 točk na maturi in redno opravljanje študija s povprečno oceno letnika 8,35. Letošnje leto bosta štipendije v obliki nastanitve deležna dva študenta, s šolskim letom 2008 do leta 2012 pa bo sobo v Ljubljani koristil po en študent letno. Na razpis se kandidati lahko prijavijo pisno s priporočeno pošto do 10. septembra na naslov Stanko Kranjec, Vranje 5, 8290 Sevnica. Vlogi je potrebno priložiti dokazilo o opravljeni splošni maturi, vpisu na faklulteto, kopijo spričevala 3. in 4. letnika in kratek življenjepis z vizijo dela po končanem_študiju. Izbrana za leto 2007 bosta obveščena pet dni po roku prijav. Prijavijo se lahko tudi tisti, ki so se vpisali šele v srednjo šolo, vendar z jasnim ciljem glede študija. Pri izbiri štipendistov bo lahko sodeloval predstavnik Študentskega kluba Sevnica. Kranjec obljublja, da bo diplomantom naravoslovcem pomagal pridobiti pripravništvo in jih pripraviti na strokovni izpit. Če pa bo kdo takoj potem odprl obrt ali zasebno podjetje, ki bo delovalo vsaj štiri leta in bo po treh letih delovanja imelo vsaj štiri zaposlene, bo dobil 4000 evrov zagonskih nepovratnih sredstev. Stanko Kranjec verjame v rek, da tudi močni tokovi niso večni, ker jih spreminjajo drobne kapljice. S svojo idejo želi spodbuditi še ostale, ki lahko motivirajo mlade izobražence, da se vrnejo v domači kraj. Branka Dernovšek Mladi sevniški planinci »ubežali« vročini Kamniška Bistrica - Kot že tradicionalno, je tudi letošnje poletje potekal planinski tabor, namenjen osnovnošolcem iz občine Sevnica in okolice, ki ga je organiziral Mladinski odsek Planinskega društva (PD) Lisca Sevnica. Potekal je od 14. do 21. julija v Kamniški Bistrici, udeležilo se ga je 47 mladih planincev z željo, da aktivno preživijo teden dni v naravi, pod šotorskimi platni in brez staršev. Posebnost letošnjega tabora je bilo vreme, saj je prav ta teden Slovenijo zajel vročinski val, ki pa v dolini Kamniške Bistrice na srečo ni dosegal maksimalnih temperatur. Udeleženci so osvojili kar nekaj lepih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp, pridno so si nabirali znanje in izkušnje iz orientacije, vozlanja, planinske opreme, prve pomoči in nekaterih drugih tem pla- ninske šole. Ob popoldnevih so potekala razna športna tekmovanja in druge prostočasne dejavnosti. Večere so preživljali ob tabornem ognju ob igrah in petju, izborih za miss in mistra tabora, karaokah, praznovali pa so tudi pravo mongolsko novo leto z obiskom božička in jelenov. Za udeležence je skrbelo 19 članov vodstva tabora, med katerimi so bili izkušeni planinski vodniki in vodnice, pomočniki, pedagoginji, bodoča zdravnica in kuhar. Teden je hitro minil in udeleženci so se dobre volje vrnili v objeme svojih staršev, vodstvo pa že razmišlja o prihodnjem taboru, ki bo poleti 2008. Matic Železnik, vodja tabora Zaenkrat so v termah izkazali le pripravljenost prispevati del sredstev za nakup novega reševalnega vozila. B.D. V primežu novega pravilnika Krško - Županiposavskihob-čin so se z direktorjem območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Krško Iztokom Starcem in direktorji zdravstvenih domov iz posavskih občin pogovarjali o problematiki financiranja službe nujne medicinske pomoči v Posavju. Na podlagi novega pravilnika je mreža nujne medicinske pomoči v Posavju izgubila dosedanji standard, saj so se sredstva za število izvajalcev zmanjšala. Ker je Posavje obmejno območje, po površini obsežno, a redkeje poseljeno, bo tak ukrep lahko močno prizadel občane. Zdravstveni domovi bodo s pomočjo županov pri Ministrstvu za zdravje poskušali vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sprejemom novega pravilnika. B.D. Krško 21. julija so si v poročni dvorani v Krškem »DA« izrekli Roman Ameršek in Maja Ameršek, oba z Malega Kamna pri Koprivnici ter Haris Humerovič iz Dobrove pri Senovem in Margareta Melka iz Brežic. 28. julija sta se v krški poročni dvorani poročila še Boštjan Permoser in Silvija Tomažin, oba z Rake. Istega dne pa sta zlato poroko obeležila Ladislav in Viktorija Permozer iz Krškega. Kostanjevica na Krki 21. julija sta v Kostanjevici na Krki zakonsko zvezo sklenila Jože Pavlovič iz Kostanjevice na Krki in Marija Sotošek z Gorice pri Raztezu. 28. julija pa sta se v Kostanjevici na Krki poročila Stanislav Debeljak in Lidija Taciga, oba z Raven pri Zdolah. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. Primanjkuje krvi Ljubljana - Z Rdečega križa Slovenije in Zavoda za transfuzijsko medicino RS so sporočili, da so v poletnih mesecih, ko veliko ljudi in s tem tudi rednih krvodajalcev odide na dopust, še posebej pozorni na možnost morebitnega zmanjševanja oziroma pomanjkanja krvi. Trenutno so največje potrebe po krvi krvne skupine A RhD negativna in 0 RhD negativna. Rdeči križ Slovenije prosi krvodajalce, ki ne počitnikujejo, naj se udeležujejo načrtovanih, rednih krvodajalskih akcij, da ne bi prišlo do resnega pomanjkanja krvi. S krvodajalstvom so zdravstvu zagotovljene zadostne količine krvi, ki pomagajo ohranjati zdravje in reševati življenja. STA rojstva v porodnišnici brezice V eni od sob v brežiški porodnišnici smo »našli« tri srečne mlade mamice, ki so nas postfl' vile pred dejstvo: »Slikale se bomo vse tri skupaj, ali pa nobena.« Seveda takšne priložnosti ni' smo mogli izpustiti iz rok in tako je nastala tokrat objavljena fotografija. Da se odlično rfi zumejo, je bilo očitno že ob vstopu v sobo, pa tudi sicer imajo poleg skupne fotografije še v d skupnega - vse so rodile prvega otroka, vse so dobile fantka, vse so prej vedele, da bo fantek it1 vse so se veselile, da bodo svoje štručke naslednji dan lahko odnesle domov. Alenko Škrubej iz Cerkelj ob Krki (prva z leve) in njenega Aleša, ki je tudi spremljal porod< je razveselil prvorojenec Ažbe. Ob porodu je tehtal 3650 g in meril 51 cm. Nič posebnega ni bilo, je povedala mlada mamica, ki tako kot Vesna in Tatjana komaj čaka, da bosta s sinkom lahko zapustila porodnišnico. Alenka in Aleš sta po rodu iz bližnjega Šentjerneja, na Strojan' ski Vrh sta se priselila pred šestimi leti. Alenka je vzgojiteljica, Aleš pa je kriminalist. In kaj bo Ažbe, ko bo velik? Morda pa novinar!? Vesna Lenartič s Senovega (v sredini) je v naročju stiskala sinka, ki sta mu z očkom AndfO' jem dala ime Svit. Ob porodu, ki seje zgodil nekaj dne prej, kot je bilo napovedano, je tehtfi 3900 g in meril 53 cm, za spremembo pa zraven ni bil ati, ampak babica - Vesnina mama. Krf so rojenice Svitu položile v zibko, seveda ne vemo, morda bo učitelj kot ati, morda bo prodaji sveže žemljice kot mamica, ali pa bo počel čisto nekaj tretjega. Tatjana Štampalija iz Brestanice (prva z desne) je ponosno pokazala svojega prvorojen& Sergeja, kije ob porodu tehtal 3700 g in meril 52 cm. Doma, kjer je vse pripravljeno za novega člana, ju že težko pričakuje očka Mladen. Tatjana je po poklicu kuharica, Mladen pa projek' tant, ona rada peče pecivo, on rad srfa po internetu, odslej pa bo njun »hobi« Sergej. Naj še dodamo, da so vse tri pohvalile sestre in zdravnice v brežiški porodnišnici, ker so zd° prijazne in so jim zato hvaležne. Rojstva od 19. Do 31. julija Deklice so rodile: Barbara Murat iz Brežic, Željka Vrabec iz Loč, Marija Kočevar z Blance’ Mateja Jankovič Čurič iz Brežic, Nina Lisec iz Lukovca, Nataša Prosenik s Trebeža, Marjetk3 Marjanca Podgoršek iz Krškega in Danica Marolt Krošl iz Artič. Dečke so rodile: Mateja Potokar iz Luč, Andreja Šepec iz Slogonskega, Branka Lapuh iz StaN' ga Grada, Barbara Čerin iz Brežic, Klavdija Nečemer iz Kostanjevice na Krki, Alenka Škrubej5 Stojanskega Vrha, Mojca Rupar iz Sevnice, Tatjana Štampalija iz Brestanice, Vesna Lenartič s $r novega in Stanka Brilej-Kokotec s Senovega. l SEVNICA J \ Z J Matiss podobe na ogled postavil Sevnica - V Lekosovi galeriji Ana je na ogled zanimiva razstava del Matije Gabriča, 36-letnega Ljubljančana, ki je stanovalec Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca. To je njegova prva samostojna razstava, ki pa se je avtor, ki si je nadel umetniško ime Matiss, ni udeležil. Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca Sevnica je poseben socialno varstveni zavod, ki nudi nego, varstvo in celovito oskrbo osebam z zmanjšano sposobnostjo za življenje in delo v domačem okolju. Poleg ostalih služb je v domu organizirana tudi delovna terapija, ki organizira zaposlitvene in razvedrilne aktivnosti za stanovalce, s pomočjo katerih vzdržujejo, ohranjajo in izboljšujejo svoje psihične in fizične sposobnosti. Kot pravi direktorica doma Milka Cizelj, posebno poglavje predstavlja njihova likovna delavnica, v kateri varovanci oz. stanovalci sproščajo ali pa šele iščejo svoj umetniški talent. Avtorja ni bilo, prišli pa šo občudovalci njegovih del. Matija Gabrič, ki je v li- v obliki prve samostojne raz-kovno delavnico v domu Im- stave predstavil obiskovalcem poljca vključen zadnjih osem galerije Ana. Kot pravi nje-let, je svoj talent že našel in ga gov mentor, terapevt Marjan Podlogar, Gabriča ustvarjalnost zgrabi naenkrat, takrat pade v svoj svet in svoje delo in se pri tem ne pusti motiti in voditi. Potem lahko za nekaj mesecev likovno obmolkne in se ne dotakne slikarskih barv, čopičev, oglja, svinčnikov in lopatic, s čimer najraje ustvarja. Umetnika samorastnika Matije Gabriča niso uspeli prepričati, da bi prišel na odprtje razstave v Lekosovo galerijo Ana, so pa prišli njegovi kolegi, sostanovalci in se predstavili z recitalom, zavodski ansambel, ki ga sestavljajo zaposleni delavci doma, pa je tudi poskrbel za veselo razpoloženje. Nada Černič Cvetanovski »Proščenje na Jesenicah« Jesenice na Dolenjskem - Prireditev »Proščenje na Jesenicah« je potekala od petka do nedelje in je - sodeč po številu obiskovalcev, dosegel svoj namen - ohranjanje kulturne dediščine in tradicije v kraju. Idejni pokrovitelj programa je Krajevna skupnost (KS) Jesenice na Dolenjskem, nosilci programa so posamezna društva, to so Turistično društvo Jesenice na Dolenjskem, Prostovoljno gasilsko društvo Obrežje, KUD Slavček in Društvo Šrkrija. Koncert »Dialogosov« Kostanjevica na Krki - V okviru Festival Brežice, letos preimenovanega v Seviqc, se je od 21. junija in se še bo do 17. avgusta po vsej Sloveniji in tudi v Italiji in na Hrvaškem zvrstilo veliko koncertov in nastopov različnih glasbenih skupin. V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac se je tako med drugimi predstavila skupina Dialogos iz Francije. To skupino je ustvarila in j vodi Katarina Livljanič, ki ima hrvaške korenine. Skupina Dialogos pa ima sloves enega najboljših in izvirnih ansamblov za srednjeveško glasbo nove generacije. V Kostanjevici so izvedli biblično zgodbo Judita, ki je nastala po predlogu Marka Maruliča, vanj pa je avtorica Katarina Livljanič vnesla dialoge med dušo in razumom človeka, pa tudi sicer je delo samo izvajala (pela in pripovedovala besedilo), priredila besedilo in pripravila glasbeno rekonstrukcijo. / 'Ata Skupina Dialogos povezuje nove muzikološke raziskave pri izvajanju srednjeveške glasbe. Sestoji se iz ženskega in moškega vokalnega ansambla, v Juditi pa so nastopili le trije - poleg avtorice še dva instrumentalista - in s svojo predstavo očarali občinstvo. Kostanjeviški nastop je bil zadnji v sklopu njihove evropske turneje. M.M. Prireditev se je začela s petkovim koncertom klasične sakralne glasbe v cerkvi Sv. Marije. Nastopili so gostje iz Zagreba - Vedrana Zrnič sopranistka, baritonist Bojan Pogrmilovič in Matea Leko na pianu-orglah. Sakralni cerkveni prostor, ki je pred devetimi leti s temeljito prenovo dobil novo podobo, je prvič dobil novo vsebino. Gostje so Sobota je potekala v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Obrežje. Tradicionalno vrtno veselico je društvo organiziralo že leta 1936. Nekaj let nazaj so prvič organizirali gasilske igre brez meja, ki so sedaj že tradicionalne. Sodelovalo je osem ekip. Igre zares niso imele meja, saj so sodelovale tudi ekipe z druge strani meja. Na- Jm tt ahm 'A HEl ■■■jb&BB-i . rcar tbj * KUD Slavček °dpeli nekaj več pesmi, kot So predvideli v bogatem programu. Program koncerta je vseboval znane avtorje, od J. S- Bacha, Vivaldija, Faureja, Dvoraka, Pintariča do Ma-n°jloviča in Webbra. Glasba je namreč univerzalni jezik, N napolni dušo. grade pa so osvojile - za prvo mesto Križe 1999, za drugo mesto Skopice in za tretje ekipa z Velikega Obreža. Številne mlajše obiskovalce je k obisku pritegnil nočni rock and roli program. Osrednji del prireditve »Proščenje na Jesenicah« je dni na proščenju potekal v nedeljo, 23. julija, na vili rokodelske in umetniške prostoru pred cerkvijo. KUD izdelke. Dobre volje in zabave Slavček, Ljudske pevke z Žej- ni manjkalo in vsa društva so nega in Matevž Sodič s har- z zadovoljstvom ugotovila, da moniko so z bogatim pro- je trud, ki so ga vložili v orga-gramom razveselili številne nizacijo prireditve, prepoznan obiskovalce. Na stojnicah so in nagrajen z obiskom, člani društva Škrija predsta- Rajka Križanac Ob kulturi še kava Sevnica - Po dolgih letih premora je na sevniškem gradu spet gostinska ponudba. Prvo gostilno je sevniški grad dobil pred štirimi desetletji, ko je bil ta kulturni spomenik še precej v klavrnem stanju in je ponujal zgolj ogled fresk Letni časi v okrogli sobi grajskega stolpa. Takrat so bili za gostinstvo dobri časi in grajski gostilni se je uspelo obdržati mnogo let. Pred dobrimi petnajstimi leti je grad ob vikendih dobil še diskoteko, ki je kmalu zaprla vrata, z njo pa tudi gostilna. Občina se je v tistem obdobju sistematično in pospešeno lotila obnove gradu, ki se je zaključila letos z novo fasado. Lani ustanovljeni Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) je dobil grad v upravljanje z zahtevo oziroma pričakovanjem, da se bo za lepo fasado odvijala tudi pestra ponudba. To se izpolnjuje, Rečna »flota« zabavala in opozorila na probleme Kostanjevica na Krki - Kostanjeviška noč, ki jo pripravljajo člani Turističnega društva Kostanjevica na Krki in njihova sekcija Prforcenhaus, je letos v Dolenjske Benetke privabila številne obiskovalce, ki so zasedli prireditveni prostor, pa tudi vse gostinske lokale v najmanjšem slovenskem mestu. Kostanjeviška noč je letos presenetila še z eno zanimivostjo, saj se je na Krki predstavilo rekordno število zelo domiselno okrašenih čolnov. Z njimi so njihovi »ustvarjalci« med drugim tudi na svoj način opozarjali na aktualne in nerešene lokalne probleme v novonastali občini. Po mnenju tričlanske komisije, ki so jo sestavljali kostanjeviški, šentjernejski in markovški župan, je bil najbolje okrašen čoln, ki so ga preoblekli v ogromnega polža, drugo mesto so osvojili zelo simpatični Venerini krožniki, tretje pa novi model Fičota. Številni obiskovalci so lahko uživali tudi v polnočnem ognjemetu, nastopih pihalnih orkestrov in pustnih skupin, ob kolesarski dirki ter se zabavali pozno v noč. M.M objektu so seje sevniškega ob- ge konferenčne zadeve, činskega sveta in različne dru- Čeprav grad z različnimi prireditvami polno živi, pa ni bilo enostavno najti gostinca, ki bi bil pripravljen prevzeti lokal. Izziv je sprejel Martin Dolinšek iz znanega gostišča Vrh nad Boštanjem, ki je letos, spomladi postal skrbnik grajskega vinograda. V partnerstvu z Zoranom Bede-kom sta lokal pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine adaptirala, kar ju je z nakupom opreme stalo okrog 50 tisoč evrov. Uredila sta tudi teraso pri vhodu v grad in v atriju. V kavarni, poleti odprti vsak dan od 9. do 23. ure, bodo stregli s slaščicami in občasno prirejali tematske večere. B.D. posebno bogato je v ponudbi poletje s tedenskimi prireditvami pod naslovom »Sevni-ško grajsko poletje«. Ob tem se že vrsto let na gradu odvijajo poroke, te bodo popestrene še s posebno ponudbo grajskih porok, v tem lepem Martin Dolinšek in Zoran Bedek Bodite močnejši od razvade Kljub temu da na nas preži vedno več opozoril o škodljivih posledicah kajenja, se te trdovratne razvade znebijo redki, mnogi pa po nekajmesečnem predahu zopet podležejo kajenju. Kljub temu pa kar tri četrtine kadilcev želi prenehati. Vendar kako? Pripravili smo vam nekaj nasvetov, kako se lažje odvaditi kajenja, predstavili pa bomo tudi nekaj dejstev o posledicah kajenja. Preden se podate na trnjevo pot odvajanja, se zavedajte, da vas bo do cilja pripeljala le močna volja in želja, pripomogel pa bo tudi kanček trme. Če v gospodinjstvu, v katerem živite, kadijo tudi vaši sostanovalci, se odvajanja lotite skupinsko. Sostanovalci, ki kadijo, vas bodo sicer hitro premamili in cigareto si boste spet prižgali. Če pa sostanovalci niso kadilci, ali pa še niso pripravljeni prenehati kaditi, jih prosite za podporo. Podpora okolice je v kriznih trenutkih ključna. Posledice kajenja Kronična obstruktivna pljučna bolezen Glavni krivec za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni je kajenje. Prvi znak te bolezni je jutranje kašljanje, ki pa mu kadilci ponavadi ne namenjajo svoje