Dopisi. Iz Maribora. (Čitalnica, smrt, odrtija, božičnica.) Čitalničnegaobčnegazbora udeležilo se je precej čitaluičarjev. G. predsednik dr. Orozel pozdravi navzoče v daljnem govoru, se zabvali odbornikom za vrlo sodelovanje zlasti pa g. pevovodji, ki je osuoval pevski zbor. Tajnik g. Strašek poroča, da štejemo sedaj 69 čitalničarjev, da se je z gospo Šrameljnovo sklenola nagodba proti '/s^tiiej odpovedi, čitalnica se je udeležila Sokolske svečanosti v Mozirji. V odbor za 1. 18^5 izvoljeni so gospodje: dr. Orozel, predsednik, J. Strašek tajnik, Jož. Rapoc, denarničar, dr. Pekolj. dr. iSernec, dr. Glančnik, dr. Ipavc, dr. Mlakar in J. Vrančič, odborniki. — Umrl je zuani pozlatar A. Kotnik. — Sodnija prejela je 711etnega Eichbolzerja zaradi oderuštva, ker je po 20— 50 °/0 iztirjeval: dobro bilo bi, ko bi prejeli ptička, ki z denarjem nekega vinotržca baranta, raenda mu mešetar več obresti donaša, nego vinska trgovina! — Solske sestre priredile so otroč-ičem lepo božičnico in odlično občinstvo razveselile z lepim igrokazom, katero so deklice izvrstno igrale. Navzoei so bili tudi Njib ekscelenca milostljivi knezoškof in mestni župan. Iz Celja. (Ministerski list — župan Malle — šolski svet- božičnica.) Justidno ali pravosodno ministerstvo začne z novim letom izdajati poseben list: ,,Verordnungsblatt des Justizministeriums". Narcčnina 2 fl. pošilja se na adreso: k. k. Hof- nnd Staatsdruckerei, Wien, I. Singerstrasse, 26. List bo važen ne samo za sodnike, juriste, ampak tudi za občine. ker bode naredbe ali zaukaze donašal justieaega miaisterstva do nižjih sodaij, ki obveljajo v hipu objavljenja. Nadejamo se, da se prioboijo tudi naredbe gledč na rabo slovenščine pri sodnijab, katere se sedaj tako tolmačijo, da nam Slovencem skoro nič ne koristijo, zlasti štajerskim. Na Kranjskem n. pr. vsprejcmajo v^zemljiščne knjige slovenska vknjiževanja, na Stajerskem jih pa vselej prestavljajo na nemško. Sploh opozarjamo obiJinstvo na gori omenjeni ,,Verordnungsblatt". — Župan okoličanske občiae, g. Mallč. je županstvo položil. Novi okrajni šolski svet ima sicer nemško-liberalnega načelnika (Mravljaka, ker je piaač Stibenegg propal) toda večina je sloveaska. Slovenci so namreč 4, liberalci pa 3, ker uačelnik ne glasuje. Živeli Slovenci. — Božičnica kat. podp društva se je krasno obnesla, gospa baroninja Regina Vlašičeva je razdelila darov vrednih 300 fl. No, Rakuschevci, ali društvo ne stori nič za deco, kakor ste nedavno žvekali? Več v ,,Cerkveni prilogi"! Od sv. Martina na Pohorji. II. (Sad nemško-lib er al n ega šuntanja). Šnopsa pijaaej drubali reče Stefaa Vrečko: ,,zdaj se bomo notri (v Spesovo krčmo) zagnali, da bomo podrli mizo in vse vkup, da Radaj ne bo pridgoval". Nekdo dostavi: ,,tepsti jih ne smemo, pa suvati jih moramo", a zopet drug reče: ,,le po njili, pa natolet". Na to sklene dr. Radaj zborovanje pretrgati, zapusti krčmo in odide s spremljevalci, a za njim pritiska drubal kamenje pobirajoč, V tem bipu stopita zmes žandarja Simon Strucelj ia Mib. Belšek in zabranita nadalejšnje nadlegovanje mariborskib gospodov. Žandarja pa ostaneta v št. Martinu, ker je okolo 200 ljudij po krčmab se potikalo in se je neredov bilo bati. Bila je 10. ura predpoldnem. Res začneta se Fr. Rebernik in Jurij Koren pred Spesovo krčmo klofutati pa sta pristopivšim ^ žaudarjem rekla, da sta le ,,špas" imela. Žandarja odideta v občinsko uradnico in sedaj je 2 uri mir. Le Štefaa Vrečko bodi od krčme v krčmo, plačuje vino ia išce prepirov. Pri Pliberšeku razžali Jero Kapunovo, ki mu s klofuto vrne, na kar Stef. Vrečko kamen pobere in Jero po glavi udari, da jo kar kri polije _ia pretrga židani robec. Župan Bojtinski, Fr. Žigart, naznani to žandarjema, ki takoj prideta in Stef. Vrečkota v občinsko kajho žeiieta. Imela sta do tega oblast od svojih višjih. Pijanci zapazijo to iz Spesove krčme iu Janez Vrečko zavreši: ,,branimo ga". Vse biti tavun, tudi žnpan Ant. Vrečko pa nečo dati žandarjem ključa od kajhe, Stef. Vrečko se vrže na tla iu se brani na vso moč kriiajoi-: ,,pomapajte mi, ne pustite bezicerja žendarjem zapreti". Ob