Izhaja vsak četrtak UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 30-142 — Za Italijo: Gorica. P.zza Vittoria 18/H - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464 Poštnina plačana v eotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 25,— NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru Spediziome in abb. postale I. gr. ŠT. 50 TRST, ČETRTEK 5. MAJA 1955, GORICA LET. IV PO IZVOLITVI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Kaj prinaša Italiji Gronchijeva zmaga? Kriza vlade in Kršč. demokracije - Ali se bodo italijanski katoličani razcepili? Pretekli petek je bil za državnega poglavarja Italije izvoljen levičarsko usmerjeni krščanski demokrat in predsednik poslanske zbornice Giovanni Gronchi. Izvoljen je bil, čeprav sta načelnik vlade Scelba in glavni tajnik Krščanske demokracije Fanfani nastopila javno proti njemu. Oba sta bila mnenja, da na to mesto ne spada mož, ki je član vladajoče stranke. Istega prepričanja je bil tudi komunistični voditelj Palmiro Togliatti. ! V tej točki so bili torej komunisti in de-mokristjanski prvaki edini. Ti SO' namesto Gronchija predlagali »neodvisnega politika« Merzagoro, ki je tako postal uradni kandidal demokristjanov. Toda kaj se je zgodilo-? Pri prvih treh volitvah ni dobil noben kandidat dvotretjinske večine, ki jo predpisuje ustava. To so vsi pričakovali in zaradi tega ni bil nihče presenečen. Pač pa so se vsi začudili, da je takoj po prvem glasovanju število pristašev vladnega Merza-gore začelo padati, Gronchi-jevih pristašev pa stalno rasti. Gronchi, ki je pri prvih volitvah dobil le 30 glasov, jih je imel pri drugih 127, pri tretjih že 281. Merzagora pa le 245. Kako je bilo to mogoče? Zgodilo se je, ker so- se demokristjanski ljudski zastopniki enostavno uprli Scelbi in Fanfaniju. Ugotovljeno je. da je strankarsko disciplino prekršilo več ko 150 poslancev. FANFANIJEV IN SCELBOV PORAZ Ko je sprevidel, da ne bo izvoljen, se je Merzagora kot pameten moz prostovoljno u-maknil. Na pozornici je ostal sam Gronchi, na katerega sta sedaj Fanfani in Scelba pritiskala, naj tudi on odstopi, češ da je to njegova rodoljubna dolžnost. Gronchi je njuno zahtevo odbil. Bil je svoje zmage že gotov. Vedel je, da bodo zanj glasovali demokrščanski nezadovoljneži, mnogi nasprotniki vlade na desnici, Nenni-jevi socialisti in v poslednjem trenutku še 195 komunistov. Krščanski demokraciji je grozila nevarnost, da ho eden najodličnejših in najsposobnejših njenih voditeljev izbran za poglavarja države z glasovi nasprotnikov, in to proti volji vlade in strankinega vodstva. Da bi se izognila tej sramoti, sta Fanfani in Scelba ugriznila v kislo jabolko ter dala proglasiti Gronchija za kandidata Krščanske, demokracije. Tako je Gronchi pri poslednjih volitvah dobil od 833 glasov kar 658. Namesto predpisane navadne večine je zbral okoli sebe več ko štiri petine. Njegova izvolitev je bila pozdravljena z viharnim odobravanjem in s prepevanjem domoljubnih pesmi na vseh klopeh Narodne skupščine. To- je bila največja politična zmaga, ki jo je 67-letni Gronchi dosegel v svojem razburkanem življenju. Pp izvolitvi je takoj prihitel h Groncliiju Fanfani, da mu čestita k uspehu. Prav tako mu je v imenu vlade čestital Scelba in izrekel željo, da bi »Bog podpiral novega predsednika republike«. Toda vsa prijazna voščila ne morejo prikriti resnice, da sta iz predsedniških volitev izšla politično težko poražena oba: glavni tajnik stranke Fanfani in načelnik vlade Scelba. Saj je Scelba do poslednjega trenutka izjavljal, da Gronchi ne sme biti izvoljen, ker bi to škodovalo Italiji v inozemstvu. BORBA MED KATOLIKI IN KOMUNISTI Zakaj? Po Scelbovem mišljenju zavoljo tega, ker je Gronchi znan v zapadnem svetu kot skrajen levičar v Krščanski demokraciji, ki že del j časa odkrito- zagovarja misel, naj Nenniievi socialisti pristopijo k vladni večini. T Izhod iz krize, v katero je zabredla Italija po volitvah z dne 7. junija 1953, je po njegovem v odkritem in poštenem sodelovanju med katoličani in socialisti. Tako sodelovanje se zdi posebno Ameri-kancem silno nevarna stvar. Italija — pravijo — je dežela z največjo- komunistično stranko v Evropi. Komunisti se drže navodil iz Kremlja, pripravljajo nasilen prevrat in so zagrizeni nasprotniki kakršnega koli sodelovanja Italije z zapadom. Ncnni je z njimi že leta nerazdružno povezan. V Turinu je sicer poudarjal, da je njegova stranka od Moskve neodvisna in da bo v bodoče čedalje bolj svojo samostojnost razvijala, a kdo naj mu zaupa? Kdo naj mu verjame, da odkritosrčno sprejema Atlantsko zvezo- in resnično demokratično ureditev države, kakor je trdil v Turinu! Zakaj noče prekiniti zavezništva s Togliattijem? Ker komunisti sami ne morejo priti na oblast, pošiljajo v vladno večino Nennija. Tam naj pretkano rovari ter pripravlja tla revoluciji. Nihče ne more pričakovati ,da bi zapad-njaki to komunistično igro še podpirali. A-merika bi bila neumna — pravijo — ako bi v takih razmerah nudila pomoč Italiji. So pa politiki, ki sodijo- povsem nasprotno: Če bi Nennijevci stopili v vladno večino in se zvezali s Krščansko demokracijo, bi bil prelom med njimi in komunisti neizogiben. Togliattijeva stranka bi ostala osamljena. To bi bil največji poraz, ki ga je italijanski komunizem doživel v povojni dobi, obenem pa najpomembnejša zmaga katoličanov nad komunističnimi tekmeci. Kriza v vladni stranici Težko- je reči, kdo ima prav. V politiki se pravilnost te ali one trditve sodi navadno le po uspehih. Tedaj se šele vidi, kdo je gledal pravilno. Če bi se izkazalo, da je to< bil Gronchi, bi ga vsi slavili kot velikega državnika in nihče bi ga več ne sumničil, da se da izrabljati od marksistov. Trenutno pa je Gronchijevo stališče, posebno pa njegova izvolitev za predsednika republike izzvala v vladajoči stranki pravo krizo. Nekateri trde, da so Scelbovi vladi dnevi šteti in da je tudi Fanfanijev položaj hudo omajan. Sedaj šele, ko so- izbruhnile v stranki razprtije, se vidi, kaj je De Gasperi pomenil za Krščansko demokracijo. V njej sta se pojavili v bistvu dve struji. F.ni trde, da se italijanski katolicizem lahko uveljavi in ukorenini v ljudstvu samo, če izvede velike in pogumne reforme v korist delavskih in kmečkih množic. Prav nič se ne sme plašiti, če pri tem udari po žepih industrijskih in veleposestniških velikašev, pa naj bodo še tako pobožni katoličani. Če so pravi kristjani, morajo podrediti svoje osebne koristi splošni blaginji družbe. Sicer bodo sami gnali delovno ljudstvo v komuni- zem in pri tem sebe upropastili. Krščanska demokracija mora biti napredno socialno gibanje ter odklanjati vsako sodelovanje s fašisti in kapitalisti. Ta struja je na zadnjem občnem zboru stranke v Neaplju zmagala. De Gasperijev naslednik je postal Fanfani. Toda Fanfani je po zmagi naletel v stranki in med poslanci na večji odpor, kakor je bilo pričakovati. Industrijalci in veleposestniki so spretni in vplivni ljudje. Zase so pridobili sposobne in odločne politike, kot so Pella, Togni in drugi. Le spomnimo se, koliko težav je povzročila samo agrarna refor-m» Krščanski demokraciji! Poleg tega ima Fanfani skrbi tudi z levičarji samimi. Gronchijeva skupina zahteva, naj stranka čimprej krene na pot korenitih socialnih preosnov, ker bo sicer zgubila zaslombo v množicah. To je nujna in neodložljiva zahteva našega časa. Stranka naj se brez strahu otrese svojih desničarskih zaveznikov in dogovori z Nennijem. KRŠČ. DEMOKRACIJI GROZI RAZKOL Fanfani se s tem Groncliijevim stališčem ne strinja. Socialne reforme so tudi po nje-Nadaljevanje na 3. strani S. maja 1953 NOVICE Z VSEGA SVETA »Z URO V ROKI« Poslaniki Sovjetske zveze in 3 zapadnih velesil na Dunaju so se zbrali, da sestavijo dokončno besedilo mirovne pogodbe z Avstrijo. Zanimivo je, da Rusi sprejemajo danes vse, kar so še pred enim letom odločno odbijali. Do 31. decembra hočejo izprazniti Avstrijo in celo pritiskajo, da bi se pogodba čimprej podpisala. Če pojdejo razgovori gladko od rok, bi Molotov in zapadni zunanji ministri prišli na Dunaj že sredi tega meseca in pogodbo potrdili. Diplomati delajo ta-korekoč z uro v roki. Kolika sprememba, v sovjetski politiki! Moskvi gre sedaj očividno za to, da ustvari v Aziji in Evropi čimveč nevtralnih držav, na katerih bi Amerikanci ne mogli imeti o-porišč za svoja letala. Sovjetski zvezi se danes ni treba bati zapadnih armad, smrtno nevarna so' ji le ameriška letala z atomskimi bombami. ČETRTA VELESILA, Z današnjim dnem so stopili v veljavo pariški sporazumi in Zapadna Nemčija je postala enakopravna članica Atlantske zveze. Na njenem ozemlju preneha zasedba in odslej ji ne bo več treba vzdrževati tujega vojaštva, ki jo je stalo letno nič manj ko 1350 milijard lir. Ogromno vsoto bo uporabila za organizacijo lastne armade. Zasedena stanovanja vrnejo zavezniki zakonitim lastnikom in poslopja, ki so jih za-padnjaki zgradili za svoje urade in uradniške družine, postanejo lastnina nemške države. Zapadna Nemčija je tako močna, da jo od današnjega dne lahko že smatramo za četrto velesilo zapada ob strani Amerike, Velike Britanije in Francije. Razen tega je Adenauer sklenil te dni prijateljstvo s Francozi. Desetletja sprta soseda sta sklenila tesno sodelovati v gospodarstvu in nastopati skupno tudi v zunanji politiki. SESTANEK V VARŠAVI Sedaj ko' ni več dvoma, da se bo Nemčija oborožila, je Sovjetska zveza sklenila preiti k že napovedanim protiukrepom. Dne 11. maja se sestanejo v Varšavi zastopniki Rusije, Poljske, Čehoslovaške, Vzhodne Nemčije, Ogrske, Romunije, Bolgarije in Albanije, da bi sklenili pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči. Posvetovali se bodo tudi o tem, da naj se oborožene sile vseh osmero’ držav podrede enotnemu, to se pravi ruskemu, poveljstvu. Mnogi menijo, da bo pogodba omogočila Sovjetski zvezi, da obdrži kljub sklenjenemu miru z Avstrijo še nadalje svoje vojaštvo na Ogrskem in Romunskem, odkoder bi ga po določilih mirovne pogodbe morala umakniti. Sestanku v Varšavi bo prisostvoval tudi o-pazovalec komunistične Kitajske. PRAZNIK DELA Prvi maj so slovesno praznovali po širnem svetu in tako tudi vse stranke v Italiji. V Rimu je predsednik republike odlikoval 1000 delavcev z »zvezdo za delo«. To čast prejmejo med drugimi tisti, ki so nepretrgoma 25 let pri enem gospodarju ali ki pri delu vpe-Uej° kako novost, da se proizvodnja poveča. Odlikovanci so bili gostje vlade. Prvi maj je postal vsesplošni praznik ročnih in duševnih delavcev, od katerih edino odvisi obstanek in napredek človeštva. Brez dela bi človeška družba takoj razpadla. Zato je prav, da je Pij XI. proglasil, naj bi 1. maj bil odslej tudi cerkven praznik. ZMEDE V INDOKINI Indokina je bila še do lani ena najbogntej-ših prekomorskih posesti Franclja. Dežela je večja ko dve Italiji in ima 30 milijonov pie-bivalcev. Ker v Parizu niso upoštevali, da kolonializem propada in da hoče vsak narod biti v svoji hiši gospodar, se niso znali pravočasno sporazumeti s Hočiminhom ter so ga na la način sami pognali v naročje komunizmu. Spor se je končal tako, da je Hočiminh zasedel severni del dežele, o južnem pa naj odloči glasovanje. V tem delu vlada pod francoskim pokroviteljstvom cesar Bao Dai. V resnici pa živi v nekem francoskem kopališču, lovi postrvi in lepe ženske. Ker ni nevaren, ga ima francoski guverner zelo rad. Amerikanci pa podpirajo njegovega prvega ministra Diema, češ da je odločen mož, ki se lahko edini upre komunističnemu prodiranju s severa. Proti Diemu so se pa dvignile neke verske ločine, med njimi bratovščina Binh Huverc, kateri je cesar proti letni odškodnini prepustil celo policijo. Milijoni ji pritekajo iz tajnih igralnic in od tihotapcev. Te verske bratovščine so pred kratkim organizirale oboroženo vstajo v prestolnici Sai-gon. V uličnih bojih je padlo mnogo lju^i, a Diem je upornike le užugal. Ko ga je nato cesar Bao klical na razgovor v Francijo, mu je Diem brzojavno sporočil, da je cesarja lastna vlada odstavila. V takih razmerah je neizogibno, da bo pri volitvah zmagal Hočiminh. Danes lahko že rečemo, da je tudi južni del Indokine za Francijo izgubljen. MILANSKI VELESEJEM Dne 27. aprila so zaprli velesejem. Obiskalo ga je skoraj štiri in pol milijona ljud?. Razstavilo je nekaj manj ko 13.000 trgovskih podjetij iz 35 držav. Zadnji dan si je velesejem ogledal jugoslovanski minister Vukmanovič, ki se je ze* lo pohvalno izrazil o čedalje boljših gospodarskih stikih med Italijo in Jugoslavijo. KNJIGA POCENI V Ameriki pripravljajo ogromen zemljevid, na katerem bodo narisane vse zvezde neba. V njem boš videl svetove, ki so oddaljeni od nas kar za 500 milijonov svetlobnih let. Kolike daljave so to, človeški um skoro pojmiti ne more. Pomisli, da preleti svetloba v 1 sekundi 333 tisoč kilometrov! Koliko v 1 uri, koliko v 1 milijonu let? Ob teh računih se človeku pamet zmeša. Zemljevidov bodo natisnili le 100 izvodov; en primerek stane 1 milijon in pol lir. Kdor I misli, naj pohiti z naročbo*. PAPEŽEV GOVOR Pij XII. je govoril 1. maja ogromni množici, zbrani pred cerkvijo sv. Petra v Rimu. »Kolikokrat smo poudarjali in razložili ljubezen,« je rekel, »ki jo goji Cerkev do delavcev. In vendar se širi kruto obrekovanje, da je Cerkev zaveznica kapitalizma proti delavcem !« Saj je ona mati predvsem onih svojih sinov, ki so v težkih razmerah. Vendar najboljši zakoni ne zadostujejo, da bi dali posamezniku varnost pred zlorabo zakonskih predpisov. Kaj pomagajo zakoni, ako ljudstvo živi v strahu, da bodo oblastniki v vsakdanjem življenju zakone po svoje tolmačili in izvajali? Kako pravilno je govoril papež, doživljamo najbolj tržaški Slovenci. Kaj nam koristi posebni statut, če ee oblastniki zanj ne hriglajo? ZVEZA PREK GORA Danes sta Italija in Francija združeni po železniških progah skozi 22 km dolge predore pod Alpami. Zdaj so pa v gradnji žične proge kar preko najvišje evropske gore Mt. Blanca (4800 m). Proga bo izpeljana do točke 46 metrov pod vrhom. Tu bo v skalo vsekana postaja, s katere bo veličasten razgled po Italiji in Franciji. Ko se bodo bogati potniki naužili prirodnih lepot, jih bo žičnica v dobri uri potegnila dol na francosko stran v znano gorsko letovišče Chamonix. PRVI BODO ZADNJI Velike spremembe, ki so1 se izvršile v političnem vodstvu Sovjetske zveze, se kažejo tudi v zunanjostih. Lani je v prvomajskem sprevodu v Moskvi bila še na čelu ogromna slika Mal en ko-v a. Letos so na prvem mestu nosili na drogu strankinega tajnika Hrušče-va. Malenkova slika je bila zadnja. BRATSTVO BOJEVNIKOV Sovjetska vlada je povabila v Rusijo 12 A-merikancev, pripadnikov tiste ameriške čete, ki se je na reki Labi v Nemčiji prva srečala z ruskimi prednjimi stražami. Zato bo Washington povabil na obisk čez ocean 12 ruskih bojevnikov. Tudi maršal Žukov se pripravlja, da obišče v Ameriki Eisenhovverja. Kaže, da se bodo prijatelji z bojišča laže sporazumeli kot politiki. TOGLIATTI V TRSTU Prvega maja je imel voditelj italijanskih komunistov Palmiro Togliatti v našem mestu govor, v katerem je med drugim zagovarjal tesno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Mi smo imeli — je rekel ■— v preteklosti ostra nasprotja z jugoslovansko vlado in državo, toda nimamo namena se spuščati v očitke. »Za korenito in dokončno rešitev tržaškega vprašanja je v okviru splošne politike miru potrebno sodelovanje med o-berna državama.