810. št. - 4. leto. Poštnina pavšaiirana. Današnja številka velja K 2*— V Ljubljani, sobota 31. decembra 1921 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 Iv. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna nun vrst a.za enkrat ,2 K, večkrat popust. JUGOSLAv '**oh Uredništvo t WoHovs ulica 1/L TsMm m Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44. ">r'isi se ne vračajo. priložiti znamko dgovor. Iz seje narodne skupščine. Beograd, 30. dec. Narodna skupščina je imela danes dopoldne in popoldne sejo, v kateri je nadaljevala razpravo zakonskega načrta o dvanajstinah za januar in februar 1922. Dopoldne je ministrski predsednik Pašič podal dva zanimiva odgovora, in sicer najprej na vprašanje poslanca Piletiča glede vesti agencije Stefani o izvedbi plebiscita v Crnigori. Ministrski predsednik Pašič je izjavil, da je ta stvar že rešena in da se z ozirom na to ne more več sprožiti. Dejstvo je, da je črnagora pripadla naši državi tudi s podpisom Italije same. Ako se to vprašanje iznova spravlja v Italiji na dan, se godi to največ radi notranje politike, ki se tamkaj vodi ter se nikakor ne more smatrati, da bi se moglo to vprašanje nanovo načeti, četudi se spravlja na dan, ker je enkrat za vselej končana. Zatem je odgovoril na vprašanje posl Reisnerja In tovarišev o požigu doma obrtnega društva v Barkovljab pri Trstu po italijanskih fašistih. Ministrski predsednik je odgovoril: Kar se tiče slučaja požiga doma Obrtnega društva v Barkovljah pri Trstu morem reči nastopno: V Italiji obstoje fašisti, ki delajo na svojo roko in ti fašisti vodijo tudi politiko na svojo roko. (Glas: Ali vlada to ve?) Mi smo opozarjali italijansko vlado, naj to prepreči. Italijanska vlada je vedno odgovarjala, da se trudi to preprečiti in da to preprečuje kolikor mogoče vedno bolj. Vendar pa se dogajajo slučaji, da posamezni ljudje, fašisti, delajo zlo, kar opravičujejo s tem, ker se neke njihove zahteve v Dalmaciji ne izpolnujejo. Medtem pa so tudi zahteve popolnoma nasprotne pogodbi, ki je bila sklenjena v Rapallu. V Rapallu je bila sklenjena pogodba, da se imajo Italijani izseliti z ozemlja, ki sq ga okupirali po vojni. To izseljenje se je zavlačevalo do poslednjega treno.tka. Takozvani tretji pas še ni evakuiran. Mi stojimo na stališču, da je treba v Rapallu sklenjeno pogodbo izvršiti na ta način, da se nam, odstopi vse ozemlje, ki nam pripada, in da se rešijo po odstopu tega ozemlja vsa ostala vprašanja med nami in jimi, zlasti pa vprašanje vzpostavitve prometa med Reko, nami in Italijo. Ta vprašanja so stala nerešena, in sicer zato, ker nima država Reka Še popolnoma -določenih mej. Reka nima mej, dasi se je tamkaj organizirala vlada. Ona še ni popolnoma priznana ta dokler ne dobi reška država mej, ne moremo imeti nobenih pogodb z Italijo. Sedaj to vprašanje, kakor tudi neizvršitev rapallske pogodbe, zlorabljajo ravno posamezni fašisti, ki napadajo sodržavljane. Jaz sem v tem pogledu storil večkrat korake pri italijanski vladi. Tudi v tem zadnjem slučaju sem ukrenil potrebne korake ter zahteval, naj se naši rojaki tamkaj zaščitijo. Ako ne bo to pomagalo, bomo podvzeli druge korake, do česa pa bo Pozneje došlo, ne moremo vedeti. Po razpravljanju raznih drugih vprašanj je govori posl. Deržič (narodni socijalist), ki je očital vladi, da je kriva, ker se dosedaj ni delalo v skupščini. Zakon o zaščiti države se je uporabljal samo proti siromašnjim ljudem, nc pa proti bankam in bogatašem. Kot dokaz je navedel afero z kon-fisciranimi denarnimi pismi na ljubljanski pošti. Pravnik o prometu z devizami in valutami je stopil v veljavo 25. septembra, vendar pa so banke tudi po tem roku. pošilljale denarna pisma v inozemstvo. Proti konfiskaciji so protestirale trgovske zbornice v Osjeku, v Zagrbeu in Ljubljani, finančni minister pa je po protestu umaknil in nihče ni bil kaznovan. Tudi on zahteva zmanjšanje vojske. Govoril je o mobilizaciji in zlorabi zakona o mobilizaciji ter je navedel posamezne slučaje, v katerih se je zahtevalo od kmetov/naj nosijo s seboj lastno hrano in blago za podvoz, ki jim je bil vrnjen v slaben stanju tako, da je bilo samo v brežiškem okraju pol milijona škode. Govoril je nadalje o uradnikih, ter izjavil, da so prečani zapostavljeni. Očital je ministrstvu za promet, da vlada v njem anarhija. Sodi, da se brez sistema ne bo moglo doseči ravnotežje v proračunu. Izjavil je, da bo glasoval proti dvanajstinam. Na njegov govor je odgovarjal finančni minister, ki je izjavil, da ne dokazuje dokument, ki ga je navajal posl. Deržič, da obstoje v naši državi zveze med države in kapitalistom. Odlok finančnega ministra je bil izdan samo radi tega, da še olajša gospodarski razvoj v naši državi in da se trgovina ter mednarodni denarni promet čimbolje razvijeta. Glede čl. 6, o katerem je govoril poslanec Der-iič, pravi, da ni imel v misli imenovati poslance za uradnike, ki naj bi vršili posle za uradnike, ki naj bi vršili posle pri redukciji uradništva. Tozadevna komisija se je sestavila samo za to, da prouči razmere in da ugotovi, kje so nepotrebni uradniki. To je pravica skupščine. Na popoldanski seji sta govorila v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Šimrak in poslanec Ceda Stankovič proti dvanajstinam. —Pri končnoveljavnem glasovanju je glasovalo za zakonski predlog 131 poslancev, proti pa 30. (Podrobno poročilo o tej velezanimivi debati je moralo izostati, ker v zadnjem času potom »Ljubljanskega dopisnega urada« prihajajo vesti iz Beograda tako kasno, da jih ni več možno v celoti porabiti za list. — Zanimivo je, da krivda pri tem ne zadene »Ljubljanskega dopisnega urada,« marveč one činjenitelje, ki vedno le govore o moderniziranju in reorganizaciji naše izvestiteljske službe, v resnici pa ne samo, da ne store ničesar za to, marveč ravno nasprotno uničujejo še ono, kar imamo dobrega. Op. ur. Beneški sporazum ratificiran na Dunalu Dunaj, 30. dec. (Izv.) Zvezni predsednik dr. Hainisch je včeraj podpisal beneški sporazum. Oficijelna izjava sledL — Kakor se doznava iz merodajnih krogov, se Je ratifikacija izvršila vsled močnega zunanjega pritiska. Velesile so avstrijsko vlado v poslednjem času ponovno opozorile, da je njihova želja, da se zadeva formalno konča. NOVE TEŽKOCE GLEDE RAZORO-2EVANJA NA MORJU. - FRANCIJA SE UPIRA. Washington, 30. dec. (Izv.) Ker se Francija brani sprejeti splošni program razorožitve, kar se tiče podvodnikov, Je to dejstvo tukajšnje merodajne kroge zelo neprijetno dirnilo. Državni tajnik Hughes je konferiral s predsednikom Hardingom o položaju, ki je nastal vsled novega odklanjajočega stališča Francije. Domnevajo, da bo Amerika vsled tega skušala pritiskati na Francijo z gospodarskimi odredbami, kar je v stanu, ker,je njena upnica. Vsled tega najnovejšega stališča Francije so se izgledi za uspeh washington-ske konference precej poslabšali. Washington, 30. dec. (Izv.) Na včerajšnji seji razorožitvene konference je zahteval državni tajnik Hughes reglementacijo podmorske vojne. Italijanski delegati so včeraj izjavili, da bo Italija prisiljena stopiti v zvezo z Anglijo, ako le-ta ne opusti svojih sedanjih zahtev. Balfour je izjavil, da se morajo francoske zahteve smatrati kot ogrožanje Anglije, nakar je francoski delegat Sarraut odgovoril, da dejstvo, da angleški dreadnoughti uadkriljujejo združeno francosko-italijansko morna- rico, sili Francijo, da misli na močno obrambno brodovje. RIMSKA PONFERENCA. Dunaj, 30. dec. Kakor poročajo listi, se bo rimska konferenca, ki se bo iznova bavila z gotovimi finančnimi likvidacijskimi vprašanji otvo-rila sredi meseca februarja v Rimu. krah v italijanski eskompt-NI BANKI. Rim, 29. dec. Italijan. Eskomptna banka je odgoditveno naredbo uporabila za to, da je spričo runa, ki se je vršil na banke v Rimu kakor tudi na njene podružnice v provinci zaradi izplačitvenih težkoč, da je davi zaprla svoje urade in ustvarila izplačila. Kakor poročajo listi, se pripravlja akcija za podpore. NEMCI V ŠOPRONJU OGROŽANI OD MADŽARSKIH TOLP. Dunaj, 30. dec. Kakor poroča »jReichpost« iz Zelznega, je dospelo v Šapronj 700 do 800 oboroženih civilistov, ki pripadajo Hejasevim prostovoljcem. V proklamaciji so proti onim prebivalcem šopronjskega glasovalnega ozemlja, ki so glasovali za Avstrijo, grozi 2 osveto. Bržkone nameravajo tudi vznemirjati bursko mejo SHOD DRŽAVNIH URADNIKOV IN URADNIC se je vršil snoči v »Mestnem domu«. Na shodu je podal poslanec prof. Reisner kratko zgodovino in križev pot uradniškega vprašanja, zakona glede določitev draginjskih doklad in izenačenja plač na dinarske plače. Po velikem trudu in silnem podrobnem delu, ki lajikom 'ni znano, je bil ta zakon, katerega smo že objavili, na Sv. Štefana dan zvečer ob 7. uri v zakonodajni skupščjni sprejet ter stopi v veljavo s X. januarjem. Do izplačila pa pridejo postavke takoj, ko bo za te večje izdatke kritje v budžetu, kar bo tempreje čim redneje bo poslovala skupščina. Natančne in podrobneje podatke obširnega, resnega in temeljitega referata g. prof. Reisnerja priobčimo jutri. Omenimo le, da se je vrinila pri poročilu o zakonu pomota, da dobivajo dragnpjske doklade pozakonjeni ne pa nezakonski otroci. — Zborovanje