Referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, 12. 12. 2010 stran 8 - 12 Grosupeljski iň 9 odmevr GLasILo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVI - november / 11 - 2010 O kom/čem pišemo I Tipro je imenoval novo vodstvo stran 7 Mestna knjižnica Grosuplje kot primer kvalitetne javne zgradbe IS M m Za podžupana imenovana Dušan Hočevar in Iztok Vrhovec župan dr. Peter Verličje Imenoval za podžupana Dušana Hočevarja (SDS) in Iztoka Vrhovca (RIC). Dušan Hočevar bo pretežno »pokrival« področje prostora in komunale, Iztok Vrhovec pa družbene dejavnosti. Župan je ob imenovanju dejal, da naj bi bila oba podžupana imenovana bolj zaradi dela kot pa zaradi protokolarnih zadev. - Čestitamo! Jože Miklič Življenje starejših gasilcev PGD Šmarje-Sap Foto Aleksander Lilik stran 42 Tomaž Verbajs novi državni prvak stran 1721586991009 z MARLJIVOSTJO DO NAPREDOVANJA V SVOJEM POKLICU Nejc Gmm se je z delom r Pekarni Grosuplje prvič seznanii takoj po zaključeni osnovni šoli, NejC g rum j doma iz Lipoglava, je eden izmed tistih marljivih mladeničev, ki poleg svojega poklica že od malih nog pomaga doma pri delu na kmetiji. čas najde tudi za športno rekreacijo. V Pekarni Grosuplje večinoma opravlja delo vodje linije. Želja po nadgradnji svojega znanja pa GA v zadnjem ČASU VSE bolj in bolj žene dalje. ^karna , ^rosufiji rcator »že kot otrok sem želel postati pek. Spominjatn se, da sem se z delom v Pekami Grosuplje prvič seznami takoj po zakJjučeni osnovni soU. Talirat sem prvič prišel tia počitniško delo in ostal povezan s pekarno vse do danes,« med srachom pove Nejc, Še ÍSCO leto je postal štipendist Pekarne Grosuplje. Po treh letih Šolanja na Srednji agroživilski šoli v Ljubljani se je izučil za peka, dve leti kasneje pa se je iz.šo]a] se za agrozivilsk^ tehnika. »Po petih letih dela sem pričel razmišljati, da bi šolanje nadaljeval in se ob delu vpisal na Agroilvilsko fakulteto. Prepričan sem, da bodo sodelavci mojo odločitev z veseljem podprli in mi omogočili prilagodljiv delovni čas, glede na študijske obveznosti, ki me čakajo," o svojih željah se pove Nejc. Vse do prihodnjega študijskega leta bo Nejc s pridom izkoristil svoj prosti čas, ki ga je med zimskimi dnevi nekaj več, in ga posvetil rekreativnemu igranju nogometa in košarke. O dopustovanju pa nam med smehom zaupa, da jc v Zadnjih letih skorajda vedno praviloma planiran pa načelu „last minute". Kako bo trden most? Komentar Vprašanja v naslovu se mnogi spomnite še iz otroških igric. Meni pa se je »že spet« pojavilo, ko sem izvedel, kakšne bodo povezave glede sodelovanja v grosupeljskem občinskem svetu le dan pred prvo sejo občinskega sveta. Ker so vsi izvoljeni postali (hočeš ali nočeš) politiki, menim, daje prav, če se njihovo delovanje čim prej začne odvijati v športnem duhu, s »fair play« pravili oziroma primerno politično kulturo, brez nizkih udarcev. Čeprav sem v zadnji številki Grosupeljskih odmevov na koncu prispevka Glas ljudstva - čigav glas? zapisal, da se bom v naslednji številki natančneje lotil rezultatov volitev z »volilno matematiko« ter morda kaj zapisal tudi o (»predčasni«) predvolilni kampanji v Grosupeljskih odmevih, je glede na dogovore po prvi konstitutivni seji občinskega sveta to početje zdaj po mojem brezpredmetno. Prav tako pa za pisanje zdaj o samih Grosupeljskih odmevih in kakšni »predčasni kampanji« pa kljub nekaterim kritikam ne vidim nobene potrebe in bomo o tem pisali kot po navadi le v rednem poročilu, ki smo ga dolžni enkrat letno dati občinskemu svetu. Le-tega bomo nato tudi zapisali kot zdaj že vrsto let v prvo številko časopisa po novem letu. Zato namenjam nekaj besed samo občinskim volitvam in povezovanju svetniških skupin med seboj! Če bi me kdo vprašal dva dneva pred 2. krogom volitev za župana, bi pošteno priznal, da si takih dogovorov, kot smo jim bili priča na prvi - konstitutivni seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, nisem pričakoval. Sicer sklepanje koalicij na lokalni ravni v Grosupljem ni bilo nikoli prav posebej poudarjeno in se je kar nekajkrat izkazalo, da so svetniki veliko bolj sodelovali po teritorialnih ali področnih/vsebinskih problematikah. Še posebej je bilo tako izrazito veliko poenotenje »levih« z »desnimi (ali obratno!) pri romski problematiki in so prav zaradi tega v občini Grosuplje bile zadnje volitve romskega svetnika v R Sloveniji. Je pa tudi res, da so se nekateri zelo ostro delili pri posameznih ideoloških in nekaterih drugih temah, kjer niso videli svojih ciljev oziroma projektov ali pa »svojih ljudi« zraven. Vse to je bilo tako z ene kot z druge strani potem predstavljeno kot izključno iskanje »narodovega blagra«, čeprav si je »ljudski glas« verjetno ob gledanju tv sej ali iz poročil in drugih zapisov raznih medijev lahko ustvaril ob tem drugačno mnenje. Pri tem naj še posebej izpostavim, da je večina »zunanjih« medijev v Grosuplje prihajala samo takrat, ko se je odvijalo kaj pompozno slabega. To se je dogajalo že v času dveh Rometovih mandatov, pa nato tudi v nadaljnjih treh Lesjakovih ni bilo nič bolje. O dobrem delu in rešitvah v javnem oziroma političnem delu tako posameznikov kot (političnih) skupin se o Grosupljem na tej ravni skoraj ni slišalo. Vse to pa kaže, da imajo mediji, ki so poklicani, da nastavljajo ogledalo družbi, prav to ogledalo močno skrivenčeno z raznimi politikantskimi prijemi, pretežno konkavno zazrtega v pretekli politični sistem, hkrati pa je na več mestih močno prestreljeno z raznimi lobiji in kapitalskimi navezami. Nekateri nestrpneži pa so celo »po naročilu« pripravljeni oblatiti ljudi na različnih javnih funkcijah s preverjenimi udbovskimi metodami - najprej dis-kreditacija, nato (politična) likvidacija. In prav ti nimajo niti toliko poguma, da bi se podpisali s pravim imenom in priimkom, ampak se skrivajo za raznimi psevdonimi ali celo izmišljenimi imeni. Nadalje nekoliko provokativno ugotavljam: Če bi na volitvah 2. kroga zmagal Iztok Vrhovec, bi nedvomno bila grosupeljska koalicija precej drugačna, kar so nekateri ne nazadnje poizkušali »reševati« še zadnji teden pred konstitutivno sejo s separatnimi pogovori. Že pred 2. krogom so za župana podprli stranki N.Si in SLS in je bilo zato normalo pričakovati, da bodo sodelovali tudi v koaliciji. Župan dr. Peter Verlič pa je takoj po objavi rezultatov 2. kroga volitev dejal, da bo(do) povabi(i) vse izvoljene k sodelovanju. Sporazum z SDS je podpisalo društvo Rad imam Grosuplje (RIG), LDS in SD pa se za tak sporazum nista odločili. Kot urednik lokalnega časopisa namerno nisem sledil tem dogovorom, saj se nisem želel »zapletati« v predhodne dogovore o koaliciji in bi morda nato lahko celo špekuliral že v prejšnji številki časopisa, »kako bi bilo, če bi bilo ...« Zdaj trdim le, da so vsi, ki so se pogovarjali in dogovorili, najbolje ocenili možnosti za sodelovanje ter se odgovorno odločili za položaj v občinskem svetu. Nedvomno pa so tisti, ki so se odločili za »vladajočo koalicijo«, prevzeli več odgovornosti kot tisti, ki so ostali v konstruktivni opoziciji ali bolje rečeno v varnem zavetju pred bdenjem vsakršnega nadzora nad vladajočimi, ki se bo pojavljalo tako z njihove strani kot s strani občanov ali pa morda tudi morebitnih vpogledov drugih občinskih in državnih kontrolnih institucij. In čeprav nekateri kritiki tem dogovorom med svetniškimi skupinami ostro nasprotujejo, sam menim nasprotno. Če kdo hoče kaj narediti za občino Grosuplje ali za »blagor občanov«, se bo moral dejavno vključiti s svojim delom in razmišljanjem v tokove grosupeljske politike. Sicer bi veljalo potem le tisto staro (in kot kaže, še ne čisto preživeto) reklo: »Kdor ni z nami, je proti nam«. Predvolilni programi so načeloma bili med strankarskimi listami in županskimi kandidati v osnovi precej podobni, a bo največja ovira pri tem, kako vse realizirati v času recesije zaradi pomanjkanja denarja in zelo slabe podpore z državne ravni. Kar nekaj začetih nalog bo treba dokončati, nekatere so v zaostanku ali pa morda niso več aktualne, nekatere pa se bodo pojavile sproti in jih niti ni možno predvideti. Je pa tudi res, da se bodo naslednji večji preizkusni kamni pojavili že pri nadaljnjem imenovanju delovnih teles občinskega sveta z imenovanjem raznih članov v odbore in komisije ter z imenovanjem direktorjev in ravnateljev, pa nato ob določanju prioritet, razvojnih programov in sprejemanju proračuna ter ne nazadnje ob imenovanju odgovornega urednika/ce in uredniškega odbora Grosupeljskih odmevov. Še nekaj besed o nadaljnjem delu urednika in uredniškega odbora! Časopis je bil odprt za vse občane in (politične) sredine v vseh preteklih treh mandatih, odkar vodim uredništvo in bo ostalo geslo Grosupeljskih odmevov aktualno tudi v prihodnje. Zato se bomo do izteka mandata sredi poletja 2011 še naprej trudili iskati optimalne poti za čim boljše vključevanje in obveščanje vseh v občini Grosuplje, le nekatera zakonska določila in tehnična ter organizacijska navodila bo treba (tudi v bodoče) spoštovati. Se pravi: Časopis kljub političnim spremembam v občinskem svetu in županski funkciji tudi v bodoče ne bo menjal uredniške politike. Vabljeni k sodelovanju tako novo izvoljeni občinski svetniki in župan kot predstavniki raznih sredin in posamezniki, ki želite prenesti svojim soobčanom pomembna sporočila! »Za prijazno Grosuplje« Jože Miklič, odgovorni urednik skozi županov objektiv Grosupeljski odmevi november/ 11 - 2010 O primopredaji, dveh cestnih problematikah in nadaljnjem delu Pogovor z županom dr. Petrom Verličem, 15.11.2010 Jože Miklič: Spoštovani župan! Za začetek povejte za naše bralce, kakšne vtise imate zdaj po ustanovni seji občinskega sveta in ali ste imeli že kakšne konkretne pogovore z vodji občinskih uradov? Pisarne in nekaj terena sta si z bivšim županom že ogledala skupaj, kako je potekala primopredaja, kaj sta ugotovila? Župan dr. Peter Verlič: Vtisi so še popolnoma sveži. S primopredajo sva z bivšim županom Janezom Lesjakom začela takoj naslednji dan. Menim, da je bila korektna. Prejšnji župan je poskušal orisati in opisati vse probleme, ne samo v pisarni, kjer sva skupaj spoznala v vsej občinski zgradbi moje nove sodelavke in sodelavce v občinski upravi. Skupaj sva se odločila, da občino prečeševa tudi po terenu. S terenskim ogledom sva začela že v petek, 12. 11., po njegovi oceni najprej »grosupeljske točke«, ki zaslužijo nekoliko več pozornosti. V tem tednu pa bova šla še v Šmarje - Sap in ostala naselja v občini. Pogovore z vodji uradov in nekaterimi sodelavci bomo opravili v tem tednu, saj zdaj že pripravljajo poročila. S tem se bo v bistvu tudi »zaključilo tistih 100 dni mirovanja« na minimum. Jože Miklič: Dela na Občini nikoli ne zmanjka. Nekaj ga je bilo začetega že v preteklosti in ga je treba nadaljevati, nekaj ga je v zaostanku, nekaj ga bo prišlo tudi na novo. Zanima pa me, ali ste kot župan v tem času po volitvah že imeli kakšne neposredne stike z občani ali morda tudi že kakšne odzive oziroma pobude? Župan dr. Peter Verlič: Poleg čestitk, za katere se vsem še enkrat zahvaljujem, sem prejel tudi nekaj elektronske pošte. Vprašanja so se predvsem nanašala na dve točki iz programa, ki je zbudil pozornost: prvo je podaljšanje mestnega avtobusa do Grosupljega ter dodatni predlogi, kje bi lahko ta proga še potekala, drugo pa je uvedba širokopasovnega interneta. Ti dve točki sta bili najbolj izpostavljeni in se jih bo po mojem treba kar hitro lotiti. Med pobudami pa je bila tudi gradnja zadrževalnika Veliki potok, saj je zaradi nedavnih neurij in poplav med ljudmi kar precej prisoten strah v tem delu ogroženega Grosupljega. Sicer naj že zdaj napovem, da bom za občane uvedel ob uradnih urah možnost obiskov in bom tudi dosegljiv za vprašanja. Točne ure bomo objavili naknadno. To prakso je imel že prejšnji župan in bom z njo tudi jaz nadaljeval. Jože Miklič: Dotakniva se še dveh zadev v zvezi z gradnjami cest! Prvo namenjam cesti Grosuplje - Turjak. Letos se je v zadnjih mesecih pred volitvami začelo z nadaljevanjem gradnje dela ceste čez Malo vas v šentjurski krajevni skupnosti. Že pri prejšnjih zgrajenih odsekih smo na nekatere probleme opozarjali, pa ni nihče pravočasno ukrepal. Potem je bilo kar precej pripomb čez pomanjkljive projekte, nekakovostno gradnjo in slab nadzor. To pot gre za podobno zgodbo. Že na oko se vidi, da cesta ni narejena tako, kot bi za tako cesto pristajalo. Menim, da bi bilo treba skupaj z nadzorom pregledati, ali so projekti primerni in kako so se gradbena dela izvajala. Župan dr. Peter Verlič: Hvala za opozorilo. Nemudoma bom govoril z ljudmi iz urada in zahteval, da mi dajo dokumentacijo na vpogled. V principu se kaj takega ne bi smelo zgoditi, če vsak naredi na svojem področju tisto, za kar je pooblaščen oziroma pristojen. Po končanih ugotovitvah bomo dali povratno informacijo. Je pa očitno, če se na relacijah projektant - izvajalec - nadzor in ne nazadnje tudi skupaj z investitorjem zadeve večkrat odvijajo preveč po domače, lahko prihaja do velikih odstopanj predvsem pri kakovosti gradnje, kar je nedvomno popolnoma nekaj drugega od pričakovanj nas občanov, ki prispevamo v javne blagajne kot davkoplačevalci. Jože Miklič: Drugo namenjam avtocestnemu priključku ceste iz kočevske smeri. Na območju občine Škofljica se že dalj časa pogovarjajo o tem priključku. V zadnji različici pa naj bi bila menda spet v igri gradnja veliko težjega in dražjega priključka nekje med viaduktom Reber in velikim vkopom Lisičje, kar menda spreminja tudi vpliv na dograditev šmarskega avtocestnega priključka. Hkrati bi se še povečala »gužva« na delu avtoceste od Grosupljega do Malenc in naprej proti Ljubljani. Ker načrtov te različice še nisem videl, verjetno tudi občane zanima, kakšno je stanje in kakšno je vaše mnenje kot strokovnjaka na prometnem področju? Župan dr. Peter Verlič: Bojim se, da obvoznica Škofljica postaja primer, kako se nič ne želi premakniti. Različica preko Barja je bila prvotno kot gradbena investicija ocenjena na 45 milijonov € z omilitvenimi ukrepi za zaščito barjanskih habitatov glede na zahteve Nature 2000. Ta različica je bila junija letos potrjena. Potem pa nas je pričakalo presenečenje v zapisu časopisa Delo, ki je objavilo, da je nekdanji kočevski župan in poslanec SD Janko Veber predlagal različico priključka pri Lisičjem, katero omenjate. Trasa bi skrenila desno s sedanje ceste pri Pijavi Gorici, s predorom pod vasjo Zalog pride na drugo stran v grosupeljsko občino v dolini pri vasi Tlake nato nadaljuje čez najboljša kmetijska zemljišča z dolgim viaduktom, se vzpenja nad glavami ljudi v naselju Lanišče in se priključi na avtocesto med viaduktom in sedanjim velikim vkopom. Ta različica je po gradbeni vrednosti ocenjena na 130 milijonov €. V Demokraciji je Janko Veber posredno priznal, ko je dejal, da bodo »vsa sredstva šla za gradbeno investicijo.« Se pravi: Največ koristi od te različice bi imeli gradbeniki. Jože Miklič: Zakaj je barjanska različica tik pred lokalnimi volitvami bila kar naenkrat na vsem lepem neustrezna? Župan dr. Peter Verlič: Kar čez poletje so nastale neke splošne ocene, da je potrebno naravo zaščititi in da je treba najti ne vem koliko nadomestnih zemljišč za Barje. Tam naj bi bila tudi arheološka izkopavanja. Zato so k 45 milijonom € dodali še 75 milijonov € za nadomestna zemljišča in arheološka izkopavanja. Tu se bojim, da ne gre samo za pretiravanja, ampak za željo, kako ustreči gradbenemu lobiju. To pa še ni dovolj. Povedali ste že glede sedanjih zamaškov na avtocesti Grosuplje - Ljubljana. Zato bo treba od Grosupljega do priključka Malence narediti šest-pasovno avtocesto, kar pa pomeni, da je treba zgraditi še dva nova predora in ustrezno reševati priključke, kar bo stalo približno dodatnih 100 milijonov €. Kot nalašč ta pobuda sovpada s pobudo cesto-gradbeniške stroke, ki želi ljubljansko obvoznico spremeniti v šestpasovnico z vrednostjo okoli 800 milijonov €. Vse to pomeni, da bi se škofljiška obvoznica podražila s 45 milijonov € na 130 milijonov € za obvoznico in še dodatnih 100 milijonov € za razširitev avtoceste. Tako pa pri nas tudi na splošno izgledajo nekateri drugi izvirni grehi naših dragih (avto)cestnih gradenj. Pri tem je Natura 2000 največkrat le izgovor. K temu moram dodati še to, da me je na to opozoril že prejšnji grosupeljski župan Janez Lesjak, ki je takoj, ko je bil seznanjen s to različico, že poslal protest na ministrstvo za promet. Jože Miklič: Z uvedbo te različice bi se verjetno spremenili tudi prometni tokovi na šmarskem priključku. Župan dr. Peter Verlič: Predlagana sprememba polovičnega šmarskega priključka v poln priključek bi ob tej različici bila nepotrebna. Ob tem je treba opozoriti še na vinjete oziroma na elektronsko cestninjenje. Mnogi bi nedvomno uporabljali še staro cesto, kar bi še poslabševalo že tako neugodno situacijo. Zaradi vsega tega se je na Škofljici že organizirala močna civilna iniciativa, ki tej različici skozi Lisičje nasprotuje. Občina Škofljica ima že dolgo časa sprejet sklep, da je zanje sprejemljiva samo ena od variant čez Barje. Različici Lisičje nasprotujejo tudi župani Iga, Velikih Lašč in Grosupljega. Tukaj bo pač treba upoštevati voljo ljudi, saj obvoznica čez Barje rešuje poleg Škofljice tudi južno območje Ljubljane do Iga. Z ureditvijo polnega priključka v Šmarju občina Grosuplje dobi še en priključek brez bojazni, da bi se promet čez Šmarje povečal. Jože Miklič: Zdaj pa bi še spregovorila nekoliko o nadaljnjem delu v občinskem svetu! Ste se morda s posameznimi predstavniki strank oziroma list že pogovarjali o programskih izhodiščih ter možnostih za skupno pripravo proračunov za leto 2011 in 2012, pa tudi o oblikovanju odborov in komisij? Župan dr. Peter Verlič: Kot sem že povedal, so pred konstitutivno sejo potekali pogovori z vsemi izvoljenimi strankami oziroma listami. LDS se je odločil, da ne gre v tesnejše sodelovanje z SDS, smo pa se za sodelovanje uspeli dogovoriti z drugo največjo svetniško skupino Rad imam Grosuplje. Za sodelovanje sta pripravljeni tudi SLS in N.Si, ki formalno sicer nista znotraj tega sporazuma. Menim, da je s temi dogovori in sporazumom narejena dobra podlaga za nadaljnje delo v občinskem svetu. In če sem prav razumel tudi ostale stranke, ki niso pristopile k sporazumu, so pripravljene za konstruktivno sodelovanje v občinskih projektih. V prihodnjih dnevih bodo stranke predlagale člane v odbore in komisije. Merilo bo v glavnem volilni rezultat, bo pa tudi nekaj prostora za dodatne dogovore. Te dogovore bodo v glavnem reševali predsedniki političnih strank. Za mene je predvsem pomembna trdna podpora v občinskem svetu. Glede na to, da bo v kratkem treba začeti tudi s pripravo proračuna, računam, da se bomo predhodno usedli skupaj, našli stične točke in dorekli prioritete v razvojnih programih. Žal, pa sem že opazil, da sta državna proračuna za leto 2011 in 2012 za občino Grosuplje dokaj neugodna. To sicer izhaja iz preteklega delovanja občine, čeprav pri tem ne želim kritizirati. Zato bo treba začeti s precejšnjimi aktivnostmi in poskrbeti, da se bodo nekatere zadeve uvrstile v rebalans državnega proračuna že takoj prihodnje leto. Jože Miklič: Verjetno pa lahko računamo tudi na to, da ta proračun ne bo tako kmalu sprejet, saj se na primer Desus kar precej zoperstavlja koalicijskemu usklajevanju? Župan dr. Peter Verlič: No! (smeh) Te poteze ocenjujem bolj kot manjše pogajalske taktike, vsaj po dosedanjem delovanju Desusa na državni ravni. Pa še na nekaj v zvezi s krajevnimi skupnostmi bi rad opozoril! V prihodnjem mesecu bodo sledile konstitutivne seje svetov krajevnih skupnosti in jih bom poskušal obiskati, da se čim prej čim bolj seznanim z delom po krajevnih skupnostih. Jože Miklič: Pri teh sejah nas, prosim, pokličite, da bomo kaj v zvezi s tem zapisali tudi v časopis! Hvala za pogovor! P.S. Če ne bo možno časovno vse uskladiti, (nova) vodstva krajevnih skupnosti vabimo, da nas vseeno pokličejo, in se bomo dogovorili za obisk enkrat v bližnji prihodnosti v posamezni krajevni skupnosti. Prav tako bi bilo zanimivo predstaviti stanje v raznih javnih zavodih in drugih javnih institucijah, s katerimi Občina sodeluje na katerikoli način. aktualno Grosupeljski odmevi november/ 11 - 2010 Civilna iniciativa proti trasi škofljiške obvoznice Gumnišče-Glinek-Zalog-Lanišče-Lisičje V časniku Delo je bil 19. avgusta 2010 objavljen članek o obvoznici mimo Škofljice, v katerem je poslanec Državnega zbora, predsednik Odbora za promet v DZ in župan Kočevja Janko Veber presenetljivo predstavil kot najcenejšo in najugodnejšo traso obvoznice mimo Škofljice preko Gumnišča, Glinka, Zaloga, Lanišča do Lisičja, to je t. i. »varianta Lisičje«. Ta prva medijska objava spremenjenih stališč glede umeščanja trase obvoznice mimo Škofljice po varianti Lisičje, ki je bila kot prometno neustrezna zavrnjena že v letu 2007, je zelo vznemirila prebivalce Škofljice. Prepričani, da je treba trdno braniti skupne interese in ustavno pravico do zdravega okolja, smo se povezali in ustanovili Civilno iniciativo proti trasi škofljiške obvoznice Gumnišče-Glinek-Zalog-Lanišče-Lisičje. Delo nadaljujemo na izkušnjah in prizadevanjih Janeza Ogrinca, Pavla Reparja in Franceta Skubica, ki so že v letu 2009 v imenu krajanov opozorili na okoljsko, ekonomsko in prometno nesprejemljivost »variante Lisičje«, in se zavzemamo za čimprejšnjo izgradnjo ustrezne obvoznice po trasi Barje 1A ali 2A. Problematika prostorske umestitve obvoznice mimo Škofljice, ki se razrešuje že od leta 2005, se je zaključila s sklepom Vlade Republike Slovenije z dne 8. aprila 2010, s katerim je Vlada ugotovila, da je sprejemljiva in realno izvedljiva trasa obvoznice po optimizirani varianti 1A/2A po robu Barja, in pristojnim ministrstvom do 15. 5. 2010 naložila pripravo predlogov optimizacije. Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kulturo so izdelali poročila o opravljenem delu na podlagi zgoraj navedenega sklepa vlade in za svoje področje predlagali nadaljevanje postopka priprave državnega prostorskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica, ki ga je vlada obravnavala na seji 10. 6. 2010. Zavod RS za varstvo narave je v navedenem poročilu v celoti spremenil dotedanja izhodišča za določitev nadomestnih habitatov za ptice, tako da se obseg nadomestnih habitatov povečuje za 40 odstotkov. Na tej podlagi je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo negativno mnenje k predlagani optimizirani varianti obvoznice 1A/2A, saj je zaradi kmetijskih zemljišč v intenzivni rabi in lastniške strukture izvedba nadomestnih habitatov izredno vprašljiva. Zaradi navedenih razlogov se kot mogoča rešitev iz finančnih razlogov ponovno omenja tudi obvoznica mimo Škofljice po »varianti Lisičje«. O svojih prizadevanjih je Civilna iniciativa proti trasi Lisičje obvestila tudi Občino Škofljica, ki je na 28. seji Občinskega sveta že 3. 11. 2009 sprejela sklep o trasi obvoznice mimo Škofljice po robu Barja kot edini in za Škofljico na lokalni ravni sprejemljivi varianti. Občina je podprla naša prizadevanja in z dopisom prometnemu ministru opozorila na neustreznost in nesprejemljivost obvoznice po »varianti Lisičje« in ga prosila za pojasnilo. Obvoznico mimo Škofljice po »varianti Lisičje« je kot neustrezno vedno označevalo tudi Ministrstvo za promet, saj v bistvu ne rešuje prometnega zastoja ne na območju Škofljice ne širše v regiji in samo povečuje prometni zastoj na avtocesti proti Ljubljani. Predlagana trasa ne pomeni rešitve prometnega problema zaradi zelo povečanega prirasta vozil na območju Škofljice, ne prinaša razvoja občini Škofljica in industrijski coni in prav tako ne rešuje prometne problematike občine Ig (Ižanske ceste). Že sedaj je vsak dan ob konicah iz smeri Grosupljega proti Ljubljani na avtocesti zastoj, ki bi ga predlagani priključek preko Lisičja izredno povečal in še dodatno onemogočil pretok. Predlagana varianta obvoznice bi potekala po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, najboljših na tem delu obrobja Barja. S hrupom in ostalimi emisijami bi bistveno poslabšala življenjske in okoljske razmere na Škofljici in bi v celoti prostorsko degradirala naselja: Gumnišče, Glinek, Zalog, Lanovo, Lanišče, Lisičje, Mali Vrh, Reber, Tlake in Novo Lanišče. Predlagana trasa obvoznice ne prinaša rešitve prometnih zagat na tem območju, na drugi strani pa pomeni neutemeljeno okoljsko obremenitev Škofljice, ki bi tako v tem delu poleg železnice, regionalne ceste Škofljica-Grosuplje, hitre ceste proti Novemu mestu in dolenjske avtoceste dobila še novo obvoznico z vsemi priključki na avtocesto. Da je varianta Lisičje ponovno v igri kot ena izmed možnih variant, je na okrogli mizi 13. 9. 