« Preden je Togliatti svoj govor končal, mu je postalo slabo. Naslonil se je na govorniški oder in nekaj minut molčal. Vidali in drugi so pritekli in mu ponudili čašo vode. Voditelj laških komunistov se je preselil na Opčine, kjer že nekaj dni nepremično leži. Tako so svetovali zdravniki. Nekateri pravijo, da ga je zadela sončarica, drugi pa rahla kap. Življenje in osebnost predsed. Gronchija Novi poglavar italijanske države Ivan Gronchi se je 1. 1887 rodil kot sin zelo revnih staršev v mestecu Pontedesri blizu Pise. Težko je moral delati in se mučiti, da je lahko študiral. Kljub temu je na vseučilišču končal najprej filozofske in nato še pravne nauke. Njegova trda mladost ga je tesno in za vedno povezala z revnimi sloji, iz katerih je sam. izšel. Ker je bil veren človek, se je posvetil delu za katoliške delavce in kmete. Že pred prvo svetovno vojno je postal organizator katoliške mladine Toskane ter zbral okoli sebe nad 10 tisoč mladih somišljenikov. V vojno proti Avstriji se je javil kot do-hrovoljec in bil trikrat odlikovan zaradi hrabrosti. Po vojni je pomagal Don Sturzu ustanoviti Italijansko ljudsko' stranko in bil nato izvoljen za poslanca. Doslej ga je ljudstvo šestkrat izvolilo v parlament. Toda njegovo politično delovanje ni teklo mirno. Nasprotniki SO' ga hudo napadali. Na nekem shodu so ga komunisti vrgli z mize, kjer je govoril, na tla, da si je razbil očala. Komunisti, ki so ga te dni volili za poglavarja države, izjavljajo v šali: »Brez naših batin bi mož nikoli ne bil zlezel tako visoko.« Pogumno se je znal staviti po robu tudi fašistom. Ko je Mussolini prevzel oblast, je šel v njegovo vlado, a odstopil, brž ko je videl, da mož stremi po diktaturi. Nato so mu fašisti vzeli poslanski mandat. Policija mu je stala noč in dan za petami. Da bi ne bil odvisen od vlade, se je odpovedal profesuri in postal trgovski potnik. Ko je izbruhnila zadnja vojna, se je takoj PODJETNI DIJAKI Za časa Hitlerja je v taborišču v Nemčiji umrl na jetiki tudi holandski dijak Jurij Maduro. Bogati starši so sicer v spomin postavili zdravilišče za bolne dijake, ki pa sami sebe vzdržujejo. Kako? Zgradili so majhen podroben posnetek cele države. Tu vidiš holandsko prestolnico, mesta, vasi, prekope in železnice, ki resnično tečejo, mline na veter, črpajoče vodo iz kanalov, reke, na katerih slediš premikajočim se parnikom s potniki in tovori. Na drug! strani vidiš krasne poljane tulipanov in rodovitne njive, skratka vso Holandijo v malem. Številni obiskovalci plačujejo vstopnino, od katere žive bolniki. DIM MU ŠKODI Brzovlak, ki je drdral v sredo zvečer proti Milanu, se je nenadoma sredi proge ustavil. Vsi so razburjeni skakali z voz in hoteli vedeti, kaj se je zgodilo. Pa so iztaknili nekega gospoda Parodija, ki se je v oddelku za kadilce držal za zasilno zavoro. Zahteval je od potnikov, da prenehajo kaditi, češ da mu dim škodi. Ker njegova ni obveljala, je kratkomalo ustavil vlak. Zagovarjati se bo moral pred sodnijo in to ga bo najbrž nekaj stalo. priključil odporniškemu gibanju. Policija ga je sicer zasledovala, a mu ni mogla do živega. Gronchi ni namreč le pogumen, temveč tudi zelo previden. Časnikar Montanelli pripoveduje, kako je Gronchija obiskal med vojno. Današnji predsednik republike je novinarju napovedal konoc fašizma, propast monarhije, žalostni konec vojne, a ker časnikarju ni zaupal, je bil nadvse oprezen. Če bi policija zapisovala naš razgovor — pravi Montanelli — bi bila zaprla mene in ne Gronchija. Tolika je Gronchijeva spretnost. Zavoljo njegove sposobnosti in spretnosti so ga dvakrat izvolili tudi za predsednika poslanske zbornice. Istočasno je Gronchi izredno neodvisen značaj. Brez strahu se je postavil, če je bilo treba, po robu De Gasperi-ju in vsej; stranki. Svojega prepričanja ni nikoli skrival in zanj se je izpostavljal brez o-zira na posledice. Zato ga spoštujejo prijatelji in nasprotniki in tudi na zapadu vedo, da ni to mož, ki bi se dal od kogarkoli izrabljati. Svojo povezanost z ljudskimi sloji je dokazal tudi po izvolitvi. Odklonil je, da bi se preselil z družino v Kvirinal, nekdanje bivališče italijanskih kraljev. Njegova žena Karlina, 25 let mlajša od Gronchija, je rekla, da tega ne mara, ker noče, da bi se njun sinček in hčerkica razvadila v razkošnem vladarskem dvorcu. Kako bosta pozneje živela med navadnim ljudstvom? Gronchi je ostal do danes hvaležen svojim revnim staršem. Ko je bil izvoljen za poglavarja države, je najprej obiskal grob uboge matere v Pontederi, nato očetovo poslednje bivališče na pokopališču v Pizi. Na povratku so mu delavci neke tovarne zastavili pot in so navdušeni hoteli z njim govoriti. Med njimi so bili Gronchijevi strankarski privrženci in najhujši njegovi komunistični nasprotniki. To je najvišje odlikovanje, ki ga more doživeti pošten in značajen politik. Nadaljevanje s 1. strani govem potrebne, toda katoličani naj jih izvedejo sami brez sodelovanja z marksističnimi levičarji. Gronchijeva skupina odgovarja, da je za to prepozno. To bi se bilo lahko zgodilo za časa De Gasperija, ko je stranka razpolagala v parlamentu z dvetretjinsko večino. Tedaj bi bilai lahko izpeljala vsako reformo. Katoličani so zgodovinsko priliko na žalost zamudili. Danes ne morejo več vladati sami, ampak le s pomočjo nasprotnih političnih skupin: ali z desničarji ali z marksisti! Z desničarji je nemogoče, ker bi se s tem stranka sama rušila v ljudstvu. Preostane le Nenni, ki prizna resnično demokracijo in se otrese odvis> nosti od komunistov. Ugotoviti je treba, da se Krščanska demokracija nahaja v precejšnji stiski. Če gre na desno, se ji spuntajo1 predstavniki kmetov in delavcev, ki so v večini; če krene na levo s podporo Nennija, se ji upre maloštevilno, toda vplivno desno krilo stranke. V SKUPNO KORIST Pretekli teden sta se sestali v Gorici italijanska in jugoslovanska komisija za obrambo proti toči. Postaviti hočejo mrežo vreme-noslovnih postaj s topiči po Brdih in Furlaniji. Postaje bodo med seboj povezane in se obveščevale. V jugoslovanski komisiji je tudi naš rojak iz Kozane, znani vremenoslovec dr. Reja. VOJAŠKA MOČ ZAPADA General Gruenther, vrhovni poveljnik A-tlantske zveze za Evropo, je te dni izjavil v Rimu, da »so zavezniške sile v Evropi danes štirikrat številnejše kot I. 1951. Najbrž nismo še dovolj močni, da bi se uspešno uprli splošnemu napadu« komunistov. Toda Nemčija — je dodal — bo s svojimi 12 divizijami in 1300 letali usposobila A-tlantsko zvezo, da v 3 do 4 letih ubrani Ev-ropo' tudi pred splošnim napadom. Če bi pa že prej izbruhnila vojna, se tudi ni treba preveč plašiti. Amerikanci imajo zrakoplov B-47, ki je priletel iz Amerike v Anglijo v 4 urah in 34 minutah z brzino 1100 km na uro. »V današnjih razmerah ga ni orožja, ki bi se moglo meriti s to vrsto letala.« NAJVEČJA GLOBOČINA Doslej so največjo globino morja ugotovili v Tihem oceanu pri otočju Guam. Meri 10 tisoč 870 metrov. Lani je pa ladja Horizon našla še večjo globočino, in sicer 11 tisoč metrov, v Afriki pri otočju Tongo. Na dnu oceanov so pa baje še hujše, še neodkrite globine. NADŠKOFOVSKIBLAGOSLOV Milanski nadškof Montini je poslal Ivanu Gronchiju tole brzojavko: »Bog naj blagoslovi Italijo v osebi in delu Vaše Ekscelence, kakor želi v spoštovanju in molitvi katoli-I ški Milan.« Volitve predsednika republike so dovolj jasno pokazale, kako vse vre v Krščanski demokraciji. Nekateri prerokujejo, da se bo stranka razklala. Delavci, kmetje in obrtniki bodo' ustanovili svojo organizacijo, industri-jalci in veleposestniki svojo. Po prepričanju mnogih bi to bila velika nesreča, po mnenju drugih bi bila ločitev koristna. Delovno katoliško ljudstvo bi svobodno branilo svoje koristi, katoliški podjetniki in veleposestniki pa svoje. Verske vrednote bi branili skupno. Nihče ne more danes reči, kaj se bo zgodilo. Vsakdo more samo ugotoviti, da so danes vse vodeče stranke Italije v krizi. V krizi je Krščanska demokracija, v krizi Nenni-jeva stranka, v krizi so komunisti, ki so pri zadnjih volitvah v delavske svete nekaterih velikih industrijskih velepodjetij spet zgubili dosedanjo večino v korist katoliških strokovnih organizacij. Kaj se bo iz tega izcimilo, ne vemo. Jasno je le, da v političnem življenju Italije zori in se pripravlja nekaj novega. Morda bo to zgodovinski pomen Gronchijevega vladanja. Kaj prinaša Italiji Gronchijeva zmaga? hI s i*tj fi KAJ JE S SELADOM? Vest, da je vodstvo Selada te dni odpustilo 20 delavcev, ki so zaposleni na avtocesti Sesljan—Devin, je vzbudila velik preplah med dobršnim delom prebivalstva. Ne smemo namreč pozabiti, da je Selad sprejel na delo večje število ljudi, ki so prej bili v službi pri ustanovah in ledinicah zaveznikov, a so po njihovem odhodu ostali na cesti. Značilno je, da so delavce odstavili, ne da bi odslužili šestmesečni rok, kakor je določen® v delovnih pogodbah. Ta korak potrjuje razne govorice, da mislijo Selad preurediti ter ga izenačiti sorodnim ustanovam v republiki. Če še kdo ne ve, mu moramo povedali, da prejemajo tamkajšnji delavci dnevno' po 500 lir in borno kosilo opoldne. Vodstvo Selada opravičuje svoje ravnanje s trditvijo, da je na avtocesti preveč delovne sile. Delavci pa trde, da jih ne morejo odpustiti, ne da bi pretekel šestmesečni rok. V zadevo so posegli sindikati in bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo. BOLJUNEC Bolj unčami se čestokrat sprašujemo, kaj smo na tem božjem svetu slabega zagrešili, da moramo toliko trpeti. Mislima tu na naš kamnolom, ki nam še vedno povzroča mnogo gorja. Zadnjič smo že napisali, naj si g. Brussi dene roko na srce in se vpraša, ali je njegovo ravnanje pošteno. Danes ponovno ugotovimo, da mu trpljenje ljudstva ni prav nič mar. Njegova prva in glavna skrb je, kako' si čimprej napolniti žepe. Inž. Brussi si morda misli, da mu s svojimi protesti hočemo nagajati in je najbrž prav zaradi tega odložil vsako pametno in pošteno ureditev kamnoloma. Vendar se g. Brussi bridko^ moti, če tako misli. Naj se zaveda, da proti njegovemu ravnanju odločno protestira Vsa vas! Tudi njegovi delavci se z nami strinjajo, saj njihove družine prav tako' trpe kakor mi. Odgovorna oblastva ponovno prosimo, naj nas enkrat za vselej rešijo gorja. G. Brussija je treba prisiliti, da kamnolom preuredi tako, kakor sta svoj čas napravili podjetji Faccanoni in Italcementi. Če človek gre mimo njihovih kamnolomov, ne sliši nobenega ropota. Pri nas si pa moramo mašiti ušesa ter biti v večnem strahu, da nam kaj ne prileti na glavo. Oblastva pozivamo, naj poskrbe, da se spoštujejo in izvajajo varnostni ukrepi, ki jih je prefektura svoj čas določila za kamnolom. Inž. Brussija tudi vabimo, naj izpla- Dijaki slovenske klasične gimnazije v Tr-slu vabijo na igro. Igrali bodo duhovito in veselo komedijo pisatelja Connersa »RO X /« Režira prof. Jože Peterlin Igra bo v soboto, dne 7. maja, ob 20. uri v SV. KRIŽU, v nedeljo, dne 8. maja, ob 16.30 v dvorani na KONTOVELU, v četrtek, dne 12. maja, ob 20. uri pa v NABREŽINI. Dijaki, ki prinašajo slovensko besedo v slovenske vasi, vabijo vse Slovence na prireditve. Dijaki žele prispevati iz čistega dobička podporni šolski blagajni, ki pomaga revnejšim dijakom. ča škodo, ki so jo vaščanom prizadele mine. Da je naše pisanje resnično, pričajo lahko iisti gospodarji, ki bi radi svoje hiše prodali ter se umaknili v mir, pa jih bodo težko, ker nihče ne mara stanovati v peklu. Pokanje min je prejšnji teden povzročilo, da si je uboga Antonija Čurman zlomila nogo. Zares čas je, da oblastva odločno nastopijo in napravijo v naši vasi red. Na koncu še to: pri nas je stara navada, da se vsako spomlad slovesno sprejmejo mladeniči v fantovske vrste. Letos se je sprejem začel že pretekli četrtek in se je nadaljeval v soboto ter nedeljo. Pred lepim mlajem, ki so ga dičile pomaranče in limone, so odmevale priložnostne pesmi. Šele v nedeljo se je slovesnost zaključila z uradnim sprejemom mladeničev v ponosne fantovske vrste. V novo popravljeni cerkvi na Pečah bo v nedeljo, 8. maja, velika slovesnost. Vabimo tudi ljudi iz drugih vasi, naj nas obiščejo. MEDJA VAS V nekem dopisu iz Cerovelj smo v Novem listu brali, kako se vaščani pritožujejo', da obnove noče biti konec. Kar pravijo Cerovci, velja tudi za nas. Te dni se sicer zaključujejo zadnja dela, vendar bi bilo treba še marsikaj narediti. Enemu manjka v hiši strop, drugemu vrata, tretjemu niso ometali oken itd. Potrebno je torej dopolniti delo, ki je bilo zanemarjeno ali površno napravljeno. Vse te pomanjkljivosti ima priliko videti posebna komisija, ki so jo te dni poslali v vas. Upamo, da bo' naše želje in potrebe upoštevala. Skrajni čas je, da se obnova zaključi in da začnemo svobodneje dihati. Kaj pa z vojno škodo? Tudi v tej zadevi je potrebna jasna beseda naših oblastnikov. REPENTABOR V nedeljo, 1. maja, je občinski svet svečano praznoval desetletnico osvoboditve. Slavnosti so se udeležili tudi sorodniki padlih ter dobršno število občinstva. Na seji je spregovoril župan Škabar, ki je poudaril važnost tega dne, ko- se spominjamo vseh o-groinnih žrtev, ki jih je naš narod moral doprinesti za zmago pravice. Nato so na občinskem domu odkrili spominsko ploščo z naslednjim napisom: »Ob desetletnici osvoboditve, v spomin padlim.« Prisotni so se potem podali v Veliki Repen ter položili venec na spomenik padlim. ZGONIK Desetletnico osvoboditve izpod nacifašistič-nega jarma smo pri nas slovesno obhajali preteklo nedeljo. V dopoldanskih urah je bila slavnostna seja občinskega: sveta, na kate-li je župan Obad imel priložnostni govor. Po seji so na županstvu odkrili spominsko ploščo. Pričala bo današnjim in bodočim rodovom o krvnem deležu, ki ga je naša občina plačala za svobodo. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu, ul. della Scuola Nuova 12, obvešča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemni in nižji tečajni izpit do 20. maja. Vsa pojasnila se dobe v tajništvu. Seja občinskega sveta v IV a lire zini Po dolgem presledku se je pretekli torek ponovno sestal občinski svet. Dr. Škerk je takoj v začetku predlagal, naj svetovalci razpravljajo o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo širšo našo javnost. Občinski možje naj n. pr. zavzamejo stališče do objave londonskega sporazuma v uradnem: listu ter do žaljivih besed, ki jih je izustil državni pravnik dr. Pascoli zoper Slovence na sodni razpravi proti kriškim mladeničem. Svetovalci naj tudi sklepajo, ali naj se postavi v Nabrežini spomenik pesniku in domačinu Igu Grudnu. Ker se bodo seje odslej vrstile vsak teden, je župan prosil, naj se o teh predlogih razpravlja prihodnjič. Na dnevnem redu so bile namreč nekatere nujne in neodložljive upravne zadeve. Tako so svetovalci sklenili, naj občina z družino Sulčič y Nabrežini zamenja nekaj zemljišča. Colji Dušanu iz Cerovelj so prodali 40 kv. m občinske zemlje. Prav tako so sklenili prodati Saksidi Rafaeli 1800 kv. m zemlje, da si sezida stanovanjsko hišo. Gre za nekdanji kamnolom ob cesti k županstvu. Daljša razprava je nastala, ko so sklepali c nekem jusarskem zemljišču v Medji vasi. Kamnoseško podjetje Noventa želi namreč kupiti 1300 kv. m zemlje v Medji vasi, ki ga nujno potrebuje, da mu ERP nakaže posoji- lo. Medvejski jusarji so predlagali ceno 300 lir za kv. m, medtem ko so bili nekateri svetovalci (Gratton, Vižintin) mnenja, da je cena previsoka ter zna ovirati napredek industrije v občini. Predlagali so zato 100 lir za kv. m. Proti temu stališču se je odločno po- stavil odbornik Drago Legiša, ki je dejal, da se mora volja jusarjev spoštovati. Moralno imajo edino jusarji pravico1 odločati O' svoji zemlji in je vsota tako malenkostna (390.000 lir), da ne more nikakor škodovati razvoju tamkajšnjega kamnoloma. Podjetje Noventa bo prav gotovo zemljo tako izkoristilo, da bo stokrat poplačana. Na glasovanju je zmagal predlog J. Pahorja, in sicer 250 lir kv. m. Družbi CISCA so nadalje sklenili dati v najem približno' 30 kv. m zemlje za novo bencinsko črpalko na nabrežinskem trgu. Osrednja točka dnevnega reda je bilo vprašanje največjega nabrežinskega kamnoloma »Cava Romana«. Lastnik kamnoloma je zaprosil občino, naj mu proda 37.000 kv. metrov zemljišča, ki ga do sedaj ima le v najemu. Misli zgraditi vrsto industrijskih naprav (veliko apnenico, katere stolp bo1 visok 25 m, 6 žag in celo majhen hotel za delavce). Dosedanja najemnina bo seveda o-stala nespremenjena. Po daljši razpravi, V katero so posegli skoraj vsi svetovalci, je bilo sklenjeno, da se večji del zaprošenega zemljišča proda, toda za primerno ceno. Sprejet je bil tudi sklep, da se bo1 z izkupičkom sezidal v občini velik dom za onemogle, katerega prav zares krvavo potrebujemo. O ceni bodo svetovalci razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, ko bo ožji odbor zvedel za kupno ponudbo. Ker je to vprašanje izredne važnosti za Nabrežince, bomo v listu o tem obširneje spregovorili. 13 SEJA UPRAVNEGA ODBORA V četrtek preteklega tedna je občinski u-pravni odbor odobril izplačilo 4 milijonov lir za oskrbovanje takih nezakonskih otrok, ki so jih le matere priznale. 1,100.000 lir so določili za zapuščene nezakonske otroke, 2 milijona pa za gojence zavoda »Oddone Le-nassi«, in sicer za prvo letošnje tromesečje. Srce nam bo poskakovalo do neba, ko bomo mogli slovenski javnosti sporočiti, da sta se goriški župan dr. Bernardis in njegova »giunta« spomnila tudi Slovenskega Alojzi-jevišča, Sirotišča ali kake druge slovenske dobrodelne in vzgojne ustanove. V zares demokratski občini in državi bi to moralo biti samo po sebi umevno. Glasovi in protesti slovenskih občinskih ter deželnih poslancev pa tudi vsi vztrajni pozivi slovenskega tiska ostajajo žal navadno glas vpijočega v puščavi. No, morda pa le nastopijo časi, ko bodo gospodje razumeli tudi našo govorico. Bog daj, da bi se to čimprej zgodilo! BEVEDESETLETNICA »VEČNEGA MLADENIČA« Enemu izmed najboljših slovenskih gledaliških igralcev, Danilu, smp Slovenci pravili »večni mladenič«. Bil je vedno nasmejan, dobre volje, poskočen, v gumbnici pa mu je vedno tičala rožica ali nageljček. Podoben mu je in ga v žilavosti, poskočni hoji ter v dobri volji celo prekaša inženir in arhitekt Maksimilijan Fabijan, ki je v petek praznoval 90. rojstni dan. Še pred nekaj tedni smo poročali, da so oblastva odobrila njegov načrt za prezidavo mestne hiše. Vedno mlademu stavbeniku iskreno čestitamo za 90. rojstni dan in mu želimo, naj ljubi Bog blagoslovi njegovo duševno in telesno gibčnost. LETOŠNJE šmarnice V nedeljo, 1. maja, so se v cerkvi sv. Ivana začele šmarnice. Nadaljujejo se vsak večer ob 8. uri. Na Travniku so šmarnice ob 5.45, v stolnici pa ob 6. uri. Prav je, da se jih Slovenci udeležujejo v obilnem številu. Nikomur ne bo žal, če bo ta poziv poslušal. IZ ŠTEVERJANA Števerjan je bil 1. maja ves v cvetju in soncu. Popoldne smo se v velikem številu zbrali na proslavi dela, ki jo je priredilo SKPD. V našo vas je prišlo tudi precej gostov iz Gorice in drugih slovenskih vasi. škoda, da niso vozili avtobusi, ker bi nas sicer obiskalo še več Goričanov. Na proslavi nam je mladina pripravila veselo presenečenje. Podala je 2 enodejanki. Nušičevo Oblast in Fotograf v zadregi ter šaljiv prizor Čeber (Kuret Niko), ki je bil tako dobro uprizorjen, da je pripravil občinstvo v smeh do solz. Čeprav so bili vsi igralci začetniki, je treba priznati, da so svoje vloge dobro odigrali. Med njimi pa so bili-tudi taki, ki so s pri-rodno igro dokazali, da imajo za oder odlične sposobnosti. To lahko trdimo zlasti za Koršiča Hadrijana, ki je nastopil v Oblasti in Fotografu, za Tinto Anico (Mica), Humarja Edija (fantek, ki se je prišel slikat'.. Zurti Marto (mati) ter Zdravka Terčiča (v Fotogra/u). . Dobro se je odrezal tudi steverjanski mo- ški in mešani zbor pod dirigentom Srebrničem Hermanom. Lepo je zapel tudi kvintet iz Gorice, ki ima nekaj odličnih glasov. Našim fantom in dekletom smo za lep popoldne iskreno hvaležni. Števerjance danes najbolj zanima vprašanje vodovoda, ki si ga vsi tako vroče želimo, da se nam misli vedno okoli njega sučejo. Zvedeli smo, da je deželni zdravnik še pred nekaj tedni ugotovil, da je današnja voda neužitna in škodljiva celo živini, kaj šele ljudem. Zato je pitje vode ljudem sploh prepovedal, če je prej ne prekuhajo. Zvedeli smo tudi, da so se začela oblastva za to vprašanje vedno bolj zanimati. Tudi v zdravniških krogih na prefekturi in deželni u-pravi prodira misel, da bo treba za slovensko obmejno ljudstvo v Brdih vendar zgraditi vodovod. Današnje stanje postaja za u-gled države zares nemogoče, odkar celo vsak naš otrok ve, da je Jugoslavija zgradila z o-eromnimi stroški v svojih Brdih vodovod na Vrhovi ju in napeljala izborno pitno vodo v vse briške vasi in da jo ima tudi vsaka hiša v Podsahotinu, to je tik pred nosom štever-jana, Štmavra in Oslavja, kamor bodo vodo morali v kratkem prevažati celo iz Soče. Sodimo. da bi ne bilo težko se sporazumeti z Jugoslavijo', da bi se tamkajšnji vodovod podaljšal tudi v briške vasi v Italiji. Oblastva prav dobro vedo, da je briška voda nezdrava in za človeka neužitna, kar dokazuje najbolj dejstvo, da jo za orožnike in finan-carje vozijo vsak dan iz Gorice v Števerian in Štmaver ter da jo celo nosijo vsak dan 'udi za vojake na Sabotinu. Upamo, da se bo to prevažno vnrašanje za obmejna Brda v kratkem zadovoljivo rešilo. Zlata maša msgr V torek je na tih in skromen način daroval zlato mašo msgr. Alojzij Novak, častni kanonik goriškega kapitlja. Slovesnost je bila v nadškofijski kapeli, kjer je bil pred 50 leti posvečen v duhovnika. Slavljenec se je rodil v Ilirski Bistrici dne 27. 6. 1881. V duhovnika je bil posvečen dne 3. 5. 1905. Najprej je služboval v Solkanu. DOBERDOB V nedeljo, 24. aprila, smo Doberdobci in drugi Kraševci doživeli zares nekaj posebnega. V občinski dvorani, ki je bila prenapolnjena, je ljubljanski oktet ob 4. uri popoldne priredil prelep pevski koncert. Take lepote nismo še doživeli v tej dvorani. Mož in fantov okteta iz Ljubljane ne bomo Kraševci nikdar pozabili, vzpodbudilo nas ni samo njihovo dovršeno petje, marveč tudi globok, plemenit in požrtvovalen duh, ki je sijal iz njihovih oseb. Do smrti vam bomo hvaležni, da ste nas obiskali, in želimo si samo to, da bi vas kaj kmalu zopet videli in slišali. Tudi pri nas smo dostojno in slovesno praznovali deseto obletnico osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega nasilja. Da počastimo vse žrtve, ki so dale življenje za našo svobodo, smo položili venec na poslopje, na katerem je vzidana plošča z imeni padlih. Občinski svet pa je sklenil preimenovati eno vaško ulico v ulico. »25. A-prila«. Občinsko upravo je ministrstvo pooblastilo, da sme najeti posojilo. 950.000 lir. Z njim bo krila primanjkljaj za leto 1954. ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV Kakor vsako leto bodo tudi letos dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici nastopili v zaključni prireditvi, ki bo v nedeljo, 15. maja, zvečer na dvorišču Šolskega doma v ul. Croce. Nanjo so že sedaj vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole. Spored, ki je precej pester, objavimo v prihodnji številki lista. Alojzija Novaka Nato je nekaj časa študiral v Avguštineju na Dunaju. Leta 1908 je bil imenovan za župnega upravitelja v Ajdovščini. Več let je bil študijski prefekt v goriškem bogoslovju, kjer je nekaj časa poučeval tudi Novi zakon. Leta 1913 je postal župnik v Breginju, leta 1914 pa župnik in dekan v Černičah, kjer je služboval 34 let, dokler ni bil 14. 7. 1944 imenovan za kanonika goriškega kapitlja. Ko je leta 1947 nadškof Margotti ustanovil posebni »štandrški dekanat« za vse slovenske duhovnije v Italiji, je dekan postal msgr. Novak, ki ga še danes vodi. Za častnega kanonika so ga imenovali 31. 7. 1954. Naš slavljenec se je kot duhovnik živo in vztrajno udejstvoval tudi v prosvetnem gibanju slovenskega ljudstva. Svoje sile je zlasti posvetil vzorni organizaciji Prosvetne zveze in goriškega Orla. ZLATA MAŠA ZA SLOVENSKE VERNIKE Slovesno zlato mašo za vse slovenske vernike na Goriškem bo msgr. Novak praznoval v nedeljo, 8. maja, v stolnici ob 6. uri. To bo vesel dan za nas Goričane, ko nas bo slovenska cerkvena pesem prešinila s pravim duhom in prosila bogatega božjega blagoslova za našega spoštovanega in priljubljenega slavljenca. Dopisi iz I .■■■ ' ■ '■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■ ■ ■■ -■ — IZ PODGORE . Na zadnji seji je mestni upravni odbor med drugim sklenil, da se na zvonik farne cerkve postavi nova cerkvena ura. Naša u-šesa so se tako navadila na bitje prejšnje starodavne ure, ki nas je vedno duhovno družila s pradedi, z umrlimi očeti in materami, cja se nam je kar stisnilo srce, ko je utihnila. Zato se veselimo in težko pričakujem«, da se nova cerkvena ura čimprej oglasi. Vemo namreč, da jo bodo skozi desetletja poslušali tudi potomci, ki se nas bedo tu pa tam spomnili v veselju in žalosti. Saj je pravi in tudi zares narodno zaveden človek le tisti, ki se duhovno in živo poveže z narodno preteklostjo in z umrlimi člani naroda kakor tudi z bodočimi slovenskimi rodovi. Če bi ta misel globoko prešinila vsako slovensko srce, bi naša sedanjost in bližnja bodočnost bila , v i - vsa lepša in srecnejsa. STAVKA PROFESORJEV Kakor drugod po Italiji, je tudi na gori-škili italijanskih srednjih šolah trajala stavka profesorjev štiri dni. V ponedeljek se je na vseh šolah pričel reden pouk, ki bo trajal do 15. maja, nakar se prične ponovno stavka, če vlada ne ugodi vsaj glavnim zahtevam srednješolskih profesorjev. Malokate-ra stavka je bila tako upravičena kakor obe stavki profesorjev. Saj je res nedopustno, ako se vzgojitelji mladega naraščaja plačujejo tako bedno, da pri najboljši volji ne morejo živeti od poklicnega dela. Javnost mora vedeti, da prejema ogromna večina italijanskih profesorjev le 42 tisoč lir plače na mesec. Dejstvo je, da si profesor za svoje nadaljnje izobraževanje ne more nabaviti niti ene knjige na leto. Zato ni čudno, da se je stavk udeležilo 97 odstotkov vseh profesorjev. Profesorji slovenske nižje srednje in strokovne šole so se udeležili stavke kakoi tržaški le en dan. S tem so hoteli pokazati solidarnost z italijanskimi tovariši. Na višji slovenski gimnaziji, na liceju in učteljišču sta pa stavkala le dva profesorja, na slovenski nižji gimnaziji je na dan stavke poučeval le en profesor.- RODITELJSKI SESTANEK Pred kratkim je bil roditeljski sestanek tudi na strokovni šoli v ulici Randaccio. Najprej je staršem, ki so se sestanka udeležili v obilnem številu, spregovoril nekaj modrih besed g. ravnatelj Pavšič; povedal jim je, da so dijaki pogosto najbolj drzni, posebno proti profesorjem, ki so dobrega in plemenitega srca. Starše je pozval, naj svoje otroke pou-če, da je to zelo grdo in divjaško. Nato je razvil nekaj vzgojnih misli prof. Birsa, ki je opravičeno poudaril zlasti pomen družinske in lastne vzaoje. Gospodje razredniki so VAŽNO ZA DEPORTIRANCE V NEMČIJO Goriška zveza bivših političnih izgnancev v Nemčije obvešča člane, da je Uradni list objavil zakon z dne 10. marca 1955 št. 96, ki priznava pravico do vojne pokojnine tudi bližjim sorodnikom vseh onih, ki so zaradi političnega ali rasnega preganjanje umrli. Prošnjo je treba vložiti do 10. septembra 1955. Prizadeti naj se v tej zadevi zglasijo pri Zvezi (Federazione isontina ex deportati politici in Germania). Goriške nato zbrali starše dijakov posameznih razredov in jim pojasnili stanje razreda. Končno so se profesorji razgovorili s starši še o napredovanju posameznih dijakov. Roditeljski sestanki bodo sčasom obrodili bogate sadove, čeprav nekateri danes še ne razumejo prodornega pomena živega stika med šolo in doimom. IZLET NA KOROŠKO V dneh od 23. do 25. aprila so' slovenski goriški višješolci priredili zabavno-poučni izlet v prelepo Koroško. Z avtobusi so> se odpeljali preko Beljaka in mimo Vrbskega jezera v Celovec. Tam so zvečer nastopili s pevskimi točkami, prizori in šaloigro, ki je zbudila med občinstvom zanimanje in veselje. Prisotni so bili tudi profesorji in ravnatelj celovškega učiteljišča, šolski inš/pektor i!n dijaštvo. ČEDAD Ni še dolgo od tega, odkar so se v Čedadu zbrali župani in občinski tajniki nadiških dolin. Zborovanju je predsedoval čedadski župan senator Pelizzo. Ustanovili so »Skupnost nadiških dolin«, katere glavni program je dvigniti tujski promet v Beneški Sloveniji. Naša deželica je kakor ustvarjena za to, da privabi trume izletnikom, saj je polna prirodnih lepot. Ustanova bo pri svojem delu gotovo našla tudi izdatno podporo države in videmske deželne uprave. Priznati je treba, da so se začela državna in deželna oblastva v zadnjem času bolj zanimati za gospodarstvo in promet naše ljubke deželice z lepo Rezijo. Zato se tu in tam popravljajo ceste, napeljuje voda in elektrika ter ponekod tudi lelefonska mreža. ŠEMPETER SLOVENOV Malokatera država na svetu izda toliko' denarja za vzdrževanje otroških vrtcev in o-skrbova-nje ubogih dijakov kakor prav italijanska država v Beneški Sloveniji. Saj so pri nas oblastva ustanovila v zadnjih letih na desetine otroških vrtcev, v katerih se vzgajajo tisoči otrok slovenskih revnih staršev. V raznih dijaških cerkvenih in državnih zavodih v Čedadu, Vidmu in drugod se vzgajajo in brezplačno vzdržujejo’ stotine naših ubogih dijakov. Prav tako pošiljajo naš naraščaj v razne zdravstvene, zimske in poletne kolonije. Za vse to so potrebne ogromne vsote denarja. Naša revna slovenska deželica in njeni preubogi starši ne morejo odkloniti te velikodušne podpore, čeprav zasleduje vsa ta velikodušnost le en edini cilj, to je popolno raznaroditev slovenskih otrok. Morda ne sodimo napačno, če menimo, da je treba tu tudi iskati vzroke, ki so na letošnjo veliko noč pognale nadarjenega in prebujenega mladega slovenskega dijaka v samomor in v prerani grob. Na drugi strani pa bodo morda v tem ozračju prej ali slej pognali nekateri čudoviti cvetovi ter obrodili še večje kulturno bogastvo, kakor so ga v pokojnem Trinku. Mi smo trdno prepričani, da bi se razlil odrešilni božji blagoslov na oba sosedna naroda in na vso Italijo in Jugoslavijo, če bi Naslednji dan se je družba odpeljala skozi Št. Rupert in Velikovec h Klopinjskemu jezeru in nato v Podjuno k Sv. Primožu. Tu se je v društveni dvorani nabralo do zadnjega kotička polno domačinom. Po prireditvi Goričanov kar niso pustili proč. Vsega so jim ti gostoljubni ljudje nanosili na mize. Le prekmalu je bilo treba misliti na odhod, ker je bilo za ponedeljek še mnogo v načrtu. Zjutraj je bil obisk vojvodskega prestola in Gospe Svete. Koliko lepote in zgodovinskih vtisov so odnesli naši dijaki s teh znamenitih tal! Sledil je uraden sprejem na celovškem u-čiteljišču. Začeli so celovški učiteljiščniki z lepimi koroškimi narodnimi pesmimi. Nato je pozdravil Goričane g. ravnatelj Seiwald. za njim prof. Inzko. S skupno zapeto »Nmav čez izaro« se je lepi sprejem končal. Sledil je ogled šol. Vsem udeležencem je izlet med koroške brate ostal globoko v spominu. se velika italijanska podporna akcija v Beneški Sloveniji preusmerila. Naj bi obveljalo vodilno geslo: »Dam, pa ne zato, da ubijem v otroku slovenskega duha in zdrav razvoj njegove narodne zavesti, marveč da to vrednoto v otroku spoštujem in njeno zdravo rast podpiram ali vsaj je ne oviram.« UKVE Pred kratkim je pri nas umrl zadnji ukvan-ski župan g. Kalleritsch Jakob. Ko je bila naša samostojna občina ukinjena, so nas vključili v občino Naborjet, kamor se je preselil tudi občinski urad. Narodno zavednemu pokojniku, ki se je vse življenje boril proti nemškutarstvu, se je posrečilo rešiti u-kvansko soseščino z vsemi njenimi služnostnimi pravicami, ki ji je dolgo let predsedo-val. Temu je zlasti nasprotovala nemška narodna liberalna stranka. Pokojnik je med drugo svetovno vojno za nekaj časa zapustil domačijo, a se je pozneje vrnil na svoj starodavni dom, kjer je umrl v prvi polovici meseca aprila, ko mu je bilo 84 let. Njegov pogreb je bil zelo lep; obilna udeležba je izpričala, da sta ga vas in vsa okolica visoko spoštovali. V slovo mu je zaigrala tudi godba iz Naborjeta. Odslej bo pa nebeščanom pripovedoval o grozotah prve svetovne vojne in o brzi ofenzivi ruskega generala Brusilovo, kar je tako rad delal, ko je bil še med nami. Naj se na tem mestu spomnimo še naših ognjegascev. Ti so pred nekaj dnevi imeli ognjeni alarm. Kar naenkrat smo zagledali nad našo vasjo veliko svetlobo. Ognjegasci in vsi vaščani smo mislili, da gori gozd ali da se je na planini vnela kaka lesena stavba. Med ljudstvom je nastal preplah, vse je letalo sem in tja, in tudi ognjegasci so se z množico vred razburjali, dokler se nismo vsi prepričali, da ne gre za požar, temveč za severni sij ali severno luč, kakor pri nas temu prirodnem pojavu pravijo. Mraz je hvala Bogu v naši dolini zginil in zadnji dnevi so že kar topli. Naše gore in doline bodo kmalu odmevale od veselega prepevanja in vriskanja izletnikov in hribolazcev. Upamo, da nas tudi letos v večjem številu obiščejo slovenski dijaki iz Goriške in Tržaške. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA HeccUutdnia številka JUic^acniU i/af Ze pred' nekaj tedni je izšla 5. številka dijaške revije »Literarne vaje«. Uvodno, besedo v pjej ima pisatelj Ksaver Meško. Napisal je tržaški mladimi nekaj lepih in potrebnih besed o srčni kulturi. »Marsikaj sem videl v svojem dolgem življenju, lepo in nelepo, o marsičem sem skrbno in res.no razmišljal. In se tega veselil, dragega se žalostil. A če danes gledam živi jem j e okrog sebe, postajam v resnici ves žalosten. Priznati si namreč moram: Ta telesna* zgolj materialna kultura — piri nas, kjer so zdaj postavili pa prestol tujke, žalostno znamenje našega duševnega propadanja, poznajo samo besedo »fizkultura« — bo popolnoma ubila vsako srčno iip duševno kulturo. In vendar se mi zdi, da je ta več (kakor na primer znanje in učenost. Kaj pa je učenjak brez srčne kulture? Mrtev, mrzel malik! Predstavlja nekaj velikega, y resnici pa nič nj.« Talko začenja stari pisatelj svoje pismo slovenski dijaški mladini v Trstu. Izmed dijaških prispevkov naj navedem najprej pesmi, Iker jih je v lej številki kar precej in vmes tudi nekaj dotarih. Prisrčna' je »Zimska« Ivice Mi-helj z nižje trgovske šole. Vanjo je zajela razpoloženje otrok tržaške okolice ob zadnjem snegu, in 6icer takole: Kulturne vesti V Ljubljani je sedaj ena največjih umetnostnih razstav po zadnji vojni. Na njej sode>luje 106 slikarjev, grafikov in kiparjev od najstarejših do najmlajših z 293 deli. Podobna razstava je tudi v Celju, kjer razstavljajo mariborski likovni umetniki. • • • V francoskem mestecu Cannes je sedaj filmski festival, na katerem bi morala nastopiti tudi Jugoslavija s filmom Krvava pot, ki ga je izdelala skupno z Norvežani. Festivalsko razsodišče pa je film zavrnilo, češ da žali nemška narodna čustva. Delo namreč prikazuje trpljenje jugoslovanskih ujetnikov v pekem nacističnem taborišču na Norveškem. Jugoslovanski filmski delavci so proti sklepu ostro protestirali. Delo je pa Norveškem, kjer so ga že predvajali, želo velikanski uspeh. • • • 11. aprila je orkester Slovenske filharmonije imel v Ljubljani koncert, na katerem so bila na sporedu simfonična deda slovensikih skladateljev. Orkester je izvajal Lavripov Grob neznanega junaka, Skerjan-Valse interrampue, Pahorjev Scherzo pastorale, Čičev Koncert za fagot in godalni orikester, Švarov gličeve Tri pesmi za .visok glas in orkester ter Ar- rilčevo obsežno simfonično pesnitev Zapeljivec. Po sodbi glasbenih kritikov so od izvajanih skladb najboljše Valse interrompue z živim in razigranim u-vodom, zamišljenim in tožnim osrednjim delom ter učinkovitim koncem, Pahorjev Scherzo pastorale, iz katerega veje prijetna domačnost, in Arničev Zapeljivec, kjer se enolični ritmični motivi menjavajo s silnimi dinamičnimi vzponi. Arničeva glasba je zelo primerna za filmskt) spremljavo, ker poslušal-čevo domišljijo naravnost draži k stvarnim predstavam. Znano je, da se je Amič v zadnjem času zelo weljavil v filmski glasbi. Koncert je dirigiral Božo Leskovic, ki je znal točno in pronicljivo vsaki skladbi izluščiti bistvo. • • • Pamiška filmska revija Cinemonde in londonska Ptoturgoer sodita, da spada filmska igralka Kim Novak med najbolj talentirane hollywoodsAfVV\AfVYYVYVYVYVVYVVVVVYVVVYV^/vV\rvVVYWWWV\/VVVVVVVVVVVVVVVV"l ^AA/^AA/«A^AAAAAAA^/AAAAAAA/w^AAAA^AAA/^vAAAAAAAAAAAAAA/^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA? Skrivnost — DHJA FU-MANČU ROMAN — Spisal i Sax Rohner • Prevedel: A. P. »Ca n n a b i s indica,« sem dejal, »indijska konoplja. Z njo ste bili omoteni. Ne dvomim, da zdaj občutite slabost in neugasljivo žejo, bolečine v mišicah, zlasti ramenskih. Mislim, da ste morali použiti najmanj en gram.« Smith je iznenada pretrgal svoje potovanje po sobi pred We-stom in mu pogledal v motne oči. »Snoči je nekdo prišel v vaše stanovanje,« je izgovoril počasi, »in vaše kloralo-ve tablete je nadomestil z drugimi, ki so vsebovale hašiš ali pa nečisti hašiš. Fu-Manču je odličen kemik.« Norris West se je zdrznil. »Nekdo je nadomestil. . .« je začel. »Tako- je,« je dejal Smith in ga ostro gledal; »nekdo, ki je bil včeraj tu. Ali se kaj domislite, kdo bi to mogel biti?« ^ West se je obotavljal. »Imel sem nekoga na obisku popoldne,« je odgovoril, ali videti je bilo, da je nerad govoril o tem, »toda.. .« »Kaka dama?« je ostro vprašal Smith. »Dejal bi, da je bila dama.« , West je prikimal. »Prav imate,« je priznal. »Ne vem, kako ste prišli do tega zaključka, toda neka doma, ki sem jo šele nedavno spoznal — neka tujka .. .« »Karamaneh!« je urno dejal Smith. »Ne vem niti malo, kaj menite; toda prišla je semkaj — ker je vedela moj sedanji naslov — s prošnjo, naj joi ščitim pred nekim skrivnostnim človekom, ki jo je zasledoval skoz o-d Charing Grossa. Dejala je, da je on spodaj v veži, in kajpada sem ji rekel, naj počaka tu, medtem ko pojdem jaz dol in ga pošljem stran.« Na kratko se je zasmejal. »Prestar sem že,« je nadaljeval, »da bi me kaka ženska imela za bodnkia. Pravkar ste govorili o nekom, ki se imenuje Fu-Manču. Ali je to tisti lopov, ki mu dolgujem izgubo- svojih načrtov? Doživel sem napade po odposlancih dveh evropskih vlad, toda s strani Kitajcev mi je to novost.« »Ta Kitajec,« je Smith zagotavljal, »je največja novost sedanje dobe. Ali zdaj poznate svoje bolezenske znake po opisovanju Ba-yarda Taylorja?« »Poročilo Mr. Westa,« sem dejal, »se strinja z nekaterimi odstavki Moreaujeve knjige ,Hašiševi prividi’. Mislim, da je le Fu-Manču lahko mislil na uporabo indijske konoplje. Dasi dvomim, da je bila čista, je učinkovala kot mamilo ...« Ko se je Tarzan vzpenjal po ladijskih stopnicah, sta ga dva moža napeto opazovala. Odplul je na dolgo pot, prepričan, da se je za vedno znebil Mia-scalzopija. Sprehajal se je po palubi in ni vedel, da ga povsod spremljajo druge, nevidne oči. Vsi potniki so bili izginili s palube. Iz teme s'a se tedaj prikazala dva moža. Neslišno sta se splazila Tarzanu za hrbet in planila pa svojo žrtev. Preden se je Tarzan zavedel, kaj se godi, sta ga zavihtela čez ograjo in vrgla v morje! Ko se je voda zgrnila nad Tarzanom, sta plulj po morju dve ladji. Ena je bila francoska križarka, na kateri se je kot častnik vozil Tarzanov prijatelj d’Amot. Na drugi pa so bilj gostje angleškega lorda in tudi Američanka Jana Porterjeva z očetom. rigbtt rete rv e d. \ £ Copvright, 1929, by I Copyright, 1929, by Edgar Kit* Bu/rought, Ihc. Ali Ko se je Jane poslovila od Tarzana, je odpotovala na Angleško in obljubila Claytonu, da se poročita. Trikrat sta bila v Londonu in trikrat se je izgovorila. Da je lahiko odložila poroko, je sprejela Clayto-novo ponudbo, naj se skupno popeljeta okoli Afrike. Dala je besedo, da se poroči z mladim Claytonom, ddmnevnim lordom Greyslokam. a v srcu je še vedno ljubila Tarzana, ki je bil resnični lordov dedič, a se tega ni zavedal. Mlada gospodična je zato živela kaj žalostne dni. S srcem je bila daleč tam v gosti džungli in u-gibala, ali se je tisti, ki ji je bil podaril krasni dragulj, vrnil v svojo divjo domačijo ali ne. Ko je mala ladja lahkotno nadaljevala pot, ni Jane niti slutila, da se Tarzan tedaj bori z valovi tega morja. RADIO TRSTA Nedelja, 8. maja ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prepos maše iz tržaške stolnice; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 16.00 Malo za šalo — malo za res; 18.00 Beethoven: Koncert št. 1 za klavir; 19.00 Naši književniki pred mikrofonom; 20.30 Puccini: Toisca, opera v 3 dejanjih. Ponedeljek, 9. maja ob: 13.00 Poje ženski duet; 14.00 Lahke melodije igra pianist Franco Russo; 18.00 Berlioz: Symphonie fantastique; 19.00 Mamiica pripoveduje; 20.10 Slovenski moški zbori; 21.15 Književnost in umetnost; 22.30 Chopin: 24 preludijev. Torek, 10. maja ob: 13.00 Glasba po željah; 14.00 Borodin: Polovetzki plesi; 18.00 Saint-Saens: Koncert St. 3 za violino ip orkester; 19.00 Radijska univerza: Benedetti: Prenašanje poročil; 20.30 Radijski oder: Remec: Začarani grad. Sreda, 11. maja ob: 13.30 Duo Harris-Primani igra lahke; melodije; 18.00 Prokofijev: Koncert za klavir št. 3; 18.30 Z začarane police; 19.00 Zdravniški ve-dež; 21.15 Pregled kulturnega ustvarjanja Slovencev izven osrednje Slovenije; 21.56 Puccini: Izbor iz opere Turandot. Četrtek, 12. maja ob: 14.00 Vaša Prihoda; 18.00 El-gair: Koncert za čelo in orkester; 19.00 Radijska u-niverza: Camelutti: Kazenski postopek; 21.30 Liszt: Sonata v H-molu, igra Nikita Magalov; 22.00 Glasbeno predavanje. Petek, 13. maja ob: 13.00 Glasba po željah; 14.00 Paul Slehoeififler; 18.30 Z začarane police; 18.40 Zar morske pesmi poje Ersillia Downing; 19.00 Sola in vzgoja; 20.30 Tržaišiki kultruni razgledi; 21.15 Književnost in umetnost: Italijanski pisatelji; 21.30 Rossini: Pepelka, opera v 2 dejanjih. Sobota, 14. maja ob: 12.00 Naše povrtnine in zdravje: Q beluših; 13.00 Operni dueti, kvarteti in zbori; 14.00 Helena Traubel; 15.30 Pogovor z ženo; 16.00 Igra salonski orkester Pacchiori; 19.00 Radijska u-niverza: Paoli: Industrije v starem Rimu; 20.30 Slovenski in hrvatski zbori; 21.00 Malo za šalo — malo za res; 22.30 Ravel: Španska rapsodija. TEDENSKI KOLEDARČEK 8. maja, nedelja: 4. povelikonočna, Mihael 9. maja, ponedeljek: Gregorij, Prvinica 10. maja, torek: Antonin, Dvorana 11. maja, sreda: Mamert, Ljerka 12. maja, četrtek: Pankracij, Stojmir 13. maja, petek: Servacij, Javna 14. maja, sobota: Bonifacij, Svetolik VALUTA — TUJ DENAR Dne 4. maja si dobil oz. ttal za: ameriški dolar 626—628 lir avstrijski šiling 23,75—24,75 lir 100 francoskih frankov 166—168 lir ■100 dinarjev 80—82 lir fiunt šterling 1640—1660 lir nemško marko 146—148 lir pesos 20—22 lir švicarski frank 145,75—146,75 lir zlato 714—716 lir niaipoleon 4100—4200 lir VPRAŠANJU IM ODGOVORI Vprašanje št. 107: Koliko stane danes posnemtilnik, ki drži 5 litrov? Razpolagam namreč s 15 litri mleka dnevno. Odgovor: Prav gotovo mislite na posodo vrh po-snemalnika, kamor se aliva mleko. Ta posoda je lahko večja ali manjša, na zmogJ i.vost posnema kuka to nama vpliva. Velikost posnemalnika merimo po tem, koliko mleka posroemalndk posname v epi1' uri, to se pravi, koliko mleka steče Skozi posnemal-niik, če ga vrtimo eno uro. Tvomice mlekarskih strojev izdelujejo posnemalnike za domačo, tako-imenovano družinsko uporabo in pa večje za mle-kamiške obrate. Najmanjši družinski posmemalniik posname v eni uri 40-45 litrov mleka, največji mle-kamiiški pa več tisoč litrov. Ce razpolagate dnevno s 15 litri mleka, bi zadostoval za vas najmanjši po-snemalnik. Tak stane danes okoli 40.000 lir. Ce bi hoteli na njem posneti 15 litrov mleka, bi ga morali enakomerno vrteti najmanj 20 minut. To jni mnogo, če človek nima drugih opravil,, a često je tr dragocen čas. Tak posnemallnik ni primeren, če pred. videvaš, da bo količina mleka naraetla. Bolj primeren in za kmečka gospodarstva priporočljiv je po-snemalnik, ki posname v eni uri 75 do 100 litrov mleka. Tak posname 15 litrov mleka v 9 do 12 minutah. Večji posnemalniki so pa tudi bolj solidno izdelani in zajamčeni za daljšo dobo. Seveda stanejo več, in sicer od 55 do 80.000 lir. (Marsikje se več družin poslužuje isitega posnemalnika in plača lastniku primerno odškodp-ino). Vprašanje št. 108: Zakaj psi lajajo, če je na jasnem nebu luna? Odgovor: Preveč vprašujete. Odgovoriti vam bi mogli le psi. Mogoče lajajo zato, ker so dobri čuvaji in. vidijo v luni kovača Korena z vrečo ter se boje, da bi prišel krast. Vprašanje št. 109: Ali je za škropljenje češenj boli priporočljiv »arzenat« aili »gesarol«? Katero sredstvo je bolj učinkovito? Odgovor: Strupenost arzenatov se odraža samo v prebavilih. Črva lahko povaljate v arzematovem prahu ip bo ostal kljub temu živ. Poginil pa bo, če bo zaužil samo malo hrane, recimo delček zelenega lista, na katerem je nekaj arzenata. »Gesarol« pa zamori vse, kar pride z njim v dotiko. Češnje škropimo iz dveh razlogov: uničiti hočemo gosenice pe-diica, ki večkrat drevesa skoraj popolnoma ogolijo ker požrd vse liste. Proti tem goseriiram škropimo lahko z arzenati ali z »gesarolom«. Izbira naj pade na sredstvo, ki da cenejše škropivo. Češnje pa škropimo tudi zato, da obvarujemo sad pred črvi, ki se razvijejo iz jajčec, ki jih zaleže češnjeva mulha. Proti tej se z arzenati ne moremo boriti, ker, četudi zalega jajčka v mlade plodove, se na češnji ne hranii. Njej pridemo do živega samo s sredstvi, ki učinkujejo dotikalno ali uduslj-ivo. Med ta spada tu- Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 di »gesarol«. Opazovanja pravijo, da je češnjeva muha začela letos zgodaj letati in da že zalega jajčka. Kot je ta vest precej neverjetna, je ne smemo podcenjevati. V tem primeru je najbolje, da ar-zenaite sploh izločimo iz škropljenja češenj in da škropimo samo z »gesarolom«. S tem1 pa bi morali škropiti češnje vsak teden vse do začetka junija, oziroma drfkler ne oberemo sadu. Is Gorice RODITELJSKI SESTANEK Ravn&teijstvo Višje gimnazije z licejem, Učiteljišča in Nižje srednje šole v Gorici vabi vse starše dijakov, da se v največjem številu udeleže roditeljskega sestanka, ki bo v nedeljo, 8. maja, ob 10.30 v prostorih Nižje sredlnje šole v ul. Ramdaccio. VESELA VEST Dne 29. a^prila je na ljubljanski univerzi dosegel čast stavbnega ipienerja g. Adolf Močnik. Izpite je pbložil z odliko. Novi inženir je sin našega goriškega profesorja im (bivšega didaktičnega ravnatelja g. Močnika Hulm-berta. Sinu in očetu iskreno čestita k lepemu in za naše zamejske dijaštvo vzpodbudnemu uspehu tudi Novi list. SOLSKO IPETJE PO RADIU Kakor na raznih italijanskih šolah tako je radijska skupina te dni snemala na plošče tudi petje na nekaterih slovenskih osnovnih šolah (Steveirjan, Dobeirdob). Petje so potem prenašali po radijskih valovih. Hvale vredno je, da so naši učitelji prenos dobro pripravili. MALI OBLA Sl Barko z motorjem ali čoln v dobrem stanju vzamem v najem do jeseni. Ponudbe na upravo Novega Msta pod »Barka«. N