pozornosti. Drugi znak pa je oteženo dihanje. Takrat najprej pomislijo, da so v slabi telesni pripravljenosti. Ker ljudje oba znaka spregledajo, bolezen neomejeno napreduje. Bolezen je tako odkrita, ko je ponavadi že prepozno. Škode, ki sojo naredile cigarete, ni mogoče zmanjšati, zato je najbolje, da čim prej prenehate s kajenjem. Če ne, ste v skrajnem primeru lahko odvisni od aparata, ki vam dovaja kisik. Kajenje in rak Kot pri kožnem raku se tudi pri pljučnem raku znižuje starostna meja obolelih. Če je bila pred nekaj desetletji pljučni rak še neznana bolezen, je danes že precej razširjena. Kar devet bolnikov od desetih, ki zbolijo za pljučnim rakom, je kadilcev. Tveganje za razvoj pljučnega raka se šele po desetih letih neka-jenja zniža na polovico tistega, ki bi grozilo, če bi še kadili. S kajenjem pa povečujete možnost tudi za nastanek drugih vrst raka, kot so rak požiralnika, želodca in črevesja. Tudi rak sečnega mehurja, prostate in ledvic je pogostejši pri kadilcih, prav tako je kajenje dejavnik tveganja za razvoj raka dojke, raka materničnega vratu, levkemije, kožnega raka in raka trebušne slinavke. Ostale bolezni Kajenje pa ne povzroča le pljučnega raka in kašlja, kot menijo mnogi. Krivec je še za številne druge bolezni, ki nas lahko prizadenejo. Bolezni moderne dobe - bojezni srca in ožilja - so pri kadilcih pogostejše. S kajenjem pospešujemo nastajanje ateroskleroze in s tem povezanih bolezni. Tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj se šele po 15 letih brez kajenja izenači s tveganjem nekadilcev. Kadilci imajo tudi več možnosti za srčni infarkt in možgansko kap. Pri kadilcih je tveganje, da bodo umrli zaradi možganske kapi, dvakrat večje kot pri nekadilcih. In šele po približno petih letih brez kajenja se tveganje za nastanek možganske kapi izenači z ravnijo nekadilcev. Opustitev kajenja prinaša koristi že v nekaj minutah po tistem, ko kadilec pokadi zadnjo cigareto. Že po 20 minutah se umiri srčni utrpi in se zniža krvni tlak. Po enem dnevu se zmanjša verjetnost za srčni napad. Kadilci so bolj nagnjeni k okužbam kot nekadilci, prav tako je kajenje povezano s prezgodnjim nastankom sive mrene in nekaterih drugih bolezni oči. Kajenje prizadene zobe in dlesni, pripomore k nastanku sladkorne bolezni, zlomu kosti in rane se počasneje zarastejo in zacelijo. Kajenje lahko krivimo tudi za nastanek luskavice in nekaterih drugih kožnih bolezni. Kajenje in otroci S kajenjem lahko škodujemo tudi svojim otrokom. Kadilke imajo lahko probleme že pri zanositvi. Če je otrok podvržen kajenju med nosečnostjo, se lahko rodi z nižjo porodno težo. Otroci kadilk imajo že ob rojstvu slabše razvit dihalni sistem, prav tako pa so bolj podvrženim okužbam in alergijam v svojih prvih letih življenja. Otroci, ki so redno izpostavljeni konstantnemu cigaretnemu dimu, imajo več možnosti za nastanek astme, bronhitisa in meningitisa. Velika verjetnost je, da bodo otroci staršev, ki kadijo, prav tako začeli kaditi. Če torej niste dovolj močni, da bi prenehali kaditi zaradi sebe, omogočite svojim otrokom zdravo prihodnost in prenehajte zaradi njih. Začnite postopoma Najlažje boste prenehali s kajenjem postopoma. To pomeni, da najprej zamenjate svoje cigarete s tistimi, ki vsebujejo manj nikotina, pri kajenju pa čim manj inhalirajte. Naredite si načrt, koliko cigaret boste pokadili na dan. Število pokajenih cigaret na dan postopoma znižujte. Razmik med cigaretami vsak dan povečujte za približno pol ure do ene ure. Ko kupite cigarete, vedno vzemite samo eno škatlico, plačajte pa jo z gotovino. Cigarete puščajte v avtu ali na ostalih manj vidnih mestih. Pepelnika pa ne praznite redno, tako boste vedno vedeli, koliko cigaret ste pokadili tisti dan. V času, ko ne kadite, ne posedajte po stanovanju in se ne smilite sami sebi. Svoj čas zapolnite tako, da ne boste mislili na kajenje. Namesto cigarete, imate lahko v ustih svinčnik ali pa žvečite žvečilni gumi. Telovadba dela čudeže Gotovo ste že ogromno slišali na temo pozitivnih učinkov vadbe na telo. Redna vadba bo pripomogla tudi k temu, da se kajenja resnično odvadite. Pri odvajanju so manj uspe- šne ženske, saj se bojijo, da bi se po ukinitvi kajenja preveč zredile. Ko v telo ne vnašamo več dnevnega odmerka nikotina, se naš metabolizem upočasni, kar pomeni, da se začnejo kopičiti nezaželeni kilogrami. Poleg tega veliko kadilcev potrebo po nikotinu nadomesti s hrano, kar še pospeši kopičenje kilogramov. S pomočjo telovadbe boste tako izgubili odvečne kalorije, ki jih pridobite s povečanim vnosom hrane. Vsaj 30 minut vadbe na dan vam bo pomagalo ohranjati telesno težo. Za to ne potrebujete telovadnice in fitnesa, zadostuje že tek, hitra hoja ali kolesarjenje. S telovadbo boste namreč prebudili zaspani metabolizem, ki bo tako nastal bolj učinkovit v presnavljanju. Če vas je strah, da vas bo telovadba utrudila, je vaš pomislek odveč. Aktivnost vam bo napolnila baterije, le začeti je treba. Poleg tega pa telesna aktivnost kar precej dvigne vaše razpoloženje, kar vam bo še v dodatno pomoč pri vztrajnosti, ki jo potrebujete, da prenehate s kajenjem. Vsaka pokajena cigareta vam skrajša življenje za približno dve minuti. Nekadilci se postarajo kasneje Kajenje vpliva tudi na naš zunanji videz. Že na prvi pogled lahko ločimo kadilca od nekadilcev. Kajenje vpliva na kakovost vaše kože, saj ji zmanjšuje prožnost, koža se tanjša in je slabše prekrvavljena, zato so gube vidne prej. Tako so kadilci videti deset ali celo petnajst let starejši, kot so v resnici, saj celotno njihovo kožo prekriva mreža gubic. Kajenje pa ne prizanaša niti zobem in nohtom. Rednim kadilcem se zobje kaj hitro obarvajo v neprijetno rumeno barvo, prav tako pa tudi nohti in prsti na rokah. Če torej želite ustaviti staranje svojega telesa, je prenehanje s kajenjem prvi korak na poti do cilja. Kadilci veliko pogosteje smrčijo kot nekadilci in imajo pogosteje motnje dihanja med spanjem. Prihranek Če boste opustili kajenje, pa se ne bo razveselilo le vaše telo, ampak tudi vaša denarnica. Če želite dodatno motivacijo za prenehanje kajenja, izračunajte, koliko denarja na leto porabite za cigarete. Če ste strastni kadilci, boste kaj kmalu ugotovili, da brez cigaret lahko prihranite celo malo premoženje. Tako si lahko po nekaj mesecih abstinence že privoščite potovanje. Za prenehanje kajenja si lahko omislite tudi nagrajevanje. Za vsak mesec brez cigaret si privoščite darilo. Skupinska motivacija Če se sami ne počutite dovolj močni, da bi prenehali s kajenjem, si poiščite pomoč. V najbližjem zdravstvenem domu se pozanimajte o programih za pomoč pri opuščanju kajenja. Morda vam bo spodbuda že pogovor s strokovnjakom, lahko pa se vključite tudi v skupino za odvajanje kajenja. Tako boste spoznali sotrpine in lažje vam bo, ko se boste zavedali, da niste sami. Pomoč lahko poiščete tudi pri različnih organizacijah, saj jih je danes že veliko. Andreja Jernejčič Kostanjeviški balonarji v Španiji Kostanjevica na Krki - Ekipa balonarskega kluba iz Kostanjevice na Krki se je pod vodstvom pilota Marjana Jereleta udeležila 11. evropskega balonarskega festivala v španski Igualadi, ki je trajal kar štiri dni. Tam so nastopili prvič in to zelo uspešno, saj so se med 57 ekipami iz zahodne Evrope dolenjski balonarji zelo dobro uvrstili. V skupni uvrstitvi so zasedli šesto mesto in to kljub temu, da na zadnjem poletu zaradi okvare spremljajočega vozila niso štartali. Na enem izmed ciljev pa so imeli celo najboljši rezultat, saj so »marker« vrgli le 15 centimetrov od središča križa. Seveda so bili kostanjeviški balonarji ekipa, ki je na tekmovanje prišla iz najbolj oddaljenega kraja, pa tudi sicer so bili med tekmovalci in organizatorji, med njimi je bil tudi vodilni izdelovalec toplozračnih balonov na svetu »Ultra magic«, zelo dobro sprejeti. Zato se že pogovarjajo, da bo naslednji balon, ki ga bodo kmalu nabavili, zagotovo španski. M.M. Podjetniška priložnost Sevnica - Mirko Novak je največji zasebni avtobusni prevoznik v občini Sevnica. Izkušnje v tej dejavnosti si je najprej nabiral kot vodja Izletnikove servisne garaže, v samostojni Sloveniji pa je še sam stopil na svojo podjetniško pot. Pred dnevi je proslavil Abrahama. Njegovi prijatelji in sokrajani iz rojstnega Podgorja so ocenili, da bi ga ob tej prelomnici izzvali z novo podjetniško priložnostjo, takšno za rezervo, če bo naftna kriza. Bratranec je podaril konjička, v vasi so naredili »lojtrski voz«, slavljenec Mirko