2010 v dvorani Škofljica nedvoumno potrdil tudi minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnič. Sprašujemo se, kako se lahko kot možna rešitev predlaga trasa obvoznice mimo Škofljice, ki je ne podpira resorno ministrstvo in ki ne rešuje prometnega kolapsa na tem območju, in komu je predlagana rešitev sploh v korist? Zato smo Ministrstvo za promet in Vlado RS prosili za razjasnitev nastale situacije. Civilna iniciativa bo skrbno spremljala vse dogodke in je odločena za zaščito vitalnih interesov krajanov uporabiti vse ukrepe, ki so ji na razpolago. Z vašo pomočjo bomo skupaj uporabili vsa možna sredstva, da preprečimo izgradnjo hitre ceste skozi naša naselja. Ožji odbor civilne iniciative sestavljajo: Janja Kadunc Mezek, Šmarska cesta Irena Zupančič Cimerman, Šmarska cesta France Skubic, Šmarska cesta Helena Ogrinc, Šmarska cesta Janez Ogrinc, Šmarska cesta Joža Repar Lakovič, Lanišče Marjan Gale, Gumnišče Peter Tomažič, Lanišče/Lisičje Silvester Marinčič, Glinek Vse dodatne informacije lahko najdete na spletni strani: www.skofljica.info/obvoznica. Pridružite se nam preko e-pošte: obvoznica. skofljica0gmail.com Dodatne informacije po tel.: 030 623 302, 030 623 303, 030 623 304 SIMT skupaj z Istrabenzo-vimi milijoni v stečaj Grosupeljsko računalniško podjetje Simt, za katerega je Istrabenz Igorja Bavčarja oziroma njegovo podjetje Actual IT maja 2008 odštel 19,6 milijonov € kupnine, gre v stečaj. Jože Miklič Tipro je imenoval novo vodstvo Milan Čelan, eden od ustanoviteljev Tipra, se je odločil, da zapusti mesto direktorja podjetja. Gospod Čelan bo nadaljeval z delom v Tipru, in sicer na področju strateškega razvoja. Andreja Križan, ena od ustanoviteljic Tipra, je bila imenovana za novo direktorico podjetja. Poslovna pot gospe Križan je bila tudi doslej v celoti posvečena Tipru. Matko Ivančič je bil imenovan za tehničnega direktorja podjetja. V Tipru je zaposlen že 12 let in je ves čas opravljal delo direktorja razvoja. Sporočilo Milana Čelana Spoštovani partnerji! Dovolite mi, da vam osebno sporočim moje prepričanje, daje bil uspeh Tipra v preteklosti možen samo kot rezultat prispevka, ki ste ga tudi vi, naši partnerji, dali Tipru. Danes, po 25 letih na čelu Tipra, predajam vodenje podjetja moji naslednici Andreji Križan. Prepričan sem, da bo Andreja skupaj s celotnim Tipro teamom nadaljevala in nadgradila vizijo Tipra. Osebno bom z delom v podjetju nadaljeval na področju strateškega razvoja. Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem za vašo lojalnost, pomoč in znanje, ki ste nam jih nudili in z vsem srcem prispevali k razvoju našega podjetja. Razvijali in rasli smo skupaj z vami. Naj vas ob tem povabim, da tudi v prihodnje ostanete z nami in naše plodno sodelovanje nadaljujete skupaj z našo novo direktorico Andrejo Križan, tehničnim direktorjem Matkom Ivančičem ter s celotnim Tipro teamom. Želim vam še veliko uspehov. Milan Čelan Spoštovani v podjetju Tipro, spoštovani bralci! To je le eno od pisem, ki občasno dospejo v naše uredništvo, pa vseh niti ne objavljamo, pač pa se jim običajno zahvalimo individualno. Pri tem pa bomo storili izjemo, saj je treba pisati v časopise tudi »o zgodbah o uspehu«, ki so danes še kako potrebne. veseli, če smo lahko podjetju Tipro prispevali kamenček v mozaik njihovega uspešnega dela v naši občini in širše. Hkrati čestitamo novemu vodstvu in podjetju želimo tudi v prihodnje uspešno delo! Prav tako pa jih tudi v bodoče ob raznih pomembnejših dogodkih, kot tudi vse ostale podjetnike, razne zavode in druge ustanove, vabimo, da nas obvestijo o novostih, ki jih bomo skušali primerno (nekomercialno!) zabeležiti v našem lokalnem časopisu, kateremu bo z leti »cena nedvomno narasla,« saj bo mnogim postal med drugim tudi dobrodošlo domoznansko gradivo. Poleg arhivskih izvodov v Mestni knjižnici Grosuplje časopis Grosupeljski odmevi zdaj od leta 1995 pa do 2005 lahko že dobite tudi na internetnih straneh www.dlib.si/.../Results.aspx?...'source%3 Dčasopisie%40AND%40rele%3DGrosupeli ski+odmevi%... in upamo, da bodo tudi ostali letniki arhivirani kmalu prav tako na zanesljivih strežnikih. V uredništvu Grosupeljskih odmevov smo Jože Miklič, odgovorni urednik Odprto pismo Geodetski upravi (GLOSA) Natanko vem, kaj pričakujete od zapisanega pod tem naslovom: ploho očitkov na »šlampasto« vrednotenje mojega imetja kot podlago za »odrajtavanje« cesarju, kar je cesarjevega. Jok, zmotili ste se, do dna evro-azijske kontinentalne plošče ste se zmotili. V resnici molí pes taco čisto drugam, učeno bi rekli diametralno. Govoril bom namreč o moji neizmerni hvaležnosti za vse, kar je v naslovu omenjena ustanova storila zame in morda še za kakega drugega párija naše srenje. Začelo se je nekako takole. Sredi letošnje rumeno-deževne jeseni v gredi pulim fižol in sadim zimski česen, ko se ob meni ustavi rumen avto mariborske registracije. Iz avta izstopi poštar in mi teatralno izroči srednje veliko pismo Geodetske uprave. Hlastno ga preletim in beroč mežikam z očmi, ker jim ne morem verjeti, kar vidijo in sproti posredujejo centralnemu živčevju. V pisanju je namreč črno na belem stalo, da sem bogat kot maloazijski vladar Krez. Če ne verjamete, berite: »parcela ta in ta, iz te in te katastrske občine, s tako in tako kvadraturo je vredna toliko in toliko, parcela ta in ta _«, seveda ne bom našteval vsega, kar je bilo tam s pečatom potrjeno, za božjo voljo, kam bi pa prišli. Povem naj le to, da je po summa summarumu moje imetje vredno blizu evropskega milijončka. Si morete misliti, kakšna občutja spreletavajo človeka, ki se nenadoma zavé, da je malone iz vrednostne nule pristal med evropskimi milijonarji. »Tako bogat človek se že ne bo matral s fižolom in zimskim česnom, ju kar klinc gleda,« sem brundal in odšel v hišo, da s čašo pristnega dolenjca proslavim tako visok in nepričakovan vzpon na družbeni lestvici. S pomočjo zaužitega dolenjca se mi je evforija še stopnjevala in obšla me je neustavljiva želja, da bi spoznal človeka, ki tako visoko ceni moje nepremičnine in z njo tudi mojo osebnost. Ne glede na spol bi ga (jo) v »razdeljak poljubil svim žarom srca svog«, kot pravi neka starejša hrvaška pesem. »Razdeljak« je oblika pričeske, ki je bila nekoč hudo v modi. Po naše bi rekli poljub na prečo - torej nič takega; to že moram pristaviti, da ne bi bilo kakšnega zgražanja. Lepo vas prosim, kaj ni zlata vreden človek, ki ti s petdesetimi evropskimi tisočaki oceni 10-arski vrt, na katerem raste nekaj sadnih dreves, ki si jih bratsko delim s številnimi voluharji in srnjadjo, pa še medved pride vsako leto odlomit kakšno vejo s plodovi. Toda že davno pred nami so modri ljudje ugotovili, da se ne spije čaša veselja, v katero ne bi kanila tudi grenka kaplja. Ta kaplja je spoznanje, da je zame bogastvo prišlo najmanj četrt stoletja prepozno in da so glavne prilike zamujene. Na primer, dam ženitni oglas: »Tak in tak moški, take in take zunanjosti, dobro situiran z milijonskim premoženjem (tedaj bi bilo to izraženo v milijardah) si želi poznanstva s tako in tako žensko« in za večjo verodostojnost priložim še barvno fotokopijo izračuna Geodetske uprave. Si predstavljate, koliko Zemljank bi se pulilo za mojo naklonjenost. Pa naj kaj takega storim danes, ko sploh ne vem, kaj bi počel z njimi, Zemljankami namreč - eno figo, vam pravim. Kako naj ne bi bil po vsem tem jezen na vse dosedanje vlade, od Petra do Pavla, ki so me prikrajšale za užitke -najrajši bi šel in vse ostrigel na balin, razen moških osebkov, ki so že plešasti. Ko so se mi razburjena čustva nekoliko polegla, sem spet odšel na vrt do konca populit fižol in posadit zimski česen - »ziher je le ziher«; saj veste, od fiktivnih vrednosti človek malce težko živi. Leopold Sever Zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, 12. 12. 2010 Državni zbor Republike Slovenije je razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 87/2010. Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?« Za dan glasovanja na referendumu je določena nedelja, 12. decembra 2010. Pravico glasovati na referendumu imajo državljani RS, ki imajo pravico voliti v Državni zbor, to so volivci, ki bodo najpozneje 12. decembra 2010 dopolnili 18 let starosti. Ne glede na prejšnji stavek pa pravico glasovati nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev in je sodišče posebej odločilo o odvzemu pravice voliti. Volitve romskega svetnika 5. decembra 2010 bodo v občini Grosuplje potekale druge volitve romskega svetnika. Edini kandidat na teh volitvah je dosedanji romski svetnik Elko Hudorovac. Jože Miklič Ne glede na navedeno pa imajo pravico glasovati osebe, ki jim je bila pred 9. avgustom 2006 zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost, če sodišče po 9. avgustu 2006 ni posebej odločilo o odvzemu pravice voliti in biti voljen. Na referendumu se lahko glasuje na voliščih, ki jih je določila Okrajna volilna komisija za območje, kjer je volivec vpisan v splošni volilni imenik, v nedeljo, 12. decembra 2010, od 7. do 19. ure, in v posebnih primerih, ki jih odloča zakon: > po pošti, če je volivec, ki bo na dan glasovanja na zdravljenju v bolnišnici ali zdravilišču, v zaporu ali priporu, v domu za ostarele občane in nima prijavljenega stalnega prebivališča v domu, tako da najpozneje 10 dni pred dnevom glasovanja sporoči Okrajni volilni komisiji, da želi glasovati na tak način, > na predčasnem glasovanju na posebnem volišču na sedežu Upravne enote Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, v torek, 7. 12., sredo 8. 12. in v četrtek, 9. 12. 2010, med 9. in 17. uro, ^ na domu na dan glasovanja 12. 12. 2010, če bo volivec najpozneje 3 dni pred dnevom glasovanja, to je do vključno 9. 12. 2010, sporočil Okrajni volilni komisiji Grosuplje na tel. št. 7810 917 in 7810 910, da želi glasovati na tak način, ^ na volišču, določenem za glasovanje volivcev, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja (OMNIA) s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, II. nadstropje, na dan glasovanja 12. 12. 2010. Da želi volivec glasovati na tak način, mora do 9. 12. 2010 to pisno sporočiti Okrajni volilni komisiji, kjer ima volivec prijavljeno stalno prebivališče (obrazec vloge je na voljo na spletni strani Državne volilne komisije). > na diplomatsko konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine, če to sporočijo Državni volilni komisiji najpozneje do 27. novembra 2010. ^ Volivci - invalidi, ki bodo ocenili, da njihovo redno volišče ni dostopno invalidom, bodo lahko glasovali na volišču, ki je dostopno invalidom (to volišče je določeno v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 1 ), vendar morajo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, kjer so vpisani v volilni imenik, sporočiti Okrajni volilni komisiji (3 dni pred dnem glasovanja). Volilna opravila vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Taborska cesta 1, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNICA: KATARINA MAROLT KURET NAMESTNIK PREDSEDNICE: FRANC KRIVIC ČLANICA: MILENA STRNAD NAMESTNICA ČLANICE: MAJDA KADUNC ČLAN: BOJAN ZUPANČIČ NAMESTNIK ČLANA: DAVORIN KASTELIC ČLANICA: ALJA GABRIJEL NAMESTNIK ČLANICE: JANEZ DOLINŠEK TAJNIK OVK: ANDREJ STRUNA NAMESTNICA TAJNIKA: DRAGICA URBAS Tajnik OVK Grosuplje Andrej Struna november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi referendum o rtv slo Republika Slovenija Okrajna volilna komisija Grosuplje 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 042-5/2010- 3 (10) Datum: 11. 11. 2010 Na podlagi 38. in 41. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 - uradno prečiščeno besedilo) ter Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 87/2010) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ki bodo v nedeljo, 12. decembra 2010, je Okrajna volilna komisija Grosuplje na seji dne 11. 11. 2010 določila naslednja volišča in njihova območja: I. zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 1.-8. in 47 Dobrepolje Volišča v občini Dobrepolje 9. 403010 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I. Taborska c. 1, Grosuplje Stranska pot I/1A, 1B, 1C, 1D, Pod gozdom c. I. do VIII (razen Pod gozdom c. III/ 26 in 28), Stritarjeva c. 10. 403011 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE II. Taborska c. 1, Grosuplje Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1a do 15, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (parne št.), Taborska c. od št. 1 do 24 (razen 17, 19, 21, 23), Trubarjeva c. od št. 1 do 15 (razen 13), Industrijska cesta 3, 5 in 9 11. 403012 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA Tovarniška 14, Grosuplje Adamičeva c. št. 24A in parne št. od 26 do 42, Cesta na Krko, Hribska pot, Jurčičeva c od št. I do III, Jurčičeva pot, Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 15 (neparne št.), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 do 50, Tovarniška c., Trubarjeva c. 13 in 17, Veselova c. I do III, Jakhlova c., Obrtniška c., Župančičeva c., Kovačičeva c., Kersnikova c., Gasilska c., Industrijska c. 1a, 1 g 1j in 1k, Cesta Toneta Kralja, Kosovelova cesta 12. 403013 STARA OSNOVNA ŠOLA Adamičeva cesta 29, Grosuplje Adamičeva c. od št. 16 do 24B (razen 24 A) in neparne št. od 25 do 57, Brinje c. I in II, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 43, 45, 49), Ob Grosupeljščici 1, 1A, 2, 4, 6, 6A, 8, 8A in 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Pri mostu, Stranska pot I do III (razen Stranska pot I 1A, 1B, 1C in 1D), Za gasilskim domom, Murnova c., Ulica Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor, Preska, Bevkova c., Slomškova ulica (razen št. 1, 4, 6, 8), Hribarjeva c. 17, 19, Pod gozdom cesta III/26 in 28 13. 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje Ljubljanska c. od št. 43 do 83 (razen št. 44, 46, 48, 50), Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 2, 4, 6, 6A in 8, 8A), Perovo, Jerova vas, Erjavčeva c., Hribarjeva c od št. 1 do 14., Kozakova c., Kozinova c., Prešernova c., Rodetova c., Seliškarjeva c., Šuligojeva c., Vodnikova c., C. Cankarjeve brigade, Hrastje pri Grosupljem, Pod jelšami, Maistrova ulica, Slomškova ulica 1, 4, 6 in 8 14. 403015 ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO Spodnje Blato 20 a Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Gatina, Praproče pri Grosupljem 15. 403016 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA Velika Ilova Gora 10 a Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabrje pri Ilovi Gori 16. 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo > zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča območje volišča 17. 403018 GASILSKI DOM ZAGRADEC/GROS. Zagradec pri Grosupljem 33 Zagradec pri Grosupljem, Lobček 18. 403019 AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS Velika Stara vas 4 Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici 19. 403020 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Zgornje Duplice, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Troščine 20. 403021 DRUŽBENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b Velika Račna, Predole, Mala Račna, Čušperk 21. 403022 ZADRUŽNI DOM SP.SLIVNICA Spodnja Slivnica 16 Spodnja Slivnica 22. 403023 GASILSKI DOM ŠKOCJAN Škocjan 1 Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica od 10 - 21 (razen 17), Rožnik 23. 403024 GASILSKI DOM PONOVAVAS Ponova vas 27 Ponova vas, Cerovo 24. 403025 OSNOVNAŠOLA ST.JURIJ Št. Jurij Št.Jurij, Mala vas pri Grosupljem, Udje, Vino, Bičje, Podgorica pri Podtaboru, Pece, Vrbičje, Gornji Rogatec, Medvedica od št. 1 - 9 25. 403026 KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA Žalna 37A Žalna, Plešivica pri Žalni 26. 403027 GASILSKI DOM VELIKA LOKA Velika Loka 2 Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori 27. 403028 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a Luče 28. 403029 OSNOVNAŠOLA ŠMARJE-SAP I. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gajniče, Tlake 29. 403030 OSNOVNAŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Aškerčeva c. 20, 22, 24, 26, 28,29, 30, 32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19) in od št. 57 do 71 (neparne), Murnova c., Partizanska c. od. št. 2 do 20A (razen 3, 5), Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c., Huda Polica, Lipoglavska c. od 21do 29 30. 403031 OSNOVNAŠOLA ŠMARJE-SAP III. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 11, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c. od 1 do 19., Ljubljanska c. od št. 58 do 70 (parne) in št. 72 do 127, Partizanska c. št. 1, 3 in 5, Trubarjeva c., Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Cikava, Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica 31.46. IVANČNA GORICA Volišča v Ivančni Gorici > II. Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tudi posebna volišča, in sicer: • volišče št. 901 za predčasno glasovanje dne 7., 8. in 9. 12. 2010 s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju, • redno volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM GROSUPLJE I, Taborska cesta 1, Grosuplje, se določa tudi kot volišče, dostopno invalidom (na tem volišču bo lahko glasoval volivec -invalid z območja okraja, ki bo ocenil, da njegovo redno volišče ni dostopno in se bo najpozneje 3 dni pred dnem glasovanja prijavil za glasovanje na volišču, ki je dostopno invalidom), • volišče št. 970 - OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, in sicer s sedežem na Upravni enoti Grosuplje, Taborska cesta 1, Grosuplje v I. nadstropju. III. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisiji in objavi v lokalnih časopisih. Katarina Marolt-Kuret, univ. dipl. prav. predsednica Okrajne volilne komisije Grosuplje november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi referendum o rtv slo 11 1 1 RTV JE ZAKON Zaslužimo si dober program! v občinskih cxiborih LDS, SD in Zares podpiramo zakon o RTV, ki gaje koncc oktobra sprejel DZ RS, zato bomo na rctcrendumu lî decembra 3010 glasovali ZA njegovo potrditev. Zakon prlnašći večjo neodvisnost ustvarjalcev pnograniov v odnosu do politične in liapïtalske moći, uvaja preglednost med javnim in zasebnim ter uveljavlja mehanizme za večjo učinkovitost poslovanja, kar bo omogočilo večjo kakovost programov iti učinkovitejše uvajanje novib tehnologij in storitev. Podpiramo večanje avtonomije novinarjev, strokovno in finančno racionalno RTV, ki mora kot javna služba v javnem interesu Lir^sniOeviiti inltnest; vst;h prebivalcev Slovenije. + za sodoben javtii servis + za boljši program + za boljše go^iinclarjenjc + za pregledno vodenje + /a neodvisan in ncpoliiifao RTV" + za povnijotio zaupanje Ma referendumu glasujte ZA., ker: zakon o EITV zagotavlja večinski delež vsebin, ki so tiaj pomembne j Se za slovensko javnost, avtonomnost in neodvisnost ustvarjalcev programov in urednikov, zapoveduje pregledno in učinkovito poslovanje, preprečuje razprodajo preniožerija RTV in komercial i zacij o programov, • se z novim zakonom o RTV spremeni statusna oblika RTV Slovenija iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. zakon o RTV določa sankcije za upravo v primeru neizpolnjevanja javne službe in doseganja zahtevanih deležev programskih vsebin. • zakon o RIV zapoveduje, da morajo v programih prevladovati kulturne^ umemiSke, informativne, dokumentarne in izobraževalne vsebine. Ce uprava tega ne 7i«gotavlja, 7.a£ne Svet postopek njene razreSîtve. • zakon o RTV ne uvaja nobenih novih komercialnih dejavnosti, pač pa natan£no opredeljuje ti.ste, ki se že zdaj izvajajo v okviru RTV, • sredstev plačnikov RTV prispevka ne bo več mogoče trošiti nenamensko. • v novem zakonu o RTV politične stranke v Svet RTVS nc bodo imenovale nobenega predstavnika. Od 17 članov Sveta RTVS bo neposredno imenovanih 10. (Po smrem 7akonu je politika, tudi politične stranke, imenovala 2!3 od 29 Članov Sveta RTVS) www.rtvjezakon.si ŘŘ 11 SOCIALNI OEMOKFtATt C •y. "g Ë C PROTI temu, da se denar iz RTV prispevka steka v privatne žepe 12. decembra bomo na referendumu odločali o Zakonu o RTV, ki ga je sprejela vladajoča koalicija, kljub nasprotovanju opozicije. Predlagatelji referenduma ocenjujemo, da gre za izjemno škodljiv zakon. V javni razpravi predlogi, ki so se nam zdeli bistveni, niso bili upoštevani niti v najmanjši možni meri, čeprav smo pri njih dosledno vztrajali in jih zagovarjali, smo čutili dolžnost, da glede tega zakona zahtevamo referendum. Razlogov za vašo udeležbo na referendumu je več. Moteča je že neznosna lahkotnost arogance, s katero vlada Boruta Pahorja ne priznava volje ljudstva, ki je o zakonu o RTV že odločalo v letu 2005. Smo proti temu, da bi se zakon, ki ga je ljudstvo potrdilo, spremenilo zaradi politično -tajkunskih apetitov. Drugi razlog je zagotovo tudi ta, da pri sprejemanju zakona ni bila upoštevana strokovna javnost, čeprav se vas danes skuša prepričati v nasprotno. Z novim zakonom največji javni zavod in tudi največji kulturni zavod v Sloveniji postaja hibrid gospodarske družbe in javnega zavoda. Zakon o RTVS prinaša drugačno finančno konstrukcijo in popolno spremembo institucije, ki je z njim povezana. Preoblikovanje statusnega položaja zavoda RTV, delitev na javni in tržni del pomeni, da se bo po novem zakonu polovico dobička iz tržnega dela delilo med pet članov uprave, ostala polovica, ki bo ostala, pa med približno 2 tisoč zaposlenih v tej hiši. Konkretno to pomeni, da si bo lahko pet članov uprave napolnilo žepe, ostali zaposleni pa bodo dobili drobtinice. Opozarjamo tudi, da RTV iz naslova RTV prispevka dobi slabih 90 milijonov evrov letno, to je denar vseh Slovencev, ki imajo električni priključek in ki se bo po koalicijskem zakonu o RTV stekel v privatne žepe. Na račun RTV prispevka oziroma naročnine, ki jo plačujemo vsi, ki imamo električni priključek, nekaj posameznikov izplačevalo mastne dohodke. Vsebinskega razloga, da bi se Zakon o RTVS spremenil, torej ni. Edini razlog za spremembo je ideološka zaveza koalicije, da si RTV še bolj podredi. Nadgradnja tega zakona pa je tajkunizacija in privatizacija javnega zavoda RTVS s pomočjo naših naročnin. Izrazite svoje nestrinjanje s takšnim zakonom in na referendumu obkrožite proti. Slovenska demokratska stranka N.Si PROTI spremembam zakona Nova Slovenija, občinski odbor Grosuplje, odločno podpira zahtevo poslancev za razpis zakonodajnega referenduma o RTV SLO, saj je zakon slab, nedodelan in ne predvideva nobenih bistvenih izboljšav, ki bi pomenile še boljšo RTV SLO, ampak ravno nasprotno. Povečuje se vpliv politike na javna radio in televizijo, kar je zelo zaskrbljujoče. Nova Slovenija bo kljub temu, da podpira referendum, vložila pobudo za presojo ustavnosti več členov zakona. Nova Slovenija Zakonu o RTV SLO nasprotuje, ker: - Zakon v 6. členu predvideva, da se bodo predvajale vsebine in programi, namenjeni predstavljanju družbenega položaja ter kulturnih in drugih dosežkov pripadnikov narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Narodi nekdanje Jugoslavije niso narodna manjšina, zato ni potrebno, da se takšna obveza vključi v zakon o RTVS. Niti ne bi bilo mogoče enakopravno zagotavljati vsebin za vse jezikovne skupine in narode iz bivše Jugoslavije, to pa bi lahko vzbudilo prej nestrpnosti, kot pa doprineslo k boljšemu sožitju. Ta dodatek je dokaz, da vlado navdaja nostalgija po nekdanji Jugoslaviji in komunističnih časih. Zaskrbljujoče je tudi to, da se pod to vlado nenehno povečuje vpliv nekaterih lobijev iz tujine, ki so blizu vladnim strankam. - Zakon izključuje civilno družbo, kamor spadajo tudi verske skupnosti. Izključuje tudi zaposlene na RTV. S tem je koalicija tudi javno pokazala svoj odklonilni odnos do verskih skupnosti, ki imajo pri kulturnem in družbenem udejstvovanju ter aktivnostih v različnih iniciativah civilne družbe v Sloveniji pomembno oziroma osrednjo vlogo, zato imajo sedaj upravičeno svojega predstavnika v Svetu RTVS. Dejstvo je, da so verske skupnosti imele osrednjo vlogo pri kulturnem razvoju Slovenije skozi celotno zgodovino. - Zakon predvideva preoblikovanje RTV Slovenija v gospodarsko družbo, kar je nesmiselno. Gre za popolnoma drugačne pristope in načine delovanja, ki bi RTV Slovenija škodili. Preoblikovanje ni rešitev, kajti priča smo temu, kako slabo v Sloveniji delujejo delniške družbe, in kakšne »napake« oziroma zlorabe se pri tem dogajajo. S tem preoblikovanjem bo RTV Slovenija izgubila prvotni status »javne RTV«. - Zakon Novi Sloveniji jemlje pravico do zastopanosti v programih v času volilne kampanje. S tem je kršena že pridobljena pravica parlamentarne stranke, ki jo je N.Si imela do sedaj kot stranka s poslancem v evropskem parlamentu. Občinski odbor Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke Grosuplje Predlagani zakon je po mnenju Slovenske ljudske stranke slab in ga bomo na referendumu ZAVRNILI. Zakonodajni referendum o Zakonu o RTV Slovenije. 