SLOVENSKE novice Neodvisen slovenski tednih Najbolj razšir- jen v severozapadu Z, p, Uspešen za ogJašc vanje- SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising: medium. UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH D RZAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik II. CALUMET, MICHIGAN, 22. MARCH 1918. Štev 51. TROGRAD BO SKO RO V POSESTI NEMCEV. proti Moskvi. Bolseyiki bodo morali zopet glavno „esto premestiti kam drugam. Prebivalstvo mirno pričakuje usode. D STRANI ENTENTNIH ZAVEZNIKOV TOLIKANJ PREROKOVANI OFENZIVI NEMCEV NA VZHODU ŠE NI NI-KAKEGA ZNAMENJA. j translation filed with the postmaster at Calumet, Michigan, on March. 22 ^required by the act of Oct. 6, 1917. Anglija in Zdr. Države so zaplenile holandske parnike. True transi:» tion filed with the post master at Calumet, Michigan, on March 22 1918, as required by the act Of Oct-6, 1917 Arashi))gtou, 2( U. marea. iver il# nioii, 20. inarca. — Zav-» retrograda, glavnega mesta e od strani Nemcev je le »par dni, morda samo r, kakor poročajo brzojavke grada.Opažati ni nikakor, organiziranega poskusa i mesto. Po zadnj ih poroči ■ In Nemci v bližini postaje Dno 1150 milj proč od Petrogra- : raznih poročil iz Rusije je iti.da Nemci nameravajo ob* ;i Moskvo, ki Meži v sredini itje. V tem slučaju bi se vlada testila v Nišui Novgorod, ki milj severovzhodno od ;vb. tonilo iz Moskve dalje javlja, «make vojne iadije ušle iz v Sevastopol, ko so Nemci ^pristanišče. Nemci so za-samo 15 parnikov . leJätvo, da je Nemčija vnaprej oznanjevala veliko ofenzivo bodili fronti, jq pri ententnili •»«h vzbudilo sumnjo, da "ti sploh niso kaj takega na-"Nt, (Mimogrede omenimo-i!ätl Nemci, ampak ententni ^‘“'ki sami že skoro dva mese-"toli o nameravani veliki '"ki ofenzivi na francosko bel* ^ fronti). Drugo mnenje pa 'jo kil nemški namen edino* 4 vzbudi jo suinujo, in ko WlllDja ne bo uresničila, hodu "'ki postali manj čuječi in " ,J1ipa Nemci v ugodnem lkti udarili. Do sedaj še n' ^obeiiega posebnega znamen-4 «e bila nemška ofenziva ki je pod neposrednim poveljstvom nemškega kroaprinca. Da hi ustavil francosko napredovanje je hitro poslal močne rezerve ki 80 pa dospele prepozno. Zavezniki imajo v rokah incija-tivo. Washington, 20. marca, — Ključ do odločilnih bitk 1. 1918 na zahodni fronti je v rokah vrhovnega zavezniškega vojnega s ve ta v Versailles. Kedaj in kje naj bi se zavezniška ofenziva pričela odvisi popolnoma od tega zbora. Glavno orožje, na kferega se zanašajo, da jim bo dalo veliko prednost, je koncentracija nešte-vilnih rezervnih čet,ktere so zbrali na francosko belgijski fronti tekom zime in to na krajih, ki se jim zdijo najbolj pripravni za o-fenzivo. Ameriški vojni opazovalci so do cela prepričam, da so Nemci opustili namen prodiaati spomlad proti Parizu ali proti pristaniščem ob angleškem kanalu. Pričetek e-fenzive zatorej zavisi popoldoma od zaveznikov.Načrti za ta napad se izdelujejo od vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Versailles. Vkljub temu so zavezniki Nevidni. ^ške obrambe uničene- 1 francoski fronti, 20. marca. . “aPadu na nemško linijo v f’alaieeurt, blizu Verduna |»»cori iznašli, da so bili . ' 1 zakopi in njih branitelji ^ ‘lod bomb.Ko so se Francozi 1 v svoje zakope z precej š-Svilom zajetih možnarjev m j So Nemci odprli silovit 8t,jski usmrtil ogenj, ki je ^‘“škili v jetnikov. ektt dvanajstih ur so Franarli skozi močno utrjene . ^ obrambne črte v gozdovih . 'n Maiancourt, v gleboci tl četrt ‘"'he. milje.Uničili so vse o ,, "tere so Nemci z Veliko ®ezidali v teku treh let. "Hjhnimi izgubami na svo-. 11 so s« vrnili z nekterimi i, 1111 "jetniki zopet nazaj v ✓ i k tojanke. Na tej fronti 6lJii 'J° sedaj gelieral Dallwitz, Ogromni Breme. Vprašanje obstanka dan danes je stvar ki zanima vsako družino. Breme katero mera mo nositi zahteva izvanredno moč in zdravje da s mo kos denašnjim okolščinam. ravno zato je Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino velieega pomena. Za-basanost, slaba prebava zapahnen-je. glavobol, migrena, nervoznostj izguba moči, splošna oslabelost in in vse nadalje neprijetnosti ki izhajajo il želodea se preprečijo in odstranijo z Trinerjevim Zdravilnim Grenkim Vinom. Ono namreč snaži želodec, povspešuje prebavo, obudi tek in utrdi celo telo. Cena 1.10 po vaili lekarnah. Trillerjev Liniment kateremu ni nadomestila je najbolji lek pri rev niatizniu, nevralgiji, putiki, bolečih udih, spahnenju, oteklinam itd. bi moral biti vedno pri rokeli. Cena 35 in 65c po lekarnah po poš ti 45 in 75c. V lekarnah Cena $1.10 Jos. Triner Co. izdelovalec,1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago. Til. Holandska pod pritiskom Nemčije ni itotela jirostovo! j no izročiti svojih trgovskih parnikov v porab bo zaveznikom, so Zdr. Države nocoj zaplenile vse nizozemske parni ke, ki se nahajajo v ameriških vodah. Isto je storila Angleška. Na ta način je Amerika pridobi là okoli (500,000 tonov, Anglija pa okoli 400,00 ali z drugimi besedami, zavezniki imajo okroglo za eu milijon več prevoznih sredstev. Večina teh parnikov se bo rabila za prevoz življenskih potrebščin med Zdr. Državami in Evropo. redsednik Wilson je storil ta korak še le potem, ko je dobil od holandske vlade odgovor, ki naravnost odklanja ponudbo stavljeno od anglo — ameriške vlade za pri jateljsko sporazumljenje. Ameriška vlada je čakala več-kot 48 ur dalj Kot je bil dan ultimatum Holandski, da odgovori odločno na zavezniške zahteve. Akoravno je bil namen zaveznikov na vsak način se polastiti holandskih parnikov, bi bili to rajše storili potom pogodbe,kot pa s silo,če tudi jim je bila sita upravičena po vseh mednarodnih zakon ih. Predaed nik Wilson je ta korak opravičil v poslanici,v kteri razloži vso zgo. dovitio pogajaiij z nizozemsko vlado glede porabe njenih parnikov. In no je sprevidel, da holandska vlada hoče zadevo le zavlačevati, se je poslužil sredstva, ki mu je zakonito zaiamčeno v mednarod-• *• nem pravu. Odkrito priznava simpatije do nizozemske vlade, ki je zavrgla zavezniško ponudbo le radi tega, ker se nahaja med dvema ognjema, od kterili je pritisk železne nemške roke najhuji, kajti ako bi holandska vlada^ sprejela zavezniško ponudbo, bi Nemčija nemudoma jo smatrala za sovraž nico ter z oboroženo močjo udrla v njeno ozemlje, kar bi pomenilo za njo isto usodo, kot je dosegla Belgijo. Zavezniki bodo po možuosti čuvali interese Holandije in ji dali na razpolago dovolj prevoznih sredstev za njeno trgevino z kolonija mi in pa za dovoz potrebnih živi-jenskih sredstev. Po zatrdilu predsednika Zdr. Države tega koraka niso storile v sovražnem, ampak prijateljskem namenu. Vojni tajnik Baker je prejel krst ognja. True translation filed withthe postmaster at Calumet Michigan on March,22 1918,as required by the act. of Oct, 6 1917 Z ameriškim i cotaifti na Fran-coskem, 19. marca. — Vojni tajnik Baker, ki se že več ko teden dni nahaja na Francoskem, je prejel danes jutro “krst ognja” V svoji radovednosti je hotel videti in obiskati uajprednje zakope in ko je tej radovednosti zadostil in se je v svojem avtomobilu vračal v ozadje, se je kar naenkrat razpočila nemška granata 50 jardov pred njegovim vozom. Granata je padla v graben poleg pota iu se razpočila. Tajnik je hotel izstopiti in videti ako je bilo morda kaj vojakov v jarku toda šofer je spoznal veliko nevarnost in je kolikor mogoče hitro jo odkuril. Na tem obisku se je tajnik pogovarjal z vojaki v službi, vsi so bili docela zadovoljni. Na povratku je videl tudi pokopališče, kjer so pokopani do3edaj padli ameriški vojaki. Bral je njih imena na priprostih spominkih in ravno tedaj so prinesli vojaki enega svojih usmrčenih tovarišev za pokop. Z odkrito glavo je tajnik Baker pri-sostoval priprostomu obredu pokopa ameriškega vojaka, Ki je izkrvavel v tujini v boju za prostost narodov. Tajnik je obiskal tudi