pa je moral dokazati svoje kvalifikacije za ravnanje z noviteto v voznem parku. Izpitna komisija je pripeljala »vozilo« z nultim kilometrom. Mirko je bil poklican, naj pokaže vozniško dovoljenje za upravljanje z vprežnimi vozili, a ga ni imel. Ni mu pomagalo, da ima vse preostale kategorije, od motorja do avtobusa, in pristopiti je moral k opravljanju vozniškega izpita. Sledila je še izpitna vožnja. Ker je Mirko velik ljubitelj konjev, je šlo vse po sreči, dokler mu komisija ni zaukazala, da mora »natankat«. Tudi konj ne vleče »na prazno« . Predsednik izpitne komisije Janez Podlesnik je sicer Novakov svak, a je bil pri teoretičnem delu izpita neizprosen. Mirko se je naučil, da so lahko tudi prometni znaki večpomenski. Na primer: znak za bolnišnico, telefon v sili, za šolarje na cesti in »kamenje pada« lahko pove tudi, da so zapeljivca, ki je po uri užitkov želel na dekle pozabiti, poklicali iz bolnišnice in mu povedali, da je dobil dvojčke. Fantje novico doživel, kot da se mu je vse sesulo na glavo. »Človek se vedno uči, ampak »stari testi« so bili enostavnejši«, je izpitno teorijo komentiral kandidat Mirko. »Črpalka« je bil travnik za hišo, »bencin« za konja pa seveda trava. Mirko je trikrat zamahnil s koso in ročaj seje odlomil. Ker je v poslovnem svetu poleg znanja za uspeh pomemba0 tudi srečno naključje, je takrat mimo pripeljal moški z n°v° kosilnico. Pripravljen je bil pokazati, kako stroj dela, nato Pa jo je kar pustil pri hiši slavljenca, češ, da sodi v komplet noVe' ga »bio -vozila« Avtobusnih prevozov Novak. Zaradi kolektivnega dopusta v podjetju nam še ni uspelo izvedb’ kdaj in če sploh bo za novo konjsko moč odprta redna proga. B.P- ZANIMIVOSTI, NASVETI SavaGlas, 2.8.2007 za vv^lade.. »Uneskovci« na Senovem Četrtek, 7. junij. Prišel je dan, ko bomo s prijatelji, ustvarjalci Dobrih vesti. Malce smo vznemirjeni, a je vse nared za sprejem. Ploščad pred šolo je oživela, najprej z glasbo in s stojnico. Z gospodom ravnateljem je prišla prva skupina, nato druga,.. . Stiski rok, objemi. Druščina se je večala, nastal je prijeten živžav. Beseda je dala besedo, nato jih ni zmanjkalo. Postali smo kot velika družina sestavljena iz prijateljev osmih slovenskih šol in ta družina je še posebej toplo medse sprejela tri dekleta in mentorico iz Pančeva. Skozi avlo smo odšli v dvorano. Oder je oživel ob UNESCO himni, ki nas je sprostila in dala pridih prazničnosti. Po pozdravu dveh učenk je vsem prisotnim toplo dobrodošlico izrekel ravnatelj, gospod Vinko Hostar. Seveda pa nas je pozdravila in natrosila kopico toplih besed še vodja projekta, gospa Ljubica Kosmač. Naši mentorici, ki zadnji dve leti koordinira projekt, je izročila knjigo Mali princ, ki je pred pravljičnimi sedmimi leti »zakrivila«, da toliko mladih ljudi zna gledati s srcem. S knjigo je zahvalo namenila tudi rav- Sedaj smo dokazovali, da je mladost modrost. Kako zanimivo je bilo! Pomembno je, da smo se znali poslušati, si izmenjati mnenja, se dopolnjevati. .. O čem že je tekla beseda? Osvežite spomin ob naslednjih temah: Moj jezik, slovenščina. Sleng, tujke, narečja; bogatenje in siromašenje jezika. Načini sporazumevanja, mobilni telefoni, elektronska pošta; kaj pa pisma in druženje. Kje in kako najdem svoj mir? Kdo je pravi prijatelj? Razumem in sprejemam drugačne od sebe? Devetletka in eksterno preverjanje znanja. Razmišljali smo trezno, pokazali smo največjo mero strpnosti, bili smo odkriti in kritični, imeli smo ideje, predloge. Takšnih okroglih miz si močno želimo. Minili sta dve uri, a res, tako hitro? Napolnili smo želodčke in nadaljevali s programom. Ogledali smo si šolo in del Senovega. Najbolj zanimivo je bilo pri premogovniškem rovu in ne boste verjeli, obi- Pri sajenju javorja je pomagal tudi ravnatelj. natelju, ki je prisluhnil mladim, tako željnih druženja in dogodivščin. Sledil je kulturni program, sprehodili smo se skozi letne čase in se prepričali, da pra-vega konca ni, kajti življenje se vedno na novo začenja. Predstavitve šol so bile iz-virne, hudomušne. Ja, kaj vse si izmislijo male sive celice! V spomin na druženje so predstavniki šol ravnatelju izročili priložnostna darila, izdelke ^čencev, ki bodo krasili našo s°lo in nas in prihodnje gene-racije spominjali na prvi Une-Sco tabor ustvarjalcev Dobrih yesti. Med odmorom smo se °krepčali v avli, kjer smo se razdelili v štiri skupine. Ime-so dobile po znamenitostih Benovega, po naravni in kulturni dediščini: slap, šola, spo-tt^nik Svetilka, bolnišnica. Čakalo nas je presenečene- Šli smo za ravnateljem na *£ledno urejen šolski park. ^mu? Posadili smo javor, .Učilno drevo Bohorja in do-pod njim. Daje občutek arnosti, moči, samozavesti 11 Povezanosti. Ta javor je po-Jjbno drevo, saj smo ga poimenovali drevo prijateljstva v miru. Pesem njegove kro-% bo šelestela prav o tem. krnili smo se v dvorano. skal nas je škrat Perkmandlc. Izginil je, mi pa smo pohiteli k novim izzivom. Vsak izmed udeležencev je obiskal štiri delavnice, kjer pa ni bil gledalec, ampak plesalec, pesnik, fizik, < izdelovalec modnih dodatkov. .. Če je bil priden, je domov odnesel celo pajka. Vmes smo pokukali v gospodinjsko učilnico, saj nas je tja pritegnil POBARVANKA prijeten vonj. Kaj neki se dogaja? Jedilnica. Zbrali smo se vsi - gostje, gostitelji, mentorji, počakal nas je tudi ravnatelj in tako pisana in dobro razpoložena druščina je zapuščala šolo. Na stopnišču smo pozirali za »gasilsko«, se ve. Sprehodili smo se do krušne peči. Tako je zadišalo, da so se oglasili želodčki. Hitro smo jih potolažili s pršjačo, našo tipično rudarsko jedjo. Katera je sploh boljša, z makom, sezamom, sirom, skuto? Pa saj ni pomembno, o pa je, vsaka je boljša od boljše. Napekli so jih iz dobrih desetih kilogramov moke. Pridne roke učenk, mentoric in članic DPM so to zmogle, seveda ob pomoči moške delovne sile. Razigrali smo se ob žogi, kramljanju, češnjah. Posebno doživetje so pričarali člani folklorne skupine v narodnih nošah in nepogrešljiva harmonika. Menda ne mislite, da mi nismo plesali? Brez polke že ni šlo, pa brez vlakca tudi ne! Stemnilo se je in šli smo k počitku. Za goste in gostitelje je bilo to novo, nepozabno doživetje. Naslednje jutro smo jih zaslišali in izvedeli marsikaj, vsega pa niso povedali. Pa nič zato! Družno smo se podali novemu dnevu naproti. Z avtobusom smo se odpeljali na Bohor, ki nas je pozdravil obsijan s sončnimi žarki. Vzeli smo pot pod noge in obiskali partizansko bolnišnico. Razmer med vojno, ko je služila svojemu namenu, si niti predstavljati nismo mogli, vemo pa, da je tudi to del naše zgodovine in svet dedov. S hribov pa ponovno v dolino. Kosilo je prijalo, klepet se je zavlekel proti zaključnemu delu. Zbrali smo se v dvorani. Zapeli smo, zaploskali ob harmoniki, si ogledali fotografije s srečanja in že je bil čas za slovo. Gospod ravnatelj je vsem mentorjem in učencem izročil priložnostno darilo in priznanje ter se jim zahvalil za obisk in sooblikovanje dveh prelepih dni na Senovem. Unesco himna, stiski rok, objemi, solze, izmenjava naslovov, potovalke... Tako je bilo na Senovem tretjič! Nam je bilo lepo, bilo KOPITARNA Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bila izžrebana Žana Cerljenkovič, Glavna cesta 54,8233 Mirna. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo! Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, da jo pošljeta na naslov: Radio Brežice (za SavaGlas), Trg izgnancev 12,8250 Brežice najkasneje do petka, 10.8.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado. J O* e- **in % % TOM pri rms »gEZPU&N KUC • VUK DAN OO 12* O010 nam je tudi v čast organizirati prvi tabor. To je najlepša vest od vseh dobrih vesti za naše Dobre vesti! Ustvarjalke s Senovega Vtisi Najbolj všeč mi je bilo, da sem spoznala toliko vrstnic, pa še kakšnega vrstnika povrhu in sklenila prijateljstva. Meni je v spominu najbolj ostala krušna peč. Želela bi, da bi tabor podaljšali in bi tako imeli več časa za igre. Lepo je, da smo učenci naše šole imeli priložnost spoznati učence iz toliko krajev. Želim si, da bi se vse to ponovilo. Uživala sem v delavnicah in ob spoznavanju prijateljev. Želim, da bi se tabor ponovil, še preden bomo zapustili osnovno šolo. Zelo sem bila vesela, da smo se tako dobro razumeli v skupini, sploh ni bilo pomembno, od kod kdo prihaja. Najboljše je bilo zvečer doma. S prijateljico sva klepetali, se smejali, imeli sva si veliko povedati. Upam, da bom še gostila kakšno prijateljico. Upam, da bomo tabor ponovili že prihodnje leto, saj bomo me devetošolke. Druženje mi je pomenilo največ, pa pršjače so bile izredno dobre. Petošolke in devetošolke DiRMA ART IPL LASERSKI KABINET Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje. Tel.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401 Carbo tretma Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita. Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene. Obrtna ulica 24, 8250 Brežice NAPOVEDI : Kultura 2. avgust Sevnica - Viniški tamburaši in folklorna skupina Vinica, ob 19. uri, grad 3. avgust Sevnica - 5. jubilejni »Grand rock Sevnica 2007«, nastopili bodo Septic Scum, leaf-fat, backstage, srečna Mladina, Melodram, Edo Maajka ter Let 3, ob 19. uri, grad 4. avgust Sevnica - »Grand rock Sevnica«, nastopili bodo Trio K, 3 Tone Tarnaš, Interceptor, Multiball, Majke in rambo Ama-deus, ob 19. uri, grad 8. avgust Bizeljsko - koncert v okviru festivala stare glasbe, nastopa Chambre 5.01 s Poljske, pet flavtistov in dve plesalki z zgodbo o dveh sestrah princesah, ob 20.30, grad 9. avgust Sevnica - koncert Tomaža Domicelja, ob 20. uri, grad Prireditve 4. avgust Sevnica - počitniške delavnice za otroke na temo »Morsko dno«, od 10. do 12. ure, Mladinski center 4. in 5. avgust Lisca nad Sevnico - »Para Lisca 2007« - jadralno padalski tabor in 16. tradicionalno srečanje jadralnih padalcev iz cele Slovenije 11. avgust Kapele - tradicionalna prireditev z gostjo Jasno Kuljaj in VgU ele - ansamblom Dori, ob 19. uri Sevnica - sobotni izlet na Vogel, odhod ob 6. uri z avtobusne postaje Sevnica - počitniške dejavnosti na temo »Sončnice«, od 10. do 12. ure, Mladinski center Loka pri Zidanem Mostu - »Loška noč«, od 15. ure dalje Poklek - gasilsko tekmovanje, ob 16. uri, zabava z ansamblom Brežiški flosarji, ob 20. Uri 12. avgust Leskovec/Šentjanž - »žegnanje« ob 10. Uri Sevnica - mednarodni dan mladih z glasbenim programom, ustvarjalnimi delavnicami za otroke in športnimi igrami, bazen Kino servis Brežice Četrtek, 2.8., in petek, 3.8., ob 19. uri Avtoštopar, srhljivka, in ob 21. uri Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca, znanstveno-fantastični akcijski film; sobota, 4.8., in nedelja, 5.8., ob 19. uri Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca, in ob 21. uri Avtoštopar; četrtek, 9.8., in petek, 10.8., ob 19. uri Hannibal: Rojstvo zla, srhljivka, in ob 21. uri Oceanovih 13, akcijska komedija; sobota, 11.8., in nedelja, 12.8., ob 19. uri Di-sturbia, triler, in ob 21. uri Oceanovih 13. Kulturni dom Krško Petek, 3.8., ob 20. uri Shrek 3, animirana komedija, sinhronizirana v slovenščino; sobota, 4.8., ob 20. uri Oceanovih 13, akcijska komedija; nedelja, 5.8., ob 20. uri, Shrek 3; petek, 10.8., ob 20. uri Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca, znanstveno-fantastični akcijski film; sobota, 11.8., ob 20. uri Šola za barabe, komedija; nedelja, 12.8., ob 20. uri Fantastični štirje: Prihod srebrnega letalca. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 3.8., ob 20. uri Avtoštopar, akcijski triler; sobota, 4.8., ob 20. uri Glasniki zla, grozljivka; petek, 10.8., ob 20. uri Drkajva skupaj, športna komedija; sobota, 11.8., ob 20. uri Veter, ki trese ječmen, vojna drama. ^ mm c' ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju » REKLA KAZALA« Brežice se zaljšajo in »lišpajo« in res so vsak dan lepše. Mnogim pa jejrrav vseeno, kakšno bo videti mesto po dokončni prenovi. Ze zdaj je namreč na belih granitnih ploščah videti madeže vseh vrst, posebej opazne pa so oljne packe, ki jih je na prenovljeni Kržičnikovi ulici pustil tovornjak podjetja KOP Brežice. Saj bo verjetno za čiščenje pločnikov res treba kupiti tudi stroje, ki pa verjetno ne bodo mogli odstraniti oljnih madežev. Sicer pa, mar lahko tudi tovornjaki parkirajo, kjerkoli se voznikom zahoče? Na zadnji seji občinskega sveta Krško se je Silvester Mavsar, šef Posavskega obzornika, v sicer zelo dobro ohlajeni sejni dvorani zavlekel v »senco« umetnega benjamina (pred njim Albina Bezjak in Vojko Sotošek). Da mu poletna vročina ni pretirano po godu, pove tudi podatek, da v mesecu avgustu zamrzne izdajanje ene številke časopisa Posavski obzornik. (Novinarji pa v jok!) 1. avgusta pred 30 leti sta Vojko Omerzu in Nuša Somrak nastopila delo v krškem Savaprojektu. Danes je Vojko svetnik, Nuša pa (poklicna) podžupanja. Morda je prav zaradi dobrih starih časov, ki jih je preživel s kolegico Nušo, Omerzu predlagal, da ustoličenje poklicne podžupanje poteka kot samostojna točka dnevnega reda, občinskega tajnika Tomaža Petana pa pozval, naj da za pijačo. A Nuša je to storila sama in v bližnjem lokalu poskrbela za »tekoče zadeve«. Onega dne je mimoidočim zastajal korak (in dih), ko so gledali, kako predrzni so dandanes vlomilci. Nekdo je sredi belega dne takole vdiral v prostore Radia Sevnica... No, na srečo je bil le monter klimatske naprave. NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - nahrbtnik Mateja Žmavc, Bojsno 2,8254 Globoko 2. nagrada - zgoščenka Filip Černelč, Ul. 11. novembra 44, 8273 Leskovec 3. nagrada - kaseta Nada Lah, Marof 18,8250 Brežice Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: / RATKA, OLEAT, KORAL, PODOBA, SAK, RAS, ASTRONOM, TORAN, IL, MESTIC, LIPE, AN, ISAR, OPOJ, UTICA, AK, ANE, RATA, UDARNIK, ETA, ARIJA, KT, ROKOVNJA-ŠTVO, RANTA, KATAR. Geslo: PODOBA SONCA Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 10.8.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! ŠPORT stran 13 SavaGlas, 2.8.2007 ^HM Rok Deržanič - evropski mladinski podprvak Brežice - Prejšnji teden se je z Nizozemske vrnila slovenska mladinska atletska reprezentanca, v kateri sta bila tudi nosilec srebrne medalje in evropski mladinski podprvak v deseteroboju Rok Deržanič, član Atletskega kluba FIT Brežice, ter njegov trener Henrik Omerzu. Letalo s slovenskimi atleti in njihovimi spremljevalci je priletelo na zagrebško letališče, kjer so jih pričakali Rokovi domači in prijatelji, pogrešali pa smo predstavnike Atletske zveze Slovenije in katerega od nacionalnih medijev. Rok Deržanič je na mladinskem evropskem prvenstvu v atletiki v deseteroboju osvojil srebrno odličje z mladinskim slovenskim rekordom 7560 točk; v posameznih disciplinah je dosegel sedem osebnih rekordov, zadnji dan prav v vseh petih nastopih. Nina Kokot iz Velenja je bila v finalu skoka v daljino deveta, Svit Pintar iz celjskega Kladivarja pa je v finalu skoka s palico zasedel 7. mesto z osebnim rekordom. To so rezultati, ki zagotovo zaslužijo pozornost, še posebej Rokov, ki je z medaljo v deseteroboju, ki ga označujejo kot najtežjo atletsko disciplino, dobil nagrado za svoj trud in vztrajnost ter več kot tisoč ur, preživetih na treningu. Ponosni na svojega junaka so mu ob prihodu domov va- Rok Deržanič: »Najprej hvala za prečudovit sprejem, ki si ga niti v sanjah nisem upal predstavljati. Občutki pa so seveda neverjetni, nepopisni, čeprav to tekmo jemljem samo kot eno od etap v svoji atletski karieri. Še vedno moj cilj ostaja zlata medalja na kateri od večjih tekem in da bom slišal Zdravljico, ko bom stal na zmagovalnem odru. Potrudil se bom in naredil vse, da mi bo to uspelo. Na koncu naj še dodam, da sem ponosen, da sem Amovčan, pa Artičan, pa tudi Brežičan in obljubljam, da bom povsod tja, kamor bom šel, seboj ponesel lepo besedo o teh krajih.« Rok se podpisuje na Matevževo majico. ščani Arnovega sela pripravili sveta v metu kladiva, Primo- sprejem. Deležna ga je bila celotna 17-članska ekipa, v kateri sta bila tudi Rokov maser Gorazd Rajher in trener za mete Slavko Malnar, ki se je na poti iz Zagreba v Ljubljano ustavila pri Roku doma. Pričakalo jih je lepo število Arnovčanov, ki so navdušeno sprejeli svojega junaka, ob prihodu na domače dvorišče je »Simply the Best - v prevodu »preprosto najboljši« - zapela Nuša Deren-da, dobrodošlico mu je izrekel predstavnik krajanov Franci Gorišek. Roka in celotno reprezentanco sta pozdravila in za uspehe čestitala brežiški župan Ivan Molan in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Oba sta zagotovila podporo brežiški atletiki, ki se tako kot gimnastika ukvarja s prostorskimi problemi. Tik pred odhodom v Hengelo so namreč izvedeli, da so izgubili prostore za vadbo, ki so si jih sami uredili v nakupovalnem centru Intermarket, in ne vedo, kje bodo uspešni brežiški atleti od Roka, Barbare Špiler, tretje mladinke na ža Kozmusa, Maje Petan, Jureta Rovana - če omenimo le nekatere - v prihodnje trenirali. Tudi nova športna dvorana, ki je, kot je dejal minister Vizjak, že umeščena v prostor, po besedah trenerja Henrika Omerzuja ne bo rešila zagat, kako trenirati, saj ima trening za atlete, ki se kosajo v evropskem in svetovnem merilu, posebne zahteve. In tako tudi nepopisno zadovoljstvo ob zasluženi medalji ni moglo preprečiti Roku, da na to ne bi opozoril župana in ga poprosil za pomoč. Če je že sam ne bo potreboval, saj odhaja na študij v Ameriko, jo bodo potrebovali ostali uspešni brežiški atleti. Pa pustimo žalosten del zgodbe o uspehu, to bo tema še za kakšen novinarski prispevek. Ostanimo pri veselem - ponosna na svojega nekdanjega učenca je Roku čestitala še ravnateljica OŠ Artiče Vesna Bogovič, eden od učencev pa ga je poprosil za podpis na majico, ki bo odslej visela v šoli, da bo lahko vsakdo videl, da je bil Rok učenec njihove šole. Čestitat mu je prišel tudi artiški župnik Janez Tu-rinek. S kakšnimi občutki so doma preko svetovnega spleta spremljali njegove nastope, pa je podoživela Rokova sestrična Maruša Deržanič, tudi sama uspešna atletinja, ki pa ji je nadaljnjo športno kariero zaradi bolečin v hrbtenici preprečila prepoved ortopeda. Ob mnogih čestitkah in željah po uspešnem nadaljevanju športne poti je izzvenela še Nušina Energy, ki je dejala, da je ob tem podoživljala svoj sprejem, ki so ji ga pripravili v Artičah ob vrnitvi z Evrovizije. Jelica Koršič Henrik Omerzu, Rokov trener: »Ta medalja je resnično nekaj posebnega. Ni navadna medalja, je velika medalja v najbolj zahtevni atletski disciplini. Deseteroboj ni seštevek desetih atletskih disciplin od 100 pa do 1500 m, pa vmes so še skoki, pa meti, ki nam še ne ležijo najbolj, ampak je nekaj posebnega. 22 dečkov - noben od najboljših ni manjkal, je tekmovalo dva dni in ko od jutra do večera spremljaš tekmovanje in seštevaš rezultate, ugotoviš, da so ti fantje carji. Atletika je kraljica športov, Rok pa je naš atletski car. Zelo malo je takih, ki so osvojili medaljo v tej disciplini na evropskih in svetovnih tekmovanjih. To je prva medalja v Sloveniji, jaz sem tekmoval že v nekdanji Jugoslaviji, tudi tam je ni bilo.« Borut Veber - državni prvak Nova Gorica - Na državnem prvenstvu v atletiki za člane in članice, ki je potekalo minuli konec tedna v Novi Gorici, so uspešno nastopih tudi člani AK Sevnica. Še več - na 800 m je članski državni prvak Slovenije postal prav Sevničan Borut Veber. Borut Veber (prvi z leve v vijoličastem dresu) Pri članicah se je na razdalji 1500 m Alenka Radej izkazala z osvojenim 2. mestom in si tako pritekla srebrno medaljo. Prav tako srebrna pa je bila tudi Maja Teraž na 3000 m zapreke. Jure Rovan, AK FIT Brežice, je v skoku s palico osvojil 3. mesto. Nočni skok - 8. avgusta Brežice - Na največjem slovenskem skakalnem tekmovanju v skoku s palico, ki je bilo predvideno že julija, a je bilo zaradi slabega vremena odpovedano, pričakujejo vročo tekmo skakalcev s kar dveh celin. Tekmovanje bodo ob 17.30 začele ženske, najboljši prijavljen rezultat ima Američanka Eriča Bartolina, 440 cm. Eriča je trenutno svojevrstna svetovna rekorderka, saj zaradi nesreče v preteklosti skače le z enim očesom. Na brežiškem stadionu bo skušala doseči svoj osebni rekord, kar bi hkrati postal svetovni rekord za slabovidne. Poleg najboljših Slovenk bo nastopila tudi hrvaška rekorderka Ivona Jerkovič. Najmlajša »Fitovka« Tjaša Hojnik pa bo po poškodbi prav tako poskušala doseči svoj osebni rekord. Moški bodo pričeli skakati ob 19 uri. Poleg najboljših slovenskih »palcašev« bo v Brežice pripotoval Američan Daniel Ryland, ki ima tudi najboljši prijavljen rezultat, 585cm. Daniel je na skakalni turneji po Evropi, trenutno je v Belgiji. V Sloveniji še ni tekmoval, zato si tega močno želi. Za državnega rekorderja Jureta Rovana bo ta tekma zadnja priložnost, da preskoči predpisano normo za prihajajoče svetovno prvenstvo na Japonskem. Jure je normo 560 cm že dosegel junija v središču Bukarešte, a slovenska adetska zveza ne priznava norm, ki niso dosežene na atietskem stadionu. Brežiško družbo mu bo delal novopečeni rekorder, srebrni deseterobojec Rok Deržaniž. Rok si žeh izboljšati svoj osebni rekord in se tako pripraviti na prihajajoče leto, ki ga bo preživel v ZDA, saj si je na osnovi fantastičnih rezultatov priboril ameriško štipendijo na Univerzi v Kansasu. Gost tekmovanja pa bo prvi metalec kladiva na svetovnih lestvici, Brežičan Primož Kozmus, ki bo okoh 20. ure delil avtograme. Vstop na tekmovanje bo prost, po tekmovanju pa se bodo lahko v skoku s pahco preizkusih tudi gledalci. AVTOMOBILIZEM Citroen se z enoprostorci ukvarja že vrsto let in čeprav Ui ravno pionir pri proizvodnji takih vozil, se z izkušnjami gotovo lahko postavi nad Povprečje, tudi zato, ker so ujegovi enoprostorci praviloma izredno uspešni in všečni. J n tako je tudi v tem trenutku, ponuja največji izbor do-skj. Od Xsare Picasso do C8, vnies pa najnovejša C4 Pica-sso in grand Picasso (pet- in Sedemsedežni). Vsak med njimi s svojimi razlogi in mamlji-vmii ponudbami za kupce, ^ed katerimi pa do srca go-tQvo najgloblje sega najmlajši med njimi, C4 Picasso. Petse-dežni model, katerega stil se °dločno razlikuje od drugih Zmogljivosti: ' najvišja hitrost 180 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 12,5 s J poraba po podatkih prodajalca: 7,3/5,1/5,9 l/100km ' kstno povprečje. 7,21/100 km Citroen C4 Picasso po povsem izvirnih, tekočih in dinamičnih linijah. Mah Picasso se zgleduje po svojem predhodniku, ki je bil zaobljen kot jajce, všečen, a nikakor športen, česar pa za tega ne moremo trditi. Kljub izredni zaobljenosti je C4 Picasso izredno športen in v primerjavi s sedemsedežnim grandom igra predvsem na karto zapeljivosti in dinamičnosti. Tako kot večji »grand« tudi petsedežnik ponuja povsem nov, po Citroenovo ime- novani Visiospace, ki združuje izvrstno vidljivost in velikost steklenih površin. Velika zastekljena površina okoli celotnega vozila, predvsem inovativno širokokotno panoramsko vetrobransko steklo s površino 2 m2 in velike bočne steklene površine, pripomorejo k izredno dobri vidljivosti za vse potnike v vozilu. Vsi se seveda ne strinjajo, ko je govora o steklenih površinah na strehi, zato pa je na voljo sistem senčnikov, s katerim nad- zirajo količino svetlobe in nenazadnje kot, pod katerim se vetrobransko steklo odpira v streho. C4 Picasso ponuja pet varnih sedežev in že v osnovi nudi sedem varnostnih blazin, od katerih je ena za zaščito voznikovih kolen (pod volanom). Še posebej je poskrbljeno za varnost otrok, saj C4 Picasso ponuja štiri pritr-dišča za otroške sedeže Isofix ter ogledalo za nadzor otrok in električna stikala za varnost, ki otrokom onemogočijo odpiranje zadnjih vrat in stekel. Oprema in pripomočki so sicer običajni, voznikovo delovno okolje pa prijetno. Nekaterim ne bo všeč avto- Motor: - štirivaljni turbodiesel - prostornina: 1560 cm3 - največja moč: 110 KM (80 kW) - navor 240 Nm pri 1750/min matska električna parkirna zavora, a se je tudi nanjo mogoče navaditi. C4 Picasso ima resno nalogo. Tekmeci, ki prežijo za vogalom, so številni in dobro pripravljeni, slišijo pa na imena Ford C-Max, SEAT Al-tea, Renault Scenic in drugi. Zoperstavil se jim bo s svojim šarmom in uporabnostjo ter zanesljivim, varčnim in prijetno uporabnim turbodie-slom, ki ga s cesto žal še vedno povezuje zgolj petstopenjski menjalnik. Čeprav C4 Picasso ponuja le pet sedežev, je njegov prtljažnik velik več kot 600 litrov, kar ob osnovni ceni, ki se začne pod 20.000 evri, v primeru popusta pa še nižje, pomeni ugodno, družinsko kombinacijo, pri kateri se kljub prostornosti ni potrebno odreči dinamično športnemu izgle-du. Aleksander Krebelj OBČINA BREŽICE SavaGlas, 2.8.2007 Mestnemu jedru povrnjen nekdanji sijaj OBČINA Brežice Obnova mestnega jedra Brežic, Ceste prvih borcev, je eden izmed največjih investicijskih podvigov Občine Brežice. Prebivalci sami so pričeli opozarjati na potrebo po obnovi, infrastruktura je bila dotrajana, saj gre za eno izmed najstarejših ulic v mestu. Desedetja nevlaganja v mestno jedro so zahtevala svoj davek, zato je leta 2006 Občina Brežice skupaj s soinvestitorji pristopilakobnovi ulice in vgradnji komunalne infrastrukture ter prenovi Ceste prvih borcev. Obnova je morala biti temeljita, zato je bila posebna pozornost namenjena kakovostni izvedbi in uporabi izključno kakovostnih materialov. Tako je bil izmed dveh predlogov izvedbe pločnika s finim asfaltom ali s Bakovci na zahtevo krajanov in strokovne javnosti izbran pre- dlog s tlakovci. Izbran in naročen je bil granit visoke kakovosti, s katerim se danes dakuje pločnike. Na občini smo se zavedali, da začenjamo s potrebnim, hkrati pa tudi zelo zahtevnim projektom obnove ulice. Kar nekaj časa je bilo potrebno za pripravo idejne zasnove, načrta ter izbire izvajalcev in materiala na razpisih. Celoten projekt je že od začetka potekal pod strokovnim nadzorom za to usposobljenih ljudi. Potrebno je bilo veliko usklajevanja, saj je pri obnovi CPB občina sodelovala z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Civilno iniciativo za oživitev mestnega jedra in prebivalci mesta. Takšna kompleksna obnova mestnega jedra pa je seveda zahtevna tako na strokovni, ča- sovni kot tudi na finančni ravni. Stalno je bila prisotna koordinacija in nadzor poteka del. Prvič v zgodovini občine Brežice je prišlo do sodelovanja več izvajalcev. Tako so investicijo vodili soinvestitorji, kar je zmanjšalo stroške občine. Izvajalci infrastrukturnih vodov so sami financirali obnovo infrastrukture, del svojih sredstev pa so prispevali tudi k obnovi zgornjega sloja ulice, ki ga je financirala občina. Občinski svetniki so sprejeli predlog o proračunskih sredstvih, namenjenih obnovi CPB v višini 120 milijonov SIT (500.751 evrov). Pri sprejemanju plana za obnovo ulice so bili svetniki opozorjeni, da bodo potrebna dodatna sredstva za popolno izvedbo obnove. Razliko bi poplačali s sredstvi iz proračuna leta 2008. Ker pa se je proračun za leto 2007 okrepil z denarjem od prodaje zemljišč znotraj letališča Cerklje ob Krki in v IC Brežina, sem kot župan občine Brežice predlagal, da se dvoletna investicija obnove zaključi že letos. Občinski svet je tako soglasno podprl načrt razvojnih programov, da bi se za zaključek del namenila dodatna sredstva dobrih 340 tisoč evrov, ki letos niso bila predvidena v proračunskih prihodkih. Brežice so mesto z dolgo zgodovino, katere sledi najdemo povsod, kar je bilo še posebej očitno pri obnovi infrastrukture. Obnovo je pogosto prekinjalo odkrivanje ostankov arheološke vrednosti. V takšnih primerih je občina po zakonu obvezana, da omogoči - financira arheološka izkopavanja. Izpeljana so bila arheološka izkopavanja, kjer je bil odkrit srednjeveški vhodni stolp na severni strani obzidja (med stavbo sodišča in lokalom Vrtnica). Pri zamenjavi kanalizacijske cevi na odseku pod Gradom Brežice je (12.6.2007) nepričakovano prišlo do odkritja vhodnega stolpa srednjeveškega obzidja na južnem delu mesta. Za ta izkopavanja je občina namenila 40.000 evrov in dodatnih 10.000 evrov za izvedbo del. Zaradi nepredvidljivih odkritij, ki jih prinaša obnova starega jedra ni bilo možno natančno določiti niti izvedbenega roka izvajalcem niti penalov. Med obnovo je bil odkrit pomanjkljivo narejen tampon pod vrhnjo plastjo cestišča, kar je prineslo več dela in porabe materiala, saj je bilo potrebno najprej utrditi plast pod asfaltom. Terminsko podrobnejši projekti obnove, ki bi roke zaključka del natančneje določili, bi bistveno podaljšali čas obnove. Takšen projekt bi bil precej bolj dolgotrajen in zapleten, zato smo se odločili za koristnejšo različico obnove. Dela na ulici se počasi, a za-neslijivo bližajo koncu. Svetli in prostorni pločnik je kakor nalašč za sprehod, ulične svetilke že Ivan Molan svetijo, mestno jedro se postopoma prebuja. Presenečeni smo bili nac kritiziranjem obnove, saj so pritožbe podali ravno tisti ljudje, ki so zahtevali najboljše materiale in kakovostno izvedbo de na CPB. Potrudili smo se, da je sama obnova CPB usklajena tudi z željami prebivalcev. Tako so bile kupljene in postavljene posebne cestne svetilke, ki dobro osvetljujejo cestišče in pločnik, obenem pa čim manj svetlobno onesnažujejo. Trdno upam, da bomo ob zaključku projekta obnove CPB zadovoljni vsi, saj mestno jedro že pogumno kaže svojo novo, svetlo in prijazno podobo. Ivan Molan, župan občine Brežice Ulične svetilke Granitni pločniki občina brežice SDS Pridružite se razvoju Na začetku tega mandata se je SDS, skupaj s koalicijskimi partnerji, podala na novo pot razvoja in napredka Slovenije. Kljub temu da smo vedeli, da ta pot ne bo lahka, imamo danes pred seboj otipljive rezultate dosedanjih naporov. Slovenija je utrdila mednarodni položaj in kot edina nova članica EU v začetku tega leta prevzela evro. Vlada je s svojimi ukrepi odpravila na stotine birokratskih ovir, prvič v zgodovini države realno zmanjšala število zaposlenih v državni administraciji in pocenila funkcioniranje države. Lani smo dosegli rekordno gospodarsko rast, zmanjšuje se število brezposelnih, ustvarjamo vedno več. Slovenija uspešno uveljavlja davčno reformo. Davki so se občutno znižali, davčni postopki pa pomembno poenostavili. Makro napovedi so za Slovenijo še vedno ugodne. Realna rast bruto domačega proizvoda ni bila od leta 1999 naprej še nikoli tako visoka, obresti evropske centralne banke so za Slovenijo ugodne, morebitno zmanjšanje investicij javnega sektorja zaradi zmanjševanja porabe pa bodo nadomesti-a sredstva iz evropskih skladov, ugotavlja bonitetna hiša. Najnovejše mesečno poročilo je tako za Slovenijo na splošno zelo ugodno. Razvojno naravnane trende sledi v zaključenem in aktualnem mandatu tudi občina Brežice. Že primerjava dveh zadnjih proračunov kaže na rovečan obseg za 5 milijonov EUR z največjim deležem na jodročju investicij, ki so v primerjavi z lanskoletnimi kar za 84% večje. Prav gotovo je med letošnjimi vidnejšimi že prevečkrat omenjena investicijavureditev mestne ulice. Prav tam se kaže, cako vsevedi smo in koliko lažje se pridružimo skupini kriti- kov. Prvič pri obnovi mestne ulice se je pristopilo v celostno in dolgoročno rešitev. Vseskozi je posebna skrb namenjena spoznavanju in ohranjanju kulturne dediščine, saj se zavedamo pomena zgodovine, ki daje Brežicam še večjo težo. Lahko bi seveda hitro vse težave ulice pokrili z lepo »preprogo« in se postavili pred bleščečo zunanjo podobo, a nam je mar, kaj bomo predali svojim naslednikom. Poleg rednih investicij po krajevnih skupnostih je občina pričela z obsežnim projektom izgradnje čistilne naprave Brežice, dograditve obstoječe kanalizacije mesta s kanalizacijskimi zbiralniki ter izgradnje kanalizacijskega sistema za okoliška naselja. Projekt v vrednosti 7,13 milijona EUR bo zaključen v prvi polovici 2010. Občina nadaljuje aktivnosti pri izgradnji Industrijsko poslovne cone Brežina (1,78 milijona EUR), vzpostavitve Fakultete za turizem (2,29 milijona EUR) in izgradnje čistilne naprave in sekundarnega omrežja Globoko (0,63 milijona EUR). V teku je obnova gradu Brežice in dokončanje del na OŠ Bizeljsko. Občina je že dodatno kandidirala na razpise za sredstva EU z novimi projekti, ki rešujejo okoljsko in prometno infrastrukturo na obmejnem območju, v obsegu 3,24 milijona EUR, katerih začetek je zastavila v letu 2008. Celotno delo se prav gotovo odraža tudi v padajočem trendu brezposelnosti, ki se je v občini od leta 2002 znižala za 25,9%. V prvi polovici 2007 je ta upadla še za 11,7%, kar predstavlja 108 brezposelnih. Istočasno raste število evidentiranih potreb po delavcih in pripravnikih, predvsem zaradi novih delovnih mest. SDS čaka tako na lokalni kot na državni ravni v preostalem mandatu velika odgovornost pri dokončanju zastavlje- nih projektov. Na državni ravni predvsem gospodarskih in socialnih reform. Eden velikih projektov je decentralizacija države. Z uvedbo pokrajinske ureditve države se bodo zmanjšale razlike med pokrajinami, vsak državljan bo imel boljše izhodiščne možnosti. Pri tem si bo naša občina prizadevala za rešitev, ki bo zagotavljala enakomeren razvoj regije, v katerem bodo naše občanke in občani enakovredni ostalim prebivalcem regije. Državo pa še čaka reforma trga dela in drugi pomembni projekti, ki jih želimo izpeljati do konca mandata. V SDS so pred nami tudi stalni notranji izzivi. Število članov je samo v zadnjem letu naraslo za več, kot znaša skupno število članstva kar nekaj parlamentarnih strank v Sloveniji, in še narašča. Člani predstavljajo velik potencial za stranko in za državo. V statut stranke smo zapisali ostra določila o nezdružljivosti političnih in gospodarskih funkcij. Začel se je postopek evidentiranja kandidatov za državnozborske volitve prihodnje leto. Cilj SDS ni oblast za vsako ceno. Naš cilj je delo za skupno dobro, za večjo blaginjo vseh državljanov. Patricia Čular, podžupanja, za svetniško skupino SDS Brežice LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE jp» ■ jpm I %r m Slovenska ljudska stranka PUM Končno spodbuda -zastonj vrtec za drugega otroka in vse naslednje otroke v družini Po večletnih razpravah in opozorilih, daje za starše plačevanje vrtcev enostavno predrago in da je to tudi eden od vzrokov, zakaj se starši ne odločajo za več otrok, se je zganila naša država oz. konkretno pristojno Ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ). Omenjeno ministrstvo je na četrtkovi tiskovni konferenci (26.julija) napovedalo, da bo s šolskim letom 2008/09 za drugega in vse naslednje otroke v družini, ki bodo istočasno vvrtcu, ta brezplačen. Prav tako so napovedali, da bodo pripravili popravke plačilne lestvice za starše, ki so v višjih plačilnih razredih, saj, kot ugotavljajo, so prav tam največja nesorazmerja in želijo to s popravljenim zakonom popraviti. V praksi to pomeni, da bodo poleg staršev razbremenjene tudi občine, saj bo MŠŠ plačnik 100% deleža za drugega in vse naslednje otroke v družini, ki bodo istočasno v vrtcu, kar posledično pomeni, da bo konkretno tudi Občina Brežice plačevala bistveno nižje subvencije za te namene. Od župana in občinske uprave lahko torej upravičeno pričakujemo, da v pri- hodnjih letih ne bo nikakršnih predlogov za zviševanje cen vrtcev za prvega otroka oz. edinega od družine, ki bo obiskoval vrtec... Hkrati bo PUM predlagal, da se v letu 2008 razlika v sredstvih, kijih bo naša občina »privarčevala« iz tega računa, konkretno nameni za posodobitev Vrtca Mavrica Brežice, ki je več kot potreben obnove. Za PUM Jure Pezdirc DeSUS > avtovleka tehnični pregledi zavarovanja vozil DELOVNI ČAS Pon - Pe: od 8. do 16.. Sa- od & do IZ DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon - Pe: od 7. do 18., So: od 8. do 12. www.avlofihe-krsko.si Avtslim Krika d.0.0, Bohoričeva 10,8270 Kitko NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12,8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek______________________________ Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj Poštna št. Ulica Telefon Datum Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročnico razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročje je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. mali oglasi Zelo ugodno prodam rabljen regal za dnevno sobo in sedežno garnituro. Za informacije pokličite na številko 041 690 324. Prodam mešana in bukova žagana drva. Pokličite 041-981-709. Prodam starejšo zbirko 300 velikih vinilnih plošč, nemške in angleške, rock, pop in beat. Cena po dogovoru. Pokličite 07/49-63-081. Zaposlim voznika tovornjaka in strojnika težke gradbene mehanizacije. Pokličite 03-650-052 ah 07/ 47-78-313. Prodam posteljo iz masivnega smrekovega lesa, skoraj novo, velikosti 190 krat 190 cm, z dvema jogijema. Pokličite 040-898-995. Udafiočite 07/49-91-250 3?a nafiočnite je cenejši! ZAHVALA Življenje prazno je postalo, spomine leje zapisalo, odmev korakov je obstal, tvoj glas nas več ne bo iskal. Za vedno in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi MILAN SENICA z Vrha pri Boštanju Z veliko bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, zaposlenim, poslovnim partnerjem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam še vedno dajete oporo. Žalujoči: žena Magda ter hčerki Lucija in Sarah Kako je prazen dom, dvorišče naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata, strica, botra, svaka, bratranca in dobrega soseda JANEZA UREK A iz Glogovega Broda se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjene sveče, denarno pomoč in za svete maše. Zahvalo izrekamo kolektivoma Kerametala Brežice ter kuhinje in strežbe Term Čatež. Hvala dr. Vandi Kostevc Zorko in celotnemu osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice za nego in lajšanje bolečin v zadnjih tednih njegovega življenja, pa tudi njegovi osebni zdravnici dr. Robičevi hvala ter osebju Kliničnega centra - oddelka abdominalne kirurgije. Hvala govorniku g. Francu Glogovšku za ganljive besede slovesa, artiškim pevcem za zapete žalostinke, g. Janezu Turineku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Žičkar za organizacijo pogreba, g. Staniču za zaigrano Tišino ter za gostinske storitve Gostilni Štritof- Koprivc. Hvala še enkrat vsem, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, pa so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli in nesebično pomagali in našega ateja v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Neutolažljivi: žena Ivanka, otroci Nada, Ivan in Jože z družinami ter ostalo orodstvo Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT). Naslov uredništva: Trg izgnancev 12,8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax: 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. ŠESTNAJSTA ■oiHHHr zr VICAAAHERJ! - vojAscre vaje v urovrANJEvia na kwi Slovenija je za zaščito Piranskega zaliva pripravljena na vse - tudi na vojaško posredovanje. Kot demostracijo svojih pomorskih in porečnih šil so v Kostanjevici na Krki organizirali vojaške vaje z zaključno parado. Vojaške vaje so potekale v strogi tajnosti, medtem ko smo na paradi lahko videli najnovejša bojna plovila. Zaradi interne stave naših oblastnikov, kdo se bo udeležil manj proslav oz. parad, na tokratni predstavitvi ni bilo nikogar. ............’.....' - -7 Hanger 50 GB + je plovilo za prevoz desantnih skupin; njegova nosilnost je do 50 oseb s kompletno opremo in srednje težkim karakterjem. Trojanski polž je najhitrejše plovilo naše flote; v polni pripravljenosti doseže hitrost tudi do 5 km na 24 ur, kar ga trenutno uvršča med 10 najhitrejših plovil na svetu. Poleg izredne hitrosti ga odlikuje tudi neverjetna prilagodljivost okolju, saj je sprostim očesom komajda opazen. Primeren je za manjše desantne skupine, katerih cilj je hitro posredovanje v zaledju soji vražnika, iz katerega se lahko tudi hitro umakne. Torpedo mesar je bojna ladja v pravem pomenu besede. Služi za neposredne spopade s sovražnikom - iz oči v oči -zob na zob. Gre za domač proizvod, na katerega so pritrdili preverjeno orožje, narejeno na Floridi. Orožje je sicer še na testiranju, saj se mnogokrat zgodi, daje kolateralna (stranska) škoda večja od pričakovane. Vlačilec - izvidnik 2 sodi med naša starejša plovila, vendar je še vedno zelo učinkovit in uporaben. Svojo 2-konjsko moč (1 konjska moč je enaka 12,7 krapovih moči) lahko za sabo vleče celoten družinski paket. Čeprav že samo njegovo ime nakazuje njegov namen, je veliko bolj uporaben, kot je videti na prvi pogled. Gre pravzaprav za klasičen in preverjen način, kako se neopazno približati sovražnikovim prvim linijam. Njegova sposobnost zlitja z okoljem, še posebej v turistični sezoni, še vedno predstavlja učbenik za nove generacije vojnih plovil. _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ •_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ NLP - SLO je najsodobnejša ladja in 100-odstotno domač proizvod. NLP - SLO se ne uporablja samo na vodi, ampak tudi v zraku. Lahko bi rekli, da gre za letalonosilko in letalo v enem. Za ta izredni tehnološko zahteven izdelek se že zanimajo največje pomorske in porečne velesile. V pripravi oz. tik pred izdelavo je tudi gospodarski model, katerega namen bo prevoz blaga. Prvi izračuni kažejo, da se bodo zaradi sedaj nepotrebnih prekopov transportni stroški znižali za 22 odstotkov, ob tempa se bo privarčevalo tudi na času. Mavrica - junior je tipična šolska bojna ladja. Čeprav so njene karakteristike zelo impresivne, se ne uporablja v vojne namene, ampak za uspešno izobraževanje mladih mornarjev in mornark. Na tem ponosu pomorskega in porečnega šolskega sistema so se urili tudi mnogi kadeti ameriške in ruske vojske. Oldtimer predstavlja klasiko in dediščino naše nekdanje domovine. Danes se ne uporablja niti v bojne niti v šolske namene, zato pa z vsakim dnem pridobiva na muzejski vrednosti. V zadnjih letih ga največkrat zasledimo v vojnih filmih iz I. svetovne vojne. Parado spremljal: MCMLXXXIV Poze lovil: M.M. VREME VREMENSKA NAPOVED ZA SLOVENIJO 2.avgust 2007 Danes bo pretežno jasno in vroče, čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Jutri bo oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, ki bodo proti večeru od zahoda postopno ponehale. Osvežilo se bo. Petek Sobota Nedelja 14/30° 14/25° 15/22° i * Rezervirano zo slovensko glasbo | Radio Sevnica & Veseljak Dolenjsko ivobrife Radia Savne* 4.0.0 .Hatelteberova Mucka V