12. decembra se bomo ponovno podali na volišča. Tokrat bomo odločali o uveljavitvi, ozirom zavrnitvi zakona o RTV Slovenija. V Slovenski ljudski stranki si tega referenduma ne želimo, zato naši poslanci v DZ niso prispevali podpisov za vložitev referendumske zahteve. Prepričani smo, da to v tem trenutku ni ključen problem v Slovenji, trenutno je potrebno vso pozornost nameniti reševanju gospodarske krize, varčevanju in ukrepom strukturnih reform. Predlagani zakon je po mnenju Slovenske ljudske stranke slab in ga bomo na referendumu zavrnili. Sodeč po anketi, ki jo je med novinarji v vseh organizacijskih enotah RTV Slovenija izvedla Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija, lahko vidimo, da se je dobrih 66 % izreklo za to, da zaposleni na RTV še naprej ostanejo javni uslužbenci. Anketa je pokazala tudi, da preoblikovanje RTV Slovenija v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena podpira le 22 %, nasprotuje pa mu dobrih 77 % anketiranih novinarjev. Vse to jasno nakazuje, da predlog ni bil usklajen z reprezentativnimi sindikati. Dodatna dilema se pojavi, če pogledamo Zakon o javnih uslužbencih, ki javnega uslužbenca opredeljuje kot posameznika, ki je v delovnem razmerju v javnem sektorju. Del javnega sektorja pa so poleg državnih organov tudi druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna in RTV Slovenija seveda je. Kdo je in kdo ni javni uslužbenec ne more biti predmet rešitve nekega področnega zakona!? Predlagatelji poudarjajo, da se bo z uveljavitvijo novega zakona o RTV Slovenija povečala neodvisnost ustanove. Ravno tu pa imamo kar nekaj pomislekov. Na račun »kvazi« neodvisnosti smo bili Slovenci že mnogokrat speljani na tanek led. Namesto da bi se pristojnosti porazdelile po celotni Sloveniji, prihaja do centralizacije. Po našem mnenju bi morala biti člana uprave tudi direktorja obeh regionalnih centrov Maribor in Koper, s tem bi se povečala avtonomnost regij. V Slovenski ljudski stranki bomo podprli le takšen predlog zakona o RTV, ki bo pri ustvarjanju in pripravljanju programov zagotavljal spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva, načela nepristranskosti, neodvisnosti in resničnost informacij mnenjskega, svetovnonazorskega in verskega pluralizma ter politične neodvisnosti in avtonomnosti. SLS Grosuplje Pavle Štrubelj »Pravično plačilo za pošteno delo in prevzemanje odgovornosti« Ob vsakodnevnem kršenju delavsko pravnih pravic smo v občinskem odboru Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke Grosuplje, zgroženi nad nečloveško izkoriščevalnostjo dela in delavcev zaradi teptanja osnovnih pravic vsakega posameznika, tako do dela kot plačila za opravljeno delo. Slovenija se na področju učinkovitega varovanja delavskih pravic in zagotavljanja dolgoročno vzdržnega delovanja sistemov socialnega varstva nahaja pred velikimi izzivi, ki jih ni več mogoče odpravljati s kozmetičnimi popravki. Dosedanji model socialne države potrebuje temeljito reformo, saj se je znašel v slepi ulici. Socialni kapital je na globalnem tržišču naša največja konkurenčna prednost, zato je potrebno Zahvala volivkam in volivcem Spoštovane občanke, spoštovani občani! Letošnje lokalne volitve, ki so na političnem parketu v občini Grosuplje postregle s precejšnjimi spremembami, so mimo. Prinese so novega župana in novo porazdelitev moči v občinskem svetu. V imenu novoizvoljenega župana dr. Petra Verliča ter v imenu liste SDS - Slovenska demokratska stranka se iskreno zahvaljujemo vsem občankam in občanom, ki ste se udeležili lokalnih volitev. Posebej hvala pa seveda tistim, ki ste svoj glas v 1. in 2. krogu županskih volitev namenili našemu kandidatu dr. Petru Verliču ter 2193 volivkam in volivcem, ki ste svoj glas namenili listi SDS in ji s tem prinesli 30,60 odstotnih točk oz. osem občinskih svetnic in svetnikov. Hvala vam! Veseli smo, da ste v nas prepoznali tiste zastopnike, ki se bodo zavzemali za reševanje problemov, s katerimi se srečujemo v naši občini in v naših krajevnih skupnostih. Izkazano zaupanje pa nas obvezuje k trdemu, doslednemu in poštenemu delu, k delu za našo občino - k delu za občino Grosuplje. OO SDS Grosuplje, predsednik Dušan Hočevar bodoča razmerja graditi na resnični »pravičnosti in solidarnosti v celotni družbi«. Zaradi tega se občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje zavzema za sklenitev novega družbenega dogovora, ki bo zagotavljal pravično plačilo za opravljeno delo in solidarnost s tistimi, ki pomoč resnično potrebujejo. Temeljna dolžnost države na področju zagotavljanja delavskih in socialnih pravic je zagotavljanje več in boljših delovnih mest. Navedeno bo mogoče samo v sistemu, kjer bodo delo, odgovornost in ustvarjalnost resnično nagrajevani, kršitve temeljnih pravil pa bodo dosledno sankcionirane. V Sloveniji se je zgodila popolna degeneracija sistema minimalne in izhodiščne plače, kar ima za posledico, da slabše plačani delavci ne morejo živeti od svojega dela in da tudi kvalificirani delavci prejemajo zgolj minimalno plačo. Slovenija ne sme in ne more več graditi svojega razvoja na politiki izčrpavanja poceni delovne sile. Pasivnost izvršilne oblasti in popolna neučinkovitost sodstva na gospodarskih področjih so omogočili nelegitimno prisvojitev skupnega premoženja in posledično možnost samovoljnega in neodgovornega delovanja novodobnih kapitalistov, kar je povzročilo dramatično erozijo zaupanja v politične in gospodarske voditelje. Brez vnovične vzpostavitve pravičnih razmerij v družbi ne bo mogoče zagotoviti pogojev za zdravo podjetništvo in gospodarstvo, kar je predpogoj za normalno delovanje socialne dr-žave. Takoj je potrebno pristopiti k doslednemu in učinkovitemu izvajanju regulative na gospodarskem področju. Divja privatizacija, netransparentne lastniške povezave, netransparentna poslovanja in neodgovorno kreditiranje ter popolna odsotnost učinkovitega sankcioniranja kršiteljev na navedenih področjih so ključni razlogi za resnično hudo in dolgoročno krizo v Sloveniji. Brez močne, odgovorne in odločne izvršilne oblasti ne bo mogoče zagotoviti reda na tem področju, kar bo zgolj še dodatno zaostrovalo in podaljševalo krizo. Odločno se je potrebno zoperstaviti praksi, ko se od zaposlenih zahteva, da delajo tudi po 50 ali 60 ur na teden. Na področju spoštovanja omejitev dela preko polnega delovnega časa in glede zagotavljanja poštenega plačila za delo preko polnega delovnega časa je v praksi popolnoma odpovedal sistem inšpekcijskega in sodnega varstva, kar omogoča, da nekateri delodajalci ravnajo skrajno samovoljno. Delodajalci so dolžni sproti in v celoti poravnavati vse svoje obveznosti glede zaposlenih. Če tega ne želijo ali niso sposobni, jim država ne sme dovoliti nastopanja na trgu. Torej v občinskem odboru Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke Grosuplje, v celoti podpiramo pravice delavk in delavcev po pravičnem in pravočasnem plačilu. Občinski odbor Nove Slovenije, krščansko ljudske stranke Grosuplje Spoštovani volivke in volivci, dragi prijatelji! Lokalne volitve v Občini Grosuplje so za nami. Volilni rezultat, čeprav le za las, je prinesel politično zmago Petru Verliču iz SDS. To je potrdilo tudi ponovno štetje. Dovolite nam, da se vsem Vam, ki ste nas podpirali, vzpodbujali in nam vlivali neverjetno energijo v teh napornih in enkratnih mesecih, iskreno zahvalimo za Vaš glas podpore. Tudi po vsem tem, kar smo skupaj preživeli in doživeli, trdno vztrajamo na svoji poti OD POLITIKE K LJUDEM. V Občini Grosuplje je zmagala politika, vendar ljudje še nismo rekli zadnje besede. In prav je tako. Naše društvo in odlična svetniška skupina Rad imam Grosuplje bomo svoje poslanstvo brez dvoma opravljali tako zavzeto in politično nepreračunljivo še naprej. V interesu vseh za vse. 3172 krat HVALA. Vaš Iztok Vrhovec in svetniška lista Rad imam Grosuplje: Iztok, Bani, Lojze, Patricija, Renato Na konstitutivni seji občinskega sveta ob potrditvi mandatov imenovana tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Prvo sejo je sklical še »stari« župan Janez Lesjak, kateremu so se novi svetniki (predstavnika Sašo Jalševec in Zdenka Cerar) ter župan dr. Peter Verlič zahvalili za delo v preteklih treh mandatih. Nato so potrdili mandate in se posedli na predhodno dogovorjena mesta: Prva z leve na županovi strani sta svetnika Valentina Vehovec in Marjan Trobec - DESUS, poleg sedijo Franc Štibernik, Zdenka Cerar in Sašo Jalšovec - LDS, sledita svetnici SD Nevenka Zaviršek in Jasmina Zupančič, ob njima pa Brigita Jakopin (POG). SLS predstavlja v tem mandatu Pavle Štrubelj. RIG ima v občinskem svetu pet svetnikov: Renato Bedene, Branka Mijatovič, Alojz Kovšca, Patricija Šašek in Iztok Vrhovec. Najpomembnejša dogajanja na 1. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje - 10.11. 2010. Jože Miklič Poročilo občinske volilne komisije Občinska volilna komisija je na prvi seji seznanila svetnike z volilnimi rezultati volitev v občinski svet in za župana, ki jih je predstavil predsednik občinske volilne komisije Andrej Krašek. Pojasnil je, da so na volilno komisijo pravočasno prispele tri vloge: - Zahteva RIG o ponovnem štetju glasov o glasovanju v 2. krogu volitev za župana - ob prisotnosti obeh kandidatov so prešteli glasovnice in ugotovili, da je bilo nekaj manjših odstopanj pri štetju, ki pa niso bistveno vplivale na izid glasovanja (razlika 58 glasov); - RIG je zahteval tudi razveljavitev volitev zaradi popackanih njihovih plakatov/ panojev; RIG so napotili na ustrezne organe pregona, ki so pristojni za to področje; - Skupina občanov je trdila, da ni bila obveščena o volitvah, pa je pošta pisno zagotovila s svojo izjavo, da so bili vsi občani enako obveščeni; poleg tega ta obvestila pripravlja MNZ. Potrditev mandatov svetnikom in županu Nato so svetniki potrdili tričlansko mandatno komisijo v sestavi mag. Božo Predalič (SDS), Zdenka Cerar (LDS) in Alojz Kovšca (RIG), ki je ugotovila, da so izvoljeni svetniki tudi potrjeni v občinski svet. Na opozorilo Nevenke Zaviršek (SD) so popravili le pri njej napačno zapisan naslov. Po enakem postopku je mandatna komisija postopala za potrditev župana, za katerega je bil izvoljen dr. Peter Verlič. Na njegovem svetniškem mestu pa ga je nasledila naslednja izvoljena na strankarski listi SDS Urša Leah Predalič. > november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi občinski svet, iz pisarn Poziv lokalne akcijske skupine »Sožitje med mestom in podeželjem« za pridobivanje projektnih predlogov za izvajanje lokalne razvojne strategije iz programa Leader za leto 2011 Na območju občin Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, MOL in Škofljica se je oblikovala LAS »Sožitje med mestom in podeželjem«, ki je bila kot delujoča LAS potrjena tudi s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V skladu s sklepi UO LAS objavljamo poziv za zbiranje projektnih predlogov za sofinanciranje iz pristopa LEADER za leto 2011. PREDMET POZIVA je pridobiti ter izbrati projektne predloge za leto 2011, s katerimi se bo uresničevala Lokalna razvojna strategija LAS »Sožitje med mestom in podeželjem« in bodo upravičeni do ustreznega deleža nepovratnih sredstev EU iz ukrepov programa Leader. Strateški cilji lokalne razvojne strategije: 1. RAZVOJ SOCIALNEGA KAPITALA s poudarkom na • zagotavljanju splošnega in nenehnega dostopa do učenja in s tem do znanj za pridobitev in obnovo spretnosti, ki so potrebne za nenehno participacijo > Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Na koordinaciji vodij svetniških skupin so se dogovorili, da v Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: - SDS zastopata 2 člana - mag. Božo Predalič (predsednik) in Dušan Hočevar (član), - RIG 2 - Patricija Šašek (članica) in Iztok Vrhovec (član), - LDS 1 - Sašo Jalšovec (podpredsednik), - N.Si 1 - Matjaž Trontelj (član) in - Desus 1 - Valentina Vehovec (članica). Od 24 svetnikov jih je bilo 21 ZA, 2 proti, eden pa ni glasoval. N.Si zastopata Marjan Kastelic in Matjaž Trontelj. SLIKA SPODAJ: SDS ima osem svetnikov -Tomaž Škrjanec, Mojca Globokar Anžlovar, Janez Pintar, dr. Petra Verliča je zamenjala na svetniškem mestu Urša Leah Predalič, Božo Predalič, Dušan Hočevar, Petra Zakrajšek in Mihael Hočevar. prebivalcev podeželja v družbi znanja; • ohranjanju tradicionalnih razvoju novih prireditev na podeželju. in 2. RAZVOJ RAZNOLIKIH PODEŽELJU DEJAVNOSTI NA 2. 1. Ohranjanje in prijazna raba naravne dediščine, 2. 2. Ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, 2. 3. Kontinuiran razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in mikro podjetništva na podeželju. 3. TRŽENJE IN PROMOCIJA DOBRIN PODEŽELJA s poudarkom na razvoju novih tržnih proizvodov in storitev za različne ciljne skupine. Program Leader je namenjen vsem zainteresiranim, ki že izvajajo najrazličnejše aktivnosti, s skupnim ciljem zagotoviti nadaljnji razvoj podeželja, izboljšati kvaliteto bivanja v svojem okolju ter tako prispevati h koristim za širšo družbeno okolje. Upravičenci do nepovratnih sredstev po tem pozivu so tako pravne osebe (društva, zavodi, gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kot tudi fizične osebe, ki pa morajo imeti sedež na območju LAS. Predvidena višina sofinanciranja projektov je do 85% upravičenih stroškov. Rok za oddajo vlog za projekte, ki se bodo izvajali v letu 2011, je podaljšan do 15. 1. 2011. Vse dodatne informacije in razpisno dokumentacijo prijavitelji dobijo pri upravljavcu LAS - CIZA, Zavod za razvoj podeželja, Šmartinska cesta 134a, 1000 Ljubljana ali po telefonu 031 515 875, vsak delavnik od 9. do 16. ure oziroma po predhodni najavi v pisarni upravljalca LAS. Upravljalec zagotavlja tudi vso podporo pri izpolnjevanju projektne dokumentacije! LDS v Grosupljem naslednja štiri leta konstruktivna opozicija Rezultati letošnjih lokalnih volitev so v marsikateri slovenski občini prinesli spremembe in nove obraze. V Grosupljem je tako po dvanajstih letih županovanja Janeza Lesjaka krmilo občine prevzel novi župan dr. Peter Verlič. Spremenila se je tudi politična slika v občinskem svetu. Volilni prag je prestopilo osem svetniških list, od tega dve nestrankarski. LDS bomo v tem mandatu zastopali trije svetniki, ki bomo tako kot doslej delovali načelno, konstruktivno, odgovorno in dosledno. V svoja programska izhodišča smo pred volitvami zapisali, da si bomo med drugim prizadevali tudi za ustvarjanje prijaznejših medsebojnih odnosov in za večje sodelovanje vseh članov občinskega sveta, saj je bilo tega v preteklosti premalo. Da s tem mislimo resno, smo pokazali takoj po volitvah, ko smo z vsemi strankami in svetniškimi listami opravili pogovore o prihodnjem delovanju občinskega sveta. V prvi fazi so bili naši pogovori usmerjeni v sestavo Komisije za volitve, imenovanja in administrative zadeve (KVIAZ), saj smo menili, da bi morale biti v tej komisiji, v nasprotju z dosedanjo prakso, zastopane vse svetniške skupine. Po našem mnenju bi bil to pravi korak v smeri partnerskega sodelovanja, ki so ga v volilni kampanji zagovarjale vse stranke in liste. Žal pri tem poskusu nismo bili uspešni. Načelen dogovor o tem je bil prekinjen, ko se je ena od svetniških list, s katero smo se dogovarjali tudi o povezavi 13 svetnikov v opoziciji, odločila za vstop v koalicijo z SDS. Povolilne pogovore smo v LDS opravili z iskreno željo, da se v dobrobit razvoja občine presežejo delitve na leve in desne, ki so v preteklosti grenile odnose in v marsičem zavirale pozitivne premike. Sestali smo se z vsemi strankami in tudi z SDS ter dobili njihovo povabilo za sodelovanje v županovi koaliciji. Zaradi vrste razlogov te ponudbe nismo sprejeli. Izvršni odbor LDS Grosuplje se je soglasno odločil, da bo stranka naslednja štiri leta delovala v opoziciji. Naši svetniki pa bodo podpirali vse razvojne projekte vladajoče koalicije in si v skladu s programom stranke prizadevali za ustvarjanje kvalitetnejših pogojev življenja naših občank in občanov. Od vladajoče koalicije, ki jo sestavljajo SDS, Rad imam Grosuplje, SLS in NSi, v tem mandatu pričakujemo korektne odnose. Prav tako pričakujemo, da bodo pri oblikovanju odborov in komisij občinskega sveta upoštevani volilni rezultati in da bo KVIAZ, v katerem ima koalicija prepričljivo večino, korektno obravnaval vse predloge, tudi tiste iz opozicijskih vrst. LDS bo vsekakor konstruktiven sogovornik, tako znotraj opozicije, kot tudi v dogovoru s koalicijo. V LDS se želimo vsem volivcem in volivkam še enkrat zahvaliti za izkazano zaupanje. Podpora, ki smo jo dobili, je za nas spodbuda, predvsem pa obveza za še bolj odgovorno delo v prihodnje. Naša prioriteta bo v vsakem trenutku skrb za javni interes. Želimo si, da pri tem ne bi ostali osamljeni. Zdenka Cerar, predsednica občinskega odbora LDS Grosuplje RIG in SDS podpisala dogovor o skupnem sodelovanju Grosuplje, 10. november 2010 - Občinski odbor SDS Grosuplje in svetniška skupina Rad imam Grosuplje sta v sredo, 10. novembra 2010, na osnovi ugotovitve, da lahko skupaj uspešneje delujeta v korist vseh občank in občanov občine Grosuplje, podpisala sporazum o sodelovanju v Občinskem svetu Občine Grosuplje v mandatnem obdobju 2010 - 2014. Društvo Rad imam Grosuplje, predsednica Patricija Šašek Svetniški skupini SDS in RIG tako v občinskem svetu, ki se je že sestal na prvi konstitutivni seji in potrdil mandate izvoljenim svetnikom ter županu, tvorita potrebno večino, ki bo lahko zagotavljala uresničevanje skupaj zastavljenih programskih ciljev. Hkrati pa poudarjata, da si v prihodnje k sodelovanju želita vključiti tudi druge svetniške skupine ali posamezne svetnike. V podpisanem sporazumu se zavezujeta, da bosta za uresničitev svojih programskih zavez, s katerimi sta uspešno nastopila na zadnjih lokalnih volitvah, korektno in strokovno sodelovala celoten mandat 2010-2014 tako v občinskem svetu kot tudi z županom občine Grosuplje dr. Petrom Verličem. V naslednjih nekaj tednih bosta SDS in RIG uskladila še programska izhodišča in zastavljene prednostne naloge v mandatnem obdobju 2010-2014. V podpisanem sporazumu sta se podpisnika tudi zavezala, da bosta zasedbo prostih mest ali imenovanj, ki so v pristojnosti občinskega sveta, usklajevala po načelu doseženega volilnega rezultata, pri čemer se bosta zavzemala, da bosta prednost dajala strokovnim kompetencam predlaganih kandidatov. Dogovorila sta se tudi o izbiri podžupanov. Župan dr. Peter Verlič bo za lažje delo v svojem kabinetu imenoval dva podžupana, ki bosta za opravljanje posameznih nalog iz pristojnosti župana imela njegovo pooblastilo. Župan in podžupana se zavezujejo, da bodo sodelovali korektno, strokovno in v dobrobit vseh občank in občanov občine Grosuplje. Svetniška skupina RIG je za podžupana predlagala Iztoka Vrhovca, ki bo po imenovanju na to funkcijo svoje delo prednostno usmeril na področje družbenih dejavnosti. Ta odločitev ne preseneča, saj je Rad imam Grosuplje v volilnem programu med prednostne naloge zlasti izpostavil projekte s področja predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja, zdravstva, športa in socialnega varstva. • • november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi iz pisarn 17 10 let Centra za razvoj Litija Litija, ig. november 2010 - Center za razvoj Litija v letošnjem letu praznuje io-letnico svojega delovanja. Na območju v osrčju Slovenije je prepoznan kot osrednji spodbujevalec vsestranskega trajnostnega razvoja pod znamko Srce Slovenije. Mednarodni projekti, v katere je vključen RCL, dokazujejo, da je vse bolj zaželen partner tudi v evropskih projektnih mrežah. Za uspehi Centra za razvoj Litija stoji Aleksandra Gradišek, ki se z veliko srčnostjo, predanostjo in neomajno vizijo že celo desetletje predaja poslu. Pospeševanje podjetništva malega gospodarstva v Občini Litija, kar je bila osnovna naloga Centra, ustanovljenega leta 2000, temelji na 3 leta starejši pobudi. Njegovi začetki tako segajo v leto 1997, ko je urad tedanjega litijskega župana Mirka Kaplje podprl idejo Aleksandre Gradišek o ustanovitvi lokalnega podjetniškega centra. V desetletju obstoja je RCL svoje delovanje z občinske ravni razširil na območje regije, na sosednje občine. Od leta 2005 so za lažji zagon podjetništva še posebej pomembne točke VEM - Vse na enem mestu, ki jih je Center vzpostavil v Litiji, Grosupljem in leta 2010 še v Domžalah. Točke VEM omogočajo vse - od registracije podjetja do pridobivanja raznoterih podjetniških informacij. Dostop do aktualnih razpisov in pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev in drugih spodbud za uresničevanje podjetniških projektov - to so prednosti, zaradi katerih so podjetniške točke Centra za razvoj Litija vedno dobro obiskane. Potreba po usklajenem razvoju in promociji ter še posebej po ustvarjanju skupnih vsebin in novih produktov se je naprej pokazala na področju turizma. Bogata kulturna in naravna dediščina območja je že od samih začetkov delovanja Centra pomemben temelj za razvojna razmišljanja. Dragocene točke dediščine, ki so bile pred dobrim desetletjem med seboj nepovezane, so z dejavnostmi Centra za razvoj Litija postale nov, celovit motiv za razvoj območja in njegov turistični napredek. Postopoma so projekti začeli presegati prvotne okvire in se vse bolj povezovali z novo znamko Srce Slovenije, ki označuje območje, ki se v obliki srca širi okrog geometričnega središča Slovenije, GEOSS-a. Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije (RPSS), ki je bilo na pobudo Centra za razvoj Litija ustanovljeno leta 2006, je povezalo občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Radeče, v letošnjem letu pa sta se jim pridružili še občini Domžale in Mengeš. Motiv za povezovanje je postalo tudi Srce Slovenije, nova skupna identiteta območja. Razvojni partnerji na inovativen in osebno angažiran način uresničujejo vizijo znamke Srce Slovenije, zato jih Center za razvoj Litija rad podpre. Abrahamov ključ Srca Slovenije, 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje ter Živa voda iz Srca Slovenije - to so trije projekti, ki vsak s svojo izjemno zgodbo nagovarjajo ljudi. Zadruga za razvoj podeželja Jarina je poleg Razvojne fundacije Pogum ena izmed dveh ustanov, ki so nastale na pobudo Centra za razvoj Litija. Namenjene so boljšemu uresničevanju razvojnih programov na območju Srce Slovenije. Prihodi turistov na območje in lokalna samooskrba s hrano - to sta danes ključni dejavnosti Jarine. V razmahu je namreč neposredna oskrba javnih inštitucij (šole, vrtci) in gostiln s hrano s podeželja Srca Slovenije. Ustanovitev javno-zasebnega partnerstva v obliki Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije je bila posebej pomembna prelomnica v delovanju Centra za razvoj Litija. Temeljna naloga LAS, ki je sicer ena izmed 33 tovrstnih skupin v Sloveniji, je izvajanje Leader programa. Od leta 2007, ko je bil LAS ustanovljen, je bilo preko projektov društev, posameznikov, podjetij itd. uresničenih veliko konkretnih pobud, ki prispevajo k višji kakovosti življenja na našem podeželju. Skladno s svojim poslanstvom povečevanja kakovosti življenja je RCL leta 2009 v sodelovanju z Društvom za razvoj in varovanje Geossa vzpostavil Regionalno stičišče za osrednjeslovensko regijo, ki deluje v Litiji in povezuje 120 nevladnih organizacij in jim omogoča informacije, svetovanje, pomoč in druge vsestranske storitve na enem mestu. Temeljna naloga Centra za razvoj Litija ostaja nenehno vzdrževanje razvojnega utripa območja preko novih oblik povezovanja in komuniciranja, širitve mreže razvojnih partnerjev ter vključitve na evropski zemljevid razvojnih območij. Mednarodni projekti, v katere je vključen Center za razvoj Litija, dokazujejo, da je Center vse bolj prepoznaven partner v evropskih projektnih mrežah, saj se prijavlja na različne programe, ki omogočajo učinkovito črpanje evropskih sredstev. RCL je partner v okoljskem projektu CO2-NeuTrAlp in turistično naravnanem Prisluhni glasu vasi. Izvajal bo tudi mednarodni projekt AKTOS za spodbujanje tradicionalnih poklicev na podeželju ter projekt CYCLO za spodbujanje vključitve kolesarske politike v prostorsko načrtovanje. Vse bolj aktualno postaja tudi sodelovanje z Makedonijo z namenom vzpostavitve strukture regionalnega razvoja v dveh makedonskih regijah. Pot za uresničitev razvojne vizije območja ostaja še naprej tudi razvojni kapital, ki ga bodo v regijo pripeljale prave ideje, dobro premišljeni projekti, strokovno izkušeni in z inovativnostjo zaznamovani ljudje. Ana Savšek *15 ključnih rezultatov 10-letnega delovanja Centra za razvoj Litija: - 9,5 milijona evrov pridobljenih razvojnih sredstev za vsestranski razvoj območja , - izvedenih in podprtih več kot 100 referenčnih projektov za uresničevanje razvojnih strategij v Srcu Slovenije, - 2. mesto po številu registracij podjetij na VEM točki v Sloveniji, - 280 podjetniških in drugih usposabljanj, vključenih 4.200 slušateljev, - 1.100 mladih, vključenih v 69 delavnic in krožkov na temo podjetništva in inovativnosti 477 neposredno in posredno odprtih delovnih mest preko točke VEM, prijav na razpise in izvajanja različnih drugih projektov, - 4 tematski turistični produkti: pohodniške, kolesarske in konjeniških poti ter tematska pot Trkamo na vrata dediščine, - pripravljenih 9 strateških razvojnih programov za krajevne in lokalne skupnosti ter za območja, - več kot 1.300 objav v lokalnih in nacionalnih medijih, - vzpostavitev znamk Posavsko hribovje in Srce Slovenije, - ustanovitev javno-zasebnega partnerstva LAS Srce Slovenije ter 2 partnerskih organizacij: Zadruga za razvoj podeželja Jarina in Razvojna fundacija Pogum, - vzpostavitev mreže za lokalno samooskrbo s hrano z več kot 50 ponudniki in več kot 20 javnimi ustanovami in podjetji, - izvedba 7 mednarodnih projektov za lansiranje vsebin evropskih programov na območje Srca Slovenije, - izvedba več kot 200 dogodkov in prireditev, - izdaja več kot 200 promocijskih brošur in drugih gradiv za promocijo območja. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, v družbi svoje ekipe (foto: Matej Povše) Iskal sem Trubarjeve korenine Ljudje, ki nam je bilo prisojeno nekaj več daru in zanimanja za dogajanje v minulih časih, pogosto iščemo odgovore na vprašanja, v kakšnih razmerah je prišlo do kakega pojava, naj si bo v geološki ali človeški zgodovini, saj sta obe sestavini minulosti med seboj tesno povezani in soodvisni. Pomembna panoga tega preučevanja je etimologija, po naše besedoslovje, kamor spadajo kajpak tudi imena in sporočilno še bogatejši priimki in vzdevki. Ne vem, če boste verjeli trditvi, da sem že v zgodnji mladosti veliko razmišljal o priimku našega, vsestransko zaslužnega Primoža Trubarja. Zdel se mi je, priimek namreč, nekam domač in tuj obenem, hkrati pa strašljiv in temačen. Temu se ni čuditi, ker sem o Trubarju slišal praviti ljudi iz prejšnjih generacij, ki so doma in v šoli, zlasti pri verouku, zvedeli o Trubarju več slabega kot dobrega. Poleg tega moja vas leži blizu Trubarjeve Rašice, narečno Rašce, pa je bilo zategadelj o njem tiste čase še kar nekaj ustnega izročila. Po približnem izračunu je bila deveta generacija mojih prednikov, gledano nazaj, sodobnikov našega slavnega rojaka in so bili z njim v sofaranstvu pri sv. Kancijanu. Zato ga je Valentin Vodnik, živel je stoletje in pol za Trubarjem, imenoval »Kranjec iz Kacijanske fare«. Pred nekaj leti pa se mi je zanimanje za »skrivnostni« priimek našega prvega književnika po naključju obnovilo z vso močjo. Med prelistavanjem starih časopisov iz prve polovice preteklega stoletja sem v Domoljubu iz leta 1929 prebral novico z naslovom »Strašna posledica prisiljene zakonske zveze.« Takole so zapisali: »Meseca septembra lani se je dogodila v Jagodini v Bosni krvava vaška žaloigra. Priletni Šačir Mutić se je oženil z mlado deklico Zeko iz Trubarja (poudaril LS). Zeka se je morala vdati volji svojih staršev, ker je v Bosni v tem oziru tak običaj, dasi njeno srce Mutiću ni bilo naklonjeno. Pregovorila je Avdijo Tuganića, da ji je pomagal spraviti moža s sveta. Nekega večera je prišel Tuganić s prijateljem Avdićem v Jagodino, da z Zeko izvrše dogovorjeni zločin. Zeka ju je pričakovala in ko sta prišla, je Tuganića spustila v hišo, dočim je Avdić ostal zunaj na straži. Zeka in Tuganić sta stopila v sobo, kjer je Mutić spal. Zverinska žena je pograbila sekiro in zamahnila, da bi možu odsekala glavo. Ker ni dobro merila, je ostrina priletela na desno roko in mu jo odsekala. S strašnim krikom je planil Mutić pokonci, a že je padla sekira na njegov vrat in mu odsekala glavo. Zeko je sodišče spoznalo za krivo in jo obsodilo na smrt z obešenjem. Ko je stala pod vešali, je izjavila, da dejanja ne obžaluje in da bi še enkrat storila enako.« Za naše tokratno razmišljanje je kajpak pomemben podatek, da v jugozahodni Bosni blizu hrvaške meje leži vas z imenom Trubar, kakor se je pisal naš slavni sonarodnjak. Čeprav sem v preteklih desetletjih veliko bral o tej zanimivi in vsestransko raznoliki deželi in šaril po njenih zemljevidih, nisem nikoli zasledil tega imena; tudi tedaj ne, ko sem na enem izmed številnih popotovanj po tej deželi po naključju prišel v njeno bližino. Bilo je to tedaj, ko sem obiskal mesto Drvar in njegovo okolico. Zanimanje o morebitni povezanosti bosanske vasi z našim rojakom je postopoma naraščalo do take mere, da sva s prijateljem Viktorjem letošnjo pomlad odšla tja na ogled in poizvedovanje. Vas Trubar je v več pogledih nenavadno selišče in me nekoliko spominja na našo Medvedico. Tudi Trubar je namreč nenavadno razpotegnjeno selišče, ki ga sestavlja več gručastih zaselkov v dolžini štirih kilometrov brez izrazitega središča. Domačini so vedeli povedati, da je vas doživela višek, ko so tam čez za časa avstrijske vladavine - na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje -napeljali ozkotirno železnico, s postajo v Trubarju. Pravijo, da je tedaj v vasi bilo okoli tristo domačij. Po drugi svetovni vojni, še posebej po letu 1960, ko so ukinili »čira«, je selišče začelo naglo nazadovati in je imelo ob koncu jugoslovanske federacije le še okoli sto naseljenih hiš z večinoma ostarelimi prebivalci. Odločilni udarec je vas doživela v času domovinske vojne, zlasti ob njenem koncu, ko so združene hrvaške in bosanske sile, vsaka s svoje strani, prodrle v predel, naseljen s pravoslavnim prebivalstvom. V paniki so Trubarjani pustili vse in zbežali v srbske enklave, nekateri celo v pravo Srbijo. Po umiritvi razmer so se redki vrnil domov, kjer so našli le pogorišča in zaraščena polja in travnike. Danes v vasi živi le še slabih deset odstotkov predvojne populacije. Letem so pri zasilni obnovi domov pomagale mednarodne organizacije. Dandanes nekdaj razsežno vas čutiš kot zbirališče duhov - okoli podrtih in zaraščenih domov zavija veter, ponoči pa se iz obsežne okoliške šume sliši tuljenje volkov. Vaška šola je že davno ukinjena, pošta ne prihaja; ker ni elektrike in vodovoda, si redki povratniki svetijo s petrolejkami in zajemajo kapnico. Na srečo seže v te odmaknjene predele signal mobilne telefonije, kar je preostalim vaščanom edina neposredna zveza z zunanjim svetom. O starejši zgodovini prebivalci vedo malo povedati. Nekateri sicer vedo za svoje pravoslavne prednike, ki so pred nekaj stoletji prišli v te kraje in se ondi stalno naselili. Več o tem govorijo drugi viri, na primer stari in še neraziskani grobovi s skeleti. To pomeni, da so pred njimi tod živeli drugi ljudje in se odselili. Nemara se je to zgodilo v času turških osvajanj v Bosni v 14. stoletju, ko so kristjani zaradi Izsek iz zemljevida jugozahodne Bosne kaže, da vas Trubar leži tik hrvaške meje v kraškem podolju med pogorjema Plješivica na hrvaški in Lunjevača na bosanski strani. Pokrajina je bogata s kamenjem in lesom in revna z vodo in rodovitno zemljo. Zaradi pomanjkanja potov so v preteklih stoletjih veliko uporabljali tovorne konje Zapuščeno tovorno sedlo - »samar« iz Trubarja. Na opuščeni trasi nekdanje ozkotirne železnice. Desno so ostanki nekdanje železniške postaje Trubar. november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi zanimivosti Del vasi z velikim vodnim zbiralnikom za napajanje parne lokomotive na ozkotirni železnici. turškega nasilja stali pred izbiro: prestopiti v muslimansko vero ali pobegniti čez mejo. Trdni kristjani (najverjetneje katoličani) so se odločili za slednje. Tedaj je na avstrijska tla zlasti iz teh predelov pribežalo na stotine krščanskih družin . Med temi je bilo veliko starega bosanskega plemstva in njihovo podložništvo, ki se je balo maščevanja zaradi bojev s Turki na strani premaganega in obglavljenega bosanskega kralja To-maševića. Zaradi izkušenj v vojskovanju in drugih sposobnostih so begunci in kasneje njihovi potomci dobili pomembne položaje v fevdalni Avstriji. Zato smemo dopustiti precejšno možnost, da je kateri od Trubarjevih prednikov, po času bi rekel ded ali stari ded, pribežal na Slovensko in se udinjal turjaškemu graščaku. Tedaj je bilo močno v navadi, da so prišlekom zapisali priimek po vasi, iz katere so izhajali. V pričujočem primeru bi to bil kajpak Trubar. Tej možnosti je naklonjena še ena okoliščina; fevdalci s Slovenskega so v Redki Trubarji, ki so se vrnili po zadnji vojni vihri, gojijo nekaj ovac. K preživetju pripomore zelo skromna pokojnina - okoli 140 evrov. graščinske službe pogosto jemali tujce. Le-ti niso bili sorodstveno ali kako drugače povezani z domačini, ki bi v taki povezavi lažje izkoriščali graščinsko imetje. Tako med graščinskimi gozdarji, lovci, oskrbniki, mlinarji, cerkovniki, gradbeniki in drugimi pogosto najdemo nemške, laške, češke, francoske in slovanske priimke z zahodnega Balkana. Zategadelj «tujci« pri domačinih niso bili preveč priljubljeni, ker so praviloma držali s plemenitaši, in se ne smemo čuditi, če so kmetje ob nekem manjšem uporu Trubarjevega očeta Mihaela ubili. Zanimivo je tudi tole. Kolikor je meni znano, Trubar ni nikoli omenjal kake povezave z domnevno domovino njegovih prednikov na jugovzhodu, a se je nenavadno živo zanimal za Turke, oziroma muslimane, čeprav se jih je hkrati hudo bal. To tudi ni čudno, saj je bila njegova rojstna vas Rašica zaradi lege ob nekdanji rimski poti iz doline reke Krke proti Italiji Turkom pogosto izhodišče za ropanje po širši okolici. > O skrivnostnih nagrobnikih okoli cerkve se moj spremljevalec Viktor pogovarja s Slobodanom, enim izmed dveh prebivalcev zaselka Rodić. Na nekdaj utrjenem platoju »sredi« Trubarja stoji lepo obnovljena pravoslavna cerkev Velike Gospe. To je edino, kar je ostalo od nekdanjega vaškega »sijaja«. Okoli cerkve ležijo nenavadno veliki, surovo obdelani nagrobniki iz neznanega časa. Ko so enega iz radovednosti privzdignili, so pod njim našli okostja. So to kosti davnih Trubarjevih prednikov? Kdo bi vedel! > Iz širšega območja Trubarja so se v času turškega prodiranja izselili mnogi kristjani, katerih potomci so v fevdalni Avstriji zasedali visoke položaje. Med njimi sta bila tudi armadni general Josip Filipović, vrhovni poveljnik avstrijskih zasedbenih čet v Bosni leta l878, in divizijski general Stipe Jovanović. Zanimivo je, da se je na bosanski strani proti Filipoviću kot eden izmed poveljnikov bojeval beg Filipović, potomec veje Filipovićev, ki se je nekdaj poturčila, kar pomeni, da je prevzela muslimansko vero. Kot že rečeno, vaščani ne vedo kaj uporabnega o starejši preteklosti njihove vasi, vedeli pa so, da ima izraz trubar oziroma Trubar širok pomen. Najbolj je povezan z izrazom »truba«, torej z glasbilom, na katerega lahko trobimo. Trubar (v novejši dobi govorijo trubač) je človek, ki s trobento oznanja ali opozarja na neko dogajanje. Od tod se je izraz pomensko razširil na pomen klicarja, Marsikje na Balkanu so še v prejšnjem stoletju trubarji (trubači) vabili vernike k božji službi. Zvonovi so bili pač predragi, na ozemlju, ki so jih zasedli Turki, pa so bili vrh tega še prepovedani. oziroma oznanjevalca, lahko bi rekli tudi govornika, kar je za našega Trubarja prav prikladno, saj so znane njegove govorniške sposobnosti. Še v prejšnji generaciji so pri nas izraz trobiti veliko uporabljali v pomenu govoriti; na primer: »Saj sem ti stalno trobil (govoril, oznanjal, prepričeval), pa me nisi ubogal!«. Spomnimo se tudi Prežihovega Voranca, ki je o bujenju za na pašo takole zapisal: Oče je nastavil dlani na usta in zatrobil: »Halo, sonce je že nad Pohorjem!« Tudi pisatelj Andrejka, ki je kot avstrijski poročnik leta 1878 sodeloval pri osvobajanju Bosne in Hercegovine izpod Turkov, je večkrat zapisal: »Trobarji (mislil je na avstrijske trobentače) dadó glasno znamenje za splošni napad.« V svojem kasnejšem službovanju v Hercegovini Andrejka večkrat omenja pastirje trobarje, ki so z dlanmi podaljšali ustno trobo in z močnim glasom prenesli sporočilo s hriba na hrib. V posmehljivem pomenu so nekdaj s trobar (na Bosanskem trubar) poimenovali ljudi, ki so imeli trobasto podaljšane ustnice. Eden naših pisateljev, mislim, da je bil Levstik, je zapisal: » Vsak človek ima kakšno napako, če ni grbast, je pa trobast«. Časovne, zgodovinske in jezikovne okoliščine kažejo na to, da bi Trubarjevi predniki utegnili povzeti priimek po bosanskem toponimu Trubar. Na to kaže predvsem srbohrvaška verzija slovenskega Trobarja. Vendar so tudi znamenja, da je Trubarjev »u« povsem avtohtona oblika. V tem predelu Dolenjske je bilo nekoč zelo močno »ukanje«, včasih tudi v kombinaciji z »akanjem) To vidimo v Trubarjevih zapisih in nekaj celo dandanes v narečnem govoru. Na primer: gospod -gospud, bog - bug, nadloga - nadluga, pokora - pakura, kolo- kalu, kolnik-koumik, Podlog -Pudlag, Podgora - Padgura, Gora (sedaj sv. Ahac) -Gura, živine niso gonili na vodo, ampak na uda in verniki niso hodili na božjo, temveč na buožjo pot _ Pod vplivom narečnega »ukanja« se je poleg izpričanih slovenskih Tro- Med trobarje (trubarje) se smem šteti tudi jaz, ker sem na paši večkrat trobil na rog iz muževnega leskovega lubja, kakršnega vidimo na fotografiji. Napisi na starem pokopališču kažejo na pestrejšo rodbinsko zasedbo, na novem pa prevladujejo le trije rodbinski »klani«, najpogostejši so Rodići; med njimi pa ni prej ko slej nobenega Trubarja. Očitno se je prvotno prebivalstvo ob neki priliki izselilo. Posamezni zaselki v okviru Trubarja nosijo imena prevladujočih priimkov. barjev v opisanem narečnem okolju lahko razvila povsem izvirna domača oblika »bosanskega« Trubarja. Proti »bosanskemu« izvoru Trubarjevih govorijo tudi pristna slovenska imena raških Trubarjev: oče Miha, mati Jera, sin Primož, stric Gregor, vnuk Felicijan in drugi. V moji mladosti so nekateri govorili, da naj bi bila Trubarjeva mati ali pa stara mati doma iz Malih Lipljen, in to, da se je po domače reklo pri Šimnovih. Toda razen govoric nisem o tem našel nobenega verodostojnega dokaza. Naj bo tako ali drugače; »bosanski« ali povsem slovenski Trubar je bil vsekakor Slovenec od nog do glave in smo nanj ponosni, tako kot smo ponosni na Jurčiča s hrvaškimi, na Finžgarja z nemškimi, na Zoisa z italijanskimi in Valvasorja z vse sorte koreninami. Leopold Sever »Trubarji« so bili tudi posestniki na Slovenskem, ki so ljudi klicali na dnino, zlasti v trgatev. november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi zanimivosti, iz naših krajev Geološke razmere so v Trubarju in okolici ustvarile velike množine različno oblikovanega apnenca. Nisem se mogel upreti, pa sem eno izmed naravnih skulptur vzel s seboj. Označil sem ga z napisom: »kamen iz Trubarja«. Moj davni sožupljan, »Kranjec iz kacijanske fare«, kakor ga imenuje Vodnik, bo po svojem izvoru bržda ostal skrivnost. Njegov pojav v slovenskem prostoru je nekaj posebnega in občudovanja vrednega, pa naj izhaja iz Trugarjev (izdelovalcev krst), Trumarjev (romarskih vodníkov), Otrobarjev (mlinarjev, ki delajo otrobe), kar je malo verjetno, ali Trubarjev (trobentačev), ki so s trobljo ali z glasom vabili ljudi in jih opominjali na smisel življenja. Slednje je naš Primož počel v veliki meri. Proslava v čast Primožu Trubarju in reformaciji Škocjan, 29. oktobra 2010 - V Trubarjevi fari so v čast našemu reformatorju in velikemu Slovencu člani kulturnega društva priredili slovesnost. V kulturni dvorani v obnovljeni šoli so nastopili kvartet Sever in prijatelji in ubrano zapeli nekaj svojih pesmi. Moderator večera g. Blatnik je razložil, da dan reformacije praznujemo 31. oktobra, ker je na ta dan menih avguštinec Martin Luther nabil na vrata wittenberške cerkve svoje teze o reformiranju cerkve. Pokončno in ponosno je prenesel vse krivice in vse pritiske in pogumno vztrajal pri svojem prepričanju. Gibanje se je razširilo po Evropi. Med Slovence je protestantizem razširil Primož Trubar, ki je bil krščen v škocjanski cerkvi. Z izredno daljnovidnostjo, iznajdljivostjo in neverjetno pridnostjo je postavil temelje slovenskega jezika. Od tedaj dalje slovenska beseda ni utihnila ne v cerkvi ne zunaj nje. Preganjali so ga zaradi protestantskega nauka, a je v tujini ves čas razmišljal o svojih »lubih Slovencih« in jih učil brati in pisati v slovenskem jeziku. Recitator Janez Kraljič je recitiral pesem, kvartet Sever in prijatelji so zapeli, prijeten večer pa sta zaključila Štefan Zrnec s pesmijo in Drago Elikan na harmoniki. Obiskovalci smo si ogledali še razstavo etnološke dediščine, ki se ji je pred kratkim pridružila še vitrina o ptičjem lovu v teh krajih. Marija Samec Tisk In narodni jezik (odlomek) Ljubi krščanski gospodje in bratje! Bog ve, da sem že v tistem času, ko sem še pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig, često vzdihnil in vzkliknil k Bogu, naj se zaradi posvečenja svojega imena in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tudi na naše ubogo, preprosto, dobrosrčno slovensko ljudstvo, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral, kakor jezik drugih narodov, ter da bi se sv. pismo in drage dobre krščanske knjige prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvatskem jeziku. Oba naroda slovenskih in hrvatskih dežel se mi namreč srčno smilita in bi se po pravici zares morala smiliti vsakomur ne samo zaradi tega, ker morata prebivati in stanovati na turški meji in se nimata nikamor drugam dejati niti kam bežati, ker je Turek zavzel in venomer čedalje bolj zavzema najboljši in največji del njihovih dežel in trgov; ker Turki in martolozi skoraj vsak dan mnogo ljudi pobijejo, podavijo, polove, z ženo in otroki odvedejo, ločene prodajo v večno, bolj kot živinsko sužnost za sramotno in nenaravno uporabo - ampak smilita se mi tudi, ker prav malo ali skoraj nič ne vesta (saj jih tudi ne učijo pravi o najpotrebnejših in najbolj tolažilnih naukih naše prave krščanske vere, katerih znanje je vsakemu razumnemu človeku najprej potrebno za njegovo dušno blaginjo in najvišjo tolažbo. Taki nauki so: o razliki med postavo in evangelijem, kaj je izvirni greh in opravičenje z vero, kako naj Boga prav kličemo in mu služimo, kakor je treba svete zakramente prav in koristno rabiti, zakaj mora cerkev pravo božje ljudstvo na tem svetu, bolj kakor drugi ljudje trpeti, kako in s čim naj se kristjan tolaži ob zunanjih nadlogah ... Primož Trubar (1557) Vera in luč - Kdo smo mi Od petka, 12.11. 2010 do nedelje, 14.11. 2010, je bilo pri sv. Jožefu v Celju srečanje voditeljev skupin in animatorjev v skupinah Vera in luč. Ob letu solidarnosti organiziramo vseslovensko romanje VIL 9. 4. 2011 na Zaplaz. Vabljeni v Marijino zavetje! Mojca Kaj je gibanje Vera in luč? »Bog je izbral to, kar je nespametno na svetu, da bi osramotil modre; izbral je to, kar je slabotno, da bi osramotil močne,« (1 Kor 1,27). Vera in luč temelji na prepričanju, da je vsaka oseba, tudi če je prizadeta, poklicana, da v globini zaživi Jezusov nauk, da prejme zakramente in postane vir milosti in edinosti za Cerkev in svet. Osebam z motnjami v duševnem razvoju pripadajo vse pravice: da je ljubljena, Glas veselja sprejeta, spoštovana v svojem bistvu in v svojih odločitvah. Pripada ji pravica do pomoči na duhovnem in človeškem področju. Pri svoji rasti potrebuje prijatelje, ki jo spremljajo in ji pomagajo odkrivati njene darove. Prijatelji spoznavajo ob prizadetih osebah vrednost življenja, se ob njih bogatijo in duhovno rastejo ter se učijo sprejemati vsakega človeka zato, ker je. Starši se v skupinah medsebojno podpirajo, si pomagajo ter spoznavajo posebne darove svojih otrok. Kako je nastalo gibanje Vera in luč? Leta 1963 se je Jean Vanier po izvrstni mornariški karieri in doseženem doktoratu iz filozofije odločil da zapusti službo in v življenju uresniči duh evangelija. V Troslyju (Francija) je kupil hišo in se v njej naselil skupaj s fanti z motnjo v duševnem razvoju. Imenoval jo je »L'ARCHE« (BARKA) z mislijo, da bi ta »nova Noetova barka rešila prizadete osebe iz potopa modernega sveta«. V dvajsetih letih delovanja je dosegla ta skupnost že število 200 hiš, kjer živijo prizadeti skupaj z zdravimi prostovoljci, ki pridejo začasno ali za vedno prostovoljno pomagat najbolj zapuščenim. Mislil je tudi na tiste prizadete, ki so skupaj s svojimi starši potisnjeni na rob družbe, nesprejeti in zapostavljeni. Želel jim je pokazati, da so tudi oni del Cerkve in prav tako potrebujejo prijatelje in sprejetost. Zato je leta 1971 skupaj z Marie-Helen Mathieu organiziral veliko romanje oseb z motnjami v duševnem razvoju v Lurd. Romanje je bilo tako uspešno, da so sklenili da se bodo občasno srečevali v manjših skupinah. Tako so nastale skupine gibanja Vera in luč. Danes obstaja več kot 1600 skupnosti v 77 državah po vsem svetu, ki znajo peti, tako kot mi ... in z nami. Pripravljamo se na praznovanje 40. obletnice Vere in luči. Jezusovo povabilo Tri besede se pojavljajo v Jezusovih ustih; te besede izražajo njegovo življenje, ljubezen in poslanstvo. Prva beseda je zelo preprosta: PRIDI! To velikokrat slišimo na srečanjih - pridi. Povabi, vabi na srečanje, k medsebojni podelitvi. Pridi in hodi za menoj! Vabi nas k odnosu do njega. Druga beseda je: OSTANI! Ostani z menoj. Ostani z brati in sestrami. Srečanje z Jezusom je vedno zelo mehko, prijetno. To da nas nekdo povabi naj ostanemo, nosi v sebi mir. Toda skupno življenje je velikokrat težko, boleče, zato je treba vztrajati in premagovati ovire na poti do drugega. Tako se naučimo sprejemati drugačnost in edinstvenost vsakega izmed nas. Tretja beseda je: POJDI! Pojdi, oznanjaj veselo oznanilo ubogim! Odreši jetnike! Daj luč ljudem! Prinesi svobodo stis-kanim! Dajajmo življenje, ki smo ga prejeli od Njega. Pokažimo tudi ostalim to življenje, ki ga živimo skupaj z ostalimi v skupnosti, naj slišijo veselo oznanilo o miru, ljubezni, sprejetosti, prijateljstvu, odprtosti. Svet ne potrebuje oznanjevalcev sovraštva, vojn, nemira. Biti moramo veselo oznanilo, izvir življenja za druge. Kje se nam lahko pridružite? Najbližja skupina Vera in luč se zbira v Stični, kjer se nam lahko pridružite vsako tretjo soboto v mesecu ob 15. uri v župnišču. Zelo bomo veseli vseh, ki želite v skupnosti VIL narediti nekaj lepega za Boga in za bližnjega. Lahko nam tudi pišete na naslov: VERA IN LUČ STIČNA, Stična 17, 1295 Ivančna gorica ali nas pokličete na tel: 031 234 402. Vedno vas bomo veseli. Naša spletna stran: http://www.rkc.si/verainluc/ Kljub novim rojstvom - umiranje Slovenije Ali naj si v Sloveniji prizadevamo za več ali manj otrok in ali nas je res vsak dan več? Podatki o gibanju skupnega števila prebivalcev Slovenije ne dajo prave slike našega težkega demografskega položaja. Treba je pogledati številke o primanjkljaju rojstev, potrebnih za dolgoročno enostavno obnavljanje prebivalstva. Te pa pokažejo, da v Sloveniji manjka 300.000 ljudi, mlajših od 30 let. Ta primanjkljaj se pri sedanji rodnosti povečuje s hitrostjo 10.000 do 12.000 na leto. To pomeni razpolovitev prebivalstva v dobi, krajši od človekovega življenja, če ni migracij. Zaradi spremljajoče neugodne starostne sestave in obremenjenosti dela s prispevki bi to pomenilo slabo konkurenčnost gospodarstva, njegovo neuspešnost, revščino in brezposelnost. Ogrozilo bi obstoj naroda in državo, ki izhaja iz »temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost« (Ustava RS). Našim prednikom, ki so več stoletij bili ta boj, in našim potomcem smo dolžni ohraniti narodno samobitnost in državnost. Zato je nujna in najpomembnejša naloga celotne slovenske družbe in njenega političnega vodstva povečanje rodnosti v Sloveniji. dr. Drago Čepar iz naših krajev Grosupeljski odmevi november/ 11 - 2010 V Rožniku Ipri Turjaku posadili lipo V čast 800-letnice prve omembe kraja Rožnik (po domače Rož'npah), ki jo bodo praznovali prihodnje leto, so se vaščani na Martinovo soboto, 13. 11. 2010, odločili, da ob že precej dobro urejenem vaškem središču posadijo še nekoliko večjo lipo, ki so jo skopali v gozdu, last Antona Kraljiča. Le-ta ja na ta način postal prvi boter te lipe. Za ureditev središča je že v preteklosti del sredstev prispevala tudi Občina rosuplje. Ob tej priložnosti se je zbralo kar nekaj krepkih moških rok. Malo s stroji, še več pa na roke, so lipo skopali, jo okoli 2. ure opoldne pripeljali na sredo vasi, skopali jamo, jo ročno postavili in zasuli. /, Starejši »Rož'npahci« vedo povedati, da je le ^^''nekaj metrov stran stala velika in stara lipa, ki , je previharila kar nekaj stoletij z njimi (nekateri i.