bolnišnice in imel navdušen govor na takozvano “rainbow” di vizuo. MIROVNA POGODBA MED BUSIJO IN NEMČIJO ODOBRENA. S tem je vojna na ruski fronti končana. Nemci ne zaupajo Rusom - zato napredujejo. POGAJANJA MED RUSIJO UKRAJINO. IN Governer Floride zahteva, da se W. J. Bryan za čas vojr ne spravi na varno. True translation filed withthe post master at Calumet Michigan on March 15 1918 as required by, the act of Oct 6 19 J 7 Jacksonville, Florida, 15. marca. — Governer države iriorida Sidney J . Oatts, ki je ob enem tudi bàptistovski pastor, je v nekem govoru, ki ga je imel pred 8,000 vojaki v Camp Johnson zahteval, da se bivšega državnega tajnika W. J. Bryana vsaj 6as vojne stori neškodljivega s tem, da se ga spravi Kam na varno. Med drugim je dejal: Vsaka mati, ki vsled vojne žaluje za svojim sinom vsaka žena, ki žaluje za možem, vsako dekle ki žaluje za svojim 1 jnbimcem, lahko položi svojo izgubo pred noge William JeningS Bryana, Carnegieja ni drugih pacifistov, ki so deželo ap eljali v napačne inmamlji ve Congresnik James priporoča smrt na vislicah za ogleduhe. True translation filed with the past master at Calumet, Michigan, on March 22, 1918, as required by the act of Oct 61917- Washington. 20. marca. — Kongresnik W. Frank James iz Hancocka je predložil v poslanski zbornici zakonski načrt ki zahteva smrt na vislicah za V8acega ogleduha ali špijona, ki se mu je dokazala krivda. Načrt se glasi, “vsaka oseba, ki prebiva v Zdr. Državah ali v kte-rem koli kraju, kije pod njihovo vlado m ki opravlja službo ogleduha za to aii ono vlado, ki je v vojnem stanju z Zdr. Državami pa z ktero državo, ki je v zvezi z to vlado in ki skuša dobiti informacije z namenom, da--jih sporoči sovražniku,naj bo. ako se mu dejanje dokaže, kaznovan s smrtno kaznijo na vislicah. Dnevni čas premenjen. True translation filed with the postmaster atCalumet Michigan on March 221918 as required by the act of oct 6, 1917 Petrograd — Vseruski sovjet, ki obstoji iz zastopnikov delavcev, vojakov,in kmetov in k» se je sestal zadnji teden v Moskvi,je odo-bril mirovno pogobo med Nemčijo in Rusijo, kakor je bila sklenjena na mirovnih pogajanjih v Bregt-Litovoku. Bilo je 30 glasov proti in 453 glasov za mir. Poslanica predsednika Wilsona je izzvala ogromno priznanje ir» sprejeta je bila tudi resolucija za zahvalo simpatij, ki je bila takoj odposlana predsedniku. Nemčija je stem korakom mnogo pridobila ker lahko zaustavi nameravan v-pad Japonske v Sibirijo. Bolševiška vlada je z odobrovit-vijo mirovne pogodbe dosegla vspeli za kterega se je trudila že od meseca decembra. > Zgodovina bolševiškili pogajanj z Nemčijo je ob kratkem sledeča; Mirovna pogajanja so se pričela v decembru v Brest Litovsku. Prva pogajanja so bila brezuspešna, ker je bolševiški zunanji minister Trotzki odklonil vse nemške pred-loge. Zaraditega so Nemci zopet začeli z prodiranjem v notranjo Rusijo, zlasti proti glavnemu mestu Petrograd, 48. februarija so nemške čete prekoračile reko Dino, ki je kljoč do glavnega mesta. Ker se jim ni nihče zoperslavljal, so Nemci kmalu našli pot proti Petrogradu in to je prisililo bol-ševišao vlado, da vzprejme nepo-gojno vse nemške mirovne pre.ilc« g«- 'zdeje o miru. Washington, D., C., — Ameri-čani bodo imeli eno uro več dnevne svetlobe za delo ui igranje vsak dan med toplejšo polovico leta. Po določbah predloge za ohranitev dnevne svetlobe ki jo je Kongres sprejel danes se vse ute v v Zd ru šen ih Državah pomaknejo-napi'dj za eno uro ob dveh jutra j v nedeljo, dne 31 in arca. Novi čas ostane v veljavi do 2 ure. zjutraj v nedeljo 27. oktobra ko se ure pomaknejo nazaj za eno uro.,111 tako ‘obnovi - sedanji ali ostronomski čas. Veleč izpremembe bodo Ameri čani vstajali lir hodili na svoje de lo eno uro raneje, nego je bila njih navada. Končevali bodo svoje delo eno uro raneje in imeli dodatno uro dnevne svetlobe za razvedrilo. Izprememba časa se izvrši vsako loto po določbah kongresnega J zakona. Nekoliko o “Slov. Nar. Drž. klubu”. V nedeljo, 10. t. m. imel je “Slovenski Narodni državljanski klub” svoje glavno zborovanje, pri katerem smo razmotrivali tudi o sedan |ili važnih političnih vprašan-jih. Dosi udeležba ni bila ravno velik», kar moramo pripisovati največ temu, da nimamo sedaj nobenih važnih volitev razun mestnih in občinskih, katere so pa bolj lokalnega pomena, je bilo pa med temi opaziti tem večje zanimanje. Vsi navzoči so izrazili popolno lojalnost napram Združenim državam v sedanji vojni,. ter se zavezali, da bodejo priporočali vsa-Kernu članu, oziroma prijatelju, da si nabavi pri prihodnjem razpisu “posojila svobode” (Liberty bond)vsaj eh bond Zi $50. Seveda •«lje dolžnost onih, kateri lahko ne-' 'koliko več pogrešajo, da kupijo bond večje denominacije. Nadalje smo se pogovorili bolj obširno o onih, ki še niso državlja ni, pa imajo že več let prvi papir. Tem v pouk sledeče: Prvi papirji postanejo po preteku sedmih let ne de ta doba kmalu potekla, lahko vseeno ulože prošn.e za drugi državljanski papir, dasi ga seveda sedaj ne dobe , ter si s tem ohranijo prvi papir, da jim ne zapade. S tem tudi pokažejo, da hočejo biti državljani iu pa lojalni naši vladi. Po vojni pa laliko po3tanej i takoj državljani,ter jim ne bo potreba še enkrat uložiti prošnje za to. Če pa pustite, da doba sedmih let jioteče morate zopet vzeti prvi papir in čakate dve leti predno morete dobite drugega. Zatoraj opozarjamo one. Katerih se to tiče, da se ravna jo po tem nasvetu. Kdor bi rad zvedel še več podrobnosti, naj se og lasi k enemu spodaj označenih uradnikov ali zastopnikov. Klub je že mnogim rojakom pripomogel do državljanstva iu njega uradniki so vedno pripravljeni pomagati vsakemu v tem oziru. Zatoraj je vsakega dolžnosti postati član kluba ter s tempoka--zati, da mu ni napredek našega naroda le deveta briga. Nekateri so napačnega mnenja, da je klub vstanovljen le za republikance. Temu m tako; oni, ki so demokratičnih nazorov so ravno tako dobro došli kot republikanci. Zatoraj tipam, da bode pri prihodnji seji dvorana polna. Pristopnina v klub znaša samo 25c. Sledeči so bili izvoljeni, uradnikom in zastopnikom: Predsednik : Mihael Klobučar Podpredsednik: John D. Puhek Tajnik: Jos. J. Wershay Blagajnik: Jos. Ćešarek Odborniki : John Gosenca, Frank Pavlič in John Lamut. Zastopniki: Laurium: John Šuštaršič in Peter Pašič. Raymboltown: John 4). Puhek in Frank Vesel. Swed etown; Math Likovič st. Tamarack-.John Lair.nt in Frank Pavlič Yellow Jacket: John Sterk in Jos. Weis. Bine Jacket: John Brozovi# i* Geo Panjan. . Kdor toraj nima časa priti oseb-.., no v me3to do jredsednika ali taj. nika, se naj obrne do enega zgoraj omenjenih rojakov, kateri mu bodejo drage volje dali pojasnila. S pozdravom J. Češarek veljavni. Zatoraj oni, katerim bo- Naročite se na Slovenske Novice. The Levin Jewelry Co. Uljudno vabi slovens!»» ,občin3tv» v okolici, da pridejo na ogled naše prodaje zlatnine. Ravno sedaj; nudimo poseben kup v prstanih H in 18k čistega|zlata’po posebno nizkih cenah. Naš 25 letni obstanek je Vam zanesljiva garancija LEVIN JEWELRY CO. 25 let poštene in pravične trgovine. Stti.“Street. Pole« Glass Block: loto. “SLOVENSKE NOVICE”* List za Slovence v severozapadu Zjedinienih Držav. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Calumetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: Sla celo leto .................. ® 2,00 ta pol leta............ ...... * *' C° Zi KVJtOPO IN DRUGO INOZEMSTVO . g s.oc: ali 15 Ki , , , « 1.50 ali 8 Kr Popamezni iztlei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI ee ne vračalo. DOPISI brez potlpiea se ne sprejmejo, f slučaju preselitve iz jednega v drugi kra] naj se nam blagovoli naznaniti staro bivalis Dopisi, denar in naroćilalnaj se dopošiljajo pod naslovom : SlovenianFub,ishinS Co-211'7th Street. Calumet, Mich. “SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet. Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 211 1th St alumet, Mich. The only Slovenic paper in the Northwestern .part of the U. S. of America. SUB9CRH "'ON $2.00 per year. The best Advertising medium for Michigan innesota and other Western States. Advertising rates sent on application. , Entered at the Post Office at Calumet, Mich e second class matter. Telefon 6.J. aaanat —a» mmmm mum CALUMET IN OKULICA. Rayuibaultown, na j večja slovenska vas na Oalumetn še vedno raste. V kratkem se je pomnožila za štiri nove, mlade in krepke člane tii so bili v nedeljo sprejeti kot katoličani v to občino, in ti so: Jožef, sin Johna in Anj Kolbezeh, Frančiška liči Franka in Mari je Luk šič, Margareta Josipina, hči Matt.M.in Marije Sedlar in Alojzij, Bin Jožefa in Ane Zupančič. <5 a 3 ti tamo naselbini in srečnim Btarišem na prirastku! — Pogreb pokojnega J os. Vidmarja vršil se je v pondeljek jutro iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Obilna udeležba je dokazala, kako je bil mladenič priljubljen med narodom, kajti to je bil eden naj -večjih pogrebov, kar jih je bilo v zadnjem času if slovenski obeini-Poleg sorodnikov udeležila se- je sprevoda dolga vrsta znali cev in prijateljev ranjkega. Poleg drtiš. tta sv- Jožefa št. 1- S.Ii.Z. poslali so delegacije tudi društvi Eagle in Moose. Pevsko društvo “Slovenec” je zapelo pokojniku v slovo dve žalostinki “Blagor mu, ki se spočije” na domu in “Človek, glej dognanje svoje” v cerkvi. Miss Mary Perko pa mu je zapela v slovo pretresljivo angleško na-grobnico “Face to face”. V tihi žalosti smo zagrebli mladeniča, ki je bil edina opora svoji vdoveli materi, kateri tudi mi izražamo svoje najglobokeje sožalje! — V družini Johna in Karoline Ciinermančič na Tamaracku se je oglasila smrt. V sredo jun je pobrala sedem mesecev staro hčerko Klaro po kratki notranji bolezni. Dete je bilo pokopano v četrtek popoldne. Kaše sožalje! — Mr. Martin Murn, ki je prišel na pogreb svojega stričnika Jos. Vidmarja, iz farme v doleti-jem Michiganu, seje v sredo vrnil na svoj dom. — Veliki teden je pred nami. Vsak veren Slovenec pozna veliki pomen teh dni pred Veliko nočjo in ni dvoma, da bodo , calnmelski Slovenci, kakor vsako leto dosedaj tudi letos pokazali svo| globoki verski čut z mnogoštevilno udeležbo pri skrivnostnih cerkvenih obredih tega tedna. Obredi se bodo vršili kot sledi: Ma veliki če- n "tek be pet» sv., mi asa ob 9. uri Prenos Najsvetejšega iz velikeg* ,m stranski oltar. Četrtek večer ob pol osmi uri bo sv. križev jiot. Na Veliki petek, spominski dan smrt' Našega Odrešenika se prično ceik-veni obredi ob pol deveti uri z odkritjem sv. križa, Uteri bo potem cel dan izpostavljen v javno eeš-čenje. Ob S.papoldne bo ura Ved-nega češ če n j a pri božjetp grobu. Zvečer ob pol osmih zadnja postna pridiga in sv. Kožni veneč. Na veliko soboto se prično obredi oo pol osmih z blagoslovi ) en jem ognja, velikonočne sveče, velikonočne in krstne vode in sv. maša. Popoldne bo g. župnik blagoslavljal velikonočno jagnje po raznih naselbinah.Zvečer ob pol osmih bo slovesno vstajenje z procesijo s sb Kešnjim Telesom po cerkvi. Obhoda se bodo udeležili mali otroci. Na velikonočno nedeljo bodo sv. maše ob navadnem času. Pri odeli sv. mašah bo pa navadi drugih let tudi “ofer” ali darovanje. Na vas katoliški Slovenci je, da se udeležite mnogoštevilnih milosti tega globoko — pomenljivega Velikega tedna. Akoravno so nektere slovenske žene in dekleta že dalj časa pletle in šivale za lokalni Rdeči križ, vendar niso imele nobene organizacije. Da bi se toprekorist-no in človekoljubno delo splošno razširilo med našim ženskim spo-lem, ob enem pa tudi sistematici no uredilo, so se zbrale v torek po poldne v cerkveni dvorani žene in osnovale Slovenski oddelek lokalnega odseka Rdečega križa. Za predsednico so si izvolile Mrs. Agnes Wertin iz Pine ceste, za blogajuicarbo pa Mrs. John YTertili iz osme ceste. Ta oddelek fco deloval neodvisno ođ lokalnega odseka. Za nakup preje, platna in drugih potrebščin, ki jih potrebujejo pri svojem delu, bodo pobirale prostovoljne doneske med rojaki in tujerodci. Zato se odbor obrača do slovenskega naroda z uljudno prošn jo, da bi ga po možnosti podpiral.z gmotnimi darovi pri tem človekoljubnem delu. Apeliralo tudi na vsa slovenska, možka in ženska podporna društva da'bi pri prvi bodoči mesečni sej' sklenili darovati nekaj iz društvene blagajne v ta namen. Vse, karkoli bodo napravile naše žene in dekleta, bo poslano naravnost našim slovenskim mladeničem, ki se nahajajo v vojaški službi razim bolniških potrebščin, ki se bodo dale na razpolago lokalnemu odseku. Imena.delujočih članic in število izdelanih predmetov bode od časa do časa objavljena v listu. Z, a nabiralke'prostovoljnih darov so bile za posamezne naselbine izvoljene sledeče gospe in gospodič- ne: Za Red Jacket Mrs Io hn Ver-tin in Mrs Annie Sprajcar. Za Yellow Jacket Mrs Mary Kocjan in Mrs Mary Kobe. Za Blue Jacket Miss Celest. Springer in Miss Annie Simec. Za Tamarack,.stan in št 5 Mrs. Agnes Marzini in Mrs. Kate Grahek. Za West Tamarack in Lake View Miss Mamie Gorše. Za Laurium Mrs. M.arg. Gazvoda in Mrs Ana Matkovič’ Za Raymbaultown in Osceolo Miss Mary Vidoš in Miss Gather. Kump. Za Swedetown Mrs Ana Likovič. Za Kearsafge in Centennial Mrs. Mary Verderber in Mrs Kate Vidoš. Zahvala. SLOVENSKE NiO VICE, 2“. MAR Naznanila društev in klubov Naznanilo. Tem potom se naznan ja Vsem društvenikom Samostojnega Podpornega Društva Sv. Mihaela, da se udeleže v polnem številu prihodnje seje. dne 24. marca po prvi sv. maši v navadni dvorani, Za razreševati, je več važnih točk na dnevnem redu. Zatoraj je dolžnost vsacega uda, da se udeleži . Odbor društva. N aznanilo. Članicam društva sv. Ane št.3. S. K. P. Družbe- Naše društvo bo imelo skupno velikonočno sv. izpoved v nedeljo, dne 24. marca 1.1. Tem potem se zahvaljujem vsem znancem, prijateljem in so-rodni kom, kakor tudi društvu Sv. Jožefa S. H. Z.,pevskemu društvu Slovenec, Rev. L. F. Klopčiču in vsim onim, ki so se udeležili pogreba nedazobljenega nam stncni-ka Josipa Vidmar, ki se je v cvetočih letih mladosti poslovil od nas v boljše življenje. Nadalje pošiljam tein potem prisrčen pozdrav vsem znancem in prijateljem katerih mi ni bilo možno obiskati v tem kratkem času žalostnega obiska na Gal n metu. Marti» M er». popoldne in zvečer. Skupno sv. obhajilo bo v pondeljek, na praznik Marijinega Oznanjenja, med peto društveno sv. mašo ob pol deveti uri. Pričakuje se da vse druš-tvenice pristopijo ta dau k mizi Gospodoyi. Dalje se opozarjajo članice, da vsaj do konca tega meseca izpolnijo starostne pole ter jih izročijo tajnici.To je neobliod-no potrebno za novo društveno poslovan je, ki se prične s 1. aprilom, ko bomo plačevale mesečire assesmente po starosti. K te ra ^ članica še ni oddala dotične pole. naj se torej požuri, S sestrskim pozdravom Ana Likovič, predsednica, Vašega doma ne bode nihče preiskavah Zatoraj smete imeti v zalo«i Vi na in družili opojnih pijač za družinsko porabo. Samo pazite, da ne bodete po prvem maju nudili najboljemu prijatelju pijače, Freuen se preskrbite z zalogo za dom, pridite m obiščite REN BRUM-A na vogalu 5 in Pine ceste,kjer dobite žganje in druge pijače po poštenih cenah. Tora] Slovenci ako si želite nabaviti dobrega Whisky in Brandy poceni, pridite in oglasite se kar prej mogoče, Ne pozabite ime m prostor Ren BInm Gor . 