Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana-Šiška
Namesto deklaracij dejanja
Skupnost za pospeševanje kmetijstva ob-čine Šiška je imela tudi letos svoj letni občni zbor, na katerem so delegati pregledali delo, opravljeno v letu 1979 in se dogovorili za bo-doče delo v letu 1980 ter sprejeli plan dela in finančni načrt za letošnje leto.
Na občnem zboru Skupnosti za pospeševa-nje kraetijstva so delegati ugotovili, da je skupnost v lanskem letu v celoti sledila celot-ni kmetijski proizvodnji in s tem tudi vsem negativnim vplivom, ki vplivajo na zmanjša-nje kmetijske proizvodnje.
Tako je skupnost za pospeševanje kmetij-stva zaradi pomladanske suše in s tem v zvezi zmanjšanim pridelkom sena dala brezplačno na razpolago vsem zainteresiranim kmetom se-me krmnih rastlin — ohrovta in grašice. S tem ukrepom je kmete zainteresirala, da so še v jeseni preorali strnišča in tako pridelali precejšnje količine hrane za živino, tako da se stalež živine ni zmanjšal. Tudi sofinancira-nje pri izgradnji silosov je naletelo pri kmetih na zelo pozitiven odmev, saj so s pomočjo re-gresa skupnosti lani postavili 1.980 m3 silosov. Povejmo še to, da se švicarski kmetje, ki ima-jo svoje kmetije v predalpskem svetu, tudi ukvarjajo z živinorejo na klasičen način, to je, da krmijo živino s senom, redijo 1,5—2 glavi velike živine na 1 ha; s silažo pa se pri-reja poveča, ker redijo 3,5—4 glave velike ži-vine na hektar.
Delegati so ocenili, da je tudi regres pri umetnem osemenjevanju zelo napreden ukrep, saj imajo s tem načinom vsi rejci krav mož-nost koriščenja osemenjevanja svojih krav z biki kvalitetnih lastnosti in tako ne pripuščajo krav zakotnim bikom.
Da bi ohranili kraečki živelj — prebival-stvo na hribovitem področju naše občine, so bili tudi izplačani razni regresi pri nabavi umetnih gnojil v višini 50% in pri nakupu kmetijske mehanizacije 20% od nabavne ce-ne,- prav tako je bila tudi stopnja regresa pri gradnji silosov v hribovskem svetu višja kot v nižinskem svetu.
Vsi ti našteti in še nekateri drugi taki ukrepi so rodili in pokazali tako lepe proiz-vodne rezultate, da naj jih nekaj navedem:
1.  stopnja deagrarizacije je malo prenehala in •kmetje v hribih kot v ravnini so zopet do-bili veselje in interes za kmetijstvo;
2.  stalež živega mesa v hribovskem območ-ju  po  hektaru  je  porastel,  tako  je  bilo  leta 1977   na   takratnih   1.070 ha    kmetijske    zemlje 210 ton živega mesa;  ob začetku leta 1980 pa na  manjših  površinah    (dela    neproduktivnih površin kmetje ne cvbdelujejo več)  228 ton ži-vega mesa.
Ta premik je izredno ugoden, saj je ta ži-vina živa rezerva v priraeru izrednih razmer za SLO.
Delegati so si bili soglasni, da je s takšni-mi ukrepi treba nadaljevati tudi v bodoče.
Dalje so delegati ugotovili, da je bilo od 2,655.130 dinarjev lani porabljeneoa denarja 2,340.000 din namenjeno kar v 92 ofctotkih za direktne stimulativne posege ^proizvodnji, povprečno po hektarju kmečkeJ^KjJje 530 din.
Razumljivo, da v hribovitemTvetu nekaj več kot v nižinskem svetu, kar pa je popolno-ma upravičeno in prav, saj je po ugotovitvah strokovnih služb kmetijska proizvodnja v hri-bovitem svetu za 20—30% dražja kot v ni-žinskem svetu. Od celotnega denarja je bilo največ — skoraj polovica — porabljenega za vodečo panogo v našem kmetijstvu in sicer za živinorejo ter naloge, ki so tej panogi podre-jene. Druga polovica pa so regresi pri obrest-nih merah za kredite, umetna gnojila, hladil-ne naprave za mleko, načrti za hleve, analiza zemlje in druge naloge v kmetijstvu.
In kaj bomo v bodoče pospeševali?
Delegati   skupnosti   so   na   občnem   zboru sklenili, da bodo v letu 1980 nadaljevali s so-
financiranjem osnovniti usmeritev v kmetij-stvu, podobno kot v preteklosti. Kot osnovne strateške naloge pospeševanja skupnosti je bilo osvojeno pospeševanje naročene proiz-vodnje združenih kmetov, preobrazba vasi in družbenoekonomski odnos v kmetijstvu, po-stopno združevanje dela, zemlje in sredstev. Med strateškimi ukrepi so tudi opredeljene naloge zmanjšanja deagrarizacije, ter ustva-riti kmetom v hribovitem območju močnejšo ekonomsko in socialno varnost.