--celo trdijo, da že od samega začetka vasi) v lepih Pod novo lipo so prišli tudi starejši Rož'npahci. in tudi težkih časih te manjše hribovske vasi, od koder izhaja tudi moj rod. Lipa je bila močno poškodovana že v času prve svetovne vojne, saj je večkrat vanjo treščilo, a se je vedno obrasla. Nazadnje pa so jo »dotolkli strokovnjaki« iz Elektro Kočevja, ki so jo nestrokovno obžagali in si lipa potem ni več opomogla. Zato so se menda odločili, da bi nadoknadili tudi tista leta, ko lipe na sredi vasi ni bilo, in so posadili kar nekoliko večjo. Upam, da se bo dobro prijela. Priče temu dogodku so bili poleg že omenjenih kar nekaj mlajših, med njimi tudi sestri Petra in Ana Virant, ki sta za veselo razpoloženje zaigrali še na diatonično harmoniko in bariton. Zbralo pa se je kar precej starejših ljudi in nekaj tudi iz sosednjih vasi ter celo predsednik KS Škocjan Jože Krašovec jih je prišel spodbujat. Na koncu so jo še zalili s pravo penino, pa še kar nekaj druge mokrote je bilo zraven, v kar smo se prepričali z lastnimi čutili. Vas Rožnik poznam že vsaj 50 let, saj sem še kot rosno mlad deček tam preživel nekaj dni pri svoji »drugi« stari mami Ani Jeršin, po domače Grezetovi Ančki, in ji pomagal pri manjših kmečkih opravilih sredi poletja, ali pa sem potem občasno prihajal s svojo mamo Štefko kar peš iz Zagradca čez Kremenco na obiske, žegnanje ob velikem šmarnu, ali pa kakšnem večjem delu, ko so pozneje prenavljali hišo. Zelo močno se spominjam soseda Majerjevega strica (in njegove žene), vnetega »avstroogrskega« gasilca, kateremu sem pomagal pasti zajce. Pa Bambičeve tete, sestre moje stare mame, ter njenega sina Matica, ki je ob božiču vedno prihajal domov iz Nemčije in je bil glavni mesar pri domačem prazniku kolin. Spomnim se tudi stare Rojčeve mame, ki me je z medom iz domačega uljnjaka večkrat posladkala. Z Rojčevimi smo bili v sorodstvu po mojem očetu Jožetu. Pa naj za povrh omenim še obisk »tete iz Amerike« Jožefine Glavič leta 1960 (prav tako sestro stare mame, ki je že davnega leta 1925 odšla v svet), od katere sem, še predno sem začel hoditi v osnovno šolo, dobil pravo čudo -kemični svinčnik. Sliko, ki mi jo je potem poslala v spomin s pripisom »... pa priden bodi, Joško« še vedno hranim. Pa rajanja sredi hiše ob tej priložnosti skoraj vse vasi in cele »žlahte« se še prav dobro spomnim _ Vse je že davno, a tako blizu _ omenjeni iz mojega spomina z imeni pa že zdavnaj pokojni. Kljub težkim časom in večletni demografski ogroženosti teh hribovskih vasi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je nato dr. Boris Kuhar zapisal Knjigo Odmirajoči stari svet, je vas vendarle jireživeia. Močno pa se je spremenila podoba. Življenje v njej ni več tako težko kot je bilo včasih, le mladeži je še vedno bolj malo. Morda pa so prav taki dogodki priložnost, ko vzniknejo nove ideje in nove moči za še boljšo prihodnost v teh vaseh. Zato jim iz srca želim, da bi iniciativni odbor uspel v prihodnjem letu, »ko bo lipa zacvetela«, pripraviti blagoslov lipe in proslavo z ljudskim rajanjem. Naj se ve, da drevesa v »kamnitih krajih« rastejo še bolj trmasto in kleno! Jože Miklič november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi iz naših krajev Fotografska razstava ob jubileju avtorja Toneta Podržaja Krajevna skupnost Št. Jurij in Turistično društvo »Županova jama« Št. Jurij sta pripravila fotografsko razstavo ob jubileju avtorja Toneta Podržaja pod naslovom »Moji pogledi«. Otvoritev razstave je bila v petek, 15. 10. 2010, v dvorani Kulturnega doma v Mali vasi. Na razstavi je bilo predstavljeno ustvarjanje avtorja skozi čas. Avtor se je s fotografijo prvič srečal v vojski l. 1950/51. Po služenju vojaškega roka je sodeloval v Fotoklubu PTT in Ljudski tehniki. Poleg redne službe je aktivno sodeloval tudi na razstavah in stremel za pridobivanjem znanja s področja fotografskega poklica. V profesionalno fotografijo je vstopil l. 1960 na Zavodu za raziskavo materiala Slovenije, nato je deloval pri Foto Sloveniji. S pridobljenim znanjem je leta 1969 nastopil v službo v Iskra Commerce - marketing kot profesionalni fotograf za industrijsko fotografijo. Svoja znanja je pridobival tudi na strokovnih predavanjih doma in v tujini. Po upokojitvi se je posvetil dokumentarni fotografiji, fotografiranju raznih prireditev, proslav, predvsem pa pokrajini in stari arhitekturi na vasi. Imel je več samostojnih razstav: ob 10. obletnici delovanja Turističnega društva Turjak, Zavcd za pmtcrsko, komunalno in stano\iinjsko urejanje Grosuplje d.o.o. ^ PRI CR4DNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKQNSTRUKCyí OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - iadelavo »urbaiistiiniga dfla« posebnega dela ptqjetta (lokacijska dítainiíiuacija po siarih prepisih), - izdelavo prajektne ilokumenlacije za vse vrste objefclov, - {aiđobitev gradbenega dowljenja, - izdelavo geodetskega posnetka in paiïclacijo zemJji^ o ĆE STE ETAŽNI LASTNIK V VECSTANOVANJSKI HI&I, NAS LAHKO NA JAMETE: - za upravnika vaše hiše, - za vpis em&ti lastnine. NAJDETE NAS na Tabtn^ki cesti 3 v Giosujiljem in na (elcfonsUh Stevilkali 01 7810-320 aUO] 7B10-329-,llj'SlO-3« ob obletnici glasbenika Marija Kogoja v Turjaku, ki je živel in deloval na Gradežu, ob 60. obletnici lovske družine Turjak, razstavo Spoznaj sosednjo vas, razstavo kapelic in znamenj ter župnijske cerkve s podružnicami v Mali vasi. Svojo bogato fotografsko kariero nadaljuje v domači in širši okolici z dokumentarno fotografijo in pripravo fotografskega gradiva za vsakoletni koledar Krajevne skupnosti Št. Jurij. Prireditev so z nastopom popestrili Šentjurski fantje in z recitalom mladi dekleti z domačega kraja. Ob otvoritvi razstave smo gostili tudi etnologa prof. dr. Janeza Bogataja, ki je imel predavanje z naslovom »Kako razumeti kulturno dediščino v sodobnem turizmu?« Prof. dr. Janez Bogataj je razstavo tudi odprl. Sledilo je še prijetno druženje in petkov večer smo zaključili z lepimi vtisi v počastitev avtorja ob njegovi 80. letnici. Tanja Kadunc Jubilant Tone Podržaj Bogataj. etnolog dr. Janez Tonetu sta čestitala Tanja Kadunc - predsednica Turističnega društva Županova jama Št. Jurij in Janez Kozlevčar - predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij. Ob odprtju razstave jubilanta Toneta Podržaja so zapeli tudi Šentjurski fantje. 14. srečanje gasilk iz GZ Grosuplje v Žalni V soboto, 20. novembra 2010, so žalske gasilke z »moško« tovariško pomočjo pripravile srečanje gasilk iz prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo na območju Gasilske zveze Grosuplje. Srečanja se je udeležilo nekaj več kot 100 gasilk. Poleg nastopajočih in njihovih spremljevalcev pa je srečanje pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec. - Jože Miklič Za začetek tega srečanja s pogostitvijo so Žal-ci pripravili skoraj eno uro trajajoč program, začeli pa so ga precej glasno, kar z ročno gasilsko sireno, ki jo je »zavrtel« Marjan Koza-mernik. Uvodoma je vse udeleženke in ostale prisotne pozdravil predsednik PGD Žalna Drago Goršič in v kratkem opisu nanizal nekaj pomembnejših mejnikov v delovanju društva skozi 90-letno zgodovino, ki so jo že slovesno proslavili. Predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec je dejal, da je tudi v gasilstvu tako kot doma -- za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Čeprav se morda vse gasilke ne vključujejo v neposredne intervencije in drugo operativno delo društev, pa so nepogrešljive v organizaciji, kjer prevzemajo vrsto odgovornih funkcij - od blagajniških, tajniških in drugih administrativnih zadev, pa večino postrežb na veselicah in drugih prireditvah, urejajo in čistijo gasilske domove. Med njimi pa je tudi že kar lepo število takih, ki se udeležujejo raznih tekmovanj in vaj ter se tako vključujejo neposredno ob bok svojim moškim tovarišem v društvih. Še posebej pa je pri tem izpostavil vajo ženskih enot na Zgornjem Rogatcu, ko so nekateri domačini in gasilci zmajevali z glavami, ko so slišali, da bodo iz več kot 500 m oddaljenega odvzema vode prek 60 m visokega hriba s štirimi motornimi črpalkami privedle vodo do požarišča. Za ta podvig jih je že posebej pohvalil tudi poveljnik GZ Janez Pezdirc na nedavni seji upravnega odbora zveze. V imenu domačih gasilk je izrekla dobrodošlico in zaželela dobrega počutja v njihovi sredini Li-lijana Koščak, ki je dodala, da so žalske gasilke sicer dejavne v glavnem v do- mačem društvu. (Jih pa večkrat videvamo uniformirane tudi na raznih gasilskih prireditvah v občini.) Predsednica komisije za članice pri GZ Grosuplje Majda Ka-stelicje med drugim povedala, da sta s sotovarišico Zdenko predčasno zapustili dvodnevno srečanje gasilk na državni ravni v Zrečah, saj sta želeli obiskati domače okolje. Poleg tega srečanja se je udeležila pred časom tudi srečanja na regijski ravni Ljubljana 2. Med drugimi zanimivostmi je izpostavila svečane uniforme za gasilke. Gasilke bodo dobile klobučke, od 1. novembra do 31. marca pa bodo lahko nosile tudi hlače. Te uniforme naj bi se zamenjale v petih letih, saj bi bila prevelika škoda, če bi Gasilska zveza Slovenije predpisala, da jih morajo vse nemudoma zamenjati. Poleg tega je Kastelčeva povedala, da je to srečanje že 14. po vrsti, za kar ima veliko zaslug prejšnja predsednica komisije, tovarišica Minka Marinčič. (V Zrečah so jim povedali, da nekatere gasilske zveze v Sloveniji taka srečanja organizirajo letos šele prvič.) Na kratko je nanizala tudi vse letošnje dejavnosti, ki so jih izvedle. V začetku leta so imele pohod, organizirale so svoj izlet in so se vključile tudi v izobraževanja za vodje enot in tečaje za gasilke. 13. 11. so organizirale že svojo tretjo skupno vajo na ravni gasilske zveze. To vajo organizirajo vsako leto v drugem društvu, kjer so dejavne gasilke. Na koncu je povabila še vsa ostala društva, ki že imajo (ali pa šele bodo ustanovila) svoje komisije ali celo desetine gasilk, da se jim pridružijo tudi na takih srečanjih in pri delovanju na ravni zveze. V prijetnem in lepo izbranem kulturnem pro- gramu so nastopili: žalska mladinska verouč-na vokalno-instrumentalna skupina Juvenis (Mladost), otroška plesna skupina iz Podružnične osnovne šole Žalna in preizkušena vokalno instrumentalna skupina Lavanda (ime ima po dišavnici sivki), ki prepeva dalmatinske pesmi. Letos praznujejo že 15 let svojega delovanja, med njimi pa je en član doma iz Žalne. Program je uspešno vodil mladi domačin Boris Koščak, oblečen v narodno nošo. Aktivnosti v mesecu požarne varnosti - oktober 2010 Tema požarne varnosti v oktobru 2010 je bila sicer posvečena najmlajšim z naslovom Ogenj ni igrača, vendar smo gasilci poleg dela z mladimi izvajali tudi številne druge aktivnosti v smislu usposabljanja in preverjanja usposobljenosti gasilcev in gasilske tehnike. Prostovoljna gasilska društva, organizirana v GZ Grosuplje, izvajajo program usposabljanja skozi vse leto, v mesecu oktobru pa so te aktivnosti intenzivnejše. V prvi polovici oktobra je bilo izvedeno tradicionalno občinsko gasilsko tekmovanje, o katerem so Grosupeljski odmevi že poročali, izvedene pa so bile tudi številne gasilske vaje: - 22. 10. je bila organizirana in izvedena osrednja gasilska vaja GZ Grosuplje, na kateri je sodelovalo vseh 18 društev iz občine Grosuplje. Vajo so pripravili in jo tudi izvedli mladi gasilski častniki, ki so opravili tečaj za vodjo enot v letu 2010. - Ze pred oktobrom je PGD Šmarje - Sap organiziralo gasilsko vajo na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju v strnjenem delu naselja. Vaja je bila izvedena skupaj z osrednjim društvom PGD Grosuplje, ki pa je v oktobru organiziralo in izvajalo praktično usposabljanje operativnih članov PGD Šmarje -Sap za tehnično reševanje in izkušnje in znanje na ta način prenašalo tudi na druge operativce. - V petek 29. 10., so bile izvedene kar 3 velike gasilske vaje na različnih koncih občine. - PGD Račna je skupaj s PGD Čušperk ter Veliko in Malo Ilovo Goro izvedlo gasilsko vajo na gospodarskem objektu v Predolah/Pirka. - PGD Zagradec je skupaj s PGD Malo Mlačevo, Veliko Mlačevo ter Gatino izvedlo skupno vajo pri GD Zagradec, za zaključek vaje pa so gasilci PGD Grosuplje prikazali reševanje osebe iz prevrnjenega vozila s tehničnim reševanjem. - PGD Št. Jurij je s sodelovanjem PGD Ponova vas in PGD Škocjan izvedlo gasilsko vajo na mehanični delavnici ter sosednjih objektih Avtohiše Mihalič. - V soboto, 30.10., je PGD Grosuplje na pobudo starejših grosupeljskih gasilcev pripravilo vajo za »staro in mlado« v vasi Brvace. - Mesec oktober je kar prekratek za vse aktivnosti, zato je tradicionalna gasilska vaja članic GZ Grosuplje, v organizaciji članic PGD Št. Jurij, prestavljena na 13.11.2010. Vse gasilske vaje so bile dobro pripravljene in izvedene, kar je po posamezni vaji tudi ocenil poveljnik GZ Grosuplje. Da so gasilske vaje in druge oblike usposabljanja gasilcev koristne in potrebne, se pokaže v intervencijah. Tako je stopnja usposobljenosti operativcev v GZ Grosuplje na visokem nivoju, saj so bile vse intervencije tudi v letu 2010 uspešno izvedene in je bila preprečena oz. zmanjšana potencialno velika škoda. Dobra organiziranost in usposobljenost pa se je še posebno dokazala v junijskem neurju in septembrskih poplavah. Poveljnik GZ: Janez Pezdirc Gasilsko - reševalna vaja v Pirki V okviru meseca požarne varnosti smo v organizaciji PGD Račna in sodelovanju Prostovoljnih gasilskih društev: Čušperk, Mala in Velika Ilova gora izvedli strokovno in zanimivo požarno vajo na lokaciji stavbnega kompleksa v Predolah št.1. Poudarek pri pripravi in izvedbi vaje je bil na pravilnem pristopu reševanja napadalnih skupin v notranjem prostoru, v katerem je bilo shranjeno nemalo nevarnih snovi ter ponesrečenec. Kompleks je zaradi tesne pozidave objektov na majhnem prostoru zelo zahteven za pasivno požarno obrambo. V napadalni skupini, ki je poskušala lokalizirati požar v delavnici je prišlo do zastrupitve z dimom pri enem od napadalcev, katerega je oskrbela bolniška ekipa. Vodja intervencije je predvidel, da ne bo dovolj vode za obrambo objektov ter napajanje GVC in GVV-1, zato je napotil PGD Malo in Veliko Ilovo goro na lokacijo 300 m oddaljenega bajerja, kjer sta z verižnim nastopom v zelo kratkem času zagotovili ustrezno količino vode na požarišče. V vaji je sodelovalo 41 operativnih gasilcev. Vodja intervencije je bil poveljnik PGD Račna Mirko Gačnik. Vajo je z budnim očesom spremljal poveljnik GZ Grosuplje Janez Pezdirc. Zapisal poveljnik PGD Čušperk, Božidar Perko GČ I. st. Kot že vrsto let v preteklosti, so v Gasilski zvezi Grosuplje tudi letos pripravili osrednjo vajo v mesecu požarne varnosti, v katero so poskusili vključiti vsa prostovoljna gasilska društva v občini glede na njihovo usposobljeno članstvo in opremo. Predhodno je v Gasilski zvezi Grosuplje 30 nižjih gasilskih častnikov zaključilo šolanje za častnike. Med njimi je ob zaključnih izpitih prišlo do ideje, da bi prav ti novi »gasilski oficirji«, ki so pridobili precej novega znanja, pripravili to vajo. Glavno breme priprave in vodenja vaje je prevzel Dejan Virag - PGD Ponova vas, ob njem pa še nekaj več kot 10 drugih »gasilskih sošolcev«. Na sestanku vseh poveljnikov so se nato odločili, da vajo pripravijo v industrijsko-gospodarski coni pod Slivniškim hribom, ki so si jo predhodno ogledali. Načrt vaje, ki ga je skupaj s skico izdelal vodja intervencije, je predhodno pregledal poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc in se je z njo strinjal. Vajo so poimenovali Vihar, kar je že v naslovu dalo splošen značaj celotni vaji. Izhodišče je bilo, da so se vse nesreče v posameznih industrijskih zgradbah zgodile zaradi katastrofalnega viharja, kakršnemu smo bili letos v Grosupljem tik pred poletjem tudi priča. V vaji so predpostavili, da je v podjetju Omaplast prišlo do požara zaradi udara strele, od tu pa se je požar zaradi močnega vetra (jugo!) začel širiti še na druge objekte proti Grosupljemu. Pripravljavci vaje so se povezali tudi s podjetji na tej lokaciji, katerih predstavniki so bili nad vajo navdušeni in so pristopili k dejavnemu sodelovanju. Še več: želeli so sodelovati v sami vaji, saj jim je v interesu, da tudi svoje delavce poučijo o požarnem varstvu, evakuacijah in drugih posredovanjih pri nesrečah. Tako so se dogovorili, da so bili njihovi delavci neke vrste statisti, ki so zaigrali ponesrečence. Pri reševanju teh ponesrečencev pa so sodelovali tudi štirje profesionalni reševalci iz podjetja Pacient, d.o.o., z reševalnim vozilom, ki so jim nudili prvo oskrbo in jih prepeljali na varno mesto, kjer je bil predviden tudi prostor za evakuacijo. Zaradi obsežnosti požara so območje intervencije razdelili na štiri sektorje, ki so ga nato prek vodje intervencije obvladovali po radijskih zvezah na štirih kanalih in dodatni kanal za komunikacijo vodje intervencije s centrom za obveščanje. Načrt radijskih komunikacij je napravil Boris Zupančič. Organizirali so tudi štab, ki ga je vodil Dejan Virag. V njem so sodelovali vsi vodje sektorjev ter še Zala Kadunc, Majda Kastelic, Petra Lipič, Peter Saje, Igor Sever, Igor Hribar in Boris Zupančič, slednji kot pomočnik intervencije. Vsak vodja sektorja je imel pod komando 5 do 6 gasilskih enot in je bil sproti obveščen, kaj se na intervenciji dogaja. Vaja je zajemala širok krog gasilskih posredovanj in s tem zahtevala različna znanja oziroma veščine, ki se tudi sicer v realnih okoliščinah velikokrat uporabijo za reševanje: notranji napadi z dihalnimi aparati, gašenje s peno, gorenje nevarnih snovi in reševanje ponesrečenih - tudi z višine. Pri alarmiranju je nastopila težava. Glede na to, da je v tem mesecu po Sloveniji ogromno vaj, regijski center za obveščanje ni sprožil alarmov prek pozivnikov. (Če bi bilo to zares, bi tudi na regijskem centru poiskali rezervne možnosti prek agregatov!) Zato so v grosupeljski zvezi prek poveljnika zveze in mobilnih SMS izvedli rezervno alarmiranje. Sektor 1 (Omaplast) in 2 (AGS, Belimed in KGO) sta bila žarišče požara. Zato so morali gasilci v teh objektih izvesti tudi notranje napade z usposobljenimi gasilci, ki znajo uporabljati dihalne aparate. Na teh objektih so imeli več poškodovancev - ena oseba je bila nezavestna, druga je pred ognjem pobegnila na streho (Omaplast), zato jo je bilo treba reševati z višine, dva ponesrečenca v sosednjem objektu pa sta se prav tako pred ognjem zatekla v drugo nadstropje (AGS). Na teh sektorjih sta požar gasili udarni ekipi iz PGD Grosuplje in Šmarje - Sap, ki imata vrhunsko opremo in vso ustrezno izobrazbo. Njim so^ se takoj nato priključile ekipe iz PGD Polica, Št. Jurij in Ponova vas. Vodja 1. sektorja je bil Anton Rebolj - PGD Ponova vas, vodja 2. sektorja pa Igor Jeršin - PGD Št. Jurij. Ker pa se je požar širil še naprej, so takoj alarmirali še ostala društva. V 3. sektorju so bili gasilci iz Gatine, Žalne, Račne, Čušperka, Velike Loke in Male Ilove Gore; vodja sektorja je bil Tomaž Škoda - PGD Račna. V 4. sektorju pa so bili Malo in Veliko Mlačevo, Zagradec ter Velika Ilova Gora; vodja sektorja je bil Anton Sterle - PGD Veliko Mlačevo. Za gašenje so uporabili več virov vode: avtocisterne s svojimi kapacitetami, priključevanje na hidrantno obrežje ter zajem vode iz bližnjega potoka. Tri cisterne so uporabili samo za dovoz vode, saj bi se lahko zgodilo, da bi vode v vodovodnem omrežju zmanjkalo ali bi je bilo premalo. Veliko so na vaji postorili tudi za varovanje območja. Enota iz Spodnje Slivnice je zaprla pol ceste na Slivnico, v sektorju 4 pa je bila za to varovanje zadolžena ekipa iz Velikega Mlačevega, ki je zaprla pol ceste proti Ponovi vasi. Obe ekipi sta promet spuščali izmenično. Ker pa je čez prečno cesto Toneta Kralja divjal požar, so to cesto popolnoma zaprli in zato naredili za Slivnico obvoz. S tem so zaščitili tako voznike kot tudi gasilce na tem območju. V vaji so sodelovali 203 gasilke in gasilci, 4 profesionalni reševalci, 31 gasilnih vozil, 1 reševalno vozilo, 2 policista in eno policijsko vozilo. Po vaji so naredili podrobno poročilo, vse dokumentirali in s priloženimi posnetki TV Grosuplje bodo vajo arhivirali, kopije pa poslali vsem sodelujočim društvom. Vsem udeleženim gasilkam in gasilcem ter delavcem iz podjetij in reševalcem iz Pacienta, še posebej pa vodjem sektorjem in sodelujočim v štabu ter poveljniku gasilske zveze za podporo in poročevalcem v medijih pa se vodja vaje Dejan Virag tudi najlepše zahvaljuje. O vaji s(m)o poročali na radiu Zeleni val, snemala jo je TV Grosuplje, o njej pa smo zapisali ta prispevek v Grosupeljske odmeve. Zapisal po pogovoru z vodjem vaje Dejanom Viragom - PgD Ponova vas ter Zalo Kadunc in Petro Lipič - PGD Grosuplje Jože Miklič Vaja v Zagradcu »Presenečenje« 29.10. 2010 - Scenarij: »Sredi vasi se je že razvnel večji požar. Ker moških večinoma ni bilo doma, požar začnejo gasiti domače gasilke in gospodinje. Na kraju samem pa ugotovijo, da je nekdo z avtomobilom želel hitro priti na požar, a je bil premalo previden in se je neposredno pred požariščem prevrnil z avtomobilom in si ne more sam pomagati.« Pred prihodom drugih gasilcev so mlade članice domačega društva začele »velik požar« gasiti iz hidrantov. SLIKA LEVO: Ko je na požarišče prispela gasilska ekipa iz Gatine, ki ima tudi dihalne aparate, so začeli nemudoma reševati iz avtomobilske delavnice, v kateri naj bi se nahajal tudi človek. Ker se je ogenj »že preveč razbohotil« in vode iz hidrantov in gasilske cisterne ne bi bilo dovolj, so ostali gasilci iz Zagradca, Malega in Velikega Mlačevega naredili gasilsko verigo iz bližnjih strug Radenskega polja (ledinsko ime) iz Retic. Po tej vaji so grosupeljski gasilci prikazali tehnično reševanje ponesrečenca iz prevrnjenega avtomobila. Poleg vseh prisotnih gasilcev si je vajo ogledalo kar precej domačinov. Koraki reševanja pa so bili: 1. stabilizacija avtomobila, 2. rezanje strehe in zaščita ponesrečenega v vozilu, 3. prva pomoč, imobilizacija in pravilen prenos ponesrečenca. »Raport« poveljniku Gasilske zveze Grosuplje je predal poveljnik PGD Zagradec Gregor Novljan. Vaja Grosuplje - Brvace »Za staro in mlado« Požar so pred prihodom grosupeljskih gasilcev s hidrantov poskušali pogasiti domačini. Takoj po prihodu so starejši grosupeljski gasilci poprijeli za gasilsko orodje in organizirali dva napada. Mlajši člani so prikazali tudi gašenje z visokim tlakom, nato so poizkušali ročnik »zadržati« tudi mladi iz Brvac - nekateri so že včlanjeni v PGD Grosuplje, nekateri pa še bodo ^ Častni poveljnik Avgust Burger je povedal nekaj bistvenih poudarkov o gašenju z gasilniki in nato povabil domačine, da so preizkusili gašenje vnetljive tekočine (kurilnega olja). Mlajši so se pomerili tudi v gašenju z vedrovko in pri tem ciljali na priložnostno tarčo - plastenko na stojalu. Brvace, 30,10,2010 Nato so člani PGD Grosuplje prikazali še priročno gašenje razbeljenega olja (ali masti) v kuhinji, ki ga praviloma zadušimo s pokrovko ali dobro ožeto krpo primerne velikosti, nikakor pa ga ne gasimo z vodo. SLIKA LEVO: Vajo je operativno vodil Božo Knez. Na koncu se je gasilcem in vaščanom Brvac, ki so sodelovali v vaji in si jo tudi v kar v lepem številu o ogledali, zahvalil predsednik PGD Grosuplje Iztok Vrhovec. - Vajo so pripravili sredi vasi, na kmetiji pri Slajcu, kjer so po končani vaji domačini poskrbeli za prigrizek. Vaja članic Gasilske zveze Grosuplje »Gori gozd v Gornjem Rogatcu«, 13. 11. 2010 Scenarij: Gozdni požar nad Dolinarjevo kmetijo, in zelo blizu roba vasi Gornji Rogatec, se je zaradi suhega jesenskega vremena že močno razširil in je precej ogrožal neposredne hiše in cerkev sv. Martina. Ker vsem gasilkam niso poznane poti do (namišljenega) kraja požara, se zberejo vse sodelujoče ekipe pred podružnično osnovno šolo Št. Jurij. Gasilke med seboj komunicirajo po radijskih zvezah. - Jože Miklič Vajo članic je pripravilo PGD Št. Jurij. Vodja intervencije je bila Nina Kralj (PGD Št. Jurij), ki je organizirala štab (komunikacija na 38 kanalu), v katerem so bile štiri gasilke, ki so beležile pomembne podatke o prihodu gasilskih vozil, številu članic in spremljajočih gasilcev, ki so bili to pot v glavnem zadolženi le kot strojniki na motornih brizgalnah in šoferji/ strojniki na gasilskih vozilih, a so povsod njihovo delo spremljale gasilke, med katerimi nekatere že obvladajo tudi to precej zahtevno tehnično delo. V napad so najprej (ob 15. uri) krenile gasilke bližnjih prostovoljnih gasilskih društev Št. Jurij, Ponova vas in Grosuplje. Čez 10 minut so na poziv prihitele še ekipe Čušperk, Polica, Račna in Velika Loka ter Šmarje - Sap. Da bi bolje in čim prej zadušile požar, so se tako razdelile na dva sektorja: - Sektor 1 je obsegal verigo MB skupaj z napadi ter GVV-1 PGD Št. Jurij. Enote so razvile gasilsko verigo od več kot 500 m oddaljenega bajerja čez več kot 60 m visok hrib čez vas do namišljenega požarišča. V »verigi« je sodelovalo 22 gasilk in 5 strojnikov s petimi vozili in 4 motornimi brizgalnami. Položeno je bilo 25 B cevi in 4 C cevi. Vodja sektorja 1 je bila Majda Kastelic (PGD Polica in vodja komisije za delo z gasilkami pri GZ). Za komunikacijo so uporabile 36 radijski kanal. - Sektor 2 je obsegal vsa ostala vozila (povečini GVC) skupaj z napadi. V sektorju 2 je bilo 9 vozil z 31 gasilkami in 9 strojniki-vozniki. Vsa društva so izvedla svoje napade, PGD Ponova vas pa je izvedla napajanje PGD Polica in PGD Grosuplje. Vodja sektorja 2 je bila Zala Kadunc (PGD Grosuplje), za komunikacijo pa so uporabile 40 kanal. Kviz gasilske mladine v Šmarju - Sapu V soboto, 23. oktobra 2010, v mesecu požarne varnosti, je potekal v organizaciji komisije za delo z mladimi pod vodstvom Monike Kastelic v šmarskem gasilskem domu in na dvorišču kviz gasilske mladine iz vseh prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Grosuplje. Tekmovali so v treh starostnih skupinah: - Jože Miklič Mlajši pionirji so se pomerili v odgovorih na Drži-ne drži, iz zgodovine gasilstva, požarne preventive, gasilskih znanj, v vezanju vozlov in v spoznavanju gasilskega orodja. V tej skupini je tekmovalo 10 ekip: 2 iz Čušperka, 2 iz Grosupljega, 1 s Police, 1 iz Račne, 2 iz Velike Loke in 2 iz Zagradca. 