5th ek Rine St. Ali potrebujete očala? Ak«> jih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno izbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Go. 312 - peta cesta- Calumet, Mich. Pomlad se bliža. Zato se bode treba pripra viti z umestno obleko za gor kejše dneve. Da nam bode pa mogoče izbrati si blago, kroj, in dobro delo; Pridite in oglejte si raznovrstno raz= poiago uzorcev katere Vam z veseljem ra/kažemo. Kakor po navadi ostane še ved= no naše staro geslo. Dobro blago, poštene ceno in trpežno delo. Pridite in prepričaj te se sami CALUMET STATE SPOMLADANSKI IZPAHKI bank so običajno v zvezi z j,0| Glavnica $ 100,000 $ 85,000 Preostanete CALUMET STATE BANK BUILDING. Važi tuf ozki, so pri nas na dobrih obrestih, varni in za žel jeni. Država ki je vredna na se za njo bojujemo, Je vredna da za njo tudi štedimo. Kupite U- S. Bojne hranilne znamke. Uradniki- Direktoriji Thomas Hoatson, pred., F.J.Kohl- Thomas.H- Collins, Wm.J.Uren baas, podpred., in Poslovodja. Thos. Hoatson, P. J. Kohlhaas. Walter Edwards, blagaj. G.Martini, Joseph Bosch, Dan D, Maclntire pomož, blag."1 Edward Ulseth, O. W. Bruns. Obresti na vse hranilne uioge. pekočimi in srbečimi obÄ koži, ki uplivajo zelo nepriief„ -bolnika. Včasih se teh ijÄ kar prenašati ne more. v. b tem želite, je, da bi vam ti odleglo. Vzemite v takih sl,?5'« kako uspešno mazilo. MivÄ iz skušnje, da je Skin Oinw CROWN : i i GROWN FAMILY THEATRE. V netAlf in «aboto Mary Mi,es Minter v v peteK m sodqio K{ubnjo2a Anica I Kamufladžna dvojica Mabei in Johney Humoristična Igralca. nedelj Cirkus življenja Predstavlja mala Zoe Rea g Herbert Rawlinson - v igri ’'Mantrat” iz metuljevih serialsv. Dramatična novost v pondeljek bodeta predstavljala občeznana jgralca “Keelies” Sewniff-Laify f upravitelji. Se uljud no priporoča za Vaš glas in fpodporo za urad CESTNE GA NADZORNIKA OVERSEER OF HIGHWAYS Na nomination tiketu Na dan volitve aprla 1. 1918. Iščemo. Dobrega potujočega prodajalca, ki bi redno potoval po svo' jem okraju in razpečaval možke obleke Po POPULARNIHCENAH $12-50, $15.00 in $17-00 kot pristranski zaslužek .Po gorenjem Michiganu, severnem Wisconsin in deloma po Minnesotskih o krajih je ravno sedaj je lepa priložnost pišite nat H AUGER = MARTIN CO., GRAND RAPIDS, MICH. PAIN-EXPELLER je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. ' Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo, z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih'ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street, New York Sedaj je treba varčevati. TONY GREGORICH. 315 £esta cesta, Calumet. Nahajamo se v kritičnem položaju, Cloyeku ki ima sèdaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti. Ako še niste pričeli varčevati začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbo« varno banko v Honghton Co., v (Severovo Mazilo za kojn. | lezni) izvrstno zdravilo Prje'o1 izpahkih na koži, ker vam S* kožo in manjša srbenje. k"1? >“ 11 0-3 1 O K__ "‘S’ mazilo zoper lišaje, kraste \ ■ spahke, luskine in razne’ .ipismo svojemu možu v Jeruza ms tole vsebino. Rojimo se bada pred i|ipgočni.iu sovražnikom. - se ti zdi prav, poišči v oskrbni-ii i palači stotnika Lucija, ki je preteklo noč pri nas.in ga nam Nji na pomoč.” To pismo je bilo pisano aramej. ^ !i». Saloma je izročila selu obe-‘”11 tudi £jrško pisano pismo na 'Jl!1|ka. Tamara ga je napisala, v imenu Salome, “òe te sreča Lebij med potjo, ali če ga dobiš 'si Serafije ali pri Nikanorjm ■'zroči obe pismi,” pojasnuje 4‘0llla selu. “Če pa ne moreš do-Tvzebija, pojdi v palačo oskrb-nov° in tamkaj povprašaj po Nera rimskem jezdecu, kr je nneajgno noč tukaj —Lucij je ?ovo ime.—Ali si boš zapom- t(,j» da, tisti lepi, mladi mož. “spoznal ga bom, če ga vi-" i odvrne Eli ud. "t>°bro, temu in nikomur dru-2111 De smeš izročiti tega pisma Jt-l) vrvico in kljukustimi čr-ü"—ali si razuinbl? Zdaj hiti, Nej v mesto, prodno se. prič-3°bota"’. "In K potem bom smel preživet1 t0v Jeruzalamu?” vpraša mia. "Oz,Z razveseljenim očmi. aJpak, le biti ! prigovarja Sabato poljubi Tamaro na če-ade. “Midve sva že storile svo ,89drugo morava prepustiti N b Bogu -------- \ Enajsto poglavje. Noč v Betaniji. .ü je sel Eliud zapustil Beta-vV ^ že prav zadnji čas, pri-V(ilikonočno jagnje. Krist-180 se izpreobrnili izmed s*° postavo, dokler je stal ■lllski tempelj. Saloma je Vsej naglici pripravila, kar za večerjo: vino, gren-Ca) nekvašene krube, ki so e"i že zjutraj, prikuho in ,1 k' jo bilo po vseli postavali, ""bali zaklano in spečeno, '^o doma družinskega oče rt"ar Sila pričel moliti 4 "" molitve. Bri tem je Ndi na to, da je pravo 0(;"o Jai/nie že zaklano bilo O »! za grebe sveta, in da to velikonoč no jagnje, ki ga uživajo kristjani o veliki noči, spominja na rešitev človeštva sažnjosti greha, ne pa samo na rešitev Izraelcev izpod e-giptovskoga jarma. Tamara je slišala te besede z velikim začudenjem. Iznova je stopila pred njeno dušo vprašanje,ni h Jezus iz Nazareta, ki je tako junaško umrl na lesu križa, v resnic. od prerokov obljubljeni Mesi- jalu ni ji dala miru ta misel, ko je pozneje čula pri bolnem očetu. Sklenila je namreč to noč preživeti pri njem, Saloma pa je šla v svojo spalnico, ko se je prepričala, da so zaklenjene vse duri. Oče je ležal nemirno na svojem ležišču. Zdelo se je, da ga rana boli bolj, kakor po navadi, najbrže zato, ker je sklepal iz Tamarinega vedenja, da se je pripetilo nekaj posebnega, in je bil vznemirjen. Z velikim naporom je skušal govoriti, a nobena jasna beseda mu ni hotela iz ust. Tamara ga je prosila, naj miruje, da se rana ne razboli prehudo. Bolnik pa je zahteval pisalno ploščico in je začrtal nanjo; “Ti si nemirna. Povej, zakaj?” Zaman je Tamara skušala pomiriti očeta, češ, da njeno trdiio prepričanje, da se Benjamin kmalu vrne iz suženjstva.Nato je pravila, da ropaiji niso zahtevali nobene deločene svote, ampak so vprašali samo po ponudbi, kar bo vso zadevo nekoliko zakasnelo. Takoj pa ji je prišla misel, da bo o-če vprašal po ponuđeni svoti, in tega bi mu ne mogla razjasn'ti, ako bi mn ne pravila tud o hudobiji svojega ženina. Da bi se torej ognila takemu vprašanju, je pripomnila neposredno: “Oče, naši gostitelji, ki so nas vzprejeli tako prijazno, smatrajo Jezusa Nazareš-kega za svojega Odiešenika. ” Toda precej je obžrlovala Tamara svoje besede; kajti z vso silo se je sklonil oče pokonci in v očeh mu je zagorel plamen jeze,Z največjim naporom je siknil iz ust besedo -‘tesarjev sin”; nato mu je pritekla kri iz grla. A on m pazil na svoje bolečine. Z mrzlično naglico je začel pisati na voščeno ploščico. “Oče, OČe!”prične klicati v tem trenotku Tamara. “Ti se boš umoril! Ob, ob, ne vznemirjaj se tako zelo Hi brez vzroka! Obljubljam ti, da se ne bom oprijela njihove vere, dokler je ti, moj oče, ne boš potrdil. Saj vem, da mora prit' Mesija kot kralj, ki se mu bodo priklanjali vsi narodi zemlje. On bo na vekomaj vodil žezlo svojega očeto Davida, in bo visoko povzdignil izraelski narod. Zdaj pa že preteklo trideset let po sramotni smrti tega Nazarenca, in nikjer ni videti slave, ki je prerokujejo preroki. Ne boj se, tvoja Tamara se ne bo tako lahko odpovedala veri očetov”. Bo teli besedah je zadovoljen smehljaj splava! okrog 'rabijevih ustnic. Poljubil je svojo hčer na čelo in se je zopet vlegel med blazine. A preteklo je še dokaj Časa. predno se je pomiril popolnoma. Zapisal je na voščeno tablico, zakaj njihov gostitelj še ni poklical Ecehije in Amina. On mu ne zaupa, temu žalostnemu Nazarencu,ki mu je že žali bog izročiv v varstvo obè mošnji z velikim delom svojega premoženja. Hoče, da ga spravijo kakor hitro mogoče iz teliiše. Zato zapove Tamari, naj .beži odtod v Jeruzalem in naj poišče ondi pomoči. — Tamara mu je oljub-bila storiti to, kakor hitro ji bo to dovolila postava sobotnega mini, a obenenikmu je zagovljala, da njilio vi gostitelji kljub svojemu praznoverju niso hudebni, iako se je ra- bi počasi pomiril in je zaspal še pred polnočjo. Tudi hčerko je premagal spanec poleg očetove postelje. Naenkrat se začuje glasno trkanje in klicanje.Tamara se vzbudi in zagleda med vrati z lučjo v roki Salomo, vso bledo od strahu. Seveda se je vzbudil tudi oče.Tamara biti k Salomi, rekoč očetu: “1’recej ti bom poročala o vsemi kar se je zgodilo; le ne razburjaj se preveč”! Nato stopita s