Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 30
Sobota, 11. aprila 1§36
Leto XI
Naša mož
Naši nasprotniki zamolčujejo naše gibanje. Ni za nje težjega trenutka, kakor tedaj, ko nas morajo javno priznati. Razumljivo: Kolikokrat so nas že proglasili za mrtve, kolikokrat nas je »Slovenec« v komunističnem tonu odpravil kot »socialpatrio-te«, kolikokrat so nam avtonomisti po krivici očitali centralizem, kolikokrat so nas že centralisti proglasili za zaveznike separatistov in proti-državnih elementov, kolikokrat so nas že pokopali kot internacionalce, ki so tuji narodu, med katerim delajo, kolikokrat so segli že po nasilnih sredstvih proti nam — toda mi smo ostali. Ostali ne tako, kakor smo bili. Temveč vedno smo še napredovali ne samo po izkušenosti in modrosti, temveč tudi po širokem razmahu našega gibanja.
Vsak nasprotnik nam mora na tiho priznati našo trdnost. Ko so znani »plebisciti« in javne JNS volitve zamajale in ustvarile znatno zmedo in množico neznačajnežev po strankah, ki so veljale za večje od zaničevanih socialistov, je moral tedaj sam minister Kramar priznati, da se je prehod JNS ustavil ob delavskih trdnjavah.
Zaman so naskakovali naše občine, zaman vedno znova razveljavljali za nje ugodne volitve in razpisovali nove; občine, ki so bile socialistične pred 1929. letom, so ostale v rokah delavcev tudi po 1929. letu povsod tam, kjer so mogli delavci voliti. V času, ko se samostojni gospodje niso upali voliti /po svojem prepričanju, se naši delavci niso pomišljali, da bi javno manifestirali za svoje ideale.
Za Jevtičeve volitve smo kljub vsem prepovedim in preganjanjem sestavili listo z zaupniki in predstavniki skoro po vseh voliščih. Saj zato je pa dovolil Jevtič samo tiste liste, ki po voliščih v Sloveniji skoro nikjer niso imele predstavnikov in zato niso mogle ovirati sestavljanja Maru-šičevih rezultatov. Danes tudi »Slovenec« udriha po Jevtiču, ali poglejte »Slovenca«, kako je pisal o Jevtiču tedaj, ko je bil vsemogočni jugoslovanski premijer in ko je hotel Žebot z njegovo naklonjenostjo postati jugoslovanski senator.
Nedvomno smo pa pokazali svojo moč tistim jeruzalemcem, ki so po Beogradu oznanjali, da socialistov v Sloveniji ni več in da vsi delavci ko-prne po tem, da jih sprejme Cvetkovič v svojo radikalsko »delavsko < organizacijo.
Odkod izvira naša trdnost in naša moč? Mi nismo bili nikdar golo strankarsko gibanje v običajnem pomenu te besede, temveč smo socialno gibanje, ki ne vodi samo krušne politike, ki se še manj prodaja za skledo leče, temveč se stalno bori za socialno pravičnost in politično svobodo; naša moč izvira odtod, ker naše gibanje ne zlorablja pristašev za goli volivni material, temveč stalno živi med delavstvom, za delavstvo, ki ga stalno dviga in vzgaja. Naši somišljeniki niso predmet kakršnihkoli špekulacij, temveč vsi odgovorno sodelujejo kot zidarji nove, lepše bodočnosti. Tako smo mi tudi izrazito kulturno gibanje. Nam ni program neki zunanji okrasek, ki se izobesi ob slovesnih prili-
kah,
nam je program prepričanje, vo-
dilna smer, vsebina vsega našega dela.
Brez dvoma bo za tako gibanje prišel čas, da bo aktivno poseglo v
Predsednik španske republike od
stavljen
Kdo je odstavil predsednika španske republike? Parlament. Levičarji so bili že dalje časa nezadovoljni s predsednikom republike, ker je oviral reforme in bil pristranski. Celo med predsednikom vlade in predsednikom republike je bila napetost, da mu predsednik vlade ni predlagal odlokov v podpis sam, ampak potom svojih uradnih prestojnikov.
Na seji dne 7. t. m. je pa predlagal socialistični poslanec Pietro, da parlament predsednika republike odstavi, ker je meseca januarja razpustil parlament in razpisal nove volitve in kršil ustavo. Predlagatelj se je skliceval na § 84. ustave, po katerem sme parlament odstaviti pred-
Aicala Zamora odstavljen po sklepu parlamenta
sednika republike, če krši ustavo.
Po peturni razpravi je bil predlog sprejet z 238 glasovi, proti 5. kar je vsa- desnica že prej zapustila zbor-
nico.
Po § 74. ustave nadomešča začasno predsednika republike, če umrje ali je odstavljen, predsednik parlamenta. Zaradi tega je predsednik parlamenta Martinez Barrio takoj prisegel na ustavo. Parlament je pa bil odgoden do 15. aprila t. 1.
Predsednik Zamora je sporočilo sprejel mirno, vendar se namerava pritožiti na ustavno sodišče.
Vlada je podala formalno ostavko, vendar pa vodi posle dalje. Vsekakor pa pride do izpremembe v vla-
di. Azana poizkusi pritegniti socialiste v vlado, ki bo najbrže imela značaj volilne vlade.
Volitev novega predsednika republike se mora izvršiti v petih tednih. V splošnem glasovanju se izvoli 73 delegatov, ki volijo predsednika republike obenem s parlamentom.
V desničarskih krogih vlada velika resignacija, ker so prepričani, da bodo levičarski delegati v veliki večini izvoljeni.
Novi predsednik republike utegne postati sedanji predsednik vlade Azana ali pa sedanji začasni namestnik predsednika republike in predsednik parlamenta Martiner Barrio.
Zakaj prikrivate?
Silno razburjenje med rudarji
Glavno vprašanje okoli katerega se vrši vsa debata med rudarji je: kaj bo z državnimi naročili premoga? Kaj bo, ali bodo redukcije ali ne? To vprašanje čitaš danes raz obraza slehernega prebivalca naših revirjev. In vendar, nič se ne gane. Meščansko časopisje molči kot grob. G. minister, ki je imel v nedeljo shod v Trbovljah tudi ni povedal nič konkretnega. Rekel je, da se	] . i težko da
kaj doseči. V revirjih predvsem v Zagorju dajo razne odredbe rudniške uprave slutiti, da se kuha nekaj tež-
kega. Vse to da slutiti, da so naročila za naše rudnike zopet slabo izpadla. Ves ta grobni molk, te priprave po rudnikih obetajo najtežje. Mogoče se sedaj z ozirom na pred-stoječe praznike prikriva rudarjem udarec, ki jim je z nova namenjen, ki pa bo 15. aprila ali 1. maja v živo zadel.
'*'*■ ■ -t ■	‘	■**
■fVt. V -???';	•	.	•	•
’	Ru-
darji zahtevajo končno jasnost, saj gre za vprašanje njihove eksistence.
Pesimizem v Franciji o Hitlerjevih namerah
Nekaj šovinističnega sovraštva že goje Francozi do Nemcev, vendar so značilne teze, ki navajajo francoski listi o nadaljnji Hitlerjevi politiki. — »Ovre« ne dvomi, da bo Hitler izkoristil »zbujenost nemškega naroda«. V Berlinu so mnenja, da utegne že v mesecu dni zasesti vsaj Linz. »In-transigeant« govori o bodočih dogodkih. Berlin rabi francosko trenutno nevtralnost, da ga drugod ne bodo ovirali. Vojaška zasedba Porenja ne pomeni, da hoče udariti proti Fran-
ciji. Nemčija ustanovi tukaj obrambno črto, ki jo lahko brani z nekaj stotisočev vojakov. Ostale nemške čete pa bodo usmerjene proti Avstriji, Dancingu, Memlu in Čehoslova-ški. Ali vendar ni jasno, da hoče Nemčija dobiti najprej vrhovno oblast v centralni Evropi in potem šele udariti po nas? Utegnemo imeti nekaj let mir, ali zato se bomo morali pokoriti z neizogibno katastrofo. In to ne velja le za Francijo, marveč tudi za Anglijo.
Za na Se potitKno gibanje
S. Topalovič je hotel prirediti večje število shodov po mestih in industrijskih krajih v južni Srbiji. — Prvo jako dobro obiskano zborovanje je imel v Kosovski Mitroviči (Zetska banovina). V Vardarski banovini pa shodi niso bili dovoljeni. Na osebno intervencijo je dobil odgovor, da bodo shodi dovoljeni čez mesec dni.
naše nacionalno in državno življenje. Čim prej bo prišla ta ura, tem bolje za ljudstvo in državo. In kdor hoče dobro ljudstvu, naj ne postavlja nasilnih ovir temu gibanju, ki mu je treba omogočiti, da se uveljavi v svobodnem boju za ljudske interese. Če je dana smer jugoslovanske politike proti pofizmu in vsaki struji, ki hoče uvajati nasilnost, potem je prvi pozitivni faktor pred vsemi drugimi demokratično socialistično gibanje.
1. Maja
bo pri nas počivalo delo v vseh tovarnah in obratih, kjer je količkaj zavedno delavstvo. Ako bodo dovoljena tudi zborovanja in akademije, še ni znano.
Sodrugi in sodružice, pripravljajte se na dostojno proslavo velikega delavskega praznika!
Caballero za enotnost Španskega naroda
Socialistična in komunistična mladinska zveza sta imeli v Madridu zborovanje, na katerem so govorniki z obeh strani poudarjali veliki pomen združitve socialistične in komunistične mladine. Glavni tajnik delavske strokovne zveze, Largo Caballero, je misel pozdravil in jo označil kot uvod zedinjenja vseh delavskih organizacij.
Iz notranje politike
Beograd, 8. aprila 1936. Smo že v počitnicah. Za Veliko noč je odpotoval ministrski predsednik na Bled, v inozemstvo se je odpeljal skupščinski predsednik Čirič, na svojem posestvu v Kupincu bo čakal vstajenja dr. Maček. Za njimi tudi drugi, torej ni pričakovati nobenih večjih dogodkov.
Politične konstatacije veljajo v vseh smereh. Veiiko govore o tem, kako bi izgledalo, če bi tudi Pohorce vpregli v službo čuvarjev svobode. Kako bi izgledalo, če bi našli možnost skupne politike klerikalci in Kramarjevi demokrati. Morda pa bo vendar kdo sondiral teren v Sloveniji tudi v tej smeri.
Za Slovence pa je tudi zanimivo, kako bodo gradili most k Mačku. — Prav posebej še, če bi stari radikalni glavni odbor sprejel klerikalce v svojo sredo, če tudi so bili klerikalci doslej gluhi za njih argumente.
Sicer pa se to tiče njih samih, za nas je to le zanimivo, kolikor bi se na ta način izvršila v Sloveniji nova grupacija političnih sil, ki bi bila ka-rakterizirana po edinem:	to	je	po
brezpogojnem hotenju, vzdržati se na oblasti.
Pregovori med izvenparlamen-tarno opozicijo se bodo nadaljevali: Med tem časom pa bo dr. Maček proučeval osnove takega sporazuma in njega konsekvence,
Aca je pa dr ju Mačku že dal vedeti, da se bo moral tedaj najprej izjaviti Maček sam, potem pa bodo rekli svojo besedo šele stari radikali, Očividno so stari radikali in srbi-janska opozicija že tako konkretizirali svoj program, da more dr. Maček že vedeti za koncesije, ki jih mu nudijo glede na upravno ureditev države. Morda bomo pa tudi zvedeli, kakšne nacionalne koncesije naj rešijo hrvaško vprašanje vsaj toliko, da bodo prišli Mačkovi ljudje v Beograd._____________________________________________________________
Dr. Maček je doslej vedno trdil, da bo mogel šele po volitvah, ki bi bile svobodno vedeti, s kom od Srbi-jancev naj sklene politično pogodbo.
JRZ je menda organizatorično že na višku — kakor pišejo časopisi, torej za nje pravo veselje, da bodo lahko šli na volitve. Posebno, če bi dobili volivni mandat. Dr Maček pa s tovariši še ni povedal, če vidi v JRZ zadostno garancijo za svobodo volitev.
Socialne razmere in demagogija
Tisk je v naši državi precej mogočen faktor. Če bi ta tisk bil resen, dajal pametne inicijative, potem bi tudi razna vprašanja, ki se tičejo socialnega položaja v državi, prišla v javno debato. Toda tega ni.
Opisujejo pač tatvine, rope, samo-umore na senzacionalen način. O bedi potočijo tupatam demagoško solzo eni, drugi pa kličejo policijo in bataljone na pomoč. Pa je zadeva rešena. Čitatelji, ki ne mislijo nič, napasejo svojo radovednost in k večjemu še pristavijo, o kako sočutno in rahlo srce imajo gospodje okoli lista.
•V listih torej ni resne inicijative, - -	.	n*	In
drugje tudi ne.
Naše organizacije stavljajo predloge, zahteve, ki so resne. Bavijo se z resnimi problemi in nujnimi obenem. Toda ne nasprotno časopisje
v. *•"	'	in	nihče	drugi
se ne poprime teh predlogov in problemov. Listi in politiki vedo zanje, poznajo je, toda molče o njih. K večjemu smešijo jih predrzno spričo strašnemu socialnemu položaju med delavstvom, nameščenci, obrtniki in kmeti.
Zakaj?
Ne vpoštevajo nas še. Menijo, da smo preslabi. To je zlo.
Glejte, sodrugi in sodružice, prav zaradi tega tako energično poudarjamo vedno, da moramo še okrepiti svoje organizacije ter da moramo čuvati nepoklebljivo zvestobo do organizacij in solidarnost med organizacijami. Mi smo zavedni, zato nas ne more premotiti nobena vaba in ne podkupljevanje.
Poleg organizacije je prav tako važen tisk. Zakaj bi naša Delavska Politika ne imela dvajsettisoč naročnikov? Ali nas ni toliko? O, še več nas je samo v tej banovini. S svojim v tisočih in tisočih izvodih izhajajočem listom bi obveščali vse sotrpine o nalogah delavskega gibanja in delavsko javno mnenje bi pričelo delati preglavico nasprotnikom, ki se danes skoraj posmehujejo bedi naših ljudi. Vsaj sklepamo lahko tako, ker se delavskih vprašanj resno sploh ne lotijo.
Močne organizacije in močno načelno socialistično prepričanje mora biti naš cilj, da razkrinkamo — vse nasprotnike.
Divjaški politični boji
posledice pomanjkanja demokracije
Velike demonstracije v Zagrebu so pokazale, da so množice nedisciplinirane. Danes postajajo demonstracije rabuke. Demonstranti namreč so pozabili, kakšen namen imajo demonstracije ter mislijo, da se na cesti ne more drugače demonstrirati kakor z razbijanjem, pobijanjem in streljanjem. Od takih demonstracij ni pozitivnih uspehov. Pade nekaj večinoma nedolžnih žrtev in za njimi se pojavlja reakcija. Ali ta pojav nimamo samo v Zagrebu, marveč v večji ali manjši meri po vsej državi. Skoraj vse demonstracije imajo krvav konec.
Vzrok temu pojavu je pomanjkanje organiziranih političnih strank. Organizirana politična stranka ima cilje in disciplino. V sedanjih razmerah, ko nimamo političnih strank, se duhovi razkrajajo, ginejo cilji in problemi iz duše državljanov. Med njimi nastopa duhovna anarhija, v kateri imajo potem lahko prvo besedo elementi, ki ne poznajo discipline, ne
pozitivnih načrtov, marveč slede svojemu sadističnemu ali sicer nediscipliniranemu interesu. In v takih duhovnih razmerah je vedno gospodar položaja oni, ki da povod, da pride instinktivno razpoloženje do čutnega izraza. Tu ni več smisla za skupnost in demokracijo, temmanj, ker preveva take anarhične duše obenem teroristična fašistična ideologija.
V današnjih razmerah so potrebne politične demonstracije zlasti za svobodo, demokracijo in ljudske pravice. ‘ * ‘ g ... \	'•»	•	\
1 »x Množice niso informirane o politični stvarnosti. Kako lahko potem zavajajo brezvestni elementi, ki jim sploh ni za redne politične razmere, najširše množice.
Organiziranje političnih strank in svoboda tiska sta dve nujni potrebi, da ne zaidemo v še bolj anarhične razmere javnega življenja.
Obsodba avstrijskih delavcev
Avstrijsko socialistično delavstvo bije težak, toda vztrajen boj. Svoj tisk in organizacijo ima. Seveda oboje ilegalno. Kako preganjajo oblasti delavstvo, ki se bori za socialne in politične pravice, dokazuje dejstvo, da je bilo v prvih dveh mesecih letos obsojenih 72 sodrugov in sodružic na 190 let ječe in pet mesecev. V tem
pa niso všteti mnogoštevilni policijski zapori in odgoni v koncentracijska taborišča. Kdor mora na tak način braniti svojo oblast, moralno ni opravičen do nje.
Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svolo dolžnosti
Klaka, klakarji, klakarstvo
Klaka (francosko: claque) je do-slovno tolpa ljudi, najeta za to, da nekomu po naročilu ploska. Glasilo beograjskih grafičnih delavcev »Gra-fičar« je dalo ta naslov članku, ki obravnava delo tistih ljudi, ki po tujih direktivah rovarijo po delavskih organizacijah in ki bodisi z intrigi-ranjem in obrekovanjem, bodisi s hrupnimi nastopi skušajo ustvarjati razpoloženje za gotove ljudi, za ljudi, ki radi pravijo, da se ne silijo sami naprej, ampak da »tako hočejo člani«.
»Grafičar« pravi:
»Klaka je postala zlo za vsako sredino, ki hoče red. Taka klaka sklene, da je treba napadati ali odobravati delo posameznikov. Klaka naj dviga in odstavlja posamezne so-druge. Namesto, da člani hladno preudarijo, kaj je koristno in kaj ne, namesto da sami razmislijo o delu in govoru posameznikov, hoče klaka umetno ustvarjati razpoloženje. Klaka ali ploska ali žvižga ali tolče z nogami ali ropota.
Kaj takega ne bi nikdar smelo
biti pri nas. Mi se ne borimo ne za dividende, da bi bile potrebne kla-ke. Mi smo organizirano delavstvo, ki vodi krušno politiko in dela to, kar je po naših pravilih predvideno.
Ako ne bomo razumeli resnosti položaja, v katerem smo, ako bo spet klaka dajala ton našemu delu, se lahko dogodi, da bo nastal tak položaj, da lahko pridejo na vrh ljudje z nezadostnim znanjem in hazardnimi pogledi. A to bi bilo najnevarnejše za našo organizacijo, to bi nas vrglo za nekaj let nazaj. Zato je treba hladno razmisliti, koga in kam je treba kandidirati, kaj se bo doseglo dobrega za organizacijo z izvolitvijo tega ali onega sodruga. Posebno danes, ko nam je najbolj treba notranjega miru in ustvarjajočega dela za blagor celote.
Našim članom ni treba ploskanj, ni treba klake. Delo je potrebno. Zato:	brez klake, z razumevanjem
stvarnosti — naprej!«
Te misli grafičnega strokovnega glasila gotovo veljajo za vse delavske strokovne organizacije.
Akcija Zveze rudarjev Jugo slavije
Vse podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije so poslale ministrstvu za šume in rude spomenico te-le vsebine: Na podlagi poročil upravnega odbora Glavne bratovske skladnice v Ljubljani je finančno stanje pokojninskega zavarovanja rudarskega in plav žarskega delavstva skrajno obupno in pokojnine sedanjih upokojencev v nevarnosti. Nade . sedanjih zavarovancev pa spolh izgubljene.
Protestiramo, da se namerava izvršiti sanacijo pokojninskega zavarovanja na račun sedanjih in bodočih upokojencev.
Ugotavljamo žalostno dejstvo, da sanacija pokojninskega zavarovanja izvedena z uredbo z dne 1. junija 1935 ni sanirala zavarovanja, ker se je v te svrhe dalo 1 milijon Din subvencije, vzelo pa 4 milijone Din dohodkov z odpravo davka v všini Din 5.0 na prodano tono premoga v Dravski banovini.
Radi tega zahtevamo, da se v pogledu čimprejšnje sanacije pokojninske blagajne vseh bratovskih sklad-nic v državi:
1. takoj izda nova uredba o sanaciji pokojninskih blagajn bratovskih skladnic z dne 1. junija 1935;
2. takoj izda nova uredba o sanaciji pokojninskih blagajnah bratovskih skladnic po predlogih, ki so že bili sprejeti na tozadevni konferenci, ki jo je sklicalo ministrstvo za šume in rude v Beogradu v letu 1934, t. j. da se obdavči s posebno trošarino bruto vrednost vse notranje produkcije premoga in rudnin, kakor tudi uvoženega premoga in rudnin.
3. zlomi odpor domačih zlasti pa inozemskih podjetij proti predlaganemu obdavčenju. Podčrtati moramo dejstvo, da so rudarji kakor plavžarji del našega naroda, kateri je dal svoje najdražje, to je svojo fizično moč in risti naša celokupnost.
Porast čehoslovaške socialne demo kradle
kljub krizi
Češka socialna demokracija je imela konec 1935. 1. 5809 krajevnih organizacij ter je v tem letu narasla za 493 krajevnih organizacij. Članov organizacij, ki redno plačujejo prispevke 170.000. Mnogo jih je pa nezaposlenih, tako, da ima stranka daleč nad 200.000 članov. — Zveza socialističnih obrtnikov šteje 53 podružnic s 4270 člani, organizacija social-nodemokratičnih učiteljev 56 podruž-
nic in 1200 članov. Delavski pLaninci imajo 32 podružnic in 6200 članov.
Socialistična mladina ima samostojne organizacije, ki jih je 360 in v celoti okoli 10.000 članov.
Ženskih odborov ima češka socialna demokracija 577.
Mogočno gibanje je sad neutrudljive agitacije in propagande: politične, strokovne in kulturne
B. Traven, Bombaž
Preval« Talpa II. Knjiga	69
19
»Torej, tu ste, Osana,« sem mu zaklical. »Že ;>lgo sem vas iskal in sem mislil, da ste odšli že ituov.«
»Ne,« je rekel, »domov še kar nič ne tiame-ivam. Toda sedaj ostaniva še malo skupaj, pa ojdiva v Pacific saloon.«
»Dobro, pa pojdiva, vamonos!«
'Lam sva našla velik lokal, bel in okrašen z latom, Na eni strani so bile vdolbine v zidu. V saki vdolbini je bila majhna mizica, okrog nje a tri blazinaste klopi. Na nasprotni strani pa so ile vratom nasproti ob vsej steni blazinaste lepi. Ob tej steni je bil tudi buffet z visokimi toli za goste. V kotu je bila jazz-kapela, ki je edela na odru. Stene so bile okrašene s slikanimi. Slikarije so bile res lepo naslikane. Kazale o nage ženske v resnični velikosti. Te lepe ženke niso imele figovih peres, da bi koga spomnile, la se mora nekaj skriti, za kar vsak človek ve in :ar na slikah in kipih samo zato hinavsko skrinjo, da bi nihče ne pozabil, da je to nedostojno, n samo tedaj, kadar je tista reč skrita pod figo-im peresom, se skloniš, da bi pogledal, kaj je leki spodaj, ker pri svojem bratu ali sestri nikoli lisi opazil, ko si se z njimi kopal v kadi, da bi jim
iz trebuha raslo pero. Tu bi bilo pa še prav posebno smešno, če bi kdo poizkušal ljudem, pa najsi so moški ali ženske, dopovedati, da imajo ljudje na spodnjem koncu trebuha prirasla peresa. Tega bi pač nihče ne verjel. Kje drugod menda že to verjamejo ali pa vsaj smatrajo ljudi za tako neumne, da jim pripisujejo, da to verjamejo. Ko bi namreč peres ne bilo, bi ljudje nikoli ne vedeli, da se ta del človeškega telesa razlikuje na poseben način od drugih delov. Tega pa se morajo ljudje naučiti, da potem vedo, kaj je greh, in da potem plačujejo in časte tiste, ki trdijo o sebi, da imajo pravico odpuščati grehe. In kaj bi mi ubogi ljudje le počeli, če bi ne vedeli, kaj je greh! 1 ako lepo zgrajeno poslopje bi se nenadoma sesulo. Kajti zgrajeno je le na domišljiji.
Na dolgi blazinasti klopi so sedele senjorite in čakale plesalcev. Gospodje so sedeli ali pri baru ali v vdolbinah. Dva ali trije gospodje so imeli pri sebi dve ali tri senjorite, s katei imi so se prav dostojno pogovarjali in prav tako duhovito, kakor se pogovarjajo gornji desettisoči na plesni prireditvi v Ncwyorku. Samo da je bil pogovor tu zanimivejši, kajti govoriti si smel, če si hotel, o vsem, kar ti teži srce; pri gornjih deset-tisočih pa smeš kaj takega povedati samo tedaj, če poveš v takem jeziku, ki ga ne razumejo. Z odra je pravkar hreščal onestep. Toda gospodje so ostali drveni. Samo tam, kjer je vse prepovedano, človek zmeraj ve, kaj hoče, da sc zabava. Tu, kjer pa je dovoljeno vse, kar se le da misliti,
so gospodje zmeraj v zadregi, in če bi se senjorite tako živahno in izpodbudno ne smehljale, bi gospodje sploh ne plesali. Vkljub lepimi nasmeškom pa morajo senjorite večjidel plesati med sabo; gospodje skušajo namreč zakriti svojo zadrego in bojazljivost, da sede pri baru in pijejo ter pijejo, pijejo več, kakor prav za prav žele. S pitjem skušajo senjoritam dokazati, da so možje; da bi jim to dokazali na drug način, za to jim v tej neprisiljeni okolici nedostaje poguma. In pijejo samo zato, da smejo ostati tu v bližini se-njorit, čijili smehljaj ljubijo in čijih lepi obrazi so jim po godu.
Potem pa se nekateri vendar opogumijo in poprosijo senjorite za ples. Toda temu plesu se človek res mora smejati. Kajti gospodje plešejo strašno drveno. Senjorite pa skušajo olajšati gospodom trud, da se stisnejo docela k plašljivim gospodom. Toda zaman! Končno začno plesati senjorite prav tako kakor pridni gospodje. To pa zopet gospodom' ni všeč, zato postajajo sami gibčne j ši. Senjorite se smehljajo, kar je le moči lepo. Toda gospodje mencajo in ne vedo, kaj bi naj damam povedali. Vse je prav tako kakor v
plesni šoli.	.
Senjorite, ki plešejo med sabo, plešejo tako, da bi opozorile gospode nase. Toda čudno to kar nič ne vleče. Mnogo laže dosežejo svoj namen tedaj, če plešejo elegantno, kakor se spo-
s	(Dalje	prihodnjič.)
Največja ovira gradbeni delavnosti
Kako draže cement
Pri nas je cement izredno drag. Vrhu tega so naložili nanj še znatno trošarino, ki ne obremenjuje tovarn, temveč konzumente. V inozemstvu se prodaja naš cement ceneje kakor doma. Vse to je mogoče samo zato, ker so cementarne združene v kartelu.
Ta kartel cementnih tovarn se bo zdaj še bolj okrepil, ker je v Beogradu ustanovil delniško družbo »Cement«, ki bo imela izključno pravico prodajati ves cement doma. Tako bodo cene cementu še dvignili. Samo v inozemstvo bodo pa smele posamezne tovarne same prodajati cement.
Obupna borba Abesincev
Moja mamica naj je /meje, bdikadarpere!
Tudi kadar pere naj ima mamica časa zame, naj ima dobrovoljen obraz in naj ne bo po pranju tako strašno utrujena!
Zato vzame za pranje vedno Schichtov Radion, ki opere perilo brez truda veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto: raztopi najprej Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
Italijani poročajo samo o uspehih in da Abesinci nimajo več odporne sile.
Neguš trdi, da njegova vojska ni bila poražena, dočim trdi Italija, da je končni poraz Abesincev le vprašanje nekaterih dni.
Neguš je izdal nov oklic za mobilizacijo. Nasprotno pa se zatrjuje, da se vrše direktna tajna pogajanja med Italijo in Abesinijo, ter da je odklanjanje predloga Francije in Anglije namenjeno le Italijanom, da se ohrani sijaj odločnosti in slavne zmage. Italijanski odgovor tudi Anglije in Francije ni razburil.
Angliji Italija že preseda. Pri italijanskem letalcu so baje našli načrte
za prodiranje v angleški Sudan. Ena vest pravi tudi, da stoji neguš pod protektoratom Anglije.
Številna premoč, tehnična vojna ter »necivilizirani« pomočki v vojni so znak te vojne. Abesinci so pa morda zakrivili deloma svoje poraze zaradi zgrešene strategije in pomanjkljive taktike. V mali vojni, v gverilski vojni bi imeli mnogo manj žrtev in vztrajali bi bili mnogo dalje. Velika častna bitka z ozirom na italijansko tehniko ni mogla nikdar biti uspešna.
O grozodejstvih, strupenih plinih in napadanju nezavarovanih mest bodo uvedli »preiskavo« in obravnavali v Ženevi. —	,	**	.
Doma in po svetu
Politični paberki
Bajke in resnica iz političnih dogodkov.
Grške stranke so se izrekle na konferenci za sodelovanje v balkanski zvezi. —- Eden je izjavil, da je Italija finančno tako slaba, da bo morala najeti posojilo v Franciji in Angliji. — Eden pravi, če bi se pogajanja z Nemčijo ponesrečila, obvelja angleško-francoski vojaški dogovor. — V Jugoslaviji se naseljuje nemški kapital (Kraljevo, Zenica, Belje itd.) — Države male antante so izročile avstrijski vladi protest zaradi uvedbe vojaške dolžnosti. Avstrijsko oboroževanje in utrjevanje bo obravnaval svet Društva narodov šele maja meseca. — Parlamentarne volitve v Belgiji bodo najbrže 4. maja, okrožne 7. junija. — Nemčija in Italija sodelujeta v mednarodni politiki. Nemški minister Frick se je te dni mudil več dni v Rimu. — Španska reakcija se boji, da bo bodoči predsednik republike socialist. — Rusija in Mongolija sta sklenili pakt o nenapadanju. — Anglija pravi, da naj se poostre sankcije proti Italiji, Francija pa, da naj se ukinejo proti Italiji in izvedejo proti Nemčiji.
O denarju v prometu
Kako je prišlo v promet 831 milijonov dinarjev?
Meseca januarja je bilo 4840 milijonov dinarjev v prometu, februarja meseca pa 4930 milijonov. Kovanega denarja je bilo januarja meseca v prometu 841 milijonov, februarja pa 824 milijonov.
Lani februarja je znašal obtok denarja 4322 milijonov, to je preko 600 milijonov manj kakor sedaj. Obveze Narodne banke so znašale v februarju t. 1. 1472 milijonov, v januarju letos pa 1540 milijonov, dočim lani v februarju le 1241 milijonov. To pomeni, da so se obveze v enem letu povečale za 231 milijonov dinarjev. Nasprotno so pa posojila Narodne banke nazadovala v februarju t. 1. na 1676 milijonov od 1711 milijonov dinarjev v januarju t. 1., oziroma v februarju lani celo od 1826 milijonov. Ker se je kroženje denarja v enem letu (od februarja 1935 do februarja
1936) povečalo za 831 milijonov dinarjev, dočim so posojila Narodne banke nazadovala le za 117 milijonov. Denar torej ni šel pravilnim potom v promet, ker bi ga moralo iti le toliko, za kolikor so se zmanjšala posojila (171 milijonov), na kakšen način se je torej spravilo v promet za 831 milijonov dinarjev denarja v navedeni dobi. Tako vprašuje »Jugo-slovenski Lloyd«.
Litvinov pojde v Varšavo
Ob proslavi petnajstletnice sklenjenega miru v Rigi namerava Litvinov obiskati Varšavo. Obisk ima politični pomen in utegne biti v zvezi s francosko politiko v centralni Evropi.
Delavski pravni svetovalec
Prebod zavarovalnega razmerja ob prodaji posestva. (Trbovlje). Kupili ste posestvo, ki je bilo zavarovano ipri neki zavarovalnici. Ob nakupu ste zavarovalnici sporočili, da od zavarovanja odstopate. Vendar Vas je zavarovalnica kljub temu opominjala na plačilo zavarovalnine, ter Vam zagrozila s tožbo. Ob prodaji posestva, odnosno nepremičnine, preidejo vse pravice in obveznosti iz zavarovalne pogodbe na kutpca. — Prodajalec pa mora prodajo zavarovalnici takoj naznaniti, Ako ste torej Vi hišo, ki je bile zavarovana, n, pr. proti požaru, kupili, ste s tem stopili v zavarovalno pogodbo in nosite za naprej vsa premena, ki iz te pogodbe izvirajo. Imate pa seveda pravico, pogodbo odpovedati v rokiu, ki je določen v zavarovalnih pogojih, katerim ste se podvrgli s tern, da ste zavarovano hišo kupili. Odpovedati morate s priporočenim pismom. Ako niste pravilno odpovedali, Vas je zavarovalnica upravičeno prijela za plačilo zavarovalnine.
F. Z. v Š. Vprašanje: Koliko so viredne Ungarisoh-igalizische-Eisenbahn-Prioritat-Ak-tien, ki sem jih dobil pred vojno in ,kako naj jih vnovčim. Odgovor: Navedene akcije so se razdelile po svetovni vojni med Čeho-slovaško in Poljsko, Ker ste imeli, kakor posnemamo iz vašega dopisa, opravka s poljskim konzulatom, sklepam,o, da so Vaši papirji prešli na Poljsko, le papirje je treba sedaj zamenjati za novo izdajo, Za vsako akcijo v iznosu 400 kron noiminale dobite novo akcijo v vrednosti 37.50 poljskih zlotov. Če pa so bile dodeljene vaše akcije Čehoslovaški, pa jih morate zamenjati za novo čehoslovaško emisijo. Pri tej zamenjavi pa boste izgubili 5 odst. nominalne vrednosti. Natančnejše podatke Vaim bo dal poljski ali pa čehoslovaški konzulat.
Kje bodo izvrševali javna dela v naši državi? Finančni minister Leti-ca je v radio predaval, kako bodo uporabili drž. proračun. Dejal je, da so posamezna ministrstva pooblaščena, da najamejo posojila in preskrbe sledeča javna dela: zgraditev pravosodne palače in državne tiskarne v Beogradu, ortopedično in zobno kliniko v Zagrebu, poslopje za žandar-merijski polk in carinska skladišča v Splitu, poštna poslopja v Skoplju, Zemunu, Dubrovniku, Ercegnovem in Splitu, razširjenje železarne v Zenici in zgraditev novega savskega pristanišča v Beogradu. To pristanišče bo stalo okrog 100 milijonov Din.
»Slovenec« se krega sam s seboj. V uvodniku 82. štev. se »Slovenec« krega s tistimi ljudmi, ki se nočejo ozirati na naše rudnike in ki hočejo tudi drugo industrijo osredotočiti v sredini države.	v
Proti fašizmu. Minister socialne politike Dragiša Cvetkovič je govoril v Sunji o borbaških (Hodžerova fašistična stranka): »Tu so se pojavili nedavno borbaši v svojih modrih srajcah. Nikdar se ni moralo naše ljudstvo priključiti fašističnim organizacijam. ter se politično uniformirati, marveč je zahtevalo vedno svobodo misli, svobodo političnega prepričanja in razvrstitev v političnih organizacijah, čiste in zdrave demokracije. Te besede so razveseljive in se glase povsem drugače kakor nedavno na shodu v Beogradu, ki so zbujale nejevoljo delavstva.
Nova senzacija. »Slovenec« od četrtka objavlja neko okrožnico JNS (pohorcev). Okrožnica namigava »revolucijo« proti sedanji vladi, ki jo imenuje nejugoslovansko in »gang-strsko«. Svojim pristašem priporoča mirno kri in da naj počakajo na navodila za akcijo po vsej državi. — O tem, kakšna bo akcija, okrožnica ne govori, svarimo pa že danes pred metodami fašizma, ker zahtevamo demokracijo in je danes glavno geslo vseh pametnih in poštenih prebivalcev te države — demokracija. Kdor ima poštene namene, se bori predvsem zanjo.
794.000 Din čistega dobička izkazuje za javnost,»Jugočeška« v Kranju. A delavske plače?
Skupni tarifni odbor za tekstilno delavstvo se je sestavil in ga tvorijo sodrug Jakomin, ki predseduje, Lombardo in Bučar. Pri ogromnih zaslužkih tekstilnih tovarnarjev in živinskem izkoriščanju delavcev v tej industriji je res potreben skupen nastop vsega delavstva.
Nov strah zavarovancev. Po polomih raznih domačih zavarovalnic in »pomožnih blagajn« je prišlo do velikih goljufij, ki obremenjujejo družbo za ogromno vsoto dveh milijard Din, pri dunajski zavarovalnici Feniks, katere generalni direktor se je ustrelil. V naši državi je Feniks pobrala zavarovalnine za okrog eno milizardo Din, Naša vlada je imenovala posebno komisijo, ki je že odpotovala na Dunaj, da ugotovi dejansko stanje in obvaruje pred škodo zavarovance Feniksa v Jugoslaviji.
Pivo so podražili. Radi povišane banovinske trošarine na pivo, ki znaša pri litru 50 par, so gostilničarji podražili pivo v vrčkih (manj kakor pol litra) tudi za 50 par. Tako stane zdaj vrček priznano slabega piva 5 Din, Ako bi se dali pivci pregovoriti k solidarni stavki, bi lahko prisilili kartelirane pivovarne k znižanju pretirane cene. (Kajti, tisti, ki zna sam variti pivo, ve, da ga stane steklenica samo 75 par), ker pa se pivci najbrže ne bodo hoteli toliko samo-zatajevati, bodo pač pili pivo po 5 Din.
Poslanec in bivši minister Ivan Mohorič stopi baje v pokoj ter se preseli v Beograd, kjer je kupil štirinadstropno hišo. Politiko pa opusti.
Pregled ženinov in nevest. Minister socialne politike je izdal zopet naredbo o zdravniškem pregledu ženinov in nevest.
Amnestija v Bolgariji, Bolgarski kralj je podpisal amnestijo za 142 jetnikov, ki jih je obsodilo vojno sodišče. Poleg te je kralj podpisal drugo amnestijo za jetnike, ki so jih obsodila navadna sodišča.
Zanimivo iz Avstrije. Avstrijski socialdemokrati izdajajo svojo »Ar-beiterzeitung« v Brnu na Čehoslova-škem. Tega lista se pa razširi v Avstriji najmanj 65.000 izvodov in je torej v Avstriji najbolj razširjen list, čeprav so bili obsojeni sodrugi in so-družice, ki ga širijo ali čitajo, tudi po tri, pet in več let ječe. To dokazuje, da avstrijski režim socialne demokracije ni zatrl in je ne bo, ker ima vso moralno oporo zase.
Na Poljskem zopet dave zaroto. Po dosedanjih vesteh so zaprli nad tisoč zarotnikov, ki so seveda »komunisti«, ker niso zadovoljni s političnim in gospodarskim terorjem.
Francoski socialisti v volilnem boju. Po volilnem proglasu francoske socialistične stranke bodo socialisti kandidirali samostojno. Le pri ožjih volitvah bodo glasovali za tistega levičarskega kandidata, na katerega se bodo sporazumele skupine ljudske fronte. Isto taktiko so sklenili komunisti.
Originalni predlog angleškega delavskega poslanca. Pri debati o Hitlerjevi zunanji politiki v angleškem parlamentu je poslanec delavske stranke vprašal zunanjega ministra Edena, če ne bi mogel on diplomatskim potom doseči, da bi se Hitler oženil. Poslanec je mnenja, da bi postal potem Hitler bolj miren. Zunanji minister Eden ni dal poslancu na to interpelacijo nobenega odgovora.
Nova mesta v Sibiriji. Vzhodna Sibirija se vedno bolj industrializira in v zvezi s tem nastajajo nova mesta, Zdaj grade v daljnji tajgi, kjer so še do včeraj prebivale samo divje živali novo mesto, ki so mu po ruskem generalu na japonski meji dali ime Bliiherovsk.
Ali sl 2e dobil novega naroinlka za „Delav-sko Politiko", smatral to za svojo dolžnosti
Ljubljana O ljubljanskem ob2insBtam svetu
Proračun., ki ga je bil sprejel ljubljanski občinski svet je ministrstvo za finance odobrilo, znižalo je le odstotek doklad na neposredne davke in neke trošarinske postavke.
Od prvega aprila dalje velja torej že novi proračun in je torej glavno finančno vprašaje rešeno jn urejeno. Rekli smo: finančno vprašanje. S tem pa še ni rečeno, da je proračun tudi objel glavne in nujne gospodarske in socialne potrebe ljubljanskega mesta.
Vsaj je ta proračun prvi, ki velja tudi že za okoliške občine. Odločili so se, da so po izdatkih budžetirali priključene občine ločeno in samostojno, kar je pri dohodkih — da opozorimo samo na dohodke trošarine — nemogoče in je le približna ocenitev dohodkov možna.
Mimo proračuna so dosegli, da je SUZOR v Zagrebu sklenil dati mestni občini ljubljanski 5 milijonov dinarjev posojila. Formalno plat bodo še uredili in pričakovati je, da bodo s tem posojilom lahko dozidali bežigrajsko šolo, ki je bila resnično Židana na pesek, to je na imaginarne prihranke.
S proračunom ,je bila izvršena tudi redukcija plač in vseh mezd, obenem pa je bil že izvoljen poseben odsek, da zbere in pripravi gradivo za nov delavski red. Seje ta odsek doslej še ni imel nobene. — Nesporno pa je: baš ta odsek bi mogel prepričati tudi zadnjega v občinskem svetu, da dosedanji delavski red ni vseboval nobenih takih določil, ki bi bila za gospodarstvo mestne občine kvarna. Ravno, ker je ta delavski red le malokdo poznal, zato ste slišali včasih, kakšna nebesa uživajo mestni delavci že na tem svetu
Za sredstva socialno-političnega skrbstva je v proračunu nezadostno preskrbljeno. Cas pa hiti in treba bo, da se s podvojeno silo takoj začne z delom, da se preskrbe mestni občini redno dotekajoča denarna sredstva.
Nevzdržno je: za podpore brezposelnih
IZ NAŠIH KRAJEIZ
je določenih v proračunu Din 200.000. Na konto tega kredita pa je zaposlenih pri mestni občini ob mizernih plačah, ki ne presegajo mnogo nad Din 500, že toliko ljudi, da bi ti sami od te postavke porabili nad Din 130.000.
V mladinskem skrbstvu pripravljajo počitniške kolonije. Kakor druga leta, bodo tudi letos poslali nekaj otrok k morju, druge v Medno in Poljansko dolino. V so-cialno-političnem odboru pa bodo gotovo še resno razpravljali o tem, če ni posebne skrbi treba za to, da bodo imeli otroci zadostno hrano ne ie v počitnicah, marveč tudi tekom šolskega leta. Kajti otrok se v koloniji popravi, okrepi, ker se je bil vsaki dan do sitega najedel, propada pa doma, kjer mu manjka kruha in mleka.
Večja zavetišča pri Sv. Florjanu, na Taboru in v Šiški bi mogla ob primerni reorganizaciji postati osnova mladinskega skrbstva. Posebno, ker danes ta zavetišča niso več prvenstveno potrebna zato, da ne ostane otrok izven šolskega časa brez nadzorstva, marveč prihajajo otroci tja zato, ker dobe vsaj nekaj hrane. — Vsaj kažejo ugotovitve, da se v dečja zavetišča zatekajo po večini otroci brezposelnih sta-rišev.
Načelnik socialno-političnega odbora bo pa lahko dopovedal večini, da bi bilo dobro dajati večjim zavetiščem več kruha. Na 80 otrok — 13 kilogramov kruha, je odločno premalo.
Ker je sedanja uprava še nova, zato dela tudi ona — red. Po vseh podjetjih in uradih bo postavila oziroma še poslujejo revizijske komisije. Ugotovitve teh revizijskih komisij, kolikor so že končale svoje delo, so bile objavljene v »Slovencu«, ne pa še predložene občinskemu svetu.
Klub JRZ je političen. Doslej pa še nismo oficijelno zvedeli, da bi se radi hudega nasprotstva med glavnim radikalnim odborom in klerikalci izvršile kake izpre-membe tudi v klubu JRZ v ljubljanskem občinskem svetu.
Maribor
Velike tatvine bele kovine (za vlivanje ležajev) v delavnici drž. žel. Vodstvo delavnice d. ž. v Mariboru je ugotovilo, da prihaja veliko število vagonov, ki so popravljeni komaj zapustili delavnico, zopet nazaj v popravilo radi vnetja osi. Uvedena je bila preiskava in obveščena policija, ki je začela s poizvedbami. Delo pa ji je bilo olajšano, ker se je o stvari že nekaj govorilo. Stavila je pod nadzorstvo tvrdko Wudler v Melju, ki je razpošiljala kompozicijo bele kovine v Zagreb, obenem pa je oprezovala okrog gostilne pri Amerikancu, blizu železniške delavnice. Tvrdka Wudler je zatrjevala, da vliva belo kovino iz odpadkov, izkazalo se je pa, da to ne drži, vsled česar je policija odredila v tovarni preiskavo, ki je bila popolnoma uspešna. Pod podom delavnice so našli 25 originalnih kosov kompozicije z žigom uprave državnih železnic. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da so nekateri železniški delavci med delom odnašali belo kovino iz delavnice v bližnjo gostilno, kjer so jo prodajali dvema prekupčevalcema po Din 6 do Din 10, dočim sta prekupčevalca dobivala od tvrdke VVudler po Din 10 do Din 12 za kilogram. Tvrdka pa je kompozicijo, ki stane Din 65 kg, prodajala dalje po Din 20 do Din 25. Baje je trvdka v poldrugem letu prelila in odposlala okroglo 50.000 kg te kovine iz Maribora, kar predstavlja vrednost okroglo 3 milijone dinarjev. Najlepše pa je, da so zagrebški prekupčevalci prodajali kovino zopet delavnicam d. ž. Policija je izvršila več aretacij.
Akcija za zaščito kineta in konzumenta. Vesti, ki so jih priobčili nekateri listi o nekem sestanku med zastopniki kmetov in konzumentov v našem mestu, v zvezi z akcijo za dviganje cen poljskih pridelkov in preprečenje draginje, so mnogo preuranje-ne in netočne. Res je, da se je o organiziranju takega foruma govorilo, da pa tak forum še ne postoji, ampak ga bo treba šele ustvariti. Delavstvo bo vsako tako akcijo toplo pozdravilo. Naše stališče je, da so kmetje upravičeni do boljših cen za svoje pridelke, to povišanje pa ne sme iti na račun kon/.umenta-delavca, ampak posrednikov, ki se vrivajo med kmeta-pro-ducenta in konzumenta-delavca.
Na najemnike so pri proračunski seji v parlamentu popolnoma pozabili. Pri volitvah je sicer bilo tozadevno mnogo obljub, češ, da se bodo izvoljeni iposlanci z vso vnemo zavzeli za najemnike in jim zopet priborili zakonito zaščito. Očtvidno pa vseh krivic, ki se godijo 'posameznim najemnikom, ki so izročeni na milost in nemilost hišnim lastnikom, ne opazijo niti poslanci, ki bi bili zato poklicani, na izpolnitev obljub so pa pozabili. Odkod naj torej najemniki pričakujejo rešitve in izboljšanja svojega položaja?
Finančni organi posvečajo v zadnjem času mnogo pažnje .posestnikom vžigalnikov. Nežigosane vžigalnike finančni organi zaplenijo. Razven tega znaša globa za vsak nežigosan vžigalnik Din 50.—.
Novo cerkev nameravajo zgraditi v V. okraju in sicer na parceli med Fochovo, Radvanjsko in Koseskega ulico. Pravijo, da bo že pred zimo pod streho. Gradbeni podjetnosti seveda ni nikdo nasproten, ker delavci rabijo zaposlenja. Mnenja pa smo, da nam bi bila mnogo bolj kot cerkev potrebna mestna oskitlbnišnica, ker je sedanja davno že mnogo premajhna, da bi sprejela pod streho vse mestne ubožne.
Trije nacistični begunci aretirani v Mariboru. V zadnjem času sta bila v Avstriji izvršena dva politična umora. Umorjen je bil monter Hofer iz Feldlbache in pa Kralik, sin bivšega lastnika »Maribo-rer Zeitung«. Hoferja ®o našli zadavljenega pri Cmureku, Kralika pa ustreljenega nekje v bližini Graza. Neposredno po teh dveh umorih so pribežali čez avstrijsko mejo trije begunci, ki so se izkazali s posebnimi legitimacijami nacističnih emigrantov Hitlerjeve smeri iz Avstrije. Policija v Mariboru jih je vzela v evidenco, stavila pod nadzorstvo, obenem pa uvedla poizvedbe. Te 'poizvedbe so potrdile sum, da gre za člane takoizvanega tajnega sodišča nacistične st anke, ki imajo na vesti vsaj enega izmed obeh umorov. Zato so bili vsi trije begunci 34letni pek Schellauf, 251etni monter Fritz Godar in 221etni ključavničar Josip Wotsch aretirani. Aretiranci doslej niso ničesar pri-. znali.
»Prijatelj Prirode«. V nedeljo, dne 12. in 13. aprila velikonočni izlet k sv. Duhu. Odhod s koroškim vlakom oib pol 6. uri s koroškega kolodvora do Ruš. Ako bo v nedeljo slabo vreme, se bo vršil izlet v ponedeljek k sv. Križu. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred Delavskega doma, Franko-panova cesta 1.
Otvoritveni izlet I. delavskega kolesarskega društva se ho vršil na tpraznik v ponedeljek, dne 13. aprila. Odvoz izpred društvenega lokala gostilne Vernik na Tržaški cesti št. 1 ob pol 14. uri k s. Oniču v Bistrico pri Limbušu. Pobreška in studenška podružnica se naj priključijo polnoštevilno mariborskim izletnikom. Za obilno udeležbo društvenih članov in prijateljev društva se priporoča vodstvo.
Oficijelna potovalna pisarna PUTNIK
prosi vse one, ki nameravajo 'potovati o Veliki noči, da si nabavijo vozovnico (za inozemstvo za tja in nazaj z veljavnostjo 2 mesecev j čimpreje, da tako v zadnjih dneh nekoliko razbremenijo pisarno. Na Veliko soboto bo poslovalnica odprta od 8.—13. ure in od 14.-—16. ure. Na Velikonočno nedeljo in pondeljek bo ipisarna zaprta. Ekspozitura in menjalnica na glavnem kolodvoru pa bo poslovala tudi med prazniki ipri vseh dnevnih in nočnih vlakih (tel. 26—69).
Novo obrestonosno življenjsko zavarovanje in zavarovanje proti požaru, vlomu, nezgodi itd. lahko sklenete pri strokovnjaku IVO KLARIČ, Maribor, Aleksandrova c. 43, pritličje desno. Objektivni nasveti in proračun zastonj.
Studenci pri Mariboru
Prva seja novoizvoljenega občinskega odbora se ie vršila pretekli torek, dne 7. t. ni. Odborniki so prisegli, nakar se je občinski odbor konstituiral. Nato je s. Brenčič v imenu dvetretjinske večine občinskih odbornikov prečital izjavo, v kateri podpisniki ponovno povdarjajo, da jim o početju in izjavah g. Kaloha ni bilo ničesar znano ter da ga zato tem bolj obsojajo. Za tako ponašanje ni nobenega opravičila. To je mnenje vseh volilcev, katerih volio predstavlja dvetretjinska večina na listi zveze delovnega ljudstva izvoljenih občinskih odbornikov. S. Brenčič je predlagal, da se izjava vnese v sejni zapisnik. — Kaloh je na to odgovoril, da on ni vedel, kaj je podpisal, ko mu je nek žurnalist v vrvežu
predložil v »Slovencu« objavljeno izjavo v podpis in da pri tej svoji izjavi vztraja. To pa seveda ne more menjati stališča dvetretjinske večine, kajti vsak mandatar je < odgovoren za svoja dejanja in mora nositi tudi vse posledice oz. izvajati konsekvence.
Štejte vi svoje! V »Večerniku« je izšlo poročilo o poteku prve seje občinskega odbora, kjer se informator (iz vrst JRZ!) zaletava v večino in pravi, da socialisti po krivici reklamirajo pri volitvah oddane glasove zase, ampak da so tudi drugi za nje glasovali, če ne, da bi svoje glasove tudi lahko šteli. Z vami, gospodje od JNS, se pa res ne bomo prepirali radi glasov. Mi smo jih šteli, vi pa si svojih vsekakor niste upali šteti in raje niti liste niste postavili (oz. postaviti mogli). S tem je diskusija o štetju glasov za nas končana.
LaSko
Delavski »razdirač«. V Laškem so dolga leta klerikalci zavajali delavstvo v svoje klerikalne organizacije, da so jim tam delali delavci brezplačno štafožo. Posledice tega večletnega spanja delavskega razreda niso izostale. Delavstvo je bilo brez moči in brez ugleda. Klerikalni voditelji so se crt> slavnostnih procesijah hladili v senci rudniške gospode, iposebno kadar so slavili Sv. Barbaro. Razumljivo je torej, da je klerikalno gospodo hudo razburilo, ko se je delavstvo naenkrat iz tega mrtvila prebudilo, se začelo organizirati v svobodni, neodvisni strokovni organizaciji in naročiti svoj lastni delavski časopis, našo »Delavsko Politiko«. — Naša predavanja o delavskih zakonih so bila vedno ibolje obiskana. Naenkrat so stali klerikalni generali tu brez armade. Zato je prišel tak klerikalni priganjač celo na naše predavanje in nekaj časa mirno poslušal, -lasti tudi Ibridke levite o zapravljenih delavskih zakonih, ki so jih za 1. april dali lepo v penzijo. Končno pa je temu 'priganjaču le všlo, da se je začel na ves glas dreti, da je že 15 let v Laškem in da njega nihče ne bo spreobrnil. Delavci so se mu na ves glas smejali, ker je s tem najbolj še sam dokazal, kako trdo glavo ima, da v 15 letih bivanja v delavski organizaciji še vedno ni spregledal. Kočno pa je nekdo za njega zakričal, da naj bo tiho in naj delavstvo ne razdvaja. Možakar je nato kar umolknil. Drugi, nek brezposelni /pa mu je zabrusil v obraz, da se tukaj širokousti, a v rudniku ga je pustil na cedilu, ko ga je prosil za intervencijo ob odpustu. Takrat je ta krščanski socialec »rudarju rekel, da si naj le sam pomaga, kakor si zna. Tudi na ta očitek mladega brezposelnega rudarja je osameli opozicijonalec molčal in potem zginil skozi vrata. — No in sedaj so napravili ti klerikalni socialci svoje zborovanje in tam po svoji izobrazbi primerno udrihali po marksistih. To je vse, kar znajo. Delavstvo pa jim je že davno pokazalo hrbet. Sedaj šele so naši ljudje dobili pravo korajžo za nadaljno delo, da ipreganjajio temo.
Rajhenburg
Občinska seja in drugo, V nedeljo, dne 29. marca se je vršila 22. občinska seja občine Rajhenburg v navzočnosti 24 odbornikov. Poročilo g. župana je bilo zelo 'zanimivo. Finančno stanje občine Rajhenburg je katastrofalno. Uprava je prejela na davčnih dokladah Din 123.000, morala bi pa dobiti Din 300.000. Zaostali davki znašajo 515.000 Din. Od teh zaostankov je prejela občina • lansko leto (reci in piši) Din 363.75. Ako vpoštevamo, da delavci in nameščenci ipri TPD. 'plačujejo letno nad Din 80.000 davka, čeravno delamo samo tri dni v tednu, je nerazumljivo, kako morejo razni drugi boljše situirani dolgovati kar po 30 do 40 tisoč Din na davkih. Letošnje leto pa je že narasla vsota neplačanih doklad na Din 574.000. Na raznih taksah in tehtarini je občina dobila 23.900 Din več kakor je bilo predvideno. Občinski lov, ki ima 49 kvadratnih kilometrov površine, je bil izlicitiran za Din 300, ker ni bilo interesentov. Občina ima še obveznosti iz prejšnjih let, tako za šolo Din 550.000. Čuli smo celo, da .šolski sluga, ki je oče petero nedoraslih otrok, že 6 mesecev ni dobil plače. 'O.	ni
Električarju g. Petančiču je večina priznala po obrtnem zakonu enotedensko plačo v bolezni. Dalje se je še razpravljalo o gasilski četi trga Rajhenburg, o kuluku itd. Za nas je zanimivo, da moramo delavci plačati vse davke, dočim jih oni, ki bi jih lahko, nočejo in radi tega trpimo vsi. Seja je razpravljala tudi o razdružitvi občine. Debata je bila zelo burna. O tem smo že tudi mi pisali in povedali svoje mnenje. »Slovenčev« dopisnik pa se v zvezi s tem zopet zaletava v nas marksiste, ker mu menda ležimo najhujše v želodcu. Omenimo še to, da smo čitali v št. 78 »Slovenca« z dne 3. t. m. de-ibelo tiskano vest, da je na 'poslre do vanje JRZ dala vlada Din 15.000 za šolo na Senovem.	,a
23 1EH®W1W	*f *bbasmi}
Trbovlje
Izplačilo zaslužka. Na prošnjo načelstva II. skupine je 1. P. D. v Ljubljani odobrila, da se namesto 15. aprila izplača zaslužek rudarjem 11. aprila. Vseeno bo piraznik vstajenja za rudarje žalosten, ker se je že v mesecu marcu polovico delavnikov praznovalo, za mesec april je pa razglašenih 12 delavnikov
Okrog občinskega proračuna. Ker se je vršila plenarna seja, v kateri je bil predložen občinski proračun za leto 1936-37, v pondeljek, dne 6. aprila, sta se vršila dva
sestanka na katerih se je razpravljalo o bodočem 'proračunu. Prvi se je vršil v Društvenem domu za J. R. Z., drugega so pa sklicali obrtniki v gostilni Volker, dne 31. marca. Govorilo se je na obeh sestankih mnogo, nekaj tudi skozi okno ali velik iz-padek davčnih doklad, ki ga utrpi trboveljska občina zaradi odpisa državnih davkov T. P. D. ne more nihče nadomestiti, tudi ne obrtništvo, ki je vsled rudarske krize težko prizadeto.	).
o _	Žalostna pesem tudi v občin-
ski ipolitiki: potrebe so velike, sredstev je pa malo.
Kako je z razveljavljenjem § 219 o. z. za rudarje? Tukajšnji JRZ veljaki so sklicali preteklo nedeljo, dne 5. aprila shod v svojem Zadružnem domu, na katerega so povabili ministra g. dr. »Kreka. Iz priprav in agitacije za ta shod smo posneli, da je namera lokalnih faktorjev, oslabiti odmev, ki so ga v javnosti zapustila razna delavska zborovanja spričo res neznosnega in obupnega stanja nas rudarjev. Na shod v Zadružnem domu so vabili klerikalci svoje pristaše iz vseh treh revirjev in celo iz Hude jame, pri čemur so krščanski socialci nosili »fano«. Dvorano, v katera gre okrog 800 ljudi, so napolnili večinoma klerikalci. — Besedo je dobil takoj minister g. dr. Krek. Izjavil je da želi, da bi shod potekel mirno, ker da bo ob koncu njegovega govora vsakdo lahko dobil besedo. Poteim je grajal delo prejšnjih režimov in hvalil delo sedanje vlade. Ko je govoril o politični amnestiji, je bilo čuti nekaj medklicev. Potem pa so padala vprašanja, kaj je z naročili premoga. Odgovoril je, da se ni dalo nič narediti, pa četudi ibi bil on stokrat minister. Na vprašanje zakaj so ukinili veljavnost či. 219 obrt. zak. za rudarje, je izjavil, da se je uprava državnih rudnikov pritožila, da tirjajo rudarji mezdo v bolezni za nazaj in da bo to mnogo stalo. Dodal je, da pa ne ve, kako je prišlo do razveljavljenja tega člena tudi za privatne rudnike. Prerekanja je bilo še več. Javljali so se govorniki. Vodstvo shoda pa je takoj po govoru g. dr. Kreka izjavilo, da z ozirom na to, ker bo v dvorani igra, mora zborovanje zaključiti, kdor pa hoče z g. ministrom kaj govoriti, naj se poda v sosednjo sobo, kjer bo minister sprejemal deputacije. Razumljivo je, ako »Slovenec« s potekom ni bil docela zadovoljen. Faki je, da rudarjem ne more pokazati nobenih uspehov. Nasprotno, oni so v času največjega ipraznova-nja delovnikov, ko so njihovi organizmi vsled pomanjkanja hrane oslabljeni in zato še mnogo bolj podvrženi boleznim, izgubili celo pravico na mezdo v prvem tednu bolezni. Pritožba uprave državnih rudnikov, da jo rudarji tirjajo za neizplačano mezdo v prvem tednu bolezni, ne bi smela vplivati na vlado, še manj na 'parlament in senat. Narobe, merodajni faktorji naj bi 'poklicali merodajne gospode pri upravi drž. rudnikov na odgovor, zakaj niso dali rudarjem tega, kajr jim priznava zakon. Zabičilo naj bi se jim, da so socialni zakoni za to, da se izvajajo, kot se mora izvajati vsak drug zakon, ker mi nimamo socialnih zakonov samo za v okvir. To je naš komentar k shodu JRZ. Kdor misli pošteno, nam bo dal prav!
Rudarji.
I. Delavsko kolesarsko društvo priredi otvoritveni izlet na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila t. 1. v Sevnico, Odhod ob 7. uri zjutraj izpred društvenega lokala gostilne Volker. Vabljeni so tudi nečlani! Posestniki koles, ipristopajte k našemu društvu, ker v naših skupnih izletih je obilo zabave in razvedrila v prosti naravi. Družnost!
KranJ
Dopolnilo k dopolnilu. Dne 27. mairca je prinesel »Gorenjec« članek z napisom »dopolnilo«, pod rubriko Naklo, v katerem se dopisnik izraža, da so izvedli nabiralno akcijo za neko delavko, ki je že dalj časa bolna samo člani in članice Jug. strok, zveze in da rdeči baje niso darovali ničesair. Tako bo, pravi dopisnik, delavstvo marksiste že po delih spoznalo. Ne bomo polemizirali z »Gorenjcem«, niti z njegovimi sotrud-niki, ki mu pošiljajo tako lažna, demago-ška poročila, ker bii to samo škodovalo resnosti našega tiska. Tudi se ne bomo opravičevali pred v »Jugobruni« zaposlenim delavstvom, kar dobro ve, koliko je na stvari resnice. Čudimo se le tO', da J. S. Z. v »Jugobruni« nima niti enega toliko poštenega člana, da bi pojasnil »Gorenjcu« objektivni potek te nabiralne aKcije, ki se je izvršila tako-le: Odbor delavskih zaupnikov tovarne »Jugobruna«, je na svoji redili seji, dne 26. februarja t. 1. sprejel predlog, naj se izvede nabiralna akcija za nekatere podpore potrebne delavce. Za izvedbo te akcije so bili določeni nekateri člani odbora in sicer tako, da so bile pri tem zastopane vse tri, v tej tovarni obstoječe strokovne organizacije. Sklep odbora glede te akcije je bil, da se napravijo nabiralne pole, s katerimi naj se poberejo prispevki od nameščencev, od delavcev pa v nabiralnik pri vhodu v tovarno. Ta akcija se je deloma izvršila dne 29. februarja. Vse nabrane 'prispevke se je razdelilo med na seji predlagane delavce. Ker pa je ob tej priliki darovalo samo delavstvo jutranjega in dnevnega šihta, se je nato sklenilo, da se z akcijo nadaljuje v soboto, dne 6. marca, in se ta znesek izroči zgoraj imenovani delavki, to je T. A. iz Na-kla. Na zahtevo delavstva pa k članku iz »Gorenjca« 'priobčujemo to-le: Ni res, da rdeči niso darovali ničesar, pač pa je res, da so po možnosti darovali ravno tako, kakor belo ali plavo orientirano delavstvo. Res je, da je izšla iniciativa za nabiralno akcijo s strani marksistov. Ravno tako se
Jakob Perhavec
Maribor, Gosposka ulica 9 - Telefon 25-80
Izdelava likerjev, desertnih vin in sirupov. Žganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka itd. Na debelo! Na drobno!
je na njihov predlog ponovila nabiralna akcija za imenovano delavko, ki se je izvršila 6. marca. Resnica je, da so plavi pri tej akciji zainteresirali na njim lasten način člane vodstva tovarne in jih prosili, naj jim uajo nabiralne pole. Torej vi, beli »tovariši«, z lažnjivimi vestmi hočete širiti idejo skupnega delovanja, katerega želite samo tam, kjer ste v manjšini! Ali mislite, da boste delavstvo z demagoškimi intrigami odvrnili od marksistov in pridobili zase. Kar lerpo pričakujte časov, ko nas bo delavstvo po delih spoznalo. Živimo v prepričanju, da bo to spoznanje katastrofalno za vas. Čudimo se, da se nas je v tem članku radi nabiralne akcije tako napadlo, saj smo v »Ju-gobruni« že izvedli več takih akcij, pa je t o tem »Gorenjec« vedno molčal kakor grob, mi pa nimamo navade, da bi obesili vsako stvar na veliki izvon. Ali vas je morda bolelo dejstvo, da so se kritičnega položaja delavke, ki je bila zadnji čas vaša članica in je pri lanskih volitvah kandidirala na vaši kandidatni listi, morali spomniti marksisti. Če bi bil »Gorenjec« zapisal, da je ta socialna akcija delo JRZ, bi nam ne bilo treba odgovarjati na račun krščanskih so-cialcev, javnost bi bila pa tudi dobro informirana, brez našega pojasnila, koliko je na stvari resnice. H koncu obveščamo javnost, da marksisti v »Jugobruni« nimamo nobenega zaupnika, ki bi imel s svojo ženo Din 2000.—- mesečnih dohodkov, in da radi tega zavidanja vrednega zaslužka me obdrži žene doma. Izjavljamo, da je dopisnik tudi to izvil iz trte. Od »Gorenjca« pa želimo, da navede mesečne dohodke .svojih ožjih somišljenikov. —■. Zaupniki SDSZJ v tov. »Jugobruna«.
• *
Odgovor zaupnikov iz »Jugobrune« »Gorenjcu« oziroma krščanskim socialcem, naj bo obenem tudi merilo objektivnosti člankov proti marksizmu v zadnjih številkah »Delavske Pravice«.
Brivec g. Vajt bo s 1. majem preselil svoj brivski salon na Mestni trg v Pavšlar-jevo hišo.	*
VAŽNO!
Ravno za Vas smo se založili z ogrojji-no izbiro damskih in moških plaščev kot Trench-Coutov ter vseh vrst oblek, po neverjetno nizkih cenah! — Oglejte si zalogo in prepričajte se!
»TIVAR«, prodajalna Kranj.
Jesenice
Zvočni kino »Radio«, predvaja v soboto, nedeljo in pondeijek ob pol 9. uri zvečer (na oba praznika tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Devica Orleanska« z Angelo Za-loker v glavni vlogi. Med dodatki tudi športni film »Umetnost v ravnotežju«. Opozarjamo, da se iprično predstave odslej za poletni čas vedno ob pol 9. uri zvečer. — Sledijo »Artisti« z Harry Pielom.
Žirovnica
Preklic. Avsenek Franc iz Žirovnice sem dne 9. marca govoril v gostilni Svetina v Žirovnici neresnične stvari o g. Tilki Lebar, Žirovnica 22. Vse kar sem o njej govoril je neresnično ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopanja. — Avsenek Franc.
šoitanl
Tistim, ki jim je »Delavska Politika« na peti. Dne 4. t. m. smo opazili, da je nek klečeplazec pobral več izvodov »Delavske Politike«, ki še ni bila dostavljena naroč-
nikom in jih odvrgel. Korajžni storilec je bržčas mislil, da ga ni nihče opazoval. Prizadeti naročniki »Delavske Politike« že nekaj časa opazujemo gonjo, ki jo je započel ta gospod proti našemu listu, zato mu obljubimo, da bomo poskrbeli in pravilno osvetlili njegov.o početje, čim bo mera našega potrpljenja polna. Dobil bo pa tudi primeren poduk za svoje prej omenjeno dejanje. »Delavska Politika« je last naročnikov in bo zahajala med nas še tudi takrat, ko prizadeti gospod ne bo mogel več prikrivati svojih grdobij na račun poštenih delavcev in naročnikov »Delavske Politike«.
Vse naročnike našega lista opozarjamo, da jih bo te dni obiskal nov inkasanat, ki se se bo izkazal s pooblastilom uprave. Prosimo vse zamudnike kakor tudi ostale naročnike, da odslej redno plačujejo naročnino pri novemu poverjeniku.
črna pri Prevaljah
Posnemajte! Za tiskovni sklad sta nabrala s. Sekavičnik in Horle iz Črne Din 52. Vsem darovalcem izkrena hvala.
Delavski pravni svetovalec.
Slovenska Bistrica
Batine namesto milodarov. Na zadnji sejmski dan je prišel beračit v gostilno Sor-čnik nek sedemdesetletni berač. Ker je pri nas že navada, da je na sejmski dan vse bolj vinsko razpoloženo, si je tudi .starček poželel poleg koščka krušne skorje tudi kozarček vinca. To je opazil .mesarski mojster Iv. Jagodič. Takoj je zahrulil nad beračem, mu iztrgal iz roke palico in ga psovajoč pričel tolči, da je bil naenkrat ves krvav po obrazu. Žandarmerija si je zadevo baje .zabeležila	-	....	N
Prizadeti g. J. je dotičnik, ki je pred časom odpovedal »Delavsko .Politiko«, ki je prihajala v gostilno Sončnik. Komentarja k temu menda ni treba, samo delavstvu priporočamo, da si zadevo zapomni.
Žrtev alkohola. Sedaj je čas kopanja iv vinogradih. Plača kopača na dan znaša Din
3.— do Din 7.—. Razen tega dobi vino, ki se ga posebno za zaključek (likal) lahko vsak napije kolikor hoče. Tako se je zgodilo pred dnevi pri Sv. Marjeti v Frešer-
VABILO
k IV. rednemu občnemu zboru »Gospodarskega društva v Mariboru«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Pobrežju pri Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. aprila 1936 z začetkom ob 10. uri predpoldne v dvorani gostilne »Mesto Ptuj« (Lešnik-Sei-fried) na Pobrežju, Tržaška cesta št. 7 (vogal Tržaške ceste) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika 10. rednega občnega zbora. 2. Poročila: a) Računsko in poslovno poročilo za poslovno leto 1935; b) poročilo nadzorstva. 3. a) Sklepanje o eventuelni likvidaciji zadruge in volitev likvidatorjev; Ib) v slučaju, da se ne sklene likvidacija zadruge:	nadomestne volitve
članov načelstva in volitev nadzorstva.
4. Izprememba pravil v §§ 2, 5, 6, 10, 23, 35 in 36 ter izločitev §§ 24—32. 5. Sklepanje o pritožbah in predlogih. 6. Razno. — V smislu § 21. III. odst. zadr. pravil je občni /bor sklepčen, če je navzoča dvetretjinska večina zadružnikov, sicer se vrši čez pol ure na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno neglede na število navzočih članov.
Pobrežje-Maribor, 6. aprila 1936.
Za načelstvo: Pavalcc Franc, 1. r., načelnik.
Sredenšek Anton, 1. r., član načelstva.
Vabilo na VIII. redni občni zbor Ljudske samopomoči v Mariboru
reg. pom, blagajne, ki bo v nedeljo, dne 26. aprila 1936 ob 10. uri predpoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru, potom izvoljenih delegatov z sled. dnev. redom:
1. Otvoritev in poročilo načelnika.
2. Čitanje zapisnika VII. občnega zbora.
3. Poročilo tajnika.
4. Poročilo blagajnika.
5. Pcrcčilo revizorjev.
6. Absolutorij odboru.
7. Poročilo zavarovalno-tehničnega strokovnjaka v smislu § 7, točka 10.
8. Dopolnitev pravil.
9. Predlog:' v smislu § 6, točka 16,
10. Raznoterosti.	......	. •	<	. * •
Predlogi v smislu § 6, točka 16, se morajo predložiti odboru osem dni pred občnim zborom.
Ako občni zbor ob določeni uri ni	sklepčen,	se	vrši	v	smislu	pravil	§	6,	točka	12,
pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je	sklepčen	ob	vsakem	številu navzočih delegatov
BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO
ŠTAJERSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA r. z. z o. z. v MARIBORU
vabi na svoj VII. .redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. aprila 1936 ob 17. uri v lastnem prostoru na Slomškovem trg.u 6 s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev letnega zaključka za 1. 1935.
5. Volitev novega načelstvi.
6. Volitev novega nadzorstva.
7. Razno.
V Mariboru, dne 6. aprila 1936.
Načelstvo.
lie robite Konfekcije
ker dobite obleke vseh vrst po Vaši meri in želji, razmeroma še ceneje, pri znanem krojaču
Karner Hinko
Maribor, Rotovški trg 4.
jevemu vinogradu. Kopači so se napili, pijani so se pričeli prepirati, potem pa so nekateri z nožem navalili na Firanca Trtnika in mu prizadjali veliko rano na hrbtu. Napa-denec je obležal nezavesten v mlaki krvi. Delovno ljudstvo, ali še nisi opazilo odkod prihaja zlo? Ali ne čutiš potrebe po organizaciji? Potom organizacije bi lahko zahtevalo za svoje delo boljšo .plačo, ,oa brez pijače in bi lahko živelo človeka dostojno življenje. Premislite, preden greste na delo in zglasite se pri organizaciji!
Lesni trgovci (odsek Združenja v Slov. Bistrici), so v nedeljo zborovali. Debata je bila burna, padali so protesti proti šušmar-stvu in podobno. Sicer pa je bilo prav veselo. Kaj pa lesni delavci, ali imajo za kruh ali ne, pa nihče ne vpraša. Tudi za lesne delavce bi bilo .potrebno, da zborujejo in se zavzamejo za izboljšanje svojega položaja, ker sami od sebe se lesni trgovci ne bodo spomnili na vas! Ali ste že kaj mislili na to?	Eden, ki je organiziran.
Da se prav razumemo. V št. 28. »Delavske Politike« je izšla notica o »Gradbeni zadrugi«, v kateri stoji med drugim tudi to, da je bivša mestna uprava postavila večje število hiš. To ne odgovarja resnici, kakor tudi bi bilo zaželjeno. Res je, da so tedaj tudi zasebniki postavili večje število stanovanjskih hiš s pomočjo jamstva mestne uprave.
Ptuj
Iz seje mestnega sveta, ki se je vršila pretekli petek zvečer. ,Po poročilu predsednika je mestni svet obravnaval pogodbo med mestno občino in minoritskim konven-tom, ki bo zdaj prevzel Dijaški dom. Vzrok je nepovoljno finančno stanje in je pričakovati, da se bo zdaj izboljšalo. Nekemu g. mestnemu svetniku se je zdela najemnina preugodna in najemna doba 15 let predolga vendar je bila pogodba sprejeta proti 2 glasom. Potem so obravnavali neke prošnje za pavšaliranje uvoznine in drugo. Malo več debate, ki .pa je nazadnje izpadla neodločno, je bilo o »krajevni .potrebi« za novo gostilno, za katero se poteguje g. D. Zadeva gre nazaj v odsek. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta dva člana. Potrjeni so bili sklepi ubožnega odseka. Za praznike bodo reveži obdarovani, kakor po navadi. Nikogar pa ni bilo, da bi bil vprašal, kako živijo brezposelni, ki stanujejo v mestu, a ne dobe dela, ker niso pristojni v Ptuj.
Gradbena delavnost bo piri nas — kakor slišimo — letos oživela. Na .vidiku sta dve zgradbi in se bo z delom kmalu .pričelo. Tokrat upamo, da bodo graditelji predvsem zaposlili mestne brezposelne delavce, ki so že dolgo obsojeni v potrpežljivo čakanje.
10
M
Ul ® >2
*2
zi
>c
— o
£
■Z
(0
Z
></> .*_• n «J O
gg o-
ta u ra
.5 N
«) ta M N
c n
« v- J* O oj ZZ XJ c
S
o C3
S? a.
n > w
N
O ti _
S
Nad 80 raznih vrst
že od Din
98"-
naprej
OBLEKE
Br. 23-26	45301-2204
Lahki platneni čeveljčki z gumastim podplatom. Od št. 27—29 Din 15.—, št. 30—34 Din 19.—, št. 35—41 Din 25—.
5
I
45421-1105
Otroški platneni čeveljček na sponko, z nizko peto.
296144829
Otroške sandale iz najboljšega mate-rijala z usnjatim podplatom.
322244801
Otroški športni čeveljček iz močnega usnja z neraztrgljivim gumastim podplatom,
2851-63805
Čeveljčki za deco iz najboljšega laka.
4911-03
Čevelj za deklice iz boksa.
m
4844-24
Lakasti čeveljček okrašen s kačjo kožo.
2695-16
Za pomladanske sprehode naši udobni in moderni troter čevlji.
29
ZAVEUKOJOC DRUZINi
45308-2203
Lahki platneni čeveljčki z gumastim podplatom. Št. 43—46.
59
296744800
Nenadomestljiva sandala za tople dneve, z usnjatim .podplatom in gumasto peto.
Prinašamo majhen del izbire naših pomladanskih
čevljev, s katerimi smo založili naše prodajalne. V
stanu smo obuti za Din 100.— pet družinskih članov:
1437-272:
Čevelj za izprehod iz platna in laka
očeta, mater, brata, sestro in bratca.
79
l'HT-6802J
Močan in praktičen čevelj iz boksa z elastičnim gumastim podplatom
129
1627-647 Jfl
Zelo eleganten čevelj z bogatim okrasom iz najboljšega boksa.
	
23425-2205 Lahek in praktičen platnen čevelj.
1845-6553
Lepo okrašen čevelj iz žameta, kombiniran z lakom.
163744742
Najnovejši model za gospode, izdelan iz najboljšega boksa s perforiranim okrasom in širokim robom
79
097546510
K pomladanski obleki — te sandale iz
162546512
Trpežen čevelj z lepim okraskom iz najboljšega boksa.
boksa.
07 67-83801
Močan čevelj iz mastne kože z moč nim gumastim podplatom, za katerega jamčimo 6 mesecev
0375-36519
Sandale — z niško peto, zadnja mod
805-66121
Moderen čevelj iz najboljšega laka.
na novost.
A
3967-0«»
Čevelj iz boksa z gumastim podplatom uporaben za vsako priliko
1305-66717
5305-64272
Idealen čevelj iz najboljše antilope.
Zelo moderni čevelj s polvisoko peto, iz najboljše antilope.
kon*orcil izdaj« in arejujc Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: LJuflika tiskarna, d d. » Maribor«, »redstaTltel) Josip OSIak r Maritora.