1. mesto je zasedla ekipa Čušperk 2, 2. mesto Velika Loka 1, 3. mesto Čušperk 1. Starejši pionirji so tekmovali v enakih temah kot mlajši pionirji, le vprašanja so bila nekoliko zahtevnejša. V tej skupini je tekmovalo 11 ekip: 2 iz Čušperka, 1 iz Grosupljega, 1 s Police, 1 iz Ponove vasi, 1 iz Račne, 2 iz Velike Loke in 3 iz Zagradca. 1. mesto je osvojila ekipa Čušperk 2, 2. mesto Čušperk 1 in 3. mesto ekipa Zagradec 1. Mladina je prav tako tekmovala na enakih temah kot prvi dve starostni skupini, le vprašanja so bila še nekoliko zahtevnejša. V skupini je tekmovalo 8 ekip: 1 iz Čušperka, 1 iz Grosupljega, 1 s Police, 1 iz Ponove vasi, 2 iz Račne, 1 iz Šmarja - Sapa in 1 iz Velike Loke. 1. mesto Ponova vas, 2. mesto Šmarje-Sap, Tekmovanje v spoznavanju gasilskega orodja ... 3. mesto Račna 2. _in pravilna uporaba. Mladi tekmovalci so se pomerili tudi v vezanju vozlov. Pri pisnem delu kviza skupaj z »nadzorniki«. Ob podelitvi priznanj in pokalov najboljšim trem ekipam v posameznih starostnih skupinah. Mladinci PGD Šmarje-Sap na državnem tekmovanju v Lipovcih pri Beltincih Pravijo, da na mladini svet stoji, mi pa pravimo, na naši mladini naše gasilstvo stoji. Tega se v gasilskem društvu Šmarje Sap zelo dobro zavedamo in se zato tudi trudimo, da pridobivamo v svoje vrste tudi mlajše člane. Večina članov mladinske ekipe so v gasilskih vrstah od svojega devetega leta starosti. Gasilske vaje niso samo treniranje in ponavljanje vaj, učenje gasilskih vozlov, učenje gasilske taktike in zgodovine, ampak je to tudi odlična priložnost za druženje. Da ne gre samo za treniranje, ampak da gre za povezovanje in druženje ter koristno preživljanje prostega časa vedo povedati tudi sami člani mladinske ekipe PGD Šmarje Sap. Mladinke in mladinci so dolga leta čakali na priložnost, dokazati se na državnem tekmovanju in letos jim je to tudi uspelo. Velikokrat so imeli težave, saj je vedno manjkal kakšen član, da bi bila ekipa popolna, v ekipi pa jih mora biti devet. Lansko leto so napeli vse sile in tako sestavili zelo dobro ekipo mladincev, ki je najprej nastopila 3. oktobra, 2009 na občinskem tekmovanju v Grosupljem in zasedla 3. mesto. S tem se je uvrstila na regijsko tekmovanje, ki je bilo samo teden dni po občinskem, kjer so z najboljšim časom vaje (škoda ker so dobili kazenske točke), Ekipa mladincev skupaj z mentoricami. Na sliki so (zgoraj od leve proti desni): Nina Mestek, Nina Zalar, Maj Vadnov, Uroš Bozja, Aleksander Tomič, Gašper Raztresen, Tilen Goli (spodaj od leve proti desni) Matej Mir, Katarina Zupančič, Gregor Pavlič, Monika Kastelic, Žan Glinšek in Maja Rakovec. Manjka pa še Žiga Železnikar, ki smo ga na tekmovanju zelo pogrešali. drugim najboljšim časom štafete zasedli več kot zasluženo 2. mesto in se tako prvič uvrstili naprej na državno tekmovanje. Državno tekmovanje je bilo 5. junija v Lipovcih pri Beltincih. S pripravami smo začeli že zelo zgodaj. Še dobro, da smo povečali dom, saj smo tako lahko imeli vaje tudi v garaži. Dan D se je bližal zelo hitro in mi smo bili vsak dan bolj pripravljeni in upali smo na najboljše. 5. junija, 2010, smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali proti Lipovcem. Vsi smo bili dobre volje, vendar pa je bilo v zraku čutiti malo napetosti (kako bo šlo). Ko smo prišli na kraj dogodka, smo se najprej malo razgledali, kako zgleda vse skupaj. Nato smo se šli ogrevat_.no to ni bilo zgolj ogrevanje rok in nog, pač pa ogrevanje tudi vseh smejalnih mišic. Že med ogrevanjem se je pokazalo, da so prava ekipa, saj so k stvari pristopili kot kakšni vojaki, ki tečejo in si zraven pojejo pesem. Kmalu za tem, smo bili že v vrsti za izvedbo vaje. Vajo so vrgli v zadovoljivem času, vendar pa so nam jo zagodli sodniki in nekaj tudi trema. Malo smo bili razočarani, ampak smo vseeno dvignili glave in važno je bilo to, da smo tekmovali med petdesetimi najboljšimi ekipami v Sloveniji in dosegli 28. mesto. Dan je bil zares vroč in ker smo bili blizu Term 3000, bi bilo škoda, da se ne bi šli ohladit. Ta del dneva je bil najboljši. Brez skrbno smo čofotali v vodi, se vozili po toboganih, skakali v vodo, skratka se zabavali in smejali. Ko se je dan že začel prevešati v noč, smo se odpravili prosti domu. Bili smo kar utrujeni od vročine, sonca, tekmovanja in vode. Domov smo prispeli okoli 22. ure zadovoljni, da smo dan kljub manjšemu razočaranju preživeli kar se da lepo, in nam bo vsem še dolgo ostal v lepem spominu. Pripravljale smo jih tri mentorice, Monika Kastelic, Maja Rakovec in Katarina Zupančič in vse imamo o ekipi za povedati le najlepše. So zares enkratna mladina. So odlična dekleta in odlični fantje in z njimi ti ni nikoli dolgčas. So samozavestni, samostojni in kar je najbolj važno, znajo biti odgovorni. Vedno se nasmejimo do solz, včasih se tudi malo razjezimo nad njimi, ampak nikoli ne pride do zamer in to je glavno. Imamo res dober odnos, zelo dobro se razumemo. Upamo, da bomo še naprej ostali v takšni sestavi, saj moramo osvojit še kakšno državno tekmovanje. Ob tej priložnosti bi se mentorice rade zahvalile tudi staršem, ki otroke podpirajo, jih vozijo na vaje in jim dopuščajo, da lahko imamo vse te vaje in druženja skupaj z njimi, hkrati pa obljubljamo, da bomo še naprej tako odgovorne kot smo bile do sedaj. Monika Kastelic november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi gasilci, problematično Vaja evakuacije V petek, 22.10.2010, so se gasilci PGD Žalna in PGD Velika Loka ponovno odlično izkazali, saj so se izredno hitro odzvali našemu klicu na pomoč. Potekala je namreč vaja evakuacije oziroma požarna vaja, ki smo jo izvedli skupaj z obema gasilskima društvoma. Po uspešno izvedeni vaji so nam gasilci nazorno pokazali, kako se pravilno gasi goreče prevreto olje. Zapomnili smo si, da gorečega olja nikoli NE SMEMO gasiti z vodo, ker to povzroči hudo eksplozijo. učenci in kolektiv POŠ Žalna se gasilcem najlepše zahvaljujemo za pomoč in prijazno sodelovanje. Kratko o mlakužah v slovenskem gospodarstvu in politiki Kljub temu jim v akciji proti elektro kartelu ni uspelo. »Regulator Zares«, direktor direktorata Janez Kopač, je celo trdil, da kartela ni, da ljudje niso bili oškodovani, s čimer se je javno postavil na stran kartela. Z nerazumnim človekom se pač ne da pogovarjati in nerazumni človek v vlogi regulatorja uničuje pravno državo. -mag. Rado Pezdir Kako premagati slovensko mafijo? V osemdesetih letih je bilo v Italiji podobno. Toda kljub stoletni moči mafije so njen vpliv v politiki in gospodarstvu uspešno omejili. - Samo pomislite, po dvajsetih letih neovirane zlorabe moči državnih in paradržavnih podjetij smo dobili povsem nestandardnega direktorja Urada vlade za konkurenco, ki je učinkovito razbil kopico kartelov in omejil moč državnih monopolov. Če takega človeka dobimo v sodstvo, na policijo ali v tožilstvo, bodo domine morale pasti. - mag. Rado Pezdir Kadija ti sudi ^ Ker je Slovenija dedič partijske Jugoslavije, tudi seniorji, kot so vrhovni sodniki, prihajajo iz časov starega režima. Danes jih obsojati, ker takrat niso bili dosledni borci za pravno državo, je morda prelahko. Toda, da bi kot simbolnega predstavnika Vrhovnega sodišča, ki je najvišji varuh zakonitosti sojenja, izvolili sodnika, ki je s svojim tedanjim delom branil državni aparat, ne pa človekovih pravic posameznika, pri čemer je toleriral eklatantni homicid in kršenje zakonodaje partijske Jugoslavije ??????? - dr. Bernard Nežmah Štafeta norosti -ali kako zavozljati onesnaževalske dimnike Cel postopek pridobivanja okoljevar-stvenega dovoljenja za kurjenje avto-mobilksih gum in drugih nevarnih odpadkov so vodili izključno v prid Lafargu in tako kršili številna postopkovna pravila. Lafargu so dovolili bistveno višje mejne vrednosti za nevarne snovi, kot so sicer dovoljene za sežigalnice - 3x toliko prašnih delcev, 4x toliko dušikovih oksidov, 5x toliko benzena, celo 20x toliko skupnega organskega ogljika) - količinskih omejitev za najbolj nevarne strupe pa jim v tem okoljevarstvenem dovoljenju sploh niso predpisali! S tem so praktično uzakonili genocid nad Zasavci! Tako trdijo v civilni iniciativi Eko krog, ki je 10. 11. 2010 hotela simbolično predati predsedniku vlade Borutu Pahorju simbolično štafeto norosti ter s tem opozoriti na nevzdržne razmere v Zasavju. Spodaj pa za ilustracijo navajamo le nekaj bistvenih podatkov, na katera »mesta se je uvrstitila« cementarna Lafarge po količini problematičnih izpustov v okolje glede na ostale industrijske obrate v Sloveniji. Ker pa to ni edini problem v Zasavju (glede onesnaževanja zraka), si lahko predstavljamo, da so razmere na področju ekologije v skupnem seštevku samo še slabše. 1. mesto - težka kovina talij /Tl (več kot Salonit Anhovo in železarna Štore skupaj), 1. mesto - benzen (2614 kg/leto), 2. mesto - težke kovine (Sb, As, Pb, Cr, Co, Cu, Mn, Ni, V, Sn (2 do 3 krat več od Anhovega skupaj), 2. mesto - amonijak /NH, (39.868 kg/leto, 3. mesto - skupni organski kisik / TOC (62.782 kg/leto), 4. mesto - živo srebro /Hg, (takoj za termoelektrarno Trbovlje), 6. mesto - monoksid /CO, (766.372 kg/leto), 8. mesto - dušični oksidi /NO. Vir: Civilna iniciativa Eko krog - Trbovlje Zbral Jože Miklič Življenje starejših gasilcev PGD Šmarje-Sap Tudi letos, kot že nekaj zadnjih let, smo bili starejši gasilci PGD Šmarje - Sap delovni. Naš hobi, ki pa je dokaj resna stvar, je tekmovanje in nastopanje s starodobno gasilsko opremo in tehniko. Že več let zapored smo vabljeni v Postojno na sodelovanje v povorki furmanov na Furmanskem prazniku. Prijetno se je popeljati po ulicah Postojne z našo že 131 let staro vprežno ročno brizgalno in Potokarjevimi konji, ob vsesplošnem pozdravljanju in ploskanju radovednih množic obiskovalcev. Naša predstavitev pomena furmanstva v gasilstvu je bila zelo prepričljiva, tako smo bili uvrščeni na 6. mesto med 25. vpregami. Bili smo povabljeni tudi na praznovanje 100-letnice PGD Kaplja vas, saj vsa leta, odkar to društvo organizira tekmovanja s starodobno tehniko, na njih sodelujemo tudi mi. Med nami se je spletlo prijetno prijateljstvo in zato so si želeli, da bi v njihovi povorki ob praznovanju sodelovali tudi mi, z našo vprego, vprežno ročno brizgalno in ostalo opremo. Tekmovalni del pa je bil v tem letu zahtevnejši, kot prejšnja leta. Vsi dosedanji organizatorji teh tekmovanj so se sestali, sprejeli skupna pravila, določili pet tekem, katerih rezultati se bodo upoštevali pri skupni končni razvrstitvi, v pokalnem tekmovanju, za prehodni pokal Savinjske in Šaleške regije. Za te tekme je bilo potrebno opremo, predvsem brizgalne, dobro servisirati. Največ dela nam je dala naša motorna brizgalna Rakovica, saj je že v preteklem letu zaradi starosti (62 let) popolnoma odpovedal uplinjač. Imeli smo veliko dela, predvsem pa poti. Uplinjač smo iskali vsepovsod. Tako v Sloveniji, kot pri naših iznajdljivejših sosedih Italijanih. Zagotovili so nam, da ga bodo dobavili iz Češke, kar pa se ni zgodilo. Vendar ves čas zime in čakanja na originalni uplinjač nismo mirovali. Pričeli smo s testiranjem uplinjača od motorne kosilnice BCS. Ta prototip se je izkazal kot dovolj dober nadomestek. Ko nam je zmanjkalo časa in ni bilo več moč čakati na originalni uplinjač, smo hoteli kupiti novega od kosilnice BCS. Pa smo ugotovili, da tudi teh ne delajo več. Po hudih mukah smo ga vendarle našli, ga kupili in vgradili. Vgradnja ni bila preprosta. Bilo je precej prirejanja, testiranja in nastavljanja. Ker ni nič tipskega, je potrebno veliko posluha, predvsem pa občutka. Uspelo nam je in brizgalna, naša Rakovica, dela brezhibno, bolj kot nova. Tega smo zelo veseli. Pri vsem tem pa se je potrebno zahvaliti društvu za posluh pri kritju stroškov Parketarstvo Rajko Novak Polaganje vseh vrst parketov in laminatov, tekstilnih in plastičnih podov ter obnova parketov. Nabava in dostava vseh podov. v Tel 041/658-955 e-posta: novak.rajko@siol.net te obnove. Razumljivo, da so bili vsi kilometri in delo zastonj, material pa je le bilo potrebno kupiti. Po vseh teh peripetijah smo bili le 14 dni pred prvo tekmo pripravljeni, da izvedemo prve vaje. Kot vodja skupine moram fante pohvaliti, da so tekmovanje jemali dokaj resno, se udeleževali vaj in bili v polni postavi na vseh tekmah, da nismo nobene izpustili ali kar koli prepustili naključju. Odigrali smo pet tekem in na vseh tekmovali z obema brizgalnama, ročno vprežno brizgalno in motorno brizgalno. Tekme so se vrstile od junija do avgusta, in sicer v Kaplji vasi, Gotovljah, na Vranskem, v Radmirju in Šoštanju, kjer bil tudi zaključni del tekmovanj in končne razglasitve. Ker smo bili resni, smo bili tudi zelo uspešni, saj smo v desetih tekmah osvojili kar 12 pokalov. V kategoriji ročnih brizgaln smo vsakokrat osvojili prvo mesto, v skupnem seštevku tudi prvo mesto in v okviru pokalnega tekmovanja še prehodni pokal. V kategoriji motornih brizgaln smo bili malo manj uspešni, enkrat četrto mesto, dvakrat tretje mesto in dvakrat prvo mesto. V skupnem seštevku smo bili tretji. Vsekakor so bile naše uvrstitve vrhunske, ravno tako pa tudi razpoloženje med tekmovalci, se pa istočasno zavedamo, da je ponovitev takega uspeha utopija. Organizatorjem tekem, Kaplji vasi, Vranskemu in Šoštanju, pa se moram zahvaliti za lep sprejem, dobro organizacijo in dobro postrežbo, kar ima bistven vpliv na razpoloženje in počutje tekmovalcev. Za zaključek naše sezone se vsako leto odpravimo na celodnevni izlet v lastni režiji, za zaključek letošnje sezone pa si bomo privoščili popoldanski piknik ali veselo druženje. Anton Kastelic trslintm part . I . polje ZELENE NOVIČKE RALDupeN od^fev^^A Tradicionalni jesenski pohod po Radenskem polju v soboto, 6.11.2010, je Boštanju potekal tradicionalni jesenski pohod po Radensitem polju. Pohod smo otvorili s predavanjem o značilnostih in posebnostih Radensl Debeljak je redni profesor in predstojnik Centra za proučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede. Z ameriško ženo in tremi otroki živi v Ljubljani. Sodobnost 10 / 2009, Uvodnik Aleš Debeljak, Hvalnica hibridnosti: globalizacija in moderna zahodna paradigma V časih svetovne finančne, gospodarske in politične krize se zdi že skoraj obsceno, če hoče človek govoriti o kulturi. Vendar bom vztrajal. V zagovor navajam vsaj dva razloga. Prvič zato, ker sem prepričan, da medsebojna menjava in občevanje s sadovi kulturne ustvarjalnosti vzdržuje neko človeško skupnost, šele življenje v skupnosti pa daje začasni smisel našemu iskanju boljšega, lepšega in polnejšega doživetja resničnosti. Iskanje smisla v prekrivajočih se kulturnih okvirih, v katerih se svetlika - četudi na popačen način - srhljiva lepota naše žive zdajšnosti, je slehernemu posamezniku potrebno ravno zato, da ne bi prehitro popustil pod pritiskom zapeljive banalnosti. Drugič pa tudi zato, ker vem, mislim in čutim, da kultura ni le bolj ali manj (ne)priročno orodje za povečanje bruto nacionalnega ali mestnega prihodka, ampak je mnogo več. Kultura je odprt prostor igre in kritike, domišljije in meditacije. Prav v odprtem prostoru se namreč medsebojno oplajajo in prežemajo, stikajo in spoprijemajo mnoge posamezne izkušnje in kolektivne vizije, ki se spajajo v življenjske norme, s tem pa tudi v določene ideje o človeku, osebni izpolnitvi in življenju, starosti in smrti. Kultura je pravzaprav veličastni laboratorij smisla. Ker ne bom cepil akademskih dlak, povem kar naravnost. S »kulturo« merim na posebnosti, ki veljajo le za določeno skupino, čas in prostor, s »civilizacijo« pa na ideje in tehnike, ki niso vezane le na eno skupino in so prenosljive v času ter prostoru. Kultura se obnavlja z napajanjem pri lokalno obvezujočih načelih mišljenja in delovanja, civilizacija pa živi od izboljševanja izumov in preizkusov njihove splošne uporabljivosti. Sleherna posebna kultura temelji na izboru iz velikega, čeprav ne poljubnega, kataloga pripovednih možnosti in zalog smisla. V tako dojeti kulturi morejo najti svoje legitimno mesto tako sadovi duhovne ustvarjalnosti kakor tudi materialni dosežki in verski obredi, prehranjevalne navade in lirski solipsizmi. Vseeno pa je treba vedeti še nekaj: sposobnost ljudi, da uspešno zasedejo najrazličnejše niše življenjskega prostora, je neločljivo povezana prav z njihovo sposobnostjo zaznavanja in osmišljanja razlik. Za posameznikovo in skupinsko zavest o sebi, če že ne samozavest, je namreč ključna prav razlika. Za sleherno oblikovanje identitete mora pač obstajati neka določena razlika med mano in okolico, med mojo družino in tujo, med mojo sosesko in tisto na oni strani mesta, da o ljudstvih in narodih ne rečem niti besede. Razlika, kakršno vzpostavlja meja, finis, posameznika namreč vedno določa in zameji: se pravi, da ga de-finira. Z drugačnimi besedami: osnovni kriterij pripadnosti je mogoče praktično udejaniti le s pomočjo izumljanja, vzdrževanja in premeščanja razlik. Le-te vedno znova vzpostavljajo in premikajo meje med nami in njimi, pa naj gre za regionalne, nacionalne, jezikovne ali verske skupnosti, ali pa za sodobna »urbana plemena«. S tega vidika postane jasno, da se kulture kot sklopi živetega kolektivnega izkustva ne izenačujejo in mehanično poenotijo, tudi ko in če se izenačijo ekonomske razmere življenjskih svetov. Celo sodobne tehnologije, ki naj bi predstavljale vrhunsko uresničitev univerzalne in globalne uporabnosti, se navsezadnje v posamezne življenjske svetove in lokalne skupnosti vključujejo na različne lokalno prilagojene načine. Sodobne tehnologije in ideje, ki jih danes v dobrem in slabem uporabljajo vse skupnosti, čeprav na različne načine, pa so ideje moderne zahodne paradigme. Da ne bo nesporazuma, bom bolj natančen: moderni paket pripovedi in orodij za upravljanje s človeškim izkustvom, ki danes vlada planetu, se je sicer rodil v v zahodni Evropi, vendar pa je danes zahodni Evropejci nimajo več v izključni posesti. V ta paket na različne, pogosto protislovne in konfliktne, načine pa posegajo dobesedno vsa ljudstva planeta. Življenje in zapisano 2009, aktualno in sveže obeta zanimiv večer, ki ga bosta vodila Larisa Daugul in Jan Pirnat, člana literarne skupina KD Teater Grosuplje. Lepo povabljeni. OB DNEVU KULTURE, 3. DECEMBRU 2010, ORGANIZIRAMO DELAVNICE ZA LJUBITELJSKE USTVARJALCE. VESELI BOMO TUDI VAŠEGA SODELOVANJA! Naša ponudba je zelo atraktivna in mednarodna. Petek, 3. december 2010, od 8.30 do 11.30 - gledališka delavnica MEJE GOVORICE TELESA za Gledališče Hiška KD Teater&OŠ LA Grosuplje, gledališki oder Kulturnega doma Ravil Sultanov se je rodil v ZSSR. Že v času šolanja je kot igralec sodeloval v ljudskem gledališču in v ljudskem cirkusu. Leta 1984 je bil sprejet na Državno šolo za cirkuško in gledališko umetnost v Moskvi in Leta 1989 je diplomiral iz smeri klovnade. Tri leta je bil zaposlen v Državnem cirkusu v Moskvi, obenem pa je sodeloval na televiziji, v gledališču in pri filmu. Je avtor več otroških oddaj (od scenarija do igre) na ruski nacionalni televiziji, soustanovitelj gledališke skupine MEKS, ki se je eksperimentalno ukvarjala s poskusom oblikovanja gledališke predstave z elementi glasbene ekscentrike, klovnade in igre, kot igralec-kaskader pa je sodeloval tudi pri filmu. Leta 1992 je izstopil iz državne službe in postal svobodni umetnik. Tega in naslednjega leta je z individualnimi avtorskimi pogodbami delal po Evropi in decembra leta 1993 prišel v Slovenijo. Oktobra 1994 je postal stalni sodelavec Slovenskega mladinskega gledališča, s katerim še vedno sodeluje. S svojimi avtorskimi predstavami v okviru Mini cirkusa Buffetto (Mini cirkus Buffetto, Buffetto in Bukefal, Buffetto kolesar, Buffetto gre v cirkus) gostuje po vsej Sloveniji pa tudi zunaj njenih meja (Italija, Avstrija), sodeluje s Televizijo Slovenija, z Gledališčem Koper (Katka in Bunkec), kot trener, avtor trikov in giba pa tudi z MGL ter SNG Opero in baletom. 11.30 - 13.00 - delavnica AFRIŠKI PLES, delavnica za OŠ Maša Kagao Knez, plesalka, igralka, koreografinja in plesna pedagoginja, zastopnica KUD BAOBAB s statusom samozaposlene v kulturi, se je s plesom in gledališčem, kot hči plesalke in koreografinje Jasne Knez, srečala že v otroštvu. Izobraževala se je na najrazličnejših delavnicah z mentorji iz Slovenije in tujine, nato pa je bila leta 2004 sprejeta na šolo Arts Scene - Georges Momboye v Parizu, kjer je leta 2006 diplomirala. Profesionalne plesne izkušnje si je nabirala v sodelovanju s koreografi: Dušanom Teropšičem, Sebastjanom Staričem, Christianom D. Guerematchi, Sylla Allassan, Natašo Tovirac, Tanjo Zgonc; pevko Klariso Jovanović in glasbeniki: Igorjem Leonardijem, Ninom Mureškičem, Fake orchestra, Damirjem Mazrekom in Blažem Korezom itd. Poučuje v začetnih in nadaljevalnih tečajih afriških plesov, 1. in 2. tečaj afriških plesov za vse nivoje, afro-sodobni ples in plesne delavnice za otroke. Na tolkalih bo delavnico spremljal glasbenik Blaž Korez. Sobota, 4. december 2010, od 9.30 do 11.30 - delavnica AFRIŠKI PLES, delavnica za plesno baletne skupine TeGIBlo KD Teater z Mašo Kagao Knez in glasbenikom Blažem Korezom. 10.00 - 11.30, v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje, vokalna delavnica IZGOVORJAVA PETE BESEDE in KRAJŠI SPREHOD ČEZ domoljubne pesmi (G. in B. Ipavec, P. Šivic in R. Gobec) Andreja Martinjak je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani (smer glasbena pedagogika). Že v času študija je vodila in korepetirala številne zbore (Otroški pevski zbor Vič, Mladinski pevski zbor OŠ Vič, Mladinski pevski zbor OŠ Rihard Jakopič, Dekliški pevski zbor Gimnazije Jožeta Plečnika, Mešani župnijski zbor Vič). Pedagoške izkušnje je dobila na Osnovni šoli Vič, kjer je od leta 1997 do 1999 poučevala glasbeni pouk, ter na Gimnaziji Jožeta Plečnika Ljubljana kot profesorica glasbe (1999 do 2004). Na področju zborovodstva se je dodatno izobraževala na različnih seminarjih oz. simpozijih v organizaciji zborovskih združenj IFCM in Europa Cantat: Ljubljana, Marktoberdorf (Nemčija), Veszprem (Madžarska), Uppsala in Stockholm (Švedska), ki so jih vodili priznani evropski dirigenti (prof. Volker Hempfling, prof. Laszlo Heltay, Gary Graden, Holger Speck, prof. Anders Eby in prof. Ragnar Rassmusen). Januarja 2003 je prevzela umetniško vodstvo Mešanega komornega zbora Ljubljanski madrigalisti in z njim prejela 1. mesto in "Zlatni križić opatice Ćike" (Zadar, 2003), zlato plaketo, nagrado za najbolj perspektivno zborovodjo po izboru žirije ter nagrado za najboljšo izbiro programa (Naša pesem, Maribor 2007), 2. mesto in priznanje za najboljši slovenski zbor (Naša pesem, Maribor 2008). Julija 2005 je pripravila in vodila Seminar afriške glasbe za pevce in zborovodje v sodelovanju z Gérard'dom A. du Toitom in MKZ Ljubljanski madrigalisti. V sezoni 2004/2005 je bila korepetitorka Otroškega zbora RTV Slovenija in Otroškega zbora Glasbene Matice Ljubljana. Junija 2007 je prevzela umetniško vodstvo Vokalne skupine Ecce in z njimi pripravila cikel koncertov v okviru Jesenskih serenad. Dejavna je tudi kot predavateljica na seminarjih za izobraževanje zborovodij in članica strokovnih spremljevalcev slovenskih pevskih revij. Za svoje delovanje je februarja 2008 prejela zlato priznanje Zveze kulturnih društev Ljubljana. Četrtek, 2. 12., ob 19.30, ZKD Grosuplje in Občina Grosuplje MUZIKUL, vokalni koncert Muzikal (angleško musical) je glasbeno-scensko delo, ki se je razvilo iz operete. Za razliko od nje ima lahkotnejšo vsebino, več govorjenih dialogov, več plesa in pevskih točk, ki temeljijo na popularni ali jazzovski glasbi. Vsebine zgodb so lahko ljubezenske, družbenokritične, komične ... Prvi muzikal je bil uprizorjen leta 1866 v New Yorku. Priljubljeni pa so postali konec 19. stoletja, ko so bili osrednja oblika popularnega glasbenega gledališča. Razcvet je oblika doživela v 20. in 30. letih 20. stoletja. Njegovo središče je bilo na Broadwayu in West Endu. Beseda muzikal je skrajšana oblika pojma musical play (glasbena igra). V zadnjih nekaj letih pa muzikal pri nas spet polni dvorane in dobrih igralcev, ki so odlični glasbeni interpreti je tudi pri nas vse več. Zakaj sta Maša Tiselj in Tanja Pečenko besedo nekoliko spremenili - uporabili nemško različico za večer znanih, manj znanih in srednje znanih pesmi iz muzikalov - pa si oglejte na predstavi. Ustvarjalna ekipa: Maša Tiselj (vokal), Tanja Pečenko (vokal), Lovra Frelih (klavir), oblikovanje luči: Jan Pirnat, Zvok: Luka Puš Petek, 3. 