Saloma v vežo “Cela tolpa je obkolila našo hišo in zahteva z vso silo, da jih pustimo notri. Zdi se, da so tempeljski vojaki”, pripoveduje Saloma trpetajoča od strahu. “Le poslušaj jih, kako kriče in kako skušajo razbita vrata. Za božjo voljo’ kaj bo s teboj, mojb dete?Ko bi le moj mož bil tukaj!” In Sara, ki je vsa objokana pritekla v vežo, zavpije: “Nas vse bo do pobili in pomorili! Ali ni nobe-benih skrivnih vrat, nobenega D pripomočka k begu?” “Kdo je peveljnik te tolpe in kaj zahteva?” vpraša Tamara po-bledela. “Odprite okno, da bom govorila z ljudmi. ’ (‘Kaj ti pride na misel, moja golobica?” vikne stara dojilja. “Saj vemo, tvoj lepi ženin je prišel io te hoče odpeljati s silo na dom. Izgubljena si, če te zagleda tu notri. Bežati moraš, in če ni 'mogoče bežati, te bomo skrile v pripraven kot. Hitro, ljuba žena! Gotovo imaš kak prostorček, kjer bo to ubogo jagnjiče na varnem pred zgrabljivim volkom.” Tamara |e morala prizneti, da je Sara dobro svetovala- Kaj bi se takorekoč vrgla v roke temu grozovitega Eleazarju, če pa se je rešiti mogoče. Ko je torej Saloma pritrdila: “Sara ima prav!”, je bila Tamara precej pri volji, da se zapre v kuhinjsko omaro, pred katero sta obe ženi še nanosili nekaj drv in dračja. Nato je šla Saloma k hišnim durim in je zapovedala Sili, naj jih odpre, sama pa je s Saro zbežala v sobo. Sila je skozi malo okence pri vratih povprašal, kaj hoče tolpa,in ko je zvedel, da zahtevajo precej vstop v imenu poveljnika tempeljske straže, je odprl duri,mrmrajoč nad takim kršenjem zapovedanega obotnega miru. Kakih dvanajst mož je pridrvi-lo v vežo s svetilkami, in med njimi je stala v veliko vrtnar jevo začudenje zakrita ženska. “Zdaj smo torej v gnezdu Na-zarencev, ki zadržujejo pri sebi ne vesto in doto mojemu gospodu,” zakliče poveljnik tolpe. “Ker tempeljska služba zadržuje mojega gospoda v mestu, zato je poslal svojo ženo, da mu pripelje nevestico. Jaz in moji tovariši pa bomo skrbeli za doto, in svetujem ti, da mi jo prečoj izročiš, sicer bom dal zajeti vse to gnezdoJn ga bom iz-r o č’i 1 našim starejšinani, k i Yas bodo dali kamenjati, kakor go tovo mi je ime Gieži, ki sem jih kamenjal že na tucate.” Rabi je razumel v bližnji sobi vsaki besedo Giezijevo. Kaj to po meni? Ali so ti JNazarenci v resnici poskušali njegovo hčer in njegovo doto pridržati pri sebi? Kar se tiče dote, bi že verjel, odkar je zvedel o veri svojih gostiteljev. In kar se tiče hčerke, ali je niso skušali spreobrniti k svoji veri?Tama-ra mn sicer ni tega povedala naravnost, a spoznal je to iz njenih besedi n iz njenega vedenja.Zahvalil se je po tem razmišljanju rabi v svojem srcu Eleazarju, ki je poslal oddelek tempeljske straže, da reši njega in njegovo hčer iz roparskega gnezda Nazarenčev.Ro tel ja vstati z ležišča in iti v vežo, toda od slabosti je pai nazaj na blazine. (Dalje prihodnjič) '‘European Coffee House” -Evropska kavarna* Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten luucli. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Calumet, Peter Majhor, lastnik, osma cesta. WAR SWINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Varčujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*-- Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali po vojni KUPUTJE vojne varčevalne znamke, ki so obveznice vlade Zdr- držav n!• tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Galumetu, Naročite se na ‘ ‘ SIovenske*N o vice ” KROJAŠKO IZDELANE OBLEKE. Vam natančno umerjene, dobite pri meni. Delo dobro in trpežno cene poštene, Pridite in ogledite si uzorce pri JOS. J. WERSCHAY Vogal Peta in Oab cesta. Rudarji prihranijo denar v škornjih in na zdravnikih. PIJTE PARK IN ELITE PIVO To je ravno kar delajo povsod —od Alaske do Meksike- z “HIPRESS” Veliki računi za škornje in veliko sitno z stino-gami je bilo odpravljenih s pomočjo teh lepih, do bro izgledajočih škornjih in čižmah. Ti ne puščajo vode, ker so napravljene iz ENEGA SAMEGA ROSA. Dajo udobnost nogam, ker so na pravljene, da se prilegajo delavski nogi. Kupite en par in se prepričajte. 40.000 prodajalcev. lilt LT.SHMO ROBBER ORMMY AKRON, OHIO. .0' 5? Makers of the Celebrated Goodrich Automobile Tires— ‘best on the Long Run” V- ■with the Red Line Top 8^1?. Outwears' Jarem pregrehe. (Povest, - Spisal P. B.) “I no, naj pa bo! Tri pa trideset bodete dali, zato ker ste vi. ” “Predraga je.” In šla sta. Oče naprej, liči pa za njim. ■ Pn drugem šotoru se je tudi tako zgodilo. In pri tretjem tako. In pri četrtem tako. Naposled pa sta kupila ruto pri kratnarici, kjer sta se najprej pogajala. Rekle je bilo povse podobno svojemu očetu. Visoke rasti, postavno*!» Vagorele kože, le na ličili so cvetle še pomladanske rožice. Pristna gorska roža to! Na prvi mali bi bil človek mislil, da je to že izkušena žena. A bilo je le neizkušeno sedemnajstletno dekle. Violičasto krilo je odevalo njeno telo. Zgorn jega dela nje života se je oprijemala rdeča svilena ruta z gostimi čipkami, in glavo ji je krila “na štruco” zave.zana pepelnata ruta. Kožasti predpasnik se je kaj podajal na vijolično krilo, in po hrbtu sta viseli dolgi, debeli kiti. “Kje pa je fant?” povpraša oče hčer. “Tam-le.” “Kje?” “Tam-le je!” ponovi Polonica in pokaže s prstom na svojega brata Janeza. 41 Poklici ga!” In hint gre z očetom do šotora5 kjer je železar prodajal železnino. V ten,, ko izberata oče in sin kose in sekire, umakne se dekle za vogel, kjer prodaj a v vezi stara lenica •odpustke’ na dveh širokih deskah, ležečih na dveh nizkih stolčkih. Nekako j boječe se ozre dekle okrog sebe, kakor otrok, ki ga iru-kajopia sosedovem vrtu na pol zrele češplje. In če bi bila imela prodajalka, bistreje oko, opazila bi bila lahko na dekličinih licih rdeče pegice. Kmalu pa je Polonica vsa zaverovana v ‘odpustke najraznejše vrste. Brati zna tudi. Papirček za papiiČkom odvija in bere in bere. Marsikateri napis ji pordeči že tako rdeča lica, in hitro ga položi nazaj med ostale tovariše. — Trgala je prvi 3ad spoznanja dobrega in zlega. Naposled pa se vendar odloči za jednega. Bralo se je nal njem tako-le: Jezus, bodi moj ženim! Jaz pa tvoja nevesta. Marija, bodi mi mati! Jaz pa tvoja hči zvesta. Polonica je bila dobro vzgojena in doslej še nepokvarjena. Zato je premagala izkušnjavo in ni kupila 8ladčice s slabim napisom . Kakšno branjo pa je, Polonica? oglasi se zdajci nekdo za njenim hrbtom. Samega strahu se dekle strese, da ji pade‘papirček’ na tla. A predilo se pripogne dekle, prehiti jo že vljudni prišlec. Bil je človek najboljših let. Napravljen je bil pol kmečko, pol mestno- bil je priknpljivega obra-za in dobrega jezika. Na mično počesanih črnih laseh mu je čepe zal klobuček, in desnica njegova Je sukala gladko paličico. Pobere torej padli papirček, be-re, a nikakor ni zadovoljen z dekličinim vkusom. “lij, Polonica, kaj boč tako-le izbirala? lo je ža stare babnice. Be počakaj, izberem ti jaz nekaj, kar je zate.” In prišlec vrže Boloničin papirček nazaj med druge papirčke ter izbira drugega. Kmalu ga zaloti, da ìuii'je všeč. “Vidiš, Polonica, tega-le vzemi, ta-le je lep! Le počakaj, kupim ti ga jaz. da boš imela od mene spomin.” Glasil pa se je tako-le: Polon, Polon, Polončiča, Obraza si prelepega, Še nisem videl takega, Polon, Polon, Polončiča. Za-te le jaz živim, Za-te le jaz tforim j i-> Ni kdar te ne pustim. Polon, Polon, Polončiča. Samoljubje je preplulo Polonino osrčje. Tako mičnim besedi cam, polnim sladorja in medu, kako bi se mogla ustavljaai? In ta Cene! Saj je bil vselej tako prija* ne besede proti meni, kolikorkral je bil pri nas. Še je dejalo dekle; “Ne smem, oče bodo hudi!” “Saj jim ni treba kazati. Vidiš, Polonica, take reči 30 samo za nas, mlade ljudi, za stare to seveda ni — -1 ” “Ali Janez me bo karal.” “Ne bo te. ne! Kaj meniš, da je Janez tak svetnik? Saj ima Janez tudi take stvari. Kaj meniš, da jih nima? Seveda, tebi jih ne pokaže. Sedaj ti jih bo, ko bo videl, da jih imaš.tudi ti.” In Cene kupi Polonici tudi še velik strden “srček”, ki stane pet krajcarjev. Polonica je bila premagana in izvolila drugega ženina. “O, ta ženska' ničimernost!” mrmrala je ženica pri svojih ‘odpustkih’. “Kje.pa te nosi pasja dlaka?” zarohni Krajec nad hčerjo, ko se mu približa sredi trga. Polonica je zardela danes že strašno velikokrat. Skoroji je postalo to že nekaj vsakdanjega. Zato oče ne opazi premem be na hčerinem obrazu. “Cimeta sem šla kubit, ker ga ni več, in palorbarjevin glavic.” Prvikrat se je zlagala očetu. A oče tega ni spoznal, ker ni pogledal dekletu v košek. Le nevoljno zamrmra kar tako, ker je jen godrnjati; “Ti bom že dal cimeta lorbarja. ” bil va- in pa Poldne je že davno odzvonilo, ko stopi Krajec v gostilno, kjer je navadno spravljal konja. Polič vina ukaže prinesti. Polona sede po. leg njega, Janez pa stoji pri mizi z bičem v roki. “Na, Janez, pij! Potlej pa na- prezi ! In starec porine polič proti sinu. Nato prime za vogal kruha, ki leži na mizi. odtrga ga polovico z rokama in položi, pred Polono: “Na. jej štruco!” Kmalu stopi v pivsko izbo mladenič, ni'je kupoval Poloni ‘papirčke’. “O, dober dan. Krajcev oče! Ali ste že napravljeni proti domu?” “Aha! Na, pij, Cene!” odgovori Krajec in porine kozaroc prišlecu. Dekle pa položi nehote roko na kosec poleg sebe. •Pij, pa naprej nalij dekletu!’ ponovi oče svoj ukaz. “Dobro zdravje. Krajcev oče!” In Cene izprazni kozarec, nalije pa napije Poloni. Kaj bi bil pač, rajši storil kakor to? “Pijte, Krajčev oče!” Potem dam še jaz za polič,” “Saj žejen, si pa res, kakor 1 vidim”, zbode ga starec. “Žejen pa, žejen, zmerom kakor goba’!.- zakrohoče se Cene. “To je še dooro, da tvoj stari nima gostilne, Drugače bi moral zate posobej ploč iva ti vinsko užit-n i no.” A Ceneta nit o mnogo zbodle K raj če ve besede. “Norčuj se”, mislil je sam pri sebi, “kadar pridemo gori k tebi takrat ga bodemo pa vendar le pili, cla bo od mize teklo.” Le to mu ni bilo ljubo, da Polonica čuje te besede. Zato obrne pogovor. “Polonica, zakoj si pa tako kla-verna danes?” povpraša deklico. A ta je le molčala. “E, za taka dekleta je najlepše, da molče”, pomaga ji oče odgovarjati. Polonici pa je bila glava polna skrbi j. Nekaj ji je reklo: “Kaj si storila? Kaj poreko oče, ce zvedo? Kaj poreče Janez? In če Agata zve? Će ljudje zvedo?” Že ji je ža da se je dala pregovoriti. Kar y 'riala Cenetu v naročje ta papirček-A zopet ji nekaj zašepeta; “Kaj poreče potem Cene? In še ljudje to zvedo?” “Kar je, pa je”, reče po tihem in se otrese nadležnih skrbi]. A takoj se zopet prikažejo v njeni rahločutni duši novi pomisleki, nove skrbi. V tem pa sta bila. Cene in Krajec že v živem pogovoru. “Drugi teden pride Tirolec po voli. Ali imate kaj na prodaj? Ali je kaj debele živino v vaši va-si?1’" ' , “Brez nič ne bo. Naj le pride. za dober denar se vse dobi.” “Nič se ne bojte, Krajčev oče! Govoril bom že tako, da bo za vas prav. ” Tedaj se Krajcu razjasni hudo lice- “Še jeden polič, pa še ne gremo”, reče Cene. In pili 80 še. Colonica pa je prigan jala na odhod. “Kmalu pojdemo, Colonica! Le kar reci Janezu, da napreže.” Dekle odide iz hiše. “Kaj pa žito letos?” povpraša Cene in z veselim obrazom pogleda za Colonico. “Cri nas smo že vse poželi in vsejali. Se repo bomo ta teden. Naš je tak za delo kakor železo, in naša je taka, da nobena ne taka-kar po tri kraje žanje sama.” Kadar ga je mož dobil malo v glavo, takrat je postajal glasnejši in zgovornejši kakor navadno. In kadar je govoril o svoji zemlji in kmetijstvu, o svojem Janezu in Coloni, takrat je bilo vse le naš pa naša, pa naše. “Konj ja že naprežen, oče!” reče Bolom., povrnivša se v izbo. “Ali je? No, je že prav, pa pojdimo.” -•Colic še, Krajčev oče! Saj smo malakdaj vkopaj! Kaj pa vam je za par poličev? In taka pridna otroka imate, da ju ie veselje gledati!” Te besede Cenetove so dobro dele starcu. Se je postavila krčmarica na mizo nov polič. “Oče, gremo?” “Koj gremo, L’olona! Ali je Janez že napregel?” “Je že, kdaj že!” “No, potem je pa prav! Cotona na voz nesi kar je: potlej pa odri-nemo.” “Oče, pojdimo no! Kdaj pa pridemo domov? Co noci.” “Saj mesec sveti, Colonica, nič se ne boj!” reče Cene in se nasmeje tako sladko, da se je morala tudi ona nasmejati. “Ali te je-strah, Colonica? Če te je, pa grem s teboj.” “Ce bi šel ti z nami, Cene. potem bi me pač bilo strah”, odgovori dekle osorneje in huduje se, j da se oče toliko časa obotavljajo, Pojdite no oče! Koliko dela nas še čaKa doma.” “Ali je Janez napregel?” “1, seveda je, no! Tako nevoljen je, ker konj neče že stati.” “Ah je že vse na vozu?” , “1, seveda je! Brž pojdite!” in dek'ica prime očeta za roko. “Na, še jedenkrat pij, pa Janezu reci. da pride pit!” Dekle gre po Janeza. J#nez pri- košek bi najrajša posegla in zag- Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. Ì de. Ca “Brž pij, Janez, da gremo! še hlapcu reci, da pride pit.” In prišel je še hlapec pit. “No, alisene greš?” povpraša Krajec vstopivšega soseda. . “Kmalu pojdem. Se nekaj imam opravka”, odgovori sosed. “Janez, kar pojdita s Colono, ker se vama mudi! Jaz se pripel-jem s sosedovimi. Imava še s Ce-netom nekaj govoriti” reče naposled Krajec. Janez in Colotia sta se odpeljala sama. pče pa se je pripeljal že poz no s sosedom. Tako se je vselej rado zgodilo ' 1 kadar je šel Krajec v semenj. IV. Rože je na vrtu plela, Cesini pela je glasno — Kaj da vrta več ne dela, Kaj ne poje več tako? S. Gregorčič. (Dalje prihodnjič.) i ne rano sicer kako mislite o oblekah, ali nas «idovoljajo samo dovršene obleke in mi samo da jih gremo v tem do skrajne meje, dobimo. Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes zanesljiva, Obleke od Vrhne suknje od $13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50 VERTIN BROS. & CO. i % Svojim cenjenim gostom in od jemalcem naznanjam, da vin sedaj začel točiti fino lahko kalifornijsko vino lastnega lanjskega pridelka po navadnih cenah ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vin-ske kapljice, da se pridejo prepričat Mihael Klobučar- 115--7- cesta- Calumet, Najbolja zavarovalnica proti požaru je Finska vzajemna zavarovalnica v Calumet, Mich. Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Pročitajte sledeče stanje družbe, -dne BI. decembra 1915: Imenitelji zavarovalnih polic..............3,077 Zavarovalnina......................$3,161,486-44 laplacane požarne škode ............ 125,577.18 izplačane dividende elanom. Gotovina .................... . $253,323.08 .$156,911.98 DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John[Waat-ti, tajnik. O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. l.ohela in William Johnson, odbornika. J AH ste že zavarovani proti ognju? Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! i i i i Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. ; S. C. Chynoweth Insurance Agencr t Naši zastopniki v Minnesoti} Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIČ), 412 Cen-ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, C. O. B. 646 Ohisliolm. Za GILBERT in okolico G JAKOB MUH VIČ,C. O. B. 8 83 Gilbert. za E VELETI! in okolico: G, JOHN AHČAN, 305 Faya Road Eveleth. Za MCKINLEY in okolico G. JOHN PERKO, Coal,Box 34 Me Kinlev. ZaBiVVAßlKin okolico: G. JAKOB DELAK, Biwabik. Za ELY in okolico: G. JOS. J PES HE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih o to priporočamo. Valerji iz gumija, posebne vrste. Garantiran za tri letno družinsko rabo. Kolesje zaprto da prepreči olju zk mazat da ne pride do gumija. Narjen je iz najboljega trdega lesa,v naravni barvi. Imamo v zalogi raznih družili zvij-alnikov. katere zato priporočamo ker vemo da Vas zadovoljijo. 5 Vzroka in se hitro širi; lO^o ali razširjena postane s v zimskih mesecih od vi - not ika do malega travna. Pole tu Časni ugoden za njeno razširjanje. Ugodna tla so mesta z gostim prebivalstvom. Otroci do jednega leta zbole ledkokrat, isto-tako je ne dobe tako lahko dorasli od desetega do petnajstega leta. Bodisi život otrokov tak ali tak, to nuna mnogo pomena za davico: dokazano je pa, da so davici podvrženi najbolj taki otroci, ki boleč najo o času epidemije za kroničnim katarom v nosu, grlu ali dihalnih organih sploh. Veliko manj so v nevarnosti otroci, ki imajo zdravo želizno kožo v dihalnih organih. Otrok, ki je jeden krat • prestal pravo septično davico, redkokrat zboli zopet za to boleznijo. Dav ico povzročujejo jako maj -lina živa bitja, bacili, kakor jih imenujejo, ki se zaneso v človeka iu se v njem 'hitro pomnože, Tvarino v kateri so taka bitja imenujemo “davični strup”. Davični struji pride kakorkoli v grlo in se tu vgnezdi. Pogoji, kateri pospešujejo razvoj davičmh bacilov, so: Nagel razloček med gorkoto in hladom,preobilna zračil a vlažnost, vlažna nez. račnastanovanja, sploh nesnaga. Upira jia se tem mladim organizmom snažnost in pa čisti, suhi zrak. Davica se zanese od otroka na otroka po odpapkih, katere izkašl-ja bolnik. Otrok se rad obriše z vsako rečjo, katera mu pride pod roke; pljune, kamor je; prime tudi z roko to in ono: tako prenese nase tudi kal bolezni. Lahko pa tudi tisti, ki bolniku streže, pride z onesnaženimi r o k a"m i k ustom drugih otrok, kadar jim daje kruha ali kaj drtigega in prenese z jedijo še strup. Nadalje se zanese bolezen na živali, in ed teh zopet na ljudi. Hevvit pripoveduje slučaj, v katerem je mačka zbolela za davico; trije otroci, ki so se igrali ž njo zboleli so vsi in v malo dnevih, umrli. Ako žival užije odpadke bolnikov, dobi večkrat davico. Toliko v obče o značaju te bolezni- Jako potrebno je. da čim najpreje spoznamo to bolezen v bolnik«. Kako pa *e pozna davica? Ker se ostrupljenje navadno usede v grlu ah sapniku, treba nam je torej najprvo tukaj iskati premem b. Otrok, ki zboli za davico, toži, da glava boli, mraz trese in vročina kuha; izgubi veselje do jedi postane k i a v r n m neča biti v postelji. Toži, la ga boli vrat če požira, ob jednem pa prosi vedno pijače. Tedaj naj ne pozabi nobena mati, da treba otroku po • gledati v rat od zunaj in od zno traj. Na zunanji strani opazimo bezgavke otekle, tree in boleče; na znotranji strani pa so na obeli oteklih bezgavkah bele mrenice, ali pa samo na okrog je vse zateklo in rdeče. Nikdar ne smemoinis-liti, ako zapazimo le malo m re n ico da bolezen ni nevarna. Hipoma se razširi bolezen na ostale, poprej še zdrave kraje od tod gre naprej v sajmik, in otrok se zaduši v malo urah.Znamenja so tako očitna, da ji h- n r moči prezreti, ako pazimo le količkaj. Dihanje je težko, in ker je pot zadaj skozi nosnice zaprta, govori otrok “skozi nos” iu ima vedno usta odprta. Ako torej najdemo navedena znamenja , treba je takoj bolnega etroka cd zdravih odstraniti. Če zna otrok grgrati naredi se mu.tekočina iz jedne četrtine finega špirita in treh četrtin vode. IS tem naj vsake četrt ure grgra. Bljuvati pa ne sme na tla temveč samo v posebno skledo, v katero naj se dene nekaj kosov živega apna, ali pa če tega ni čistega ki sa. Okoli vratu naj se ovi jajoiob-kladi s prestane vode, a obkladke treba dobro izviri; čez obkladke pa devaj suho ruto.-Take obladke menjaj vsake pol ure. Otroku dajaj le čistih iu bolj redkih reči j. Dobro je, ako mu daš hitro kako domače zdravilo za č iščem j e ali mečen je. Kdor streže bolnemu otroku, imej vedno privihane rokave, da z rokom ne zanese bolezni na druge. Roke naj si vsakikrat, ko je prijel bolnika m hoče delati kaj drugega,dobro umije z milom. (Dalje prihodnjič) DRUŠTVENI OGLASI. Slovensko * katoliško podporno društvo SV, JAKOBA. št- 2- S. K- P, Družbe. Laurium. Mich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 3 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustaricha na Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1918 Jakob Veitin, Josip Režek Jos R. Sedlar John Šuštarič, predsednik, podpredsednik tajnik b latrai ni k ODBORNIKI ZA 3 LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec. • ODBORNIKI ZA ENO LETO: John Gršič, Jos, Vogrin, PaulMajerle, Jos. Žaleo Maršal : Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za RaymbauUown m okolico, M artin Strars za Red Jacket in okolico Anton Udovič Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.00 na dan za dobo S mesecev in nadalnfh H mesecev plačuje Družba po S30.00 ua mesec Cela smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne poškodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. ci. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bolezni ali smrti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na taiuika Jos. R. Sedlai 3137th St Calumet Mich. K obilnemu pristopu vabi Odbor- Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETU. Uradniki za leto 1918. redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, John Sterk. Tajnik in zastopnik, Louis Gasvoda 4036 Oak St Y. J. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 leti: John Gosenca Math F.Kobe,, John Pe.chauer, in Math Pipan. Odborniki za eno leto. John Gazvoda Jos.Scheringer, Jos. D. Grahek, Nick Mrak, Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Bolniški obiskovalci so^ Za, Red Jacket,in Newtown Math F. Kobe; Yellow Jacket, John Gosenea Bluejacket, Albion Joe R. Strutzel; Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Kaymbauitown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Ignac Lovretič. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob, 2. uri popoldne. Rojaki, ki Še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. SAMOSTOJNA PODeORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 3 url po poldau v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1918. Pred: Jos. B. Metesb, 61 Mine St. Pod pred: Jos. Bahor, Store St. I. taj: John D. Judnlch, 4337-Elm St. II. taj : Mat Kobe Jr. Blagajnik: Jos. Gorshe, 4353 Pine St. .BOLNIŠKI OBISK. Za R^d Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Ravmbaultown in Swedetown: John Judnich 4337 Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBOR Slovensko neodvisno podporno društvo Sv. Mihaela na Calumet. Alidi. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiar* URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Michael Mervič Tajnik, jfls. Ovniček, Podtajnik, John Klobučar Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stopev, Lout Šimeo, Jos. Klobuchar, John Gosenca Andrej Gumbić in Jos, Novak, Jos. Gaz voda. Vratar in maršal, Leopold Rotar. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket. Laurium, Raymbaultown in Osceola in Jkolico; John .Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam. To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 30.00 na mesec bolniške podpore. Vsmrtnine plača vsak član ] .00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. Društvo je sedaj* za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristop te k društvu I K obilnem pristopu vabi ODBOR. EXTRA!! ZA ODRASLE SAMO! Pošljemo Vam zastonj vele zanimiyo knjižico obsegajočo . kakih 500 podob zna-jmenilih svetovnih I mož in žen in knjiži co z raznimi čarovnijami, Pošljite 4e y znamkah na naslovi ' International Sale Mouse Union Sqvare, New York, N.V. GEO.T.S VI ANI Se uljudno priporoča za Vaš glas in podporo za urad CESTNEGA NADZORNIKA -OVERSEER OF HIGHWAYS-Na nomination tiketu Na dan volitve aprila- 1. 1918. DRUŠTVO SV. PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1918. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. _ John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič. ODBORNIKI ZA 2. LETI. John R. Sterbenz, ml., John Turk GeorgeKotze. Porotni odbor Michael Sterk John Šuštarič in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar, Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike l’erušič. Za Raymbaultown Osceola Swedetown ::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje všako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1918 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos.Plautz ml. Prvi taj. in zastoju Jghu D. Zunich Zapisnikar: Joseph Ktts’sv Blagajnik, Joseph S. Stukef,- ODBORN1KI ZA ENO LETI: John Ilenieh, John Gosenca, John Starc, Odborniki za DVE leti Peter Mihelich Martin Straus Jacob Kaučich. Maršal in Poslanec: Jacob Banovec; v slučaju bolezni se najprej oglaslt®-pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo ènega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (icara) prvega razreda $1500, drugega razreda SiOOO, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamorejo svo jo bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. MEHKE NEOPOJNE PIJAČE. Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas. F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone 787 l “STORITE TO Z ELEKTRIKU.” I PREJ ALI K ASNEJE i si bodete hoteli nakupiti S Električni likalnik. I .Sne bi bilo to dobro sedaj? I Ugodni plačilni pogoji na zahtevo. H oughtönCounty ElectricUigHt Co (l§TAi\OVLJ£iVA LETA 1»?:*. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo nieni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. INčiše geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaitejsejv Peninsula Meat Market VOGAL t». IN ELM CESTE. Joliet, 111. V seji joliotske p< družmce Slovenske Narodne Zveze je bila sprožena lepa.misel, namreč, da naj se ih k oj začne agitacija med vsemi župljani v svrho da se še le tos zgiadi slovensko shajališče z veliko dvorano in odrom, manjši' mi sobami itd. Takega poštenega shajališča potrebuje zlasti naša 1 šanjiii ter njihovih niso gospoda pri ministers! v u najmanje poučeni s strani; Jugoslovanov. Ako nimamo tam nikogar, ki bi razumel naše zahteve, nas po ložaj te.r naš značaj, potem je umljivo1 da se v uradnike tega ministers t va ne more imeti eikakega za upanja. Zato smo še v delegacijah skupno s Cehi zahtevali, da se mladež od. 14. leta starosti naprej. Naša mladež s e n a m i z-gublja, ker ji ne nudimo dovolj domačih naprav in zabav in poukov. JJokler pa nimamo skupnega shajališča, zborovališča in zabavišča, je našo odraslo mladino nemogoče držati skupaj. Mladež ljubi zabavo in je išče tam, kjer jo najde — med drugorodci, med tujci. In tako se naraščaj naše župnije razkroplja in izgublja za na9, akoravno so številne nejčast-nejše izjeme med našimi fanti in dekleti. — '‘Chicken Joe” Campbell zopet priziva najvišje sodišče. Odvetniki A. d. Cowing, F. Barnett in R. Mo Murdy, zagovorniki za “Chicken Joe.’ Campbella, črnca, ki je bil spoznan krivim da je usmrtil gospo Odette Allen v ward« novi hiši illinoiške državne kaznilnice dne 29. jul. 1915, so naznani Ii naj višjemu sodišču, da bodo vložili prošnje za zopetno zaslišbo slučaja po višjem sodišču. Dne 25 feor. je najvišje sodišče izdalo od lok, potrjujoč razsodbo okrožnega-sodiŠča za okraj Will. Sodnik F. L. Hooper je predsedoval in določil datum za iismrčenje črnca za petek, dne 12. apr. t. 1. Sedaj pa še vedno ni gotovo, ali bo moral ‘‘Chicken Joe” na vislice ali ne. .— Dvojna maša zadrušnica za d a junaka, ki sta padla na Francoskem. Ned 9. in 10. Uto v petek, dne 8 t.m., dopoldne šobila vsa obrtna kolesa v Jolietu ustavljena, z vseli glavnih poslopij so visele zastave na pol jamborih (tudi s pročelja tiskarne Am. Sl.), tovarnarji, trgovci, mestni uradniki in drugi so praznovali pol dne va, da prisostvujejo slovesni črni sv. maši, ki je bila darovana v pol jaki kat. cerkvi Sv.Križa, Ross in Elizabeth als., v čast in spomin Franku Walezakn in Brunu Sila-kowskemu, prvima jolistskima fantoma, ki sta umrla ob bojni liniji na Francoskem. Sv.mašo zadušnico je služil Bev. A. S. 01-shewski, poljski župnik, ob asistenci drugih duhovnikov. Udeležba od strani 3ožalnega občinstva je bila tolika,da je moralo kakih 300 ljudi stati zunaj prostrane cerkve, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička. Časten spomin poljskima junakoma! omogoči vsem narodom Avstrije, da se udeleže mirovnih pogajanj. Bolševiki so izrazili dne 9. novem bra željo, da se udeleže pogajanj vsi narodi, ki so zastopni v vojni-oziroma, ki radi vojne trpe. Mislim da delamo v smislu , v s katerimi se pogajamo sedaj in da s tem ne oviramo m-iru.(Zaplenjenih 87 vrstic). Pogajamo se z ruskimi bolševiki. a zanimivo bi bilo vedeti, če si Čzernin tolmači besedo aneksija na isti način, kakor si jo tolmači- podrobnostih J narodov. Nato Je govoril o militarizmu, o razoroževanju in naposled pravi; V imenu narodov, ki so siti militarizma, odločno odbijamo vse, kar bi mu na katerkoli način hotelo podaljšati življenje. iz vseh teh razlogov izjavljamo v grofa Czernma nimamo nika, kega zaupanja in da zahtevamo kakor zahtevajo to tudi bolševiki4 da se sklepa mir od naroda do naroda, a ne med narodom in med r ^ m. "m. A-.-m JA ' M v. A •*>-< mo ini. Czerninu tudi zato ne Iz Avstrije. Poslanec dr-]Korošec o mirovnih pregovorih: (Slovenec, 20. dec)—“Predsednik Jugoslovanskega kluba, Lir. Korošec, je imel dne 17. decembra 1917 o priliki dogovorov o mi ru sledeč govor v avstrijskem par lamentìi. Mi se bojimo, da oni, ki se pregovarjajo o mirovnih pogojili, ne razumejo duha časa ter ne morejo delovati v smislu zahtev avstrijskih narodov Vsak minister bi v takih osodepolnih in odločilnih trenotkih moral tiskati zvez z zastopniki narodov, da se z njimi posvetuje in razgovaraja o ciljih. Avstrijsko ministrstvo za inozetn ske zadeve pa je to odklonilo, a do današnjega dne še nismo dobili odgovora glede tega vprašanja. Vojno so začeli brez nas, a sedaj hočejo, da tudi o m im razpravljajo brez avstrijskih narodov. Kar se tiče nas Jugoslovanovi moreni reči, da nimamo poverenja napram onim, ki so sedaj poobl aš-čeni, da gredo ter se razgovarjajo o miru. V ministerstvu za zunan; je zadeve nimamo mi Jugoslovan-razve n ene izjeme, niti enega zas potnika. O Jugoslovanskih vpra^ moremo vorovati, ker ni pridel bolševičko ponudbo o miru javnosti v celotni obliki ter je zamolčal v svojem odgovoru načele ki je tlačenim naiodom Avstro-Ogrske najbol pri srcu. Predbacivajo nam, da smo pojem in tolmačenje, besed “pravo samoodločevauja” sprejeli od entente. V prilog resnice pa'moranio izpovedati, da je živela ta ideja pri nas Jugoslovanih a tudi pri drugih slovanskih narodov že vse od leta 1848 . Naravno je, da so bili tudi časi. ko je ta ideja dremala, ali sedanja teška vojna in njene težke in grenke preiakušuje so zopet oživele idejo pravice samoodločeva nja, oživele težnjo po svobodi in samostalnosti vseh gaženih miro- obi se po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so Mia odlikovana naša zdravila z zlato koianjo. - JOSEPH TRINER, 1333 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. J - - E» “Jk. *7» —— Zgodni Prihod Pomladanskih Oblek. Izvanredna razpolaga kroja in tkanine! Te nove obleke predstavljajo dvojne štedljivost: Ne! Da so samo po nizkih cenah, ukrojene so zra= ven tega brez vsake napa« ke. Tako da ohranijo svojo čedno obliko dočim so izgubile druge obleke že davno prej svojo. Pri teh oblekah se lahko popolnoma strinjate v oziru patriotic-ne ekonomije ter ste vseeno lahko ukusno oblečeni. SINCERITY OBLEKE Ei * : I)! Žil la m; pr, K •118 t° vai mil •llii frei Katerih dom je pri nas - tukaj ! ki ne dobite druzega ko NAJBOLJE, KO Padete k nam prepričani bodete da »te prišli v središče razpolage najfinejših oblek ki so že kedaj dospele na Calu' met. Mode; ki Vam bodejo gotovo ugajale in tkanina ki so znakri kakovosti, kar gotovo potrjuje njih wednost, kroj, in trpežnost. I P ra • v ! J on $15 do $25 VERTIN I& ! j»,h ‘•Por« K ' L i m r Miai H] ••a r ^lacerila Clothes BROS. & co. Oddelek za obleke Prvo^nadstropje- T pži hof >V<\ 13,