Zaradi nove večje cene umetnega oseme-njevanja, ki je sedaj 400 din po plemenici — so povečali tudi regres za umetno osemenje-vanje od 30 na 35% ali za 140 din po pleme-nici. Za izboljšanje strukture črede, nakup plemenjakov za hribsko področje in druge u-krepe v živinoreji je namenjenih 730.000 din. Objekti za živinorejo, kamor sodijo načrti in lokacijska dovoljenja za zbiralnice »Mlečnih skupnosti«, načrti za novogradnje in sanacije dvorišč, novogradnja in adaptacija hlevov v hribovskem področju, dotacije pri gradnji silo-sov in sušilnih naprav, je bilo za kmečki turi-zem planiranih 410.000,90 din. Sklenjeno je bi-lo, da se 100-odstotno regresira obrestna rae-ra od najetih kreditov v hribovskem področju, v ravninskem predelu pa na podlagi veljavnih predpisov. Pri zavarovanju živine v okviru »Zavarovalnih skupnosti« se prispeva 150 din na glavo živine. Za te ukrepe je namenjenih 390.000 din.
Regres pri nabavi semenskega blaga, krom-pirja, pšenice, koruze, ječmena, ovsa ter umet-nih rastlin bo znašal 30%, od nabavne vred-nosti. Regres pri umetnih gnojilih za hribovska področja bo 50-odstaten; pri nakupu mehani-zacije pa 20%. od nabavne vrednosti.
Omembe vreden je še sklep o sprejetem »Pravilniku o regresiranju mehanizacije«, s katerim je določeno, da imajo pravico do re-gresa v ravninskem predelu le člani — koope-ranti KZ Medvode, združeni v Strojne skupno-sti z najmanj tremi člani. Strojna skupnost mora biti ustanovljena pri Kmetijski zadrugi in registrirana na občini, višina regresa je do 40 % od nabavne vrednosti.
Predvidena sredstva za te naloge so 1,480.000 din. Ostale stroške skupnosti, kamor sodi sofinanciranje pospeševalne službe, stro-kovne ekskurzije in literatura, izobraževanje ¦kmetov in kraečke mladine, pomoč pri študiju na nižji kmetijski šoli, analize tal in silaže in drugi tekoči ukrepi ter pomoč strokovnim društvom bodo po predvidevanjih znašali 668.000 din.
Rekapitulacija planiranih sredstev Skupno-sti za pospeševanje kmetijstva za leto 1980
dm
I. Živinoreja                                        730.000
II. Objekti  za  živinorejo                      410.000
III.  Regresi pri  kreditih             .            390.000
IV.  Regres pri semenskem blagu
in  mehanizaciji                              1,480.000
V. Ostali  stroški           ""                       668.000
S k u p a j       '                                 3,678.000
Ob zaključku občnega zbora sp delegali ocenili izredno veliko gospodarsko in politič-no vlogo skupnosti in njenih stimulativnih na-log za razvoj  in pospeševanje kmetijstva.
Res je, da z majhnimi sredstvi skupnosti dogegajo kmetje-kooperanti velike gospodar-ske uspehe, saj ima s pomočjo regresov pri semenskem blagu in tudi drugimi regresi ko-operant možnost, da vsako leto seje in sadi priznano in kvalitetno seme in da še v jeseni preorje in poseje strnišča z krmnimi rastlina-mi.
Še bolj važen pa je politični uspeh te skup-nosti. Kmečki proizvajalec je dobil občutek, da je tudi družbenopolitična skupnost zainte-resirana za njegovo proizvodnjo in da to pro-izvodnjo ceni in priznava, v merilih danih fi-nančnih možnosti, ter da sme preko svojih de-legatov s temi sredstvi gospodariti in usmer-jati akcije.
Res je, da bo morala skupnost svoje akci-je še bolj približati krajevnim skupnostim in kmečki vasi ter dati možnost krajevnim skup-nostim, da gospodarsko in politično presojajo njene naloge. Na kratko: skupr^st za pospe-ševanje kmetijstva s pospeševalno službo KZ Medvode se mora še bolj podružbiti in postati resnična hrbtenica gospodarskega in politič-nega napredka in preobrazbe vasi.
Ob koncu menim, da lahko v imenu vseh delegatov izrečem vso pohvalo in priznanje občini Šiška za vso skrb in razumevanje, ki ga posveča kmetijstvu v naši občinL saj se naša občina zelo razlikuje od drugin občin, kjer za kmetijstvo sprejemajo lepe, morda ce-lo prelepe deklaracije in resolucije, ne nudijo pa nobenih finančnih sredstev in drugih spod-bud za razvoj in napredek kmetijstva.
Ing. Ludvik Vrhovec