12., ob 19.30, Abonma 2010/2011, SMG Ljubljana, ZKD Grosuplje Svetlana Makarovič: KRIZANTEMA NA KLAVIRJU, glasbeno-gledališki projekt. Opis dogodka: Krizantema na klavirju je gledališko-glasbeni večer, kjer domiselne glasbene interpretacije poezije Svetlane Makarovič povezujejo avtorska besedila igralke in odlične pevke Janje Majzelj. Predstava je njen avtorski projekt, ki sledi lanskoletnim šansonom Jacquesa Brela, ki jih je prav tako za Slovensko mladinsko gledališče, prevedel, uprizoril in odpel Branko Završan. Janjo Majzelj sicer v prvi vrsti poznamo kot igralko, lep čas pa je tudi pela v skupini Fake Orchestra. Zanimajo jo zlasti šanson, kabaret in etno glasba, zato ni nič čudnega, da je navdušeno segla po zbirki šansonov, ki jih je Svetlana Makarovič dolgo skrivala zase, in jo oblikovala v zaokroženo celoto. Ta ni le koncertna, zahvaljujoč ekipi vrhunskih glasbenikov, ampak tudi gledališka, saj Majzljeva na odru posreduje tudi delček osebnosti Svetlane Makarovič. Ne le njenih besedil, ampak tudi pikrost, cinizem, pronicljivost, srčnost in kritičnost do vseh predsodkov. Kot pravi izvajalka sama: »Svetlanin opus je zame v marsičem nepogrešljiv. Odkar vem zase, so me spremljala njena dela, od pravljic do poezije, šansonov in kolumen. Ob branju se mi zgodi več stvari hkrati. Najprej -neskončno me zabava, hkrati pa pretrese do solz. (_) Občutki so torej raznorodni, vedno pa se po branju ali petju počutim bolj živo kot prej.« > > Svetlana Makarovič je nedvomno vrhunska slovenska pesnica. S svojo poezijo pove tisto, česar si ne upamo izreči, vidi, kamor nočemo gledati, in razgalja tam, kjer je največ sprenevedanja. »Naj bodo njene pesmi ali šansoni izzivalni, cinični, nežni, grenki, vedno zadenejo naravnost v srce, kajti točno tja je usmerjen njihov pogled,« pravi avtorica predstave Janja Majzelj. Zaradi svoje izraznosti so hvaležen igralski material, ki kar kliče po uprizoritvi. Ustvarjalna ekipa: poezija in glasba: Svetlana Makarovič, vezna besedila: Janja Majzelj, lektorica: Mateja Dermelj, kostumi: Nataša Recer, Janja Majzelj, aranžmaji: Blaž Celarec, Nino de Gleria, Joži Šalej, Jelena Ždrale, oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič, oblikovanje luči: Matjaž Brišar, oblikovanje maske: Barbara Pavlin, vodja predstave: Janez Pavlovčič I^prajo: Janja Majzelj - vokal, Joži Šalej - klavir/harmonika, Jelena Ždrale - violina/mandolina, Blaž Celarec - tolkala/klarinet, Nino de Gleria - bas; tudi za izven Tanja Jaklič je v Delu o predstavi takole napisala: »Glasba, nastop, njegova dramaturgija in ples. Vse do popolnosti. (...) Glasbeno-scenski dogodek je presegel vsa pričakovanja - jamstvo za uspeh sta bili namreč že dve imeni sami po sebi: Janja Majzelj kot izjemna interpretka in Svetlana Makarovič kot izjemna pesnica.« Sreda, 8. 12., ob 19.30, ZKD Grosuplje GOBEC IN GODEC, čarovnija pripovedovanja zgodb Opis dogodka: Glasbeno predstavo Gobec in godec sestavljajo: Boštjan Gombač, multiinstrumentalist, Jure Longyka, govorni interpret, in Žiga Golob, kontrabasist in ščepec ljudskega izročila, ščepec glasbe, veliko domišljije in nič dolgčasa. Gobec in godec je zasedba treh pripovedovalcev in glasbenikov, ki z besedo in glasbo na domiseln način predstavijo slovensko ljudsko izročilo: pravljice, pripovedke, povesti, šege, basni in ljudske pesmi. Zgodbe, v katerih iščejo humor, inteligenco in presenetljive obrate, člani skupine na svoj značilen način posodobijo. Trojica skupaj z besedami ter govorico navadnih in nenavadnih inštrumentov pripoveduje zgodbe o vsem mogočem in nemogočem. Nadvse pomemben del pripovedovanja je spremljanje z mnogimi glasbili in z najrazličnejšimi zvočili. Ljudsko in umetno pravljično izročilo še nikoli ni zvenelo tako sodobno! Priporočamo za otroke od 6. do 99. leta! Ustvarjalna ekipa: Jure Longyka je v dveh desetletjih kot voditelj, avtor ali govorec ustvaril preko tisoč ur radijskih oddaj in živega radijskega programa. V oddajah Izštekani je nastalo več kot sto ur ekskluzivnih posnetkov živega izvajanja slovenske popularne glasbe, gostil pa je prek 150 skupin. Njegovo delo je bilo večkrat nominirano za nagradi Viktor in Zlati petelin ter z nagrado Viktor tudi trikrat nagrajeno (Izštekani leta 1996, Jure Longyka kot radijski voditelj leta 1998 in leta 1999). Boštjan Gombač. Glasba je njegovo življenje. Kot klarinetista, pevca ter izvajalca na irskih piščalih, bodhranu, pojoči žagi, različnih zvočilih in igračah, ga vsako leto zasledimo na kar nekaj nosilcih zvoka. Privablja ga vse, od etna do elektronske glasbe. V zadnjem času svojo energijo vedno bolj posveča avtorskemu delu za gledališče. Ustvarja s skupinami Katalena, Bachology quartetom, Bast, Los hermanos muy simpaticos in drugimi. Žiga Golob, kontrabasist in basovski kitarist, je že od svojega desetega leta član vsaj po enega benda. Sodeluje v slogovno raznolikih zasedbah, od jazza do etna in rocka (Moder/Levačić/Golob, Caminoigra, Folkestra, Tamara Obrovac Transhistria Ensemble), vsekakor pa je njegova najljubša »«disciplina«« improvizacija. Piše glasbo za lutkovno gledališče, sodobni ples in dokumentarni film, prisoten pa je na več kot petinšestdesetih ploščah, izdanih doma in v tujini. Dogodek, ki smo ga že gostili v dvorani kulturnega doma, je tako navdušil občinstvo, da smo izvrstne umetnike povabili še enkrat. Vsi, ki vam ni vseeno za lepo besedo, vsi, ki ste še ohranili senzibilnost do slovenske besede, lepo povabljeni. Četrtek, 9. 12, ob 19.00, Najstniški abonma 2009/2010 - Ufurej se!, Filmska šola poetika in ZKD Grosuplje FILMSKI DROBNOGLED, izbrani film in razgovor o filmu z režiserjem Janezom Lapajnetom Janez Lapajne, rojen 1967. Vodilni slovenski neodvisni filmski avtor. Diplomant filmske režije na Univerzi v Ljubljani. Prejemnik številnih nagrad za študentske filme in prva dva celovečerna filma - Šelestenje in Kratki stiki. Ustanovil je PoEtiko, občasno akademijo za raziskovanje umetnosti filmske režije, ki jo tudi vodi kot mentor. Predava na ljubljanskem Inštitutu in Akademiji za multimedije, bil pa je tudi prvi predsednik Društva slovenskih režiserjev. Občasno režira tudi v gledališču, na televiziji in na radiu. Lapajne pri režiranju svojih filmov ne uporablja snemalne knjige. Pri vseh treh dosedanjih celovečercih se je poleg režije podpisal tudi pod scenarij, scenografijo in montažo. Pri prvih dveh je bil tudi eden od producentov. Trenutno se ukvarja s scenarijem za svoj četrti celovečerni film. Filmografija - celovečerci (kot režiser): Osebna prtljaga (2009), Kratki stiki (2006), Šelestenje ( 2002). Naši najstniki abonmaja Ufurej se! se bodo srečali z omenjenim režiserjem, s katerim si bodo ogledali film. Razložil jim bo potek snemanja filma in seveda zanimivosti pri kadriranju filma. Lepo povabljeni! Petek,10. 12, ob 18.00, Gledališče HIŠKA, KD Teater Grosuplje & OŠ LA Grosuplje in ZKD Grosuplje - Veseli december 2010 James M. Barrie v prir. Irene Žerdin: PETER PAN, predpremiera, predstava za otroke V Veselem decembru 2010 naša ponudba vsebuje delo škotskega avtorja in dramatika Jamesa Matthewa Barriea, ki je danes najbolj poznan kot avtor Petra Pana. Ja, uprizorili bomo seveda PETRA PANA. Kvalitetno igrivost in razposajenost predstave zagotavlja že zgodba sama: »Gre za prebrisanega fantiča s sposobnostjo letenja, ki zavrača idejo o odraščanju in svoje večno otroštvo, polno dogodivščin, preživlja v deželi Nije, kjer je vodja svoje druščine Izgubljenih otrok. V življenju se srečuje z morskimi deklicami, pirati, Indijanci in vilami, od časa do časa pa spozna tudi otroke iz resničnega sveta.« Brezčasna pripoved, polna pustolovščin, razkritij in sanj bo za mlade ustvarjalce in za veselo decembrsko vzdušje priredila mentorica Irena Žerdin s pomočjo kostumografke in scenografke Tine Dobrajc. V otroškem vzdušju, polnem sanj, bomo otrokom in njihovim staršem zaželeli naše voščilo za leto 2011 s sporočilom pravljice: »Peter Pan je v vsakem od nas in le od nas je odvisno, ali ga obdržimo na površju tudi, ko odrastemo, ali pa ga zapremo globoko vase in izgubimo tista primarna čudenja, energijo in igro, ki jih pooseblja.« Naš Peter Pan, sam pisatelj ga označi kot dečka s čudovitim nasmehom, v obleki iz jesenskega listja in pajkove mreže, bo skupaj s pirati in vilami in po stari dobri decembrski tradiciji obdarovanja z dedkom Mrazom razdelil darila med vaše otroke. Ustvarjalna ekipa: režija: Irena Žerdin, scenografija, kostumografija: Tina Dobrajc. Igralci Gledališča Hiška bodo letos v večini prvič igrali. Pet deklic je iz lanske zasedbe. Po vajah, ki jih pazljivo spremljamo, lahko rečemo, da je ustvarjalna energija živa. Trenutno smo v velikem pričakovanju delavnic z Ravilom Sultanovom, kjer se bodo mali igralci naučili veščin sabljanja in drugih trikov, potrebnih za plastični prikaz sanjskih podob iz pravljice. V pričakovanju prvega nastopa pred publiko vas vsi skupaj iskreno vabimo v decembrsko pričakovanje. Seveda, s Petrom Panom in dedkom Mrazom. Sreda, 22. 12, ob 16.00, dvorana Družbeni dom; ZKD Grosuplje in Občina Grosuplje OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, kulturna prireditev ob državnem prazniku Letošnji koncept prireditve bo spet nekoliko drugačen. Besedilo bo oblikovala novinarka Tadeja Anžlovar, program bodo izvajali glasbeniki Ljubljanskega pihalnega kvinteta. Povabili smo jih, ker je eden od članova zasedbe, Vasko Dokuzov, učitelj v Glasbeni šoli Grosuplje. Skozi glasbo in besede bomo podoživljali zgodovinsko odločitev pred dvajsetimi leti, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. Kratka predstavitev članov Ljubljanskega pihalnega kvinteta. Jasna Nadles je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij je nadaljevala na Mozarteumu v Salzburgu pri prof. Ireni Grafenauer in nato še v Parizu pri prof. Gillesu Burgosu. Pri Stefanu Betu se izpopolnjuje na traverso flavti. Je ustanovna članica baročnega ansambla Il terzo suono, katerega umetniški vodja je fagotist Sergio Azzolini. Od leta 2002 je umetniški vodja Tartini festivala v Piranu. Kot gostujoča flavtistka sodeluje z orkestrom Deutsche Kammerakademie Neuss. Je profesorica flavte na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani. V komornih zasedbah je sodelovala z glasbeniki kot so: Sergio Azzolini, Frederic Lagarde, Lavard Skou Larsen in dr. Z orkestrom RTV Slovenije je kot solistka posnela več koncertov za flavto in orkester (Mozart, Jolivet, Kantušer). Prejela je častno medaljo na mednarodnem tekmovanju flavtistov Maria Canals v Barceloni leta 1998. Povabili so jo, da vodi mojstrske tečaje na Kerry School of Music na Irskem, v okviru tamkajšnjega komornega festivala in na Campu Styria v Avstriji. Kot solistka in komorna glasbenica je nastopala v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji, Luksemburgu, Sloveniji, Španiji, Maroku, na Danskem, na Irskem, na Madžarskem in na Hrvaškem in na pomembnejših festivalih kot : Ravello festival, Karintische Sommer, Festival Emiglia Romagna in drugi. Leta 2000 je sodelovala z Jeanne Baxtresser na »Juilliard School of Music« v New Yorku. Vasko Dokuzov je po končani srednji glasbeni šoli študij oboe nadaljeval na Musikhochschule v avstrijskem Gradcu. Že med študijem je sodeloval s številnimi solisti, dirigenti in orkestri tako doma kot na tujem. Kot zastopnik Glasbene mladine Slovenije je bil član Evropskega mladinskega simfoničnega orkestra (Jeunesses Musicales European Orchestra) v Švici. Po opravljenih avdicijah je bil član orkestra SNG- Opere Ljubljana in Orkestra Slovenske policije. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral leta 2001. Od tedaj sodeluje tudi z Orkestrom Slovenske vojske. Danes deluje v pedagoškem poklicu, na Glasbeni šoli Grosuplje. Matic Titovšek se je rodil leta 1985 v Trbovljah. Nižjo glasbeno šolo je obiskoval v Radečah pri Jožetu Rusu, nato je šolanje nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri prof. Alojzu Zupanu, kjer je leta 2004 tudi maturiral. Istega leta se je vpisal na Akademijo za glasbo pri istem profesorju. Med šolanjem se je udeležil treh državnih tekmovanj, kjer je osvojil tri zlate plakete, tretjo, drugo in prvo nagrado, ter dve posebni nagradi za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja in za maksimalno doseženo število točk (100). Za posebne dosežke pri uveljavljanju šole je leta 2005 od SGBŠ Ljubljana prejel Škerjančevo nagrado. Solistično se je predstavil na številnih samostojnih recitalih (Prisluhnimo in Mladi virtuozi v ljubljanskih Križankah; Mladi mladim v Cankarjevem domu v Ljubljani; Dobimo se na Magistratu, Ljubljanski poletni festival, Mladi mladim (skladateljski večer - Jaka Jerina) v Cankarjevem domu v Ljubljani). Kot zmagovalec natečaja »Tremplin Jeunes« oziroma Odskočna deska mladih podjetja Selmer pa lahko izpostavi samostojni recital na svetovnem kongresu klarinetistov v Vancouvru leta 2007. Solistično je nastopal tudi z orkestrom SGBŠ Ljubljana, s pihalnim orkestrom Akademije za glasbo, s komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije in pa z orkestrom SNG Maribor. Za izvedbo Mercadantejevega koncerta za klarinet in orkester (SNG Maribor) je od Akademije za glasbo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Sodeloval je tudi pri mednarodnih orkestrih. Tako je kot prvi klarinetist igral v orkestru glasbene mladine Švice in v orkestru »Animato Stiftung«. Med študijem klarineta je redno igral v Orkestru Slovenske policije (2005-2009) občasno pa v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Redno se je izpopolnjeval na poletnih šolah. Tako je prejel Peter Gell Award in se udeležil Dartington Summer School pri prof. Alanu Hackerju, sodeloval je na festivalu Pablo Casals v Pradesu pri prof. Yvesu Didieru in prof. Michelu Lethiecu. Redno igra tudi v komornih zasedbah. Z fagotistom Milanom Nikolićem in oboistom Jonathanom Mauchom sodeluje v pihalnem triu, s pianistko Ano Rus in violinistom Domnom Lorenzom v klavirskem triu. Solistično pa je sodeloval z godalnim kvartetom Fiasco, s katerim je v slovenski Filharmoniji izvedel tudi krstno izvedbo skladbe Črta Sojarja Voglarja Musica Ricercata za klarinet in godalni kvartet, z godalnim kvartetom Violonti in z godalnim kvartetom Feguš. Občasno je sodeloval tudi s Slovenskim kvartetom klarinetov. Na področju pedagogike ima štiri leta delovnih izkušenj. Dve leti (2005/2006, 2006/2007) je poučeval klarinet na glasbeni šoli Radeče, sedaj pa drugo leto (od leta 2008) poučuje klarinet in kljunasto flavto na glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje. Fagotist Jure Mesec se je rodil leta 1972 v Ljubljani. Najprej je igral kljunasto flavto in klavir v razredu prof. Acota Mullerja, nato pa je začel igrati fagot. Leta 1992 je z odličnim uspehom končal šolanje na SGBŠ v Ljubljani v razredu prof. Milana Švagana, in se vpisal na ljubljansko akademijo za glasbo. Kjer je leta 1997 diplomiral z odličnim uspehom v razredu prof. Božidarja Tumpeja. Jure Mesec je prejel številne prve nagrade na republiških in državnih tekmovanjih kot fagotist ter član pihalnih kvintetov, kot solist pa je nastopil z orkestrom SGBŠ, simfoniki RTV in orkestrom Slovenske filharmonije. Od leta 1997 je solo fagotist orkestra ljubljanske opere. Nikica Banjac je svojo glasbeno pot začel na glasbeni šoli Postojna, pri prof. Josipu Grgasoviću in prof. Rudolfu Kocmanu. Po nekaj uspešnih solističnih in komornih nastopih se je vpisal na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru. Pod okriljem prof. Borisa Dvoršaka se je ^^ v štirih letih udeležil številnih nastopov ter na državnem tekmovanju ▼ > mladih glasbenikov Slovenije s 96-imi točkami prejel zlato plaketo (1995-1999). Sledil je vpis na glasbeno akademijo v Ljubljani. V času študija (1999-2003) pri prof. Jožetu Faloutu in asist. Boštjanu Lipovšku je pridobival izkušnje z igranjem v različnih orkestrih (npr. Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija, Big band RTV Slovenija, policijski orkester^) in komornih zasedbah (trobilni kvartet, trobilni kvintet, pihalni kvinteta). Redno se je udeleževal seminarjev (rog) v Avstriji pri priznanih evropskih profesorjih/rogistih. V času absolventskega staža je svoje znanje 6-mesecev izpopolnjeval na glasbeni Akademiji v Kolnu (Nemčija) pri prof. Erichu Penzlu. Študij je uspešno zaključil in leta 2004 z odliko diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 2006 je redno zaposlen v Orkestru Slovenske vojske. Nedelja, 26.12, ob18.00, Športna dvorana Brinje Grosuplje; ZKD Grosuplje, ZŠO Grosuplje in Občina Grosuplje NOVOLETNI GALA OPERNI KONCERT Spoštovani ljubitelji novoletnega gala dogodka. Tisti, ki ste lani ugotavljali, da je bil dogodek skorajda preveč izven okvirov naših napovedi, boste, upam, zadovoljni. Bo veliko opernega petja, tistega najbolj žlahtnega, obetata operna umetnika Sabina Cvilak Damjanovič in Janez Lotrič, oba redna gosta svetovnih opernih odrov. V drugem delu bomo vzdušje stopnjevali še s slovenskimi evergrini - seveda zaradi legende slovenske zabavne glasbe Ota Pestnerja. Program je oblikovala dirigentka Orkestra Slovenske vojske Andreja Šolar. Program večera so dela skladateljev: A. Dvořáka, F. Leharja, E. Waldteufela, G. Rossinija, G. Bizeja, A. Piazzole, J. Privška, A. Margueza in M. Sepeta. Med drugim bomo slišali tudi Silvestrski poljub. Zvok Orkestra Slovenske vojske je nekoliko drugačen od simfoničnega, zato bo spet vznemirljivo. Tudi zaradi baletnih plesalcev, ki bodo zaplesali kar tri koreografije Gorana Bogdanovskega. In med odmorom bo spet prijeten klepet ob šampanjcu. Upamo, da bo novi župan tudi voščil vsem obiskovalcem dobro leto 2011. Predstavitev umetnikov: Orkester Slovenske vojske je bil ustanovljen 1. aprila 1996. V letih obstoja in delovanja je prerasel v kakovosten ter priznan orkester, prepoznaven doma in v tujini. Sestavljajo ga predvsem diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani. Neobremenjenost in zagon orkestra sta pogoja za izvajanje ter gojenje obsežnega repertoarja z odprtim in premišljenim oblikovanjem programov, ki jih orkester izvaja v najrazličnejših zasedbah. Orkester izvaja državne in vojaške protokolarne naloge, državne in vojaške ceremoniale ter koncertno in snemalno dejavnost. Od skromnih začetkov je orkester prerasel v ansambel, ki ga poznajo v Sloveniji ter vabijo tudi na številne koncerte in festivale po Evropi. Veliko nastopov v tujini in več kot tisoč nastopov doma so podlaga za prepoznavnost orkestra, Slovenske vojske ter Republike Slovenije. Ansambel se predvsem v tujini obvezno predstavlja z deli domačih avtorjev različnih slogov, kar omogoča sodelovanje številnih domačih in tujih glasbenih poustvarjalcev, ki bogato znanje ter izkušnje delijo z mladimi glasbeniki tega orkestra. Zunanji sodelavec, ki je v orkestru pustil največji pečat, je prav gotovo pokojni skladatelj in dirigent Jože Privšek. Ob številnih njegovih stvaritvah je v počastitev dneva Slovenske vojske napisal skladbo Majska suita (MP3 - 10 MB - 10 minut, 14 sekund), ki jo je orkester krstno izvedel 15. maja 1997 v Ljubljani. To glasbeno delo je v njegovem bogatem ustvarjalnem opusu velik prispevek na področju pihalne glasbe ter potrditev, da je bil mojster skladanja in instrumentacije pri razvoju Orkestra Slovenske vojske. Za svoje delo in požrtvovalnost pri razvoju orkestra je bil posmrtno odlikovan z zlato medaljo Slovenske vojske. Orkester se ponaša z različnimi zasedbami, od najmanjših komornih do koncertne zasedbe. Velik del nastopov opravijo tudi protokolarna, Big band in t. i. show zasedba, sodelujejo na vojaških festivalih v tujini in z raznolikim programom Big banda zapolnjujejo plesne ter zabavne večere na najrazličnejših prireditvah po Sloveniji in Evropi. Orkester se lahko pohvali tudi z drugimi uspehi, predvsem vrsto televizijskih in radijskih posnetkov z RTV Slovenija, kar nekaj oddaj pa so naredili s tujimi radijskimi in televizijskimi hišami. Radijski in televizijski program je tako obogaten tudi s posnetki vojaškega orkestra, prav tako pa lahko poslušalci prisluhnejo skladbam, ki jih je ta v sodelovanju z RTV Slovenija posnel na štirih CD-zgoščenkah in DVD-zgoščenki. Za svoje delo je bil orkester odlikovan z zlato in bronasto medaljo Slovenske vojske. Sabina Cvilak Damjanovič, slovenska sopranistka, je bila rojena v letu 1978 v Mariboru. Petje je študirala pri profesorjih Annemarie Zeller in Kurtu Widmerju. Osvojila je več nagrad na pevskih tekmovanjih in kmalu so sledila povabila koncertnih in opernih organizatorjev. Pela je v zagrebški Operi (Ilia v Idomeneju), Operi v Gradcu (Pamina in Papageno v Čarobni piščali, Barbarina v Figarovi svatbi), v Deutschlandsbergu (Michaela v operi Carmen) in v dunajski operni hiši Klangbogen (lady Mcduff v Blochovem Macbethu). Leta 2003 je debitirala v hamburški operi kot Liu v Puccinijevi operi Turandot. Leta 2004 je bila povabljena na operni festival v Savonlinni, v gledališču Klangbogen je pela Aminto v operi Re pastore in v tržaški operi Michaelo v Carmen. V sezoni 2004-2005 je bila štipendistka sklada Herberta von Karajana in postala članica dunajske Državne opere. Operni pevec tenorist Janez Lotrič je solo petje študiral pri Kseniji Vidali Žebre in na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorici Ondini Otti Klasinc. Izpopolnjeval se je pri Mariu del Monacu in komorni pevki Hildi Zadek na Dunaju. Med letoma 1980 in 1987 je bil solist mariborske Opere, leta 1989 pa je dotedanje ustvarjanje kronal z odličnima uvrstitvama na tekmovanju Toti dal Monte v Trbižu in na tekmovanju Maria del Monaca v Castelfrancu. Nastop na dunajskem tekmovanju Belvedere mu je zagotovil nastavitev v operni hiši v Osnabrucku. Je stalni gost Državne opere na Dunaju, v kateri je doslej nastopil že več kot petdesetkrat. Nastopal je v družbi velikih pevskih in dirigentskih imen v Deželni operi v Salzburgu, v berlinski Nemški operi, pariški Komični operi, v Danski kraljevi operi v K0benhavnu, v hamburški in essenski operni hiši. Leta 1999 je posnel prvo samostojno zgoščenko z maestrom Urošem Lajovicem, posnetki pa so mu odprli vrata pariške opere Bastille, uspešno pa leta 2000 debitiral tudi v sloviti milanski Scali. Uspehi, ki jih dosega Janez Lotrič, so primerljivi z uspehi največjih tenorjev našega časa. Oto Pestner, slovenski pevec (tenor) in skladatelj zabavne glasbe, rojen leta 1956 v Celju, je po očetu sintskega rodu. Je ena Košarica češenj Spomin na čas pred 65 leti Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je vojna kruto nadaljevala. Italijanske položaje so zasedli nemška vojska in domobranci. Aktivisti okrajnega odbora OF Grosuplje smo se pozno jeseni tega leta preselili iz Ambrusa v vas Kamen vrh v Suhi krajini. Pravo ime za vas z veliko kamenja in v zrak štrlečih skal. Že pred vojno je bil ta predel Suhe krajine reven, vihar vojne pa je revščino še povečal. Primanjkovalo je oblačil in obutve, zima pa pred vrati. Spomin se mi vrača na revno hišo, na dvorišču se je šopiril petelin pred svojimi kokošmi, v hlevu ob skednju so meketale koze, ki so dajale dragoceno mleko. Zanimiv je bil pogled na star okrogel vodnjak, vgrajen nekaj metrov v zemljo. V njem se je nabirala deževnica, ki se je stekala po lesenih žlebovih s slamnatih streh. Ob vodnjaku je stal korec z dolgim lesenim ročajem, s katerim so zajemali vodo iz vodnjaka. Naše bivališče smo si razdelili po hišah. Moje je bilo v hiši, ki sem jo omenila, spala sem na klopi ob peči z nahrbtnikom pod glavo. Klopi so bile zelo široke in udobne za ležanje. Po nalogu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte sta bila decembra 1943 združena Grosupeljski in Stiški okraj v Dolenjsko okrožje OF, ki je štelo 26 članov, sekretar je bil Slavc Kovačič. Po združitvi smo prevzeli odgovorna terenska politična dela, kot sekretarka SKOJ-a sem delala z mladino. Ljudstvo ni bilo naklonjeno OF, možje, sinovi so bili v domobranskih vrstah, zato je bilo naše delo nevarno. Veliko sodelavcev aktivistov je padlo v skrite zasede domobrancev in naše vrste so se krčile. V skednju smo imeli kuhinjo z velikim kotlom, v katerem sta se kuhala dva obroka na dan. Za hrano sta skrbela kuhar Gašper in naša iznajdljiva intendantka Rezka, ki je štela že šestdeset let. Zaradi težkih razmer na terenu, nenehnih borb in vpadov domobrancev sta naša kuharja pogosto ostala brez pošiljke hrane, nas pa je pričakal prazen kotel. Bili smo slabo oblečeni in obuti, med nami so se širili prehladi, gripa in angina z visoko temperaturo. Priskrbela sem velik lonec, teh je bilo v naši kuhinji kar veliko in zaprosila hišno gospodinjo za prostor na velikem črnem štedilniku. V njem je sredi zime zmeraj gorelo. Drv ni zmanjkalo, zato so skrbeli vse leto. Zunaj sem nabrala ovenele liste žajblja, bezga, robide in zmrznjene jagode brusnic, gospodinja pa je dodala suhe krhlje jabolk in hrušk. Vse to sem skuhala v zdravilni čaj, ki je pogrel naša premrla telesa. Tovariši so se šalili, če jih bom zastrupila. Toda zelišča sem dobro poznala, saj je bil moj stric Pepe priznani zeliščar in ranocelnik. Njegova šola mi je še kako prav prišla. Večkrat je bila v hiši mala ambulanta za borce in aktiviste z lažjimi poškodbami. Treba jim je bilo očistiti in prevezati rane. Kadar nisem bila na terenu, sem rada pomagala bolničarki, tovariši so mi rekli »naša dohtarca«, kar bi tudi postala, če vojna ne bi prekrižala mojih načrtov. Težave so bile z osebno higieno. Poleti so bili potoki naše kopalnice, pozimi smo se z dekleti pogovarjale, kako se katera znajde. Sama sem večkrat prosila hišno gospodinjo, s katero sem se zelo dobro razumela, za posodo, v kateri sem raztopila sneg in se v čumnati od hčera po mačje umila. Nepozabni so spomini na žene, ki so me vabile na vroč črn lonček kozjega mleka. Tega jim ni primanjkovalo. Nekaj dni nisem videla hišnega gospodarja, vprašala sem hčerko, kje so ata, da jih nič ne vidim (starše so vikali) in mi je povedala, da je obležal z visoko temperaturo. Obiskala sem ga s svojim čajem in z lončkom hrane iz kotla. Hrano iz kotla smo mu večkrat nesli, če je le v lončku plaval kakšen košček mesa. Ne smem pozabiti na napol porušeno cerkvico, posvečeno Petru in Pavlu. Ljudska legenda pravi, da jo je dal zgraditi graščak iz Kuželjevca, ker je na tem mestu našel izgubljenega sina. V cerkvico sem rada zahajala, v njeni samoti sem razmišljala, kje so starši in bratje, ter občudovala freske, ki so jih pred stoletji naredili neznani umetniki. Kljub starosti so bile freske še dobro ohranjene. Po osvoboditvi je za njeno obnovo prispevala občina Grosuplje. Prihajale so vesti, da se počasi bliža konec vojne, zato so bile okoli nas vedno hujše borbe. Menjati smo morali teren. Po enem letu smo se poslovili od vaščanov, ki so bili politično nasprotni OF, vendar smo se poslovili kot prijatelji. Tudi objeme smo poklonili ženam. Pot nas je vodila v Belo krajino, v vas Gradnik. Na sestankih smo bili določeni za prevzem dela po osvoboditvi in se v skritih šolah izobraževali. Sama naj bi prevzela delo poverjenika za zdravstvo in socialno skrbstvo. Dočakali smo svobodo, končala se je krvava vojna, domovina je bila porušena in osiromašena. Spomin se mi vrača v pomlad leta 1946. Po pisarnah me je iskalo mlado dekle s košarico češenj. Takoj sem jo spoznala, bila je iz Kamen vrha. Minilo je komaj leto dno od našega odhoda. Prinesla mi je košarico češenj z besedami: »To pošiljajo ata za vse tiste, ki ste bili med vojno pri nas.