enem upije Jan. Vrečko ,,branimo ga, udarimo po žandarjih, ubijmo jib" in M. Brentuša: ,,le nad žaadarje", župan A. Vrečko pa z očmi treska ia miga, aaj pomagajo. Ko se drnbal bliža žaadarjem, obrne se S. Strucelj, aapae puško, ki pa naglo sama sproži, kar ljudi malo splaši. Žaadarja zgrabita Stef. Vrečkota ia potisneta v občinsko pisarao. Toda za ajima vdere vsa drubal upijajoč: ,,ubijte žandarje" ia Jaaez Vrečko, M. Brentuša, Seb, ia Jur. Sorko pa Hochler trgajo žeudarjem puške iz rok, S. Strucelj padae na eao koleao ia Štef. Vrečko mu zbeži s pomočjo župaaa Vrečkota v Spesovo krčmo. (Dalje prih.) Iz Ljubljane. (Matičarjem in prij-itoljem Matice na znanje.) Takoj po božicnih prazaikih prično se razpošiljati društvene knjige za leto 1884. Udjij dobo troje knjig, namreč: ^Letopis"za 1. 1884., BČrtice duševnegn žitka štajer«kih Sloveiicev" in ,,Lovčeve zapiske" II. del. Ob jedaem z oddajo knjig letošnjega leta so bo, kakor se godi to pri družbi sv. Mohora, pobirala od društvenik ov tudi udnina za prihodnje leto, da bo odboru sledDJič možno, vzdržavati red v izdavanji kojig. Le na ta način je mogoče o pravem času zvedeti pravo število plačujočih (in le na te se moie Matica ozirati) društvenikov in doloeiti, po koliko iztisov naj se posameznih knjig tiska. S tem bo ustreženo obema: društvenikom, da pridejo poprej do svojih knjig, odboru pa, da iraa manj truda in sitnosti. Pri tej priliki se slovensko občinstvo opozarja tudi na bogato matieino književno zalogo, obslojočo iz društvenih knjig pretečenih let, katerim se je kupna cena znatno znižana. posobno na ,,Spomenik", najlepšo v slovenskem jeziku tiskano kujigo, kojega hrani Matica še do 500 izvodov in kojerau se je kupnina tudi znižala. S kranjsko-štajerskih hribov. (Nekaj dobrih nasvetov) Na Slovenskem še vse preveč nemškutarimo, da bi tujec mislil, da tukaj Nemei prebivajo. Proc torej z nemškutnrijo. Naj vsak tujee precej na prvi hip vidi in čuje, da je na Slovenskem. Trgovci, obrtniki si naj spravijo slovenske štarapilje, firme, peeatniko, kuverte, tablice, napise. ObMaski in okrajni aradi naj uradujejo sloveaski, notarji in advokati naj pišejo slovenske vloge. Saj imatno do vsega tega pravico v 19. clenu osnovnih pravic. Slovenec ne velja pred Bogora in zakonom menje kakor Nemec; le če se sam zaničuje, postane npodlaga tujčevi pGti" kakor naš slavni Koseski piše. Naposled še svetujem našim gospodarjem, naj si za novo leto priredijo rZapisne knjižice". Na eni strani naj po vrsti zapisujejo dohodke, na drugi pa stroške. Tako bodo ob leti videli, gre li got.podarstvo naprej ali nazaj, in kde tor lehko krenejo drugo pot. Za urano gospodarstvo jo to potrebno. Veselo novo leto! G. Križnik. Iz Škal. (Prepiri z grajščako m) Iz DuDaju smo dobili novega ¦zrajščaka, rodom Juda Marsikaj se je spiemenilo. Enkiat se nam po grajščinskem povsod pobirajo brvi in mostiči eez vode, da ne moremo lehko ob nedaljah iu piaznikih v cerkvo. Piišlo jo uže do laznib tožob. Prej tako ni bilo. Na dalje opazujomo, da so na giajščin.skem ob nedoljah in praznikih dola. Tako so dne 21. grudiia t. 1. na kvaturno nodeljo tesarji tosali, kar so raogli. So li toti tesarji tudi Judjo ? Ne, ampak so kristijani po kakšni. ki ne inarujo vza božjo iu ceikvene zapovedi. To je ros žalo.stno. Zelimo, da se poboljšajo. Šost dni slobodno tesarijo, v nodoljo in praznik pa no. čujerao, da tudi družina na Judovskein gradu je kršeauska pa ne vidimo nje veliko v cerkvi božja. Od Nove cerkve. (Popravki.) V članek o zvezi aovocerkovske fare s Strassburškim kapitelaom vriaole so se nektere bistveae poraote, ktere treba popraviti. ,,Scbwarc" se doslej niso nobedeu tamošnji farai predstojaik pisali, ampak Jan. Aad. Sevarc, živeli so tam pred 200 leti. Izostala je eakrat besedica ,,krški" (knezoškof), ki nam aazaauja, da ,,krški" mil. kaezoškof oddajajo Strb. kaaoaikate. Posledajic se je ea stavek celo zmedel.  »Proštija" zdražena je z 1 kanoaikatom kršk. stol. kapitelna. ,,Dekaaova prebeuda pa ostaja  izprazneaa." Iaterkalarai dohodki utegaejo z lepim p. n. Strassb. kapitelau pripasti.