je vodil dr. Ravnikar. Govorilo je več govornikov, ki so prosili za razna pojasnila, katera so tudi dobili. Končno se je g. Ravnikar zahvalil poročevalu za njegov trud in njegovo požrtvovalno. delo, kar so številni zborovalci s viharnim priznanjem odobravali, nakar je bilo zborovanje zaključeno. RADIKALCI VABIJO NEMCE IN MADŽARE? Beograd, 30. dec. (Izv.) Današnji »Balkan« piše, da radikalna stranka v Bački živahno agitira pri tamkajšnjih Nemcih in Madžarih, da bi jih pridobila zase. Ob koncu leta. KOMUNISTIČNI POSLANCI PRED SODIŠČEM. Beograd, 30. dec. (Izv.) Danes se je začela razprava proti bivšima komunističnima poslancema Triši Kaclero-viču in Kosti Novajoviču, ki sta obtožena po § 1 zakona o zaščiti države. Razprava proti atentatorjem-komuni-stom se začne v januarju prihodnjega leta in se bo najbrže vršila v dvorani društva »Stankovič«. VPRAŠANJE SEKVESTROV. Beograd, 30. dec. (Izv.) V pogajanjih med našimi in avstrijskimi delegati v vprašanju sekvestrov je prišlo do sporazuma, po katerem bodo smeh imejitelji prenesti uprave lastnine v tuje države. NAPREDOVANJE ČASTNIKOV. Beograd, 30. dec. (Izv.) V vojnem ministrstvu je končal ukaz o napredovanju častnikov. K INCIDENTU V ŠIBENIKU. Split, 29. dec. Včeraj zjutraj sta odpluli iz splitske luke . italijanski torpedovki. Tudi v Šibeniku sta ostali same dve italijanske vojni ladij. Dognalo se je, da so bile neutemeljene predvčerajšnji vesti o pri-ri« in o zopetnem streljanju. Itali-hodu dreadnughta »Dante Alighie-janski mornarji ne prihajajo, na obale. BALKANSKA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA. Beograd, 30. dec. (Izv.) Dne 2. Januarja 1922 se prične v Beogradu konferenca zastopnikov Jugoslavije, Bolgarije in Turčije glede ureditve že-« lezniškega prometa. PROTIC ZA PARLAMENTARNEGA VOJNEGA MINISTRA. Beograd, 30. dec. (Izv.) V včerajšnjem »Radikalu« 2ahteva poslanec Stojan Protič ponovno, da pride na mesto vojnega ministra civilna oseba, ker bi to bilo veliko bolje nego dosedanji sistem, po katerem mora biti vojni in mornariški minister častnik. BODOČI ZAGREBŠKI ZUPAN. Zagreb, 30. dec. (Izv.) Kakor javljajo listi, bo prihodnja seja mestnega sveta med 3. in 5. januarjem. Kakor se doznava iz krogov klubov večine mestnega sveta, bo za župana najbrže izvoljen prejšnji župan Heinzel. ČEŠKOSLOVAŠKA VLADA PRO TESTIRA PROTI ARETACIJI SVOJEGA VOJAŠKEGA ATAŠEJA V BUDIMPEŠTI. Praga, 30. dec. Kakor poroča »Bohemia« je češkoslovaška vlada formelno protestirala proti aretaciji češkoslovaškega vojaškega atašeja Viteza, ker so ga Obdržali v policij, zaporu eno noč, čeprav se je skliceval na diplomatski značaj. Kakor piše list, tiči vzrok aretacije V tem, da je kot član vojaške kontrolne komisije za Madžarsko najstrožje na stopal za izpremembo madžarskega brambnega zakona, ki se ne strinja z mjjovpo pogodbo. Ce se ozremo ob koncu leta, namesto, da bi šli veselo praznovat Silvestrovo, nazaj na oni kos pota, ki smo ga napravili tekom zadnjih 365 dni, moramo z obžalovanjem priznati, da z rezultatom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Položaj v notranji politiki daleko ni konsolidiran. Prvič zeva sredi vsega našega notranjega položaja spor s Hrvati, za katerega rešitev še ni nihče iznašel srečne formule. Ekstremnost na hrvatski-strani, ki jo ekstremni centralisti z nerodnostjo in zlobo še podžigajo, meče neugodno luč na našo državo, saj se v zunanjem svetu često presoja vprašanje stabilnosti današnjega položaja pod vidiki alarmantnih vesti iz krogov hrvatshega bloka. Prvovrstno zaslugo bi si)pridobil oni, ki bi znal v bodočem letu spraviti v. soglasje plemensko občutljivost in interese državnega in narodnega edin-stvu. Sicer bomo imeli opraviti neprestano z ustavnimi borbanu ter pri tem zanemarjali ono, od česar je vsa naša bodočnost odvisna, dobro upravo, zdrav gospodarski razvoj' in okrepitev v zunanji politiki. Sicer pa ni nič zna-čilnejšega za označbo našega notranjepolitičnega položaja, kakor to, da se upa z novimi volitvami »razčistiti« situacijo. - • • V' gospodarskem oziru smo seveda, še .vedno, globoko v krizah. Odštejmo one vzroke, ki jih nismo povzročili sami, ki so del splošne gospodarske krize, ki vlada v srednji Evropi in v njenem sosedstvu. Za te ic rešitev pri velikih političnih in gospodarskih činiteljih, ki odločajo danes o usodi sveta. Toda uidi brez tega je naš delež na vzrokih nezadovoljivega položaja precejšen. Ako bi nas bil ljubi Bog obdaril na ta način, da bi nam vsaj na vsakih sto politikov poslal po enega finančnega in ekonomskega strokovnjaka, bi mu ob zaključku dela lahko peli zuhvalo v najvišji meri. Statistična poročila nam zagotavljajo, da se je naš izvoz v preteklem letu močno dvignil. To It vsekakor znaten uspeh, posebno, če vzamemo v račun slabo letino. Bil pQ bi se dvignil še bolj, da smo imeli zadostno število za prevoz potrebnih vagonov na razpolago. Na drugi strani je opažati, da si je prebivalstvo velik del onega blaga, ki ga je uničila vojna, že nabavilo in da je pričakovati, da se bo razmerje med izvozom in uvozom zanapfej še lepše razvijalo. Program pa s tem seveda še davno ni izčrpan. V zunanji politiki žalibog še vedno ne moremo zaznamovati uspehov. Nanovo se je potegnila v dovršenem letu meja napram Albaniji in sicer bolj neugodno, nego so pričakovali celo pesimisti. Italija očitno igra proti nam in proti njej smo diplomatsko skrajno nezavarovani. Mala antanta, ki sicer kaže na videz, kakor da se hoče razširiti, nam nudi zaslombo le napram Madžarom in nevarnostim habsburške reakcije, kar seveda tudi precej pomeni. Ali smemo upati, da se naša zunanjepolitična situacija bistveno zboljša v bodočem letu? Doslej žalibog ne moremo zaznamovati takih izgledov. Tudi v državah okrog nas ne delajo zadovoljnih obrazov, ko si sestavljajo bilanco koncem letošnjega leta. Vsaka izmed njih ima težave na tem ali onem polju alt celo na večih. Mnoge niso prav nič srečnejše od nas. Toda smo samostojni, imamo svoi dom in če sl ga do danes nismo uredili zadovoljivo, gremo kljub temu na delo, da nadaljujemo v bodočem letu z večjim uspehom. Naš pogled je uprt samo v cilj v bodočnosti; preteklost nal nam služi samo kot nauk. V tem znamenju želimo naši jugoslovanski celokupnosti mnogo uspeha v bodočem letu. .1 TAJNI KOMITEJI V ALBANIJI. Beograd. 30. dec. (Izv.) V Albaniji obstajata dva komiteja, ki se imenujeta »Crna roka« in »Sveta unija«. Njihov sosed je Tirana, člani pa niso znani. Vse njihovo delovanje je zelo tajinstveno. Ve se le, da je njihov cilj odstranjevanje ali z drugimi besedami, klanje vseh onih oseb, ki delajo proti Interesom neodvisne Albanije. GENERAL WRANGEL SE NASELI T V BEOGRADU. Beograd, 30. dec. (Izv.)) Po poročilu, ki ga je prejelo ministrstvo za notranje stvari, se je ruski general Wrangel pred tremi dnevi napotil v Beograd preko Bolgarije. Govori se, da se namerava naseliti v Beogradu. REVOLUCIJA NA KRETI. Trst, 30. dec. (Izv.) Kakor javlja »Piccolo« iz - Soluna, se revolucija na Kreti vedno bolj širi. V vzhodnem delu otoka obvladajo vstaši položaj. Tudi na otoku Myti.lt ne Je izbruhnila revolucija. GRŠKO-ITALIJANSKI SPORAZUM. Rim, 30. dec. (Izv.) Grški ministrski predsednik Gunarls je včeraj dospel v Rim, kjer bo konferiral z ministrskim predsednikom Bonomijem, ki je imel danes konferenco tudi z angleškim veleposlanikom. Gunaris je izjavil novinarjem, da upa, da se mu bo posrečilo vrniti se domov s sporazumom med Italijo in Grčijo v žepu. Iz tega se da sklepati, da njegova pot v London ni- bila zaman. Podraženje tobaka. Ljubljana, 30. dec. Uprava državnih monopolov v Beogradu je z naredbo z dne 26. dec. 1921, P. R. br. 61 na podlagi sklepa upravnega odbora samo-stalne monopolske uprave in odobritve gosp. finančnega ministra povišala cene sledečim tobačnim izdelkom tuk. tovarne, ki naj stopijo v veljavo z dnem 1. januarja 1922, in sicer: I. Tobak: Najfinejši turški od 180 na 200 dinarjev za 1 kg, srednjefini turški od 60 na 65 dinarjev za 1 kg, najfinejši ogrski od 35 na 50 dinariev za 1 kg. domači tobak od 30 na 40 dinarjev za 1 kg. II. Cigarete: Egiptovske od 220 na 250 dinarjev za 1000 komadov, Moeris od 180 na 200 dinarjev za 10$) komadov, Šport od 100 na 110 dinarjev za 1000 komadov, ogrske od 50 na 65 dinarjev za 1000 komadov. III. Tobak za žvečenje: Štbike od 40 na 50 dinj za 1 kg, in klobase od 40 na 50 din. za 1 kg. -— Razen tega se povišajo tudi nekateri izdelki srbskih in bosatte skih tovarn, kar je razvidno iz novih cenovnikov, ki so na razpolago v vsefc tobačnih prodajnih lokalih. mm Borzna poročila. Zagreb, 30. dec. Devize. Berlin 147—149, Italija 1144—1152, New-vork izplačilo 271, ček 264—266, Praga 390—395, Švica 5300, Dunaj 4.90—4.95, Budimpešta 43.50—44-25, London 1135—1139, Pariz 2175 dd 2185. Valute: Dolarji 260—264, avstrijske krone 5—5.40, cerski rublji 22—25, češkoslovaške krone 380 do 390, angleški funti 1110—1115, francoski iranki 2170, napoleondori 950 do 985, nemške marke 130, romunski leji 200—204, ital. Ure 1145 do 1148. Beograd, 30. dec. Valute. Dolarji 65.50, marke 37, leji 50-50, levi 44, napoleodor 230. Devize. London 282.50, Pariz 535, Ženeva 1280, Prav ga 99, Dunaj 99, Dunaj 125, Berllii 36.75, Milan 290, Budimpešta 11. ,, Dunaj, 30. dec. Valute. Marke 2887, švicarski franki 102.875, lire poljske marke 162.50, češkoslovaške 21.990, francoski franki 41.680, funti 21.990, dolarji 5273, dinarji 7240, poljske marke 162.50, češkoslovaške krone 7872. Na današnji borzi se opaža znatno padanje jugoslovanskih dinarjev. Praga, 30. dec. Valute. Marke 36.85, švicarske franki 1327.50, lire 285, francoski franki 543.50, funti 284, dolarji 67.50, dinarji 97.25, avstr, krone 0.94, poljske marke 1.825. Curih, 30. dec. Devize. Berlin 2 75, Ne\vyork 511,, London 21.48, Pariz 40 85, Milan 21.80, Praga 7.45, Zagreb 1-90, Varšava 0.17, Dunaj Vabilo na narelbo. Ker šč Se tiskarski stroški, zlasti papir, barva i. dr. zelo povišali in so se tudi mezde delavcem povišale, smo Žal primorani povišati tudi naročnino dnevniku „Jugoslaviji". Ker vemo, da SO naši naročniki po ogromni večini uradniki in mali ljudje, ki sami silno trpijo vsled draginje, smo povišali naročnino mesečno samo za dva dinarja. »Jugoslavija*4 nima nika-kih fondov ter ne dobiva niti vladnih niti strankarskih podpor, temveč je navezana edino na plačila naročnikov in oglasov. Upoštevajte, prosimo, to ter ostanite zvesti in žrtvujte mesečno dva dinarja več. Jugoslavija" pa bo s tem, da se bo kot neodvisen dnevnik neustrašeno borila za Ozdravljenje naših neznosnih razmer koristila splošnosti, narodu in tudi posameznikom. »Jugoslavija« stane od 1. januarja 1922 dalje: za državo SHS: za 1 mesec.............48 K ( 12 din.) za četrt leta ..... 144 za pol leta...........288 za colo leto..........576 Posamezne številke po 3 K (75 para.) Za inozemstvo: za 1 mesec.............68 K za četrt leta . . s . . 204 „ za pol leta.......... 408 „ za celo leto ...... 816 „ ( 36 72 ( 144 ( ( 17 din.) (51 J (102 „ ) (204 „ ) Obnovite naročnino takoj! Pridobivajte novih naročnikovi II liomi V četrtkovi seji skupščine je Stojan Protič ostro napadel vlado. Iz njegovega govora povzemamo sledeče: Skupščina je v neprijetnem položaju, ker mora v takem položaju razpravljati o dvajnastinah. Vsega tega je kriva ustava in razmere v naši državi. Očita vladi, da je uporabila izjemne pravice, da je že po določenem roku šele predložila proračun. Očita vladi, da ni vodila pravilno računskih knjig in da je vodila račune v kronah in v dinarjih ter da naša finančna politika ni vpoštevala principa javnosti. Znano mu je, da se vrši v finanč. ministrstvu preiskava, odkod in kako so dosli v javnost nekateri podatki. (Hrup.) Čudi se, da se govori o redukciji uradnikov, dočim se istočasno vsak dan zvišuje njihovo število. V interesu štedenja se vpokojujejo uradniki, takoj drugi dan pa se na njihova mesta kličejo novi. Min. nerada dajejo vpogled v svoje delo. Očita vladi, da je poverila zgradbo raznih železniških prog samo dvema osebama, kateri sta imeli avtonomijo v toliko, da sta mogli menjavati svoje uradnike in {rositi denar kolikor sta hoteli. Nikoli v svojih 65 letih ni slišal, da bi bile v kateri državi take razmere kakor v naši. V zakonskem predlogu finančnega ministra obštoji člen, za katerega zahteva pojasnil, čeprav ne verjame, da bi minister ta člen izpremenil. Clen se glasi: Iivzetne od prvega stavka člena 3 zakona o državnem računovodstvu, se fnorejo izdajati na račun izvanrednih kreditov za vso kraljevino, izdatki, predvideni v državnih izdatkih za leto 1920/21, toda samo na podlagi posebnega dovoljenja finančnega ministrstva do vsoto enega milijona dinarjev, če je vsota večja pa samo na podlagi dovoljenj ministrskega sveta. Protič pravi, da pomeni to, da še vlada pooblašča, da ji ni treba kratiti izvanrednih kreditov, ampak da more razpolagati s kreditom enega milijona dinarjev, Glede vojske zahteva, naj še naša vojska zmanjša na tako velikost, ki odgovarja našim finančnim močem. Ce hoče imeti držva dobro vojsko, mora zmanjšati njen stalni obseg. Očita vladi, da plačuje nadure. Ce izjavi finančni minister, da bo vpošteval te očitke, bo glasoval za dvanajstino, sicer ne. MiSi za Iniioipt. Izmed konferenc, ki se obetajo za bližnjo bodočnost med vodilnimi državami sveta, je projektirana tudi konferenca, ki naj obravnava zadeve takoimenovanega bližnjega orijenta. Na tej konferenci bodo imele besedo Anglija, Francija, ter Italija, in obravnavali/se bodo poglavitni problemi, ki se tičejo Male Azije in njenega najbližnjega sosedstva. Tu se nahaja oni neyšečni kot, ki širi nesporazumlje-nja in nasprotja med člani antante. Poročali smo že ponovno, kako stoje stvari med Grčijo in kemali-•tično Turčijo, prav tako tudi, kako je sporazum Francije z Angoro spravil v nevolje Angleže. Manj je bilo doslej govora o vlogi, ki jo igra pri tem Italija, da je pričakovati, da se bo skušala v bodoče čim izdatneje uveljavljati v rešavanju maloazijskih zapletljajev. Italija je posvečala dogodkom v Mali Aziji it ves čas posebno pažujo. &* »a lan »orna » TripoUuuijo j« Seveda bodo zopet prišli stari samo-Slovenci in bodo argumentirali: če smo vsi ravnopravni, so vsi jeziki v Jugoslaviji enakovredni in če smo en narod, ki govori tri jezike, naj govOri vsak. kakor mu je kljun zrasel, glavno je, da se razumemo in da vsak svoj jezik tudi res pozna. Ce se pa tukaj postavljata slovenski in srbski jezik v nasprotje, bi se znal roditi iz tega boj, kot v Avstriji med slovenskim in nemškim. Da, ti Zagrizeni šni+10-Slovenci bodo šli mogoče tako daleč, da bodo javno proglasili, da kažejo dvojezični napisi v Jugoslaviji na eminentno avstrijsko mentaliteto oziroma mentalite^ gospodov dvojezičnikov. Zato opozarjamo na to dejstvo že danes našo oblast! Kajti neglede na nepokolibivo jugoslovanstvo, bi morali zagovarjati dvo-jezične napise že iz samega estetičnega čuta. Kaj pomeni na primer revni napis; Jakob Krovar, mesar v primeri z arhitektonskim Jakob Krovar — Jakov mesar — kasapin zeta. h Gospodarstvo •a ie posedla otoke na južnozapadni obali Male Azije, takoimenovani Dodeka nez. V najnovejši dobi je sicer te povečini odstopila Grčiji, zato pa si je zagotovila po polomu Turčije v 1. 1918 svojo trdno bazo na obali sami in sicer tik južno od grške Smirnske pokrajine; to naj bi ji služilo kot osnova za na-naljno gospodarsko prodiranje v notra ujost. Ko se je nahajaja Angora v ljutem boju z Grki, je skušala Italija skleniti s prvo sporazum, podobno, kakor so nedavno napravili Francozi. V marcu letošnjega leta je sklenila Italija z Be-kir Samibejem, vnanjim ministrom angorske vlade, pogodbo, po kateri si je zagotovila obširne gospodarske predpravice v južnozapadnih maloazijskih sandžakih, za kar je obljubila tudi, da bo podpirala turške zahteve po vrnitvi Smirne in Tracije Turčiji. Zadnja poročila govore o zbližanju med Grčijo in Italijo, ki sta si bili vedno hudi nasprotnici in pa o enakih naziranjih med Anglijo in Italijansko politiko. V tem slučaju bi bilo soditi, da se je čutila Italija po francoskih uspehih omalovaževano in zapostavljeno ter da ji skuša otežkočiti gospodarsko prevlado v Mali Aziji z naslonitvijo na London. V tem slučaju bi se bržkone tudi za Grke diplomatski položaj precej zboljšal. Podoba je, da se bo prepir za revizijo v Mali Aziji končal tako, kakor se končavajo običajno spori podobne narave, to je udeležene države si bodo zagotovile vsaka svoj delež po nečelu političnega ravnovesja. Franciji bo ostala interesna sfera v Ciliciji in v njenem sosedstvu, Italiji jugozapadni del in Angleži, ti pa bodo imeli tudi to pot naj večje dopadajenje nad morskimi ožinami, ki si jih bodo počasi »priposestvovali« v tej ali oni obliki Grčiia in Angora pa se bosta lahko kot manjša tekmeca medsebojno grizla za preostanek, Pdo Avstrijo je imel takole vsak drugi trgovec in branjevec no svoji butiki dvojezičen napis. Navadni zemljani so si razlagali to poliglotijo na sledeči način: mož oriroma žena hoče predvsem dokazati, da zna nemško, kar ni nemale važnosti: privabiti hoče nemško klijentelo in kar je še večjega pomena, veljati hoče ze dobrega Avstrijca, kar je bilo včasi sila zdravo in nazadnje: tu in tam kdo celo mislil, da ima mož estetičen čut, ker hoče držati simetrijo z državnimi napisi po Sloveniji. Tako se je to v obče razlagalo: komu, vprašam, komu je prišlo na pamet, da so ti dvojeaičarji in samo oni pravi, nepokolebivi Jugoslovani? In vendar je temu takol , Kajti kdor je imel preje enojezičen napis, ga je obdržal še nadalje in da nes je precej izven vsakega dvoma, da se skriva pod njegovimi levimi rebri samo-slovcnsko, separatistično srce! In lake ljudi smo smatrali pred in med vojno ne samo za dobre Slovence — kar ni danes tako hudo — ampak za prepričane Jugoslovane! Zdaj so vam začele počasi padati luskinjc z oči/prihajajo na dan nepo kolebivi Jugoslovani, v katerih srcu je globoka vera in neomajno prepričanje, da je bistvo pravega Jugoslovana dvojezičen napis. In ker ga niso smeli pred vojsko narediti v srbskem, so ga naredili v nemškem, saj jezik je postransko, glavno je, da ni in ni bil na-pja separatitisčno saroo-slovtnski. Jugoslov. omladina je priredila včeraj pop- protestno skupščino na'javnem prostoru pred univerzo na Kongresnem trgu, v znak protesta proti nasilnemu postopanju italijanskih mornarjev proti Jugoslovanom v Šibeniku. Skupščina je bila v zadnjem trenutku prepovedana od namestništva. Vzrok te prepovedi so bila neugodna in nevarna poročila iz Trsta. Prišel Je zastopnik pol. dr. »Edinost« v Trstu in je povedal, da so fašisti zagrozili, da bodo za vsako razbito šipo in za vsak udarec. ki bi ga dobil kak Italijan v Jugoslaviji, letele glave tržaškim Slovencev. Zastopnik »Edinosti« je prosil, da naj se občinstvo vzdrži vsake demonstracije. — Akademiki so nato zborovali v avli vseučilišča. Zborovanje je otvoril g. Baš in govorili so zastopnik Dalmacije Matu-Ijevič, tehnik Battin, Ljubljančan Žužek Franc, ki je poudarjal, da je pogoj dobre vnanje politike, dobro urejena notranja politika in pa Boško Simič. Končno Je bila sprejeta resolucija, ki protestira proti kršenju državne suverenltete In izzivanju italijanskih mornarjev, zahteva, da se odstranijo tuje ladje iz našega morja, da se izprazni tretja cona in konča preganjanje Jugoslovanov pod Italijo.- — To resolucijo je izročila deputacija Baš, Žužek, Battin in MatuljeviČ vsled odsotnosti pokrajinskega namestnika g. I. Hriborja, njegovemu zastopniku. Ko so hoteli akademki odkorakati skupno pred deželno vlado, jih je na višje povelje ustavila policija pred nunsko cerkvijo. Dijaki so zapeli himno »Bože pravde« in »Lepa naša domovina«. Vsi navzoči so poslušali himno z predpisanim pozdravom, samo eden stražnikov je pozabil, da ne pojemo več »Bog ohrani«. Žalibog je prišlo na to do malega nesporazuma, ker so hoteli iti dijaki in spremljevalci, ki so se med tem nabrali na vsak način pred deželno vlado, policija pa je morala vršiti svoj nalog in jim je zastavila pot. Po kratkem prerekanju se je množica razšla, en del di-jaštva pa je šel z deputaciio pred deželno vlado, kjer so izročili zastopniku g. pokrajinskega namest nika omenjeno resolucijo. Z vese Ijem konstatiramo, da se je zadržalo naše občinstvo kakor tudi policija kljub precejšni razburjenosti, ki pa je nastala le vsle nesporazumljenja, taktno In da ni prišlo do nobenega dejanskega izgreda s čemer smo dokazali, da znamo kot kulturen narod mirno in dostojno pokazati ogorčenje napram tujim nasiljem. Anketa radi Ustanovitve sladkorne tovarne za Hrvatsko in Slavonijo, katero je sklicalo Gospodarsko društvo za Hrvatsko in Slavonijo dne 21. decembra I921 v dvorani trgovačko-obrt-ničke komore v Zagrebu, so se udeležili predstojniki oziroma odposlanci posameznih oddelkov pokrajinske oblasti v Zagrebu, zastopnik pokrajinske oblasti za Slovenijo, zastopniki Gospodarskega društva za Hrvatsko in Slavonijo ter mnogi veleposestniki m kmetje. Referate so imeli: Dr Dimnik iz Krškega o dosedanjem delu za ustanovitev sladkorne tovarne za Hrvatsko in Slovenijo, vseučiliški profesor kemijske tehnologije dr. Viktor Koudelka o tehniških vprašanjih nameravanega podvzetja, vseučiliški profesor za gospodarsko upravo dr. Oto Frangeš o ekonomskih vprašanjih sladkorne tovarne. Referenti in drugi govorniki, ki So posegli v debato, so povdarjali niijnd potrebo, da se čirripreje ustanovi sladkorna tovarna, pa tudi težkoče, s katerimi je združena ustanovitev tako velikega podjetja. Od važne strani Sč je ugovarjalo, da je boljše, da se spopol-nejo obstoječe sladk. tovariie v Vojvodini, kjer šo zato riajbbljšl pogoji, dočim pa kaže zgodovina, da v Hrvat-, ski in Sloveniji ni bilo riikdar sladkorne industrije, če tudi še fli bito agrarne reforme, ter da radi tega ul misliti, da bi bili dani pogoji za ustanovitev sladkornč tovarnH. Velika večina zborovalcev je bila mnenja, da zahtevajo narodno-gospo-darske in državne koristi, da se ustanovi sladkorna tovarna za Hrvatsko in Slovenijo, ki v normalnih časih bosta mogli uspešno konkurirati z ekstenzivnim gospodarstvom v vzhodnjih pokrajin; zato je treba že naprej v zaščito hrvatskega in slovenskega kmeta ustanoviti sladkorno industrijo, ki bo navajala naše kmete k inten zivnemu obdelovanju zemje in jim s tem pomoglo do višje kulture in boljšega gmotnega položaja. Po mnenju g. vseučiliškega profesorja dr. Frangesa bi bilo treba za veliko sladkorno tovarno, v kateri bi se predelalo dnevno 7000 m. st. sladkorne pese, letno 6000 oralov površine, tedaj za štiriletno kolobarjenje 24.000 oralov. Nadzornik agrarne direkcije je bil mnenja, da bi mogli ie samo člani gospodarskega društva za Hrvatsko in Slovenijo, katerih je 70,000, pridelovati zadosti pese za tako veliko tovarno. Načelnik agrarne direkcije dr. Subotič je izrazil mnenje, da se bo uredila agrarna reforma, da bodo mogli tudi veleposestniki sodelovati pri tem važnem narodnem gospodarskem pod-vzetju Anketa je konečno sklenila, da se sestavi komisija strokovnjakov, ki bo-proučila vse pogoje glede površine zemlje, dobave denarnih sredstev, ren-taiitete itd. Ker je pa skoraj z gotovostjo računati na to, da so vsi pogoji za ustanovitev velike sladkorne tovarne za Hrvatsko in Slovenijo podani, se je izvolil tudi pripravljalni odbor in sicer: dr. Krištof, ravnatelj agrarne direkcije v Zagrebu, dr. O. Frangeš, vseučiliški profesor in ravnatelj Gospodarskega društva za Hrvatsko in Slavonijo, dr. Viktor Koudelka, vseučiliški profesor v Zagrebu, minister n. r. Poljak, generalni ravnatelj Gospodarskega društva za Hrvatsko in Slovenijo, Rauer, posestnik, Kastel, M. Rupčič, vlaste-linstvo Vinice, dr. Subotič načelnik agrarne direkcije za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu, dr. Vuchetich, vla-stelinstvo, Martijanec, dr. Simnik, odvetnik v Krškem, Dragotin Hribar, predsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, Franjo Malasek, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu. V ožjem odboru sta za Hrvatsko vseučiliški profesor dr. Koudelka za Slovenijo dr. Dimnik, Mali oglasi. Kdor hoče kaj kupiti ali prodati, kdor išče službe in druge zadeve, doseže najhitreje In naj* boljl uspeh, če da v »Jugoslavijo« mali oglas. »Jugoslavija« je najbolj razširjen in največ čitan slovenski dnevnik In male oglase v njej vsakdo pregleda in čita. Cena za oglaševanje v malih oglasih »Jugoslavije« je: do 20 besed 3 dinarje, vsakih nadaljnih pet besed 1 dinar; trgovski oglasi, dopisovanje in nepremičnine do 20 besed 5 dinarjev, vsakih nadaljnih pet besed 2 dinarja. — Plača se v naprej, lahko tudi v znamkah v pismu. , ■. Priporočamo Jugoslovanski krer dltnl zavod v Ljubljani, Marijih trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po * in pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa do dogovoru. 2e leta 1871. je bila projektirana zveza Kranjske z Jadranskim morjem Takrat se je seveda gradil pod nemško vlado po dunajskem načrtu nemšk: most preko našega hrbtišča do Adrije. Že takrat je bila projektirana železniška proga iz Ljubljane preko Dolenj, ske do morja. Oglasili so se razni pro jektanti in nastal je konkurenčni boj za razne proge. — Posledica tega boja je bila, da so padli vsi ti načrti v vodo in gradila se je proga Št. Peter—Reka. Dolgo so se borili naši ljudje za dolenjsko zvezo in šele 1. 1894. se je posrečilo, da se je gradila proga Ljubljana— Novomesto in Kočevje. — Podobna konkurenca se je pojavila sedaj, ko smo primorani, da si poiščemo sami pot do morja — pot, ki je neobhodno potrebna za naš narodno gospodarski razvoj. — Za nas Slovence in tudi za celokupno državo ni dosti, da imamo dobrO zvezo z Zagrebom—Beogradom in eventuelno s Solunom, mi moramo imeti tudi zvezo z Jadranskim morjem in to ne preko Srbije in Bosne, marveč zvezo, ki nas pripelje po najbližji poti do našega morja. Da je ostal Trst v naših mejah, bi bilo to vprašanje rešeno in odpadle bi začasno težnje direktne železniške zveze z Reko. Toda sedajni položaj je pač ta, da s Trstom za gotov čas še ne moremo računati in vsled tega moramo na vsak način dobiti močno prometno žilo na morje in to v Kvarner. — To so uvideli naši merodajni krogi — in osobito se je zavzel za to vprašanje Upravni svet Dolenjskih železnic, ki pride seveda v tem vprašanju kot prvi v poštev. — Danes gradimo seveda to zvezo pod vse drugimi okolščinami kot se je zasnovala 1. 1871..— Vendar pa se je tudi danes pokazala taka napetost med raznimi projektanti in interesenti, da je vsa akcija ogrožena v toliko, da se zakasni in nas morda zopet kdo prehiti. Upravni syet 'Dolenjskih, železnic« je sklical v četrtek shod, na katerem naj bi se ugotovilo, kako daleč smo s preddeli za to prepotrebno zvezo in ki naj poda kolikor možno jasno sliko, kateri izmed dosedanjih načrtov naj s« uveljavi. — Na ta shod so bili povabljeni tudi vsi merodajni in zainteresira,: ni krogi, ki so se vabiiu tudi.odzvaliJn podali svoje mnenje. — O tem shodu smo kratko že poročali in dodajemo v dopolnilo Še Sledeče: PredšSdnik Upr. sveta dvor. svet. g. Šuklje je poudarjal predvsem, da tvorijo hrbtišče ifioder-ne države dobre in zmožne žčloznišk« zveze in pa suho dejstvo, 3a dobrih železnic v naši Jugoslaviji nimamo. Tega seveda nismo zakrivili mi sami, zakrivil je to stari sistem in hil imamo, kar smo podedovali. Dobili smo en del mednarodne južne železnice, državni železnice in pa nekaj privatnih Železnic. — Železniški sistem se deli v ve* ikem v dve skupini, in sicer v državne železnice in pa v privatne železnice. — Zapad prometuje še vedno z privatnimi železnicami in to jako uspešno in dobro. Nemčija pa je Uvedla pod pritiskom Bismarckovega militarizma po-državljenje železnic. To Je bilo dobro za vsenemško politiko, ni pa dobro za splošen svetoven železniški promet Imeli smo že več slučajev, ko so se privatne železnice podržavile in proti prejšnjemu dobičku so izkazovale naslednja leta slabši promet in denarni primanjkljaj. — Te nemške dedščine bi torej Jugoslavija ne smela prevzeti. Treba je v tem oziru remedure. — N« more pa se to napraviti skokoma, marveč treba delati v prvi vrsti nato, da sq upravni sveti privatnih in bivših deželnih železnic združijo v eno celotoi da se izognemo neekonomični razcepljenosti moči. Naše zasebne železnic* upravljajo preko 340 km železniško proge in te železnice tvorijo faktor, • katerim mora računati državna in vojna uprava. — Na zavraten način J* vzela bivša avstrijska uprava dolenjske železnice v svojo neomejno last Družba je podlegla komplotu železniškega ministrstva, vojne uprave in tedanjega deželnega glavarja. — Tc pravice hočemo nazaj in to jo predpogoj za vsako nadaljnje delo. Nato je bila sprejeta resolucija, Id smo jo objavili že v ilrvem poroči«. — Nato je prišla na razpravo druga točka dnevnega reda, in sicer pomno-žitev in dopolnitev našega žel. omrežja. — Zastopnik trg. in obrtne zbornice g. dr. Mohorič je poudarjal važnost te zveze ter se ni izjavil niti za df. Musilov niti za inž. Klodič-HroVatov hačrt, češ, da predloženi načrti S komercijel-nega stališča še niso zadosti obdelani Čim bližji so projekti svojemu svršei-ku, tem bližja je odločitev, ki pa n* sme temeljiti samo na lokalnih Interesih Slovenije, marveč se mora zainteresirati za rešitev tega vprašanja najširi* javnost. — Da je to vprašanje še nerešeno, so kriva tudi dejstva, da še n! rešeno vprašanje sušaško-reško-baro-ško, da še vedno čakamo v negotovosti na zunanje investicijsko posojilo, neurejenost smeri naše železniške politike, razdelitev naših pomorskih bat in še ne ugotovljena trgovlnsko-gospo-darska pogodba z Italijo, dalje gospodarska depresija in način financiranja železničnih stavb. 0 projektiranih progah se je razvila nato jako živahna in viharna debata med projektanti in raznimi interesenti. Inž. dr. Musil je na poziv inž. Klodiča, ki se je skliceval na svojo brošuro, zagovarja! svoj projekt osobito iz narodno gospodarskega in strategičnega stališča. — Poudarjal je rentabilb.eto železnice osobito z ozirom r.a pretežni tovorni promet svoje proge. — Ugovarjal je očitku, da ima njegova proga vspon do ,!7o»o, češ, da ta vspon odgo* -varja vsem priključnim železniškim progam. Inž. Hrovat je očital g. Muslin, da zanemarja njegova proga Belukra-iina 1- vafi slovenskih pokrajin, žiastoo* nik odbora KlodiČ-Hrovatove železniške zveze, g. Lušin, je trdil, da upošteva dr. Musilova trasa le lokalne interese tarftošftjih lastnikov gozdov (Grof Auersperg). Tajnik kluba žel. inž. pri ljubljanski sekciji »Udruženja Jugoslovanskih inženirjev in arhitektov« je podal izjavo odborove seje, da je klub inženirjev, v kolikor je mogel po predloženih načrtih odločati, bolj za dr. Musilovo traso. Za zvezo Ljubljana—Split pa sta obe progi enakovredni. Temu sta odločno ugovarjala Inž. Klodlč in Hrovat ln utemeljevala svoj projekt, ki ni mnogo dražji, pač pa v vsakem oziru za Slovenijo boljši in tudi s strate-gičnega stališča ugodnejši. Tudi sta protestirala proti dejstvu, da nista bila poklicana k seji kluba žel. inženirjev, kar vzbuja sum neobjektivne presoje. Dr. Laginja Je pozval navzoče, da naj se poedinci združijo k skupnemu delu, kajti država, ki je 5e v razvoju, ne more sama rešiti tako težkih vprašanj, kot je vprašanje železniškega omrežja. — Zato predlaga pameten in pošten kompromis projektantov, čemur so vsi navzoči živahno pritrjevali. Končno Je poudarjal predsednik, da n! bil namen shod', odločiti se definitivno za eno ali drugo progo in ugovarja napetemu nasprotstvu, ki se Je pojavilo na shodu. To nasprotstvo ogroža obe progi. Zagovarja v bistvu dr. Musilov načrt, osobito z narodno gospodarskega stališča in priporoča miren in pameten kompromis. — Končno Je bila sprejeta na njegov predlog resolucija, katero smo že včeraj objavili. 4- Naraščanje nemškega dolga se je zadnji čas jako pospešilo. V predzanji dekadi, t. j. od 20.—30. je narastel za več ko 4 milijarde, zadnjo dekado, t. j. od 30. m. m. do 10. 1. m. (decembra) pa za novih 7 milijard. Tako znaša sedaj nemški dolg 233.460,650.000 mark. -f Otvoritev »Slovenske trgovske banke« v Mariboru. V Mariboru se je največ s pomočjo ljubljanskih trgovskih krogov ustanovilo večje bančno podjetje podnaslovom: »Slovenska trgovska banka v Mariboru,« ki se otvorl že z novim letom. Podjetje je namenjeno pod ugodnimi pogoji podpreti malo trgovino in obrt v Sloveniji. + Zakupodaja državnih tovarn v Vojvodini. Na seji prve sekcije zakonodajnega odbora se je pri debati o uredbi ministra za trgovino in industrijo sklenilo, da se državna tovarna svile v Pančevi, kakor tudi druge tovarne svile v Vojvodini dajo v zakup. + Nova banka dobrovoljcev. Organizacija naših dobrovoljcev je sklenila, da ustanovi čim prej Se eno banko dobrovoljcev, ki bo slonela na zadružnih principih. Sedež te nove banke bo v Zagrebu. Osnovni kapital bo znašal 5 milijonov dinarjev. Urejena bo po sistemu Češke »Legije - Banke « -f Prepoved valutne špekulacije v Avstriji. Zvezni fl”rtnčnl minister je izdal provizorično naredbo, ko kateri se inozemska plačilna sredstva v svrho špekulacije in oddaje premoženja ne smejo niti pridobitatl niti oddajati. Dne¥fia vest?. — Vabilo na naročbo. Današnji številki Sfflo prldjal! letak »Vahilo na naročbo« in položnice. P. n. naročnike prosimo, da lakot obnovi/o naročnino. Priloženi letak blagovolite dati svojim znancem in prijateljem ter prldoblvalle novlli naročnikov. — Proti »Jugoslaviji« so začeli demokrati strastno a citirati. Ker uvldevajo, da • poštenim delom resno propagando ne norelo razširiti svojih glasil »Jutro«, »Domovina«, »Tabor« 1. dr., so začeli s terorizmom, z zvijačo, lažjo In obrekovanjem nasprotnih listov. Posebno, jim je v želodcu »Jugoslavija«, ker jim Je marsikatero bridko resnico povedala, resnica pa oči kolje. O »Jugoslaviji« lažejo, da bo prenehala izhajati, nagovarjajo raznašalce ln preprodajalce, naj opuste »Jugoslavijo« ter prodajajo raje »Jutro«. Tako se posebno trudi v Ptuju g. dr. Oosak, ki se menda »Jugoslavije« posebno boji. Pa ne bo nič pomagalo. — »Jugoslavija« ne bo prenehala in uspeh protiagltaclje demokratov je ta, da se število naročnikov In čltateljev še celo °!| ■ — Prosimo vse prijatelje »Jugosla- vije«, da agitirajo za njo, Jo priporočajo ter pridobivajo še novih naročnikov. — Društvo, kukrinih Ircba. le UiiteU-sko društvo za laški okraj. Na svojem občnem zboru Je sklenilo ugledno društvo, da pristopijo k Jugosloyenski Matici vsi člani društva. Patrijntičen sklep je tudi že uresničen In vsi čianl društva, ki so včlanjeni pri UJU, 80 po številu, so vposlaii za celo leto članarino In Jugoslovcnska Matica Je prejela 960 Din. Vse priznanje uglednemu društvu, da bi našlo še mnogo posnemovalcev I — čast takt mladinil V Gorjah pri Bledu se vadi šolska mladina v štetju po domačem slovanskem načinu. Da bi šlo novo štetje hitreje od rok, so se malčki obsodili v korist »Jugoslovenske Matice« na denarna kazni, ki so Jih po kratkem času prostovoljno poostrili. Na ta način so nabrali vrli malčki nad 50 kron, ki jih Je Prejela Jugoslovenska Matica. Ko se privadijo malčki novemu načinu štetja ln ko bodo kazni prenehale, tedaj pa si Izmislijo zavedni malčki kaj drugega, kar bo njim in Jugoslovenskl Matici v korist, nam vsem pa v ponos, da Imamo tako mladino. Se enkrat, čast taki mladini, kakor je ona v Oprjah pri Bledu In vse priznanje učiteljici gdcnl. Valeriji Jeralevl, ki skrbi tako lepo M narodno zavednost mladine. — Šolski otroci v St. Rupertu na Dolenjskem so nabrali za Jugoslovensko Matico nad 9100 znamk. Pri tej zbirki sta se posebno odlikovali učenki IV. razreda Vidmar Frida In Steklasa Natalija, ki sta znamke tudi lepo uredile. Vrlim nabiralcem Vsa priznanje in vsa časti — Oklic slovenskim pevskim zborom Al pevskim društvom. Glasom sklepa pripravljalnega odbora snujoče se zveze Slovenskih pevskih zborov bo Ustanovni občni zbor te zveze v petek, 6. januarja 1922, na 4an Svetih treh kraljev ob 10. url dopoldne v pevski dvorani Olasbene Matice v Ljubljani, Vegova ulica štev. 7, II. nadstropje. Namen zveze naj bi bil, združiti vse slovenske pevske zbore v svrho Izpopolnjevanja pevske Izobrazbe. Zveza bi skušala doseči svoje namene z zborovanji, poučnimi predavanji, s skupnimi pevskimi nastopi, s poučnimi tečaji, z ustanavljanjem pevskih zborov v krajih, kjer jih še ni, z Izdajanjem potrebnih not in strokovnega glasila, z evidenco statistike o delovanju zborov itd. Podpisani pripravljalni pdbor vabi vse pevske zbore in pevska društva na Slovenskem, da Javijo svoj pristop podpisanemu do 6. januarja 1922 In da odpošljejo k Ustanovnemu občnemu zboru, na dan 6. januarja, svojega zastopnika, pooblaščenaga od občnega zbora ali odbora svojega društva. V Ljubljani, dne 25. decembra 1921. Za pripravljalni odbor »Zveze slovenskih pevskih zborov« M. Hubad, načelnik. — Naslov: »Zveza slovenskih pevskih zborov« Ljubljana, pisarna Glasbene Matice, Gosposka ulica štev. 8/1. — Za vse objave društvenih'veselic le treba plačati kolekovino za fond novinarskega udruženja, in sicer za društvene prireditve po 20 viharjev za besedo, za veselice. plese in sploh zabave pa po 40 vlnar-j v. Izjema velja le za dobrodelno' institucije (Jugoslovanska Matica, Clril-Metodo-va družba, organizacije vojnih invalidov itd., kakor tudi za znanstvena predavanja brez vstopnine). Opozarjamo poselpno zunanja Aruitva. naj .vaelci s notico pošllela tudi denar, ker se sicer notice ne bodo objavile. Uredništvo nima Časa, držati dolžnike v evidenci in jim dopošiliati račune. Tudi naše stalne dopisnike prOslmn, da nam vselej z notico pošljejo tudi kolkovl-no, sicer naj ne sprejemajo in nam ne do-pošiljajo takih vesti. — Uredništvo. — Se en mandat razveljavljen. Verifikacijski odbor je razpravljal na zahtevo samostojnih kmetov o razveljavljenju mandata soc. demokratskega poslanca Zvonimirja Bern' ta, ki je bil istotako nepravilno izvoljen, kakor poslanec Kirbiš. Za Bernota ne bo poklican noben namestnik, ker bi prišli V poštev dr. Zenež, dr. Fabjančič In prof. FavaJ, ki pa so bili Izvoljeni na listi komunistov. — Za prevoz premoga Je Izdalo ministrstvo saobračaja ukaz, da se moralo vsi prazni premogovni vozovi« takoj staviti na razpolago premogovnim družbam, da se zagotovi dovoz kuriva In prepreči grozeči zastoj na železnicah. — Slovenija brez gozdarske Sole. Pod Avstrijo smo imeli nižjo gozdarsko šolo v Idriji, dočim so mladeniči iz Spodnje Štajerske obiskovali tako šolo v Gurswer-ku pri Marijinem Celju. Danes Slovenija nima nobene šole za strokovni naraščal v nižji gozdarski službi (revirni pazniki, okrajni gozdarji Itd.). Taka šola Je le v Sarajevu, ki pa Je za naše mladeniče predraga In predaleč. Nujno bi bilo želeti, da se otvorlte dve taki šoli, ena kie na Gorenjskem (Kamnik, Radovljica .ali Bled), druga pa v Mariboru ali kje pod Pohorjem (Ma-renberg, Slovenjgradec). — Šolsko vodstvo v Rožnem dolu Je nabralo za Jugoslovensko Matico 70 Din. od šolskih otrok; poleg tega so darovali: predsednik kraj. šolskega sveta g. Ivan Jakša, Prlbičevje 10 D, ga. Zumerjeva, Postaje 5 D, g. Jožef Plut, 5 D, g. Jožef Rapš 6 D. Skupaj 98 D. Iskrena hvala! Posnemajte! — Dramatično društvo na Polzeli priredi na Silvestrov večer ob 8. uri v dvorani g. Cimpermana zabaven večer ter ob enem tudi narodno igro »Begunka«. Ker Je čisti dobiček namenjen na novo urstanov-Uenemu društvu vabi vljudno odbor. — Za nravni prerod narodal Da Je ta Prerod potreben, kdo bi hotel in mogel tajiti? Kdo bi hotel zagovarjati surovost In podivjanost ljudstva po vojni? Kdo, ki Je samo resnično izobražen, bi ne želel, da bi naše ljudstvo plemenitejše mislilo, govorilo in živelo? Pa bodi kdo stranke katerekoli? Naj smo sl sicer še tako različnega mišljenja In stremljenja, v te! eni točki se lahko zedinimo vsi/ Okoli tega Ideala — naš narod nravno dvigniti In ga oplemenititi — se moremo in moramo združiti vsi pošteno misleči, sicer ne bo uspeha, marveč se bomo pogrezali le še v večjo surovost In nemoralnost — Zato se Je v teku tega leta sestavil »odbor za nravni prerod naroda«, obstoleč lz pripadnikov raznih strank. Sklep posvetovanja tega odbora Je, da se začne z novim letom Izdajati nov Ust »Prerod«, čigar svrha Je nravna povzdlga naroda. Drzno Je, v tem času začenjati z novim listom. A izkazalo se je, da Je gibanje brez glasila nemogoče. Cena listu bo kar mogoče nizka, da se čim najbolj razširi in Ideja nravnega preroda prešine vse naše ljudstvo. List bo nepolitičen in nestrankarski. Vse šole, društva, zavodi in druge korporacije kakor tudi vsi posamezniki, poštenjaki in plemenitniki, ki želijo nravnega zboljšanja naroda, naj podpirajo to vcle-kulturno in narodno akcijo s tem, da s! na-roče nje glasilo. — V nedeljo 22. januarja pa bo v Isti namen v veliki dvorani Uniona v Ljubljani veliki shod, celodnevno zborovanje. Vsa poštena slovenska javnost se Opozarja lil vabi, naj posveti temu velikemu stremljenju potrebno pozornost s tem, da se tega zborovanja udeleži. Po tem velikem shodu naj pa bi bili po posameznih krajih manjši shodi z Isto svrho. Na ta način bo mogoče misel nravnega preroda zanesti med ljudstvo, da zavlada zavest: če hočemo, da pridejo boljši časi1, morajo biti najprej — boljši ljudje. — Razširjenje selske dostave pri poštnem uradu Vače. S 1. januarjem 1922 se razširi pri poštnem uradu Vače dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši na kraje Režiše, Boltija ln lil-ib. Dostavljalo se bo v teli krajih vsak torek, četrtek ln soboto. — Nezgoda v Rudr.l'..:. V Zagorju Je zasulo v iami delavca Ivana Tomieta. Da* si so ga tovariši takoj izkopali, je zadobil Tomše smrtno nevarne rane na spodnjem delu telesa in na križu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Samomor. Pri Sv. Ivanu v Trstu je skočil s 4. nadstropja pomorščak Ivan Mucek ter obležal na tlaku mrtev. — Požar pri Sv. Marjeti V torek 27. decembra je pri Sv. Marjeti do tal pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Linlnger. — Vojaški begunec. Josip Bregart !z Smolenje vasi pri Novem mestu je lansko leto pobegnil Iz podoficirske šole v Mariboru, šel v Trst Dne 28. decembra se je vrnil v Jugoslavijo in bil aretiran. Ljubljana. ** »Bratstvo«, Seja plesnega odseka v ponedeljek 2. januarja v novih društvenih prostorih Rimska cesta št. 19 ob 19. uri. Zadeva važna, zato udeležba dolžnost. — Načelnik. = Klub »Soča« priredi 31. t. m. ob 20. (osmi) url »Silvestrov večer« v vseh restavracijskih prostorih hotela »LIoyd« s prav zanimivim sporedom. Na programu Je: godba, petje, deklamacize, recitacije, solospevi Itd. Prehod Iz starega v novo leto bo spremljal času primeren nagovor. Vstopnina 1 dinar na osebo. Na ta domače-prisrčni družabni večer so vabljeni člani in prijatelji društva. = Silvestrov večer. Danes vsi v »Ka-sino« na Silvestrov večer Sokola II. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 5 din. =* Silvestrov večer priredi kegljaški klub »Venček« v salonu gostilne »Drašček«, Bohoričeva ulica 9, z različnim programom in plesom. Godba jug. Železničarjev. Dobra kuhinja, vina iz Tinskega vrha. — Pevsko društvo »Slavlja«, Vič-Glln-ce priredi kot,običajno tudi letos svoj »Silvestrov večer ln sicer 31. decembra ob pol 8. uri zvečer v restavraciji »Amerika« na Gllhcah z Jako zanimivim sporedom ln plesom. — Vstopnina 8 kron. *=» Vabilo na Silvestrov večer, katerega priredi »Bratstvo« v prostorih restavracije »Zlatorog«. Spored: Tombola, šaljiva pošta, Tamburaši. — Vstopnina prosta. =» Zabavni večer priredi zveze organizacij magistralnih uslužbencev v četrtek 5. januarja v dvorani in stranskih prostorih filharmoničnega društva na Kongresnem trgu. Slovenci pred kratkim nismo hodili v to nemško trdnjavo, ki je bila zbirališče samo zagrizenih naših nasprotnikov, zato smo jo poznali le od zunaj. Zdaj pa, ko je prešla v slovenske roke. odprta je vsem in odprta naj nam bo posebno 5. Januarja, da v veseli in neprisiljeni družbi preživimo par uric. Prireditelji so se namreč potrudili, da bo večer nudil toliko Izredne razvedritve za dušo In telo, da bo zadovoljen vsak, kdor se Je udeleži. Cisti dobiček gre v prid bolniški blagajni magistratnih uslužbencev. =* Zakaj ni vžigalic? Zadnje čase po ljubljanskih trafikah občutno primanjkuje užlgalic, posebno Clril-Metoda-vih. Vzrok: pričakovano podraženje. =* Radi kužne bolezni slinavke in parkljevke se semnji za govejo živino ln prašiče v Ljubljan do preklica ukinjajo, dočim se semnji za konje vrše. = Požar v Vegovi ulici. V skladišču flrneža tvrdke Horvat v Vegovi ullol Je nastal predvčerajšnjim nenadoma in na do sedaj še nepojasnjen način ogenj, ki je Ogrožal telo skladišče in vso okolico. K sreči je zapazil ogenj pravočasno stražnik Klobučar, k’! je prinesel takoj vode in ogenj udušil, Poklicano je bilo tudi gasilno društvo, ki ra ni stopilo v akcijo. za nnvo lc!o sl ie hotel počeni oskrbeti neki Ivan Mslnstjj. Sel je na klavnico, kjer je izmaknil kos mesa 10 kg težak in ga hntel odnesti. Imel pa je smolo, da ga je srečal na vratih uslužbenec Benkovič, ki mu je odvzel meso in izročil tata stražniku. «= »Jaz tem komunist«. Pod tem naslovom priobčeno notico o aretaciji Andreja Orlčarja popravljamo v toliko, da se je Gričar res sprl z gospodinjo škrjančevo, vendar se ni bahal, da je komunist In da ni zaprt Cela zadeva Je bila posledica osebnega spora. “ Aretacije. Predvčerajšnjim |e bil aretiran samo Jakob Dimnik ln sicer radi tatvine. Ovadene pa so bile 3 tatvine, D prestopkov cestnopollcljskega reda, I lahka telesna poškodba, I prestopek obrtnega reda in 1 prestopek poselskega reda. »» Koncert v hotelu Tivoli na novega" leta dan od 15. do 20 ure. Svlra godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se pri-poroča Vek. Dolničar. *= Zgubil se je črn jazbečar, ki sliši na Ime Tukec. Za oddati Je z nagrado Poljanska cesta 5, I. nadstr. Maribor. Barikade zaradi deložacije. Znani kapetan Albin Mlakar, kl )e kot avstrjski častnik razstrelil na italijanski fronti v Dolomitih utrdbo Monte Clmone In zajci kmalu nato z majhnim številom mož italijansko trdnjavo Casaratl, biva kot upokojen jugoslovanski častnik sedaj v Mariboru, kjer se bavl večinoma z glasbo In še posebej s konstrukcijo gosli, kl je njegova iznajdba. V zadnjem času pa se Je pričel truditi za njegovo Stanovanje gledališki Igralec Rum-pel. Stanovanjski urad je Mlakarju res zasegel stanovanje ln mu nakazal drugo v Radvanju pri Marboru. Ker pa je dotično stanovanje vlažno in potrebuje Mlakar za svoje delo na vsak način sulic lokale, Je vložil proti sklepu stanovanjskega urada primerno utemeljeno pritožbo ter jo izročil uradu. Ker ni bilo nikake rešitve, se Je Mlakar odpravil sam v Ljubljano, da poizve, kaj Je z rekurzom. Tamkaj pa je izvedel, da mariborski stanovanjski urad sploh ni otlposlal priziva v Ljubljano In da ga tamkaj niti niso prejeli. Ko se je Mlakar povrnil v Maribor, le dospel ravno v trenotku, ko so postreščki pospravljali njegovo pohištvo, da ga nalože na voz In odpeljejo v Radvanje. Mlakar se je zaradi tega tako razburil, da Je pograbil za revolver ln z njim v rokah pregnal postreščke. Nato se je zabarikadiral v svojem stanovanju, napravil v vratih odprtino In skozi njo pazil, da se nihče ne približa vratom. Takom dneva je oddal deset strelov iz revolverja v hodnik. Ker neka gospa hi mogla iz hiše na cesto vsled Mlakarjevega ravnanja, je poklicala požarno brambo, ki jo Je skozi okno po lestvi spravila na cesto. Stvar Je zbudila v Mariboru velJko pozornost in pred hišo se zbira veliko število radovednežev. Mlakar Je ves dan stal na straži, da se ne bi kdo približal stanovanju ter pravi, da se ne ukloni nikomur, pač pa, da bo spoštoval rešitev vlšie Instance v njegovem stanovanjskem vprašanju. Dunes, dne 31. t. m. vsi na zabavni veter fiavskega društva »Drava«! S konja je padel major i. Fr. JnrkoVič ter si zlomil desno nogo. Ud zadnji živinski '$čmvnl so piicnaU 317 krav, 150 Volov, 9 bikov in 6 telet. Povprečne ceno so bile za 1 kg žive teže: pri pitanih volili 20 do 25 K, pri plemenskih volih 11 do 15 K, pri pitanih bikih 13 do 14 K. pil pitanih kravah 10 do 14 K, pri kravah-mleharicah 12 do 18 K, pri mladi živini 13 do 15 K. Umrla je pri Sv. JurJU ob Pesnici ga. Ada Ceh, roj. Tratenšek, soproga lastnika sanatorija »Mirni dom« g. dr. Fr. Ceha. Celle. Silvestrov večer. Danes, v soboto 31. tega meseca zvečer ob 20. url se vrši »Silvestrov večer« v vseh gornjih prostorih celjskega »Narodnega doma«. Priredita ga skupno »Sokol« In »Čitalnica«. Spored je jako lep. Igra, telovadni nastopi, alegorija itd. Svira g-idba dravske divizijske oblasti Iz Ljubljane. Vstopnina 5 D za osebo. Pri-čakuie se olw*ne udeležbe. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 2. jamurja oj) pol 20. url se vrši zopet v risalnicl meščanske šole predavanje. Predava g. gimnazijski frolesor Reich »O ilirskem pokretu«. Celjski pekovski mojstri so nehali peči kronske žemlje. Pečejo sedaj žemlje po 2 kroni, ki tehtalo 6 do 6 In pol dkg In so za spoznanje večle od prczšnjlh enokron-sklh. — Podražil se Je tudi kruh. Kot vzrok pozdraženja peciva le podraženje moke In povišanje mezd pekovskim pomočnikom. Pri občnem rborti za poverjeništvo splošn. org. vojn. invalidov, dne 18. t. m. v prostorih gostilno pri »Kroni« Je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Vekoslav Finžgar, podpredsednik Josip Janec, tajnik Alojzij Hudoklin, Magainik Franc Frajie: odborniki: prof. Mravljak Franc, šviga Avgust, Ogrin Filip. Cuci Stefan, Leskovšek Rudolf, Strašček Josip, Cilinšek Ivan. Vsi invalidi celjskega poverjeništva se pozivajo, da se ZRhsiJo ob uradnih urah, t. j. ponedeljek, srtda In sobota, v pisarni splošne org. invalidov za slovensko ozemlje poverj. Celje, da predložijo uverenje v nadpregledu. To moralo storiti najdalje do konca januarja 1922. sicer bi se Jih ne smatralo več članom organizacije. Ta prijava Je potrebna v inte.esu vsakega posameznega invalida, zlasti pa, da pride poverjeništvo vendar enkrat do statistike In da naznani vse v njegovem okolišu živeče invalide inv. odd. soc. skrb. Promoviral je v Gradcu doktorjem prava Celjan Avgust Kolarič. Plu?. Dne 31. t jii. priredi Čitalnica v društvenem domu »Silvestrov večer« s plesom. /. Slovenska M:vlrska umetnika Anton Trost In Clalrc Trost-Fiedier posetita na letošnjem koncertnem potovanju tudi Ptuj in priredita v petek 6. Januarja 1922 ob pol 8. uri zvečer, klavirski koncert v dvorani Mestne glasbene šole. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki na mestnem magistratu. Ptuj še sedal nima Župana niti gerenta. Ze deveti mesec t>*če odkar so se vršile volitve, pa še sedai ‘.J nobene rešitve. Kako Jo občinsko gospoda-stvo. sl lahko vsnk sam predstavlja. Edino kompetentni faktorji so slepi in se ne ganeio. Tolažimo se, mogoče bo za novo leto h-,lje! Cena masti in šnehu Je zadnjih 14 dni poskočila kar na 50 odstotkov. Sploh se produja od 75 do 85 kron za kg. Mesarji prodajajo meso tudi po poljubnih cenah. Odkar je ukinjmo občinsko razsodišče se n? iče več ne bi'*a za dnioiovnrtle ln nadziranje maksImaV !li cen. KJo |e kompetenten za to, tudi nihče ne ve. Radi tega dela vsak po svoje. Glede stuuovanlsklh zadev se obračajo Stranke na pos* nežne prlsednlke stanovanjskega oblastva. Ker tl ne morejo ničesar pomagati, se naroča vsem strankam, naj se obrnejo »dlno na stanovanisko obla-stvo, kl Ima uridne ure za stranke vsak torek od 17. do 19. ure. TrgovskiI gumlj Je po večmesečnih pogajanjih končna dovolil trgovskim nameščencem 100 odstotkov povlšanle plač. Razveseljivo Je m za trgovske nameščence tembolj, ker so «> potrebo prvi uvideli In odobrili slovensM trgovci. Rapsrloar Narodnega gledališka: Drama. > Sobota 31. decembra 1921. Zaprto. Nedelja I januarja 1922. Peterčkove poslednje sani«. Popoldne ob 3. url. Izven. Nedelja I. januarja 1922. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Zvečer ob 8. url. Izv. PondcIJeV 2. januarja 1922. Peterčkove poslednje sanle. Red D. Torek 3. januarja 1922. Zaprta Opera. Sobota 31. decembra 1921. Labodje Jezero. PopoHne ob 3. url. Izven. Nedelja J. januarja 1922. Prodana nevesta (namesto Evangeljnlka). Izven. Pondelklc 2. Januarja 1922. Zaprto, r, .T°rek Januarja 1922. Labodje Jezero. Red D. Pevski zbor »Glasbene Matice« priredi danes zvt Jer v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu svoj zaključen Silvestrov večer z zanimivim In zabavnim sporedom. Vabljeni so vsi člani »Glasbene Matice« ter njih rodbine in po njih vpeljani gostje. Našim moškim zborom priporočamo sledeče skladbe: // zvezkov Male Pesmarice. v kateri so natisnjeni najlepšl stari moški zbori In čveterospevl, Dve pesmi za moški čveterospev (oziroma moški zbor) z bariton solom Zorka Prelovca (Zapoj ml pesem dekle In škrjančku). Naročajte v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. Sokolstvo. Sokol I. priredi tudi letos v Mestnem domu svoj Silvestrov večer. Sodelujejo: sestri Hohlnc-Počlvalnlkova (petje) In N. Potočnikova (glasovlr), moški in ženski prednjačH zbor ter društveni orkester ln pevski zbor. Spored raznovrsten In zabaven; tudi za smeli Je preskrbljeno. Pa še pravi, pravcati prešlček . Ja, le pridite in videli boste, kakšna sreča vas ob vstopu v novo leto lahko doleti. — Začetek ob 20. uri. — Vstopnina za člane(lce) v predprodaji v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica, 4 dinarja, za nečlane in člane na večer pri blagalnl S din. Sokolsko društvo v Stepanjivasi priredi na Silvestrovo zabavni večer v društveni telovadnici (salonu gostilne p. d. pri Soiiti) v Stepanll vasi s sledečim sporedom: Igr*, petje domačega zbora, telovadni n«stopl Ul ples. Začetek ob pol osmi url zvečer. Vstopnina 2 dinarja oziroma 3 dinarje za oseba Vabimo vse svoje članstvo ter znance bi prijatelje našega društva, da se med prijet* no zabavo v našem krogu poslove od starega leta. — Zdravol Silvestrov večer f.jubljanskega Sokolu se vrši v telovadnici Narodnega doma. Na večeru sodelujejo med drugim gdč. Vissla-kova, gdč. šplrkova ln gdč. Vlček, nadalje vojaška godba pod .vodstvom g. dr. Čerina, pevski kvartet »Primorje«. Telovadci nasto^ pljo s splošno priljubljenimi marmornatimi kipi. Obljubljen le tudi nastop g. Drvota, člana opernega gledališča. Ob polnoči alegorija, po polnoil ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnini za člane 10 din., toda le v predprodaji, zn nečlane 15 din. Predprodaja vstopnic v petek od 5. do 7. zvečer In v soboto od 3. do 5. popoldne v pisarni Ljubljanskega »Sokola«, Narodni dom. Število vstopnic je omejeno, mize se ne rezervirajo. Blagajnn se otvori ob 7. uri zvečer. Telovadno driištvo »Sokol« v Št. Vida nad Ljubljano Ima svoj redni občni zbor 8. januarja 1922 ob 15. uri popoldne v šolski telovadnici. Spored: 1. Poročila; 2. pravila; 3. volitve: 4. slučajnosti. K obilni ndeleJbi vabi odbor. Zdravo! Redni občni zbor sokolskega društva na Bledu se vrši 22. januarja 1922 ob 3. uri popoldne v telovadniel. Jesenice. Tukajšnje tel. društvo »Sokol* priredi danes v prostorih restavracije R, Ozvald »Silvestrov večer«. Na sporedu so točke salonskega orkestra, moškega pevskega zbrra, moškega kvarleta, kupleti in različni komični nastopi. Vsi prijatelji lep« zabave so vabite. Drobiž. * Komična bigamija. V f ousvillen je hil prijel neki Mr. Kong radi bigi-inije. Pri sodišču je prišla na dan nenavadna afera. Obteženec je izjavil, da ljubi obe svoji ženi in da se tud! oriMve med seboj ljubita. Prva žena je stara 36 let in ima 17 letno hčerko. Obe ženi sta potrdili obtožencevo izjavo glfilc medsebojnih srečnih razmer. I’rva žena je takoj zaprosila sodnika, n.*ij izpusti moža na svobodo. Mož je n-kel: »Moja prva žena mi j« sama pomagala pri drugi ženitvi. Druga moja ^.ena je stara ravno toliko kot moja hčerka in to naše razmere posebno olepšuje.« Prva žena je to potrdila in pristavila: »Ko mi je moj mož izjavil, da se hoče poročiti z Marijo (driiRo ženo), sem rekla, da s« jaz rada razstanem z njim, ako to želi. On pa mi je zatrjeval, da me ravno tako ljubi kakor Marijo Zato sem predlagala, naj pripelje Marijo v hišo. Kmalu sem jo ravno tako vzljubila kakor on in danes jo imam raje kot svojo lastno hčerko, Tu že ne da niS pomagati, mi smo vsi srečni ln ostanemo skupaj.« — No, to je pač čudei na zemlji I * Sin reSil življenje materi z lastno krvjo. Neka dama se je morala te^ dni v eni loiidonski bolnici podvreči rezki notranji optraciji. Takoj pri začetku operacije so zdravniki konstatirali, da je dama tako slaba, da je uspeh operacije zelo dvomljiv. Reši se jo lahko le na ta način, da se vlije v njene žile živa krt. Njen 24 letni sin, ki je calcal v predsobi r< zultata operacije, je bil takoj pripravljen, dati svojo lastno kri, da reši mater gotove smrti. To operacijo je izvriilo pet zdravnikov ter pretočilo 3 litre «inove krvi v materine žile. Pacijentka se izvrstno počuti tftr bo lahko v 14 dneh zapustila bolnico. * Karlovi spomini. 2e od nekdaj je bilo mnogn malih, a toliko bolj domišljavih ljudi, ki «0 mislili, da morajo iz-dati svoje spomine. Med te vrste ljudi spada tudi Katri Habsburg, sedanji stanovalec na Madeiri. On je za svojega bivanja v Švici začel pisati svoja spomine in je dogotovil debel zveze*, v katerem opinuje poslednje dnevt svoje bivše monarhije. Vse rokopise j« izročil Julesu Sauerweinu, uredniku »Matina« in bodo kmalu prišli v tisk. Opravičeno pa se sumi, da je pravi avtor teh spominov — Cita. * Iz zgodovine dežnika. Dežnik ni predmet kakega novejšega časa, nego se je pojavil že 800 let po Kristusu, seveda mogoče V nekoliko drugačni obliki kakor ga vidimo danes. V tisti dobi je biskup Tourski, Alcuin, poslat biskupu v Salcburg v dar dežnik s pripombo: »Pošljem Vam streho, katera naj vašo čestito glivo varuje pred dežjem.« To je dokaz, da dežnik v tistem času še ni bil običajen predmet za navadne ljudi, ampak zelo redka in dragocena stvar, ki je obstojala samo za posvečene glave. * Od učenca do doktorja. Pretečeni petek je bil v Pnsgi promoviran doktor filozofije Adolf Fischer, ki je bil svoj čas mizarski vajenec in *e je že tedaj pridno učil, kndarkoli inu je dopuščal čas. Z 20. leti je vstopil v šesto gimnazijo. Za časa vojne je bil ujet v Rusiji. Posrečilo se mu je pobegniti od tam in potem je maturiral v Pragi. Novi doktor Fischer govori pravilno sedem jezikov. * Kavijar in aeroplan. PrvJ $▼•-ii kavijar, ki je po vojski dospel v London, je prišel s pomočjo aero* plana. Ta delikatesa je potovala is Astrahana, preko Črnega morja in V Carigrad, odtod z orijent ekspresom v Pariz, iz Pariza pa z aeroplanom t London v hotel Savoy, kjer so z njim mastili brada anrltiki boaratalL .uchčl Zevaco; »NOSTRADAMUS". »Kornet je še žejen!« Tako misleč je krenil Rolard za I njima. IDo svidenja!« je veselo ponovil lisjak, ki je gospodaril v »kumiku« divjega lovca. Železna vrata so se zaprla. Martina je vzdihnila in se vsa zasanjana vrnila v klet. Ko je skrbno zapehnila hrastova vrata, je vzela luč in hotela oditi. »Dober večer, gospa krčmarica!« je izpregovoril tisti hip Roland ter se pokazal izza stebra. Martina ni zavpila. Bila je po-gumnica, ki se ne bi bila ustrašila niti volkodlaka. Toda prebledela je kakor čipkasti ovratnik, s katerim se je bila okrasila kometu čast. Svetilka, ki jo je držala v drhteči roki, je risala njuni senci na oboku, ki je moral videti prejšnje čase nemalo krvavih dram. Martina je takoj spo-nala radodarnega pariškega gospoda, ki je obsipal krčmo 7. zlatim dežjem. »Gospod,« je dejala, »plemič ste: ne morete me izdati.« Markiza ne bi bila našla ume-stnejše besede! »Bog ne daj, ljuba moja,« je rekel Roland. »A ne ostaniva tukaj. Ce pride mojster Tiphaijie in ugane 1 kako in kaj, vas ubije.« Martina s je zdrznila. Nekaj trenutkov nato sta sedela v Rolandovi sobi. Uboga krčmarica je drgetala. Roland je brez besede naložil na mizo sto zlatnikov, katerih lepa medlo-žolta barva je pričala, da so bili dolgo sprevljeni v skrinji. Martina je vsa preplašena gledala to početje. »Tisti vojnik,« je izpregovoril Roland, »se zove « »Gospod,« ga je ponosno prekinila Martina, »Agenor je kornet v i k o t...« Vrla Martina je mahoma pozabila nevarnost. S to naivno besedo je izdala vso svojo ljubavno skrivnost: kornet in vikont! Kako bi se bila mogla ustavljati dvojni izkušnja vi! »Ljuba gospa krčmarica,« je dejal Roland resnobno, »jutri zvečer hočem priti v grad. Naprosite lo-spoda vikonta, da me vzame s seboj . . •« Proda se: PRAZNI ZABOJI se dobijo vsak teden v večji množin! v glavni zalogi tobaka Ljubljana. 2344 DVA ČISTOKRVNA PSIČKA — DAKELJNA po tri mesece stara se proda. VpraSanje na upravo lista. 2519 PRVOVRSINE SUHE MEZttO-VINE (Leimledcr) naravne brez žvepleni kisline prodan? 20 do 25 Tatarka« na upravo Usta. 2341 NA STANOVANJE IN HRANO se sprejme gospod. Naslov v upravi. 2340 KORESPONDENCA! ' mlada Slovenka, šf Katera mlada Slovenka, veselega tu blagodušnega temperamenta, bi bila prt* voljna in zmožna dopisovati, ozirom« osrečiti osamljenega mladeniča? Dopisi: Si. Vernik. Zagreb 1, Poste restante. , 2343 MLAD PROFESOR išče za takoj ali *::a L januar mcblovano sobo. Cenjene ponudbe prosim pod 2444-B ua upravo lista. 2444 : 5 • : : « pr** Novoletna darila sl oglejte samo pri manufakturnem oddelku Gospodarske zveze, Dunajska c. 29 na dvorišču. | zaluča subna za moške in Me oblehe in mjlepta izbira nakosrstnega spodnjega perila za mošbe, ženske !n otroke. { ; m i 1 in v vrečah in cele vozove prodaja IVANA TREO Ljubljana, Cesta na gorenjsko železnico št. 6. TRACNICE In jamske vozičke (notranja luč 600 mm) za poljsko ieleznico kupi premogovnik Kfoučarovci. Ponudbe po kg oz. komadih na poštni predal št. 1. Ormož. IT Veletrgovina z usnjem r lili fctanovljeno leta 1887. Mileno leta tl priporoča svojo zalogo vseh vrst spodnjega m gornjega usnja le solidnih domačih In Inozemskih Izdelkov po najnlžjlh dnevnih cenah. Strojarske maščobe kakor desras in ribja mast vedno na skladišču. ,Fruškogorac' tvornica Sampanjera po fran. načinu I veletrgovina vina u hocama k. d. u Novonte Sadu liveitava gg. hotelljere. restoratere, bansve I delikatesne r&dnje. da Imade na stovarlitu od duZeg vremena odleianog iaiftpanjera. kao I razna stara fruikogorska vina u bocama. Naloži se Izvršuju brzo I tačno. miJO HAFNER uradnik centrale Jadranske banke FRANCA HAFNER roj. KMETIČ poročena ŠIBENIK 317X11. 1921 LJUBLJANA Za yečjo tvomico v Bede-kovčini na Hrvatskem (Zagorje) se potrebujejo za takojšnji nastop 4 ključavničarji (MM 3 vrftivd (Dreher) proti urni plaCI od K S'- do K 11*— s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Samci imajo prednost, kateri dobivajo v tovarniški kuhinli hrano za K GOO do K 700 mesečno. Pismene In osebne ponudbe na ravnatalla Rozmana. Tovarna cementa v Zldanemmostu. AUTO-TAPETNIK IN LIČAR. Izdeluje v najmodernejši obliki vsa V njegovo stroko »padajočo dola. Prevzame vsa naročila za nove, kakor tudi vsakovrstno predelovanje karoserij na najmodernejši način. Cene najnižje. St Jernefeva ni. it 44 Sp. Šigka. Knjiga s slikami za zabavo in pouk naSffm malim izvod 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. NajltpSe daril© za naše gospodinje je izvrstno in praktično urejeni xa leto 1922. Uredila Utva. Izdal ga je pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani Cena 80 K. Dobiva se po knUgarnah in pri 3ugosiovenski Matici v Ljubljani Pred škofijo 21. Jamski les in krajce kupi premogokop v Ključarovcih pošta Ormol Ponudbe na m2 v celih vagonih franko kolodvor na poštni predal št. 1 Ormož. I Za leto 1922 Žepna koledarja Za leto 1922 goDHa V nakup ali v najem se iščejo vodni mlini. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod Št. 1580 „mlini". v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 3n6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja sta lično vezana !n tiskana na dobro # limanem papirju. Naroča se direktno pri Zvezni knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica štev. 1. I e I I InnosloHlii kreditni zavod i m Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici. obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. 4 Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. II O 2 O čistih brez odbitka rentnega Neposredno pod državnim nadzorstvom. — Glavni iti odgovorni urednik Zorko f akin. Jadaja konzorcij dnevnika »Juso8i*yu?,« w