« Sprašujem se, kaj se dogaja z nami danes? Toliko nestrpnosti in sovraštva ni bilo niti v času vojne. Nepozabni bodo spomini na te ljudi, s katerimi sem preživela del vojne. Ana Zaviršek > najvidnejših osebnosti v slovenski zabavni glasbi, odlikuje ga izjemno vzdržljiv glas. Do leta 2008 je bil vodja vokalne skupine New Swing Quartet. Leta 1971 je zmagal na Slovenski popevki s skladbo Trideset let, čez šest let pa s skladbo Vrača se pomlad. Leta 1979 je zmagal na festivalu MMS s skladbo Tople julijske noči. Na tem festivalu je zmagal tudi leto kasneje, kjer sta skupaj z Majdo Petan pela skladbo Melodije morja in sonca. Goran Bogdanovski (1971), koreograf, plesalec / performer, pedagog in umetniški direktor. Od 1990 nastopa v baletnih predstavah in predstavah sodobnega plesa in fizičnega gledališča. Med letoma 1990 in 2000 je bil član SNG Opere in baleta v Ljubljani in sodeloval s koreografi: Pia in Pino Mlakar, Julio Lopez, Dragan Živadinov, Irina Lukašova, Toer Van Shayk, Peter Breuer, Jeremy Leslie-Spinks, Vlasto Dedovič, Ivo Kosi, Ksenja Hribar ... . Sodeloval je tudi pri številnih filmskih projektih in v delavnicah in raziskovalnih projektih z umetniki, kot so med drugim Emio Greco, Josef Nadj, Jordi Cortes Molina, Elizabeth Corbeth, Chrysa Parkinson, Limon Company, David Zambrano ... V tem času je sodeloval tudi s svobodnimi režiserji in sodobnimi koreografi: Michael Clark, Matjaž Pograjc in Betontanc, Tomaž Štrucl, Matjaž Farič, Emil Hrvatin, Milko Šparemblek, Ema Kugler, Francois Michele Pesenti ... Leta 2000 je ustanovil Fičo Balet, kjer skozi inovativne plesne in gledališke produkcije ter ustvarjalne delavnice razvija lastni izraz, ki je razpet med glasbo, svetlobo, dramaturgijo, tehnologijo, besedilo in telo. Pripravlja in vodi mednarodne raziskovalne projekte in poučuje ples. Za Fičo Balet je skoreografiral pet celovečernih plesnih predstav, z njimi gostoval od Moskve do New Yorka. Zaradi slabih obstoječih sistemov ustvarjanja in produciranja sodobne plesne umetnosti v Ljubljani je v sodelovanju z društvom Asociacija, Cankarjevim domom in MOL-om odprl Kino Šiška leta 2002 kot vadbeni prostor (do prenove objekta v 2008), s partnerji lansiral prvi slovenski plesni festival Gibanica 2003 ter mednarodno izobraževalno raziskovalni projekt NOMAD Dance Academy. Za svoje delo je prejel nagrado Povodni mož 2000, bil razglašen za umetnika leta 2000 na plesnem področju po izboru žirije Nedela, prejel DanceWEB štipendijo 2000 in 2002 na ImpulsTanz festivalu na Dunaju, ArtsLink Resideny Award v New Yorku 2003 in UNESCO Aschberg Award v Montrealu 2004. Info ZKD H9 kultura Grosupeljski odmevi november/ 11 - 2010 Javni sklad za kulturne dejavnosti Napoved skladov - izpostava Ivančna Gorica i h prireditev NOVEMBER DRŽAVNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV četrtek, 25. in petek, 26. 11. 2010, Trebnje Na srečanje so vabljeni literati in literatinje, ki so jih iz regijskih srečanj izbrali strokovni selektorji. Med drugimi prireditvami bo potekala tudi literarna delavnica za vse udeležence s prof. Barbaro Korun. ŽIVA, FESTIVAL PLESNE USTVARJALNOSTI MLADIH od četrtka, 25. do sobote, 27. 11. 2010, Ljubljana, Španski borci -center kulture v Mostah Živa je vsakoletna prireditev, ki predstavlja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov iz vse Slovenije. Festival Živa spodbuja plesno ustvarjalnost mladih in opozarja na mlade plesne talente, ki ustvarjajo izvirne koreografije in navdušujejo občinstvo z neposrednostjo in bogastvom svojih plesnih izpovedi. DECEMBER DRUGA KONFERENCA GLEDALIŠKE PEDAGOGIKE četrtek, 2. 12. 2010, ob 9.00, Ljubljana, Hotel Mons Konferenca Gledališka pedagogika v sistemu vzgoje in izobraževanja bo omogočila predstavitev rezultatov dvoletnega mednarodnega projekta DICE - Drama izboljša Lizbonske ključne kompetence na področju izobraževanja, predstavila bo aktivnosti javnih institucij na področju gledališke pedagogike ter predstavila obstoječe izobraževalne programe gledališke pedagogike v Sloveniji in primerjavo le-teh s prakso v tujini. Po konferenci bo izšel tudi zbornik kratkih referatov in prispevkov na omenjene tematike. PREDSTAVITEV PROJEKTA MODROST IN PRAVICA petek, 3. 12. 2010, ob 13.00, Ivančna Gorica Predstavitev projekta bo potekala hkrati z razstavo knjižnih izdaj prevodov Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori v angleški, španski, francoski in nemški jezik. Prav posebno pa se bomo posvetili novemu - petemu knjižnemu prevodu Jurčičevega dela v hrvaški jezik, ki ga je prispevala dr. Đurđa Strsoglavec in razstavili ilustracije slikarke Darje Lobnikar Lovak, ki krasijo omenjeno knjigo. BLIZU IN DALEČ, PREDSTAVITEV LITERARNEGA ZBORNIKA IN KONCERT ZGREŠENIH PRIMEROV petek, 3. 12. 2010, ob 17.00, Ljubljana, Španski borci - center kulture v Mostah V letu 2010 je na območju koordinacije Osrednja Slovenija potekal literarni natečaj, ki se ga je udeležilo čez sto literatov različnih starosti. Izbrana dela bodo objavljena v zborniku hkrati z nekaterimi podobami, ki so prispele na likovni natečaj območne izpostave s podobno tematiko. Predstavitev zbornika bo popestril koncertni nastop mlade ivanške skupine Zgrešeni primeri. SOZVOČENJA, SKLEPNI KONCERT sobota, 11. 12. 2010, Ljubljana, Konzervatorij za glasbo in balet Na sklepnem koncertu se bodo predstavili pevski zbori in male pevske zasedbe, ki so bili za višji nivo izbrani na regijskih revijah Sozvočenja. PREDSTAVITEV KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI ponedeljek, 13. 12. 2010, 17.00, Ljubljana, Španski borci - center kulture v Mostah V Španskih borcih bo potekala predstavitev hrvaškega prevoda Kozlovske sodbe v soorganizaciji z ljubljansko skladovo izpostavo. Predstavitev knjige bo popestrila razstava ilustracij, za hrvaški prevod,Darje Lobnikar Lovak. Mavrična kultura za vse OTVORITEV RAZSTAVE V KNJIŽNICI V MOSTAH Do 2. decembra bo v Knjižnici Jožeta Mazovca v Mostah v Ljubljani odprta razstava ilustracij Santiaga Martina in Gabrijela Vrhovca. Ilustracije so nastale za španski in nemški prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki sta v založništvu JSKD OI Ivančna Gorica izšla v letošnjem in lanskem letu. Na otvoritvi so nastopili učenci Glasbene šole Moste. SREČANJE S KULTURNIKI GROSUPELJSKE OBČINE Tradicionalno srečanje na katerem so predstavljeni plani izpostave za naslednje leto, je priložnost za pogovor in nadaljnja sodelovanja med društvi, ustvarjalnimi posamezniki, zvezami in ivanško izpostavo. Na srečanju je bil na kratko predstavljen program za leto 2011 z datumi območnih, regijskih in državnih revij in srečanj. REGIJSKA RAZSTAVA V LOGATCU Na regijski razstavi so do konca novembra na ogled likovna dela, ki so nastala na tematiko odnosa med besedo in podobo. Razstava hkrati poteka na dveh razstavnih prostorih, in sicer v Stekleni galeriji in Hiši sonca v Logatcu. Iz ivanške izpostave se s svojimi deli predstavljajo štirje vizualni ustvarjalci, ki so bili na podlagi izbora likovne kritičarke Anamarije Stibilj Šajn predlagani za višji nivo. To so Gabrijel Vrhovec, Judita Rajnar, Saša Strnad in Meta Jakič. Krajine duha Tanje - Pine Škufca V Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje smo 2. novembra 2010 odprli samostojno razstavo slik umetnice Tanje-Pine Škufca z naslovom Krajine duha. Razstavo je odprla direktorica Mestne knjižnice Grosuplje gospa Roža Kek z lepimi besedami o umetnosti in njenem pomenu v našem življenju. Večer so obogatile strune klasične kitare Katje Mehle. Slikarko in njeno delo sem predstavila Darija Kovačič. Tanja-Pina Škufca se je rodila leta 1967 v Šempetru pri Novi Gorici. Odraščanje v Tolminu jo je povezalo z naravo in v njej vzbudilo željo po ustvarjanju. Le-ta jo je vodila na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani ter v nadaljnji študij na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1994 diplomirala iz slikarstva pri profesorju Zdenku Huzjanu. Za svojo nadarjenost in marljivost je bila nagrajena s študentsko Prešernovo nagrado. Svoje znanje je mladim posredovala pri pouku likovne vzgoje na različnih osnovnih šolah, tudi na OŠ Grosuplje. Sedaj deluje kot vodja izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Logatcu. Umetnica v naravi ne išče daljnih horizontov, ki bi ji odprli širok razgled in vzvišen položaj. Skloni se k materi naravi, se spogleda z njo iz oči v oči in si približa njeno podobo do te mere, da se v nji odtisne vsaka brazda, pora in guba, vsaka kaplja in cvet. Upodobi jih v mozaiku bolj ali manj abstrahiranih oblik in vzorcev, ki jih razgiba v ritmu potez s čopičem, v igri svetlobe in sence ter plesu barv. Barvno govorico narave umetnica prevede v lasten kolorit. Travnik, voda, zemlja so zakladnice, kjer išče vedno nove barvne odtenke. Nežni in fini v pretanjenih prehodih tkejo pisano preprogo barvnih harmonij. Slike Tanje-Pine Škufca so lirična poezija na platnu, ki nam, otrokom tehničnega modernega sveta, poskuša vzbuditi hrepenenje po raziskovanju naših lastnih notranjih pokrajin. So vzgib, da naravo pogledamo z novimi očmi, jo intimno zaznamo in se vsaj kdaj vrnemo v njeno naročje. Od leta 1989 redno razstavlja na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Rada se udeležuje likovnih kolonij, kjer najde nov navdih v ustvarjalnem druženju z drugimi umetniki. Poleg slikarstva se ukvarja tudi s Darija Kovačič slikanjem na svilo, grafičnim oblikovanjem, kiparstvom in ilustracijo. Faze umetniškega razvoja, raziskovanja in delovanja Tanje-Pine Škufca so ujete v posamezne slikarske cikle, ki v svoji motiviki odslikavajo njeno videnje in občutenje narave, katero doživlja na izrazito intimen način. Pomeni ji izhodišče za poglobljeno razmišljanje o življenju samem in o lastni vlogi ter umeščenosti v ciklih, ki poganjajo naše bivanje. Preprosto življenje kmečkega človeka, menjavanje letnih časov, neskončni krogotok plodnosti, rojevanja, rasti, zorenja, odmiranja, smrti in ponovnega rojstva, odvisnost človeka od narave kljub tehnološkemu napredku ter sama lepota krajine pomenijo Tanji-Pini Škufca navdih in večni light motiv njenih slikarskih zgodb. Njihov odmev v umetnici vzbudi vrsto občutkov, misli in idej, skozi katere se resnična narava preobrazi v notranje krajine duha, katere izrazi v samosvoji subtilni likovni govorici. Razstavo v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje si lahko ogledate do 20. novembra 2010 v času, ko je tudi knjižnica odprta. Gašper Grujić - s kolesom 5000 km po Ameriki Ko premagaš samega sebe Kadar mu spomini zbežijo v otroštvo, se med njimi često odvijajo njegove otroške želje, kako si je želel iti v Ameriko. Čeprav pravi, nikoli ni razmišljal, kaj je takrat, kratkohlačniku, pomenila Amerika. Potem, pripoveduje, so mladostniku, otroške želje nadomestili športni hobiji - kolesarjenje, fitnes, kdaj pa kdaj tek... GAŠPER GRUJIĆ. Poznega jesenskega popoldneva, ki se počasi preveša v večer, Gašper sedi ob računalniku in pred njim se resnično niza Amerika, tiste ameriške države, po katerih je letos poleti v 35 dneh prekolesaril kar 5000 km. Morda so se v njem prebudile otroške želje, združil je kolesarjenje s potovanjem; 15. julija letos je namreč iz Munchna poletel direktno v Chicago. Po devetih urah poleta je s svojim štiri leta starim dirkalnim kolesom obstal na startu, pred seboj z enim samim ciljem: San Francisco. S kolesom v San Francisko. Sam. Povsem sam. Ko začudena vprašujoče ponovim - „sam na tako dolgo pot?!", se Gašper samo prijetno nasmehne, rekoč: „Sam, seveda, saj to je vendar tudi v skladu z mojim horoskopskem znamenjem -levom pritiče malo samotarstva." So se pa ameriški možje postave na letališču nemalo začudili, ko jim je izdal svojo namero, da je prišel kot turist, ki bo prekolesaril Ameriko. Nezaupljivi do tujcev, pripoveduje Gašper, so bili pomirjeni, ko jim je povedal, da ima urejena vsa zavarovanja. Iz chicaškega letališča se je napotil v približno 20 do 30 km oddaljen hotel, kjer si je odpočil, se naspal in se že zarana podal cilju naproti. Tudi do 180 km prevozil na dan „Vsak dan sem kolesaril od jutra do večera, povprečno od 160 do 180 km na dan. 7 držav sem prekolesaril v 24 dneh. Potoval sem pretežno čez manjša mesta, podeželje. Manj prijetna je bila vožnja po puščavi, ko sem prevozil tudi po 150 km samo po puščavah. Ko je za teboj kakšnih 100 km pustinje, pa potem najdeš majhno bencinsko črpalko, si srečen kot majhen otrok!... Kolesarjenje pri temperaturi od 35 do 40 stopinj - ni najbolj prijetno, toda, kaj si lahko pomagaš?! Ob tem sem spil do 10 l tekočine na dan ... " pripoveduje v telegrafskem stilu kot da hoče na hitro predstaviti svojo pot. Čeprav 35-dnevnega kolesarjenja res ni mogoče strniti v nekaj stavkih, Gašper predstavi pot po državah kot so si sledile: Illinois, Wisconsin, Minnesota, South Dakota, Montana, Idaho, Oregon, California. In kaj mu je poleg vročine predstavljalo največ problemov? Medtem, ko se na računalniku odvija pravi film njegovega potovanja, pripoveduje: „Že četrti dan kolesarjenja sem ugotovil, da me težka prtljaga, ki sem jo vozil s seboj v torbah na kolesu, precej ovira in mi jemlje dragocenih moči. V Rochester sem poiskal pošto, vso opremo zložil iz torb in še enkrat naredil selekcijo tistega, za kar sem vedel, da bom nujno potreboval na poti, vse ostalo, kar dobrih 10 kg je bilo, pa sem spakiral in poslal domov. Tako mi je ostal samo en kolesarski dres, ki sem ga potem vsak večer opral in nekaj nujnih oblačil. Je pa bila zato vožnja mnogo lažja! Velik problem pa so bile gume in zračnice. Asfalt na cestah, po katerih sem vozil, je zelo grob in po 500 do 700 km ti gumo enostavno „poje". 4-krat sem menjaval gume, zračnice. Ko sem le prišel do kakšnega malo večjega mesta, sem vedno najprej poiskal trgovine s kolesarskimi deli. Ko sem kar 6 dni kolesaril po Montani, drugi največji ameriški državi, sem ostal povsem brez gum, tako da nisem mogel nikamor več, za nameček pa je bila še nedelja in vse trgovine zaprte. Pa mi sreča ni obrnila hrbta. Mojo stisko je opazila družina, ki je bila z večjim avtomobilom na potovanju, kolo smo zložili kar nad njihovo prtljago in odpeljali so me prav v mesto do trgovine, kjer sem spet lahko usposobil svoje kolo... In seveda nadaljeval pot..." »Želel sem občudovati naravo .« Gašper je zgovoren pripovedovalec; ko danes potuje po prevoženih poteh, jih vsekakor doživlja drugače, kot jih je tedaj, ko so za njim ostajala mesta in vasi, ko so bile med mesti in vasmi ogromne, tudi več kot 120 km-ske razdalje. Sama ravnina pa je, pravi, pogosto celo samega sebe tolažil, da še malo, pa še malo, potlej pa le pride do mesta, morda vsaj do bencinske črpalke, majhne trgovinice. Do vode in hrane, saj s seboj ni nikoli imel kaj prida zaloge. Sicer pa, pravi, je vedno naštudiral, da je pred večerom prišel do mesta ali večjega kraja, kjer je lahko našel prenočišče in hrano. In seveda internetno povezavo z domačimi, ki so bili zanj ves čas v skrbeh.„Dober, udoben spanec, dobra hrana, c-vitamin in tablete za regeneracijo - to je bilo nujno, da sem vzdržal!" je prepričljivo poudaril. South Dakota, pravi, bo vedno ostala v njegovih spominih, saj je v hotelu ostal kar dva dni in noči, ker je videl vremensko napoved, ki je obetala tornado... In ko se je potem vozil skozi mesta in vasi, je videl, čemu se je, k sreči, izognil. Montana-veliko pričakovanje Montana je bila njegovo veliko pričakovanje. Pričakovanje občudovanja lepot, gorovja, november / 11 - 2010 Grosupeljski odmevi med ljudmi, mladi upi hribov. Pa se je tu soočil s hitrimi vremenskimi spremembami, ko se je prijeten sončni dan nenadoma spremenil v pravo deževno ujmo. 10 km je prevozil skozi gosto dežno zaveso, ko je prav blizu njega gromko udarila strela. In prav tega ga je bilo najbolj strah... In ko je bilo tisti dan za njim že 160 km prevoženih poti - sončnih, deževnih in gromkih, se je spet posmejalo sonce _ Tisti dan, pravi, je postavil rekord in premagal samega sebe -prevozil je kar 280 km! In končno spoznal, da so bila njegova pričakovanja, kako bo lahko občudoval lepote Montane, večja od realnosti. Ko je prikolesaril v Kalifornijo (pri Pacifiku), je tu ostal dve noči, da si je dobro spočil; pred seboj je imel še zadnji, končni cilj San Francisco. Malo kolesarjev je srečal na svoji poti, pa se je tu pridružil še dvema kolesarjema - Američanu in Argentincu. Skupaj so potem en teden družno kolesarili do cilja. „Spali smo v kampih in tu sem hitro ugotovil, da bi na tak način svoje poti nikakor ne zmogel. Pa vendar, ta teden smo se nekako „pretolkli", bilo je malo druščine in drugačnega življenjskega stila. Pa žal tudi San Francisco ni bil tisto, kar sem pričakoval. Vreme je bilo zoprno megleno. Golden gate most je bil zavit v meglo in nikakor ni sijal v tisti lepoti, ki nam pogosto sije iz različnih fotografij. V opravi, ki sem jo potreboval pri 35 do 40 stopinjah C, sem si najprej moral kupiti dovolj toplih oblačil. Po 35 dneh kolesarjenja sem bil končno na cilju! Pred seboj sem imel še 25 dni do odhoda domov, za 15. september sem namreč imel povratno letalsko karto. Kaj naj toliko časa počenjam tu, sem se kar malce zbegano spraševal. V 14 dneh sem si ogledal mesto po dolgem in počez! In na srečo lahko spremenil let na 4. september, ko sem se po 13-urnem letenju, vrnil v Slovenijo," zaključi pripoved. Je to zmaga? Zmaga nad samim seboj? Je premagal samega sebe? O tem danes ne razmišlja, ne išče odgovorov na takšna in podobna vprašanja. Spomini na vse trpke ure izčrpanosti in dehidraciji kljub obilici tekočine, pa na samotno vožnjo po puščavah, tudi na udar strele v njegovi bližini, vse to bo počasi zbledelo. Ostali pa bodo vsi tisti svetli trenutki, ki jih je delil s prijaznimi ljudmi, s katerimi se je srečal, se pogovoril, glasno razmišljal in delil mnenje z njimi. Pa na srečanje s prijetnim gospodom v Miteldonu v državi Wisconsin, ko mu je le ta, na vprašanje, od kod prihaja, kolesarski entuzijast, v odgovor, da je pač iz Slovenije, odgovoril z vprašanjem: Ste nas vi premagali v nogometu? Kako ponosen je bil takrat! V daljni Ameriki ponosen, da je Slovenec! Alenka Adamič V vrtcu so otroci ustvarjali na slikarskih platnih V skupino Palčkov iz enote Kekec večkrat pridejo starši in drugi obiskovalci ter nam predstavijo svoje poklice, hobije ali še kaj drugega zanimivega. V oktobru nas je dvakrat obiskala mamica našega dečka v skupini, gospa Natalija Čeh, ki se z risanjem in slikanjem ukvarja ljubiteljsko; piše pa tudi pravljice za otroke. Nekaj njenih pravljic smo že objavili v našem glasilu Prvi koraki. Gospa je otrokom najprej na zanimiv in njihovi starosti primeren način povedala nekaj o risanju in slikanju v preteklosti ter nekaterih pripomočkih in sredstvih, s katerimi lahko rišemo ali slikamo. Večkrat je povedala, da mora vsak umetnik ali kdor koli, ki riše ali slika, sam za seboj počistiti. Nato je otroke povabila k risanju skic z ogljem. Otroci so skice risali na temo, kaj bi se radi igrali in delali. Zanimivo jih je bilo opazovati, kako so svoje želje in ideje najprej prikazali na listih papirja in jih nato upodobili še na slikarskih platnih. Otroci so ustvarjali s prsti, čopiči, ščetko in slikarsko lopatko. Nastajale so čudovite otroške umetnine, ki so jih otroci ustvarjali z akrilnimi in tempera barvami ter navadnimi, oljnimi in pastelnimi kredami. Otrokom je bilo najbolj všeč to, da so lahko ustvarjali na pravem slikarskem stojalu in da so lahko preizkusili različne likovne tehnike. Za ustvarjanje so imeli dovolj časa, da so lahko upodobili tisto, kar so želeli. Te unikatne otroške slike na platnu smo razstavili na hodniku pred našo igralnico, da so si jih lahko ogledali starši in tudi drugi obiskovalci našega vrtca. Lepo je imeti starše, ki radi vstopajo v našo igralnico, nam kaj zanimivega predstavijo ali kakor koli drugače dobro sodelujejo z nami. Otroci in strokovni delavki v skupini smo jim za njihov trud zelo hvaležni. Vida Kastelic in Mateja Meglič, enota Kekec vabi v v dworam® sv. Mihael iQftrGokh i6° i2o Cb i83ffl0 ura, stnQ 'kn3aS'naGQ OrosupîDje Me na literarnik^až Slovenskega viaVe^t^a Potokarja (doma s Cikave) med daraaco ara večerndco. KD Sv. Mihaela Grosuplje in župnija Grosuplje prirejata v nedeljo, 5. 12. ob 16:00 uri MIKLAVŽEVANJE z obdaritv'jo otrok. Zaključeno! Tekmovalci iz vrst plezalne sekcije Ascendo Grosuplje so se vrnili s pokali iz Beograda Na povabilo Srbske športne federacije v športnem plezanju se je 6. tekme za pokal mesta Beograda v Srbiji udeležilo tudi osem tekmovalcev iz vrst Plezalne sekcije Ascendo, Grosuplje. Tekmovali so v štirih kategorijah: A: 95/96 (Rok Lukavečki); B: 97/98 (Klemen Kralj, David Tomažin); C: 99/00 (Lara Petek, Urban Stanko, Jernej Šlajpah, Lenart Tomažič); D: 01/02/03 (Rok Bernot). Na pot smo se podali z dvema avtomobiloma, voznika: Iztok Šonc in Bojan Lukavečki. Tekmovalce smo prevzeli od staršev v petek, 5. 11. 2010, pred športno dvorano Brinje. Pregled dokumentov in prtljage ter zadnji stiski staršev in že smo se zapeljali proti Beogradu. Ob prepevanju in poslušanju glasbe med vožnjo smo kar padli po šestih urah potovanja v hostel v Novem Beogradu. Edina enoposteljna soba je bila dodeljena dekletu, fantje pa so hitro razpakirali in se pripravljali na spanje, ko pozvoni na vratih ekipa policije. Opsa, smo si rekli, tole pa ni kar tako brez vzroka. Po vprašanjih, kdo ste, kakšen namen imate..., smo s kramljanjem o bivši Jugoslaviji kar dobro zaključili nenavadni obisk. Spodnji sosed je rahlih živcev, pa še malo nevoščljivosti in imamo policaje na vratu. Ampak je zaleglo, kajti miške so potem neslišno drgnile zobke, se oblivale z vodo in smuknile v posteljo. V soboto zjutraj strumno vstanemo, po zajtrku v dveh korakih (resni in sladki del) oprtamo nahrbtnike in se z avtomobilom odpravimo proti prvemu prizorišču tekmovanja v težavnostnem in hitrostnem plezanju, to je Hala sportova. Nam že poznana dvorana nas je pozdravila s soncem, ki je sililo skozi okna. Ogrevanje, opazovanje tekmecev, pogled na visoko steno in že se je tekmovanje začelo. Plezanje v težavnosti so morali na dveh smereh vsi opraviti. In po končanem prvem delu so si naši fantje in dekle v kategoriji A zagotovili prvo mesto, v B tretje in četrto mesto, v C kar delitev prvega mesta s tremi tekmovalci in eno tretje mesto, D kategorija je zaključila s prvim mestom našega tekmovalca. Sledilo je tekmovanje v hitrostnem plezanju. Vsak tekmovalec zopet na dve smeri. Seštevek obeh je dal skupni rezultat, ki se je prištel težavnostnem delu. Soboto smo tako končali zelo obetavno za nedeljske balvane. Brez ogleda mesta Beograda pa že ne gremo spat. Ogled glavne ulice Kneza Mihajlova in nakupovanje na stojnicah nam je pobralo preostanek moči. Utrujeni, vendar odločni še kaj pokazati v nedeljo, smuknemo v posteljo. Pred spanjem smo pa še ponavljali za šolo in delali domače naloge. Zelo pohvalno za vse tekmovalce! Nedelja je pa res dan za počivanje. Le kaj je tem Slovencem, da vstanejo ob 8h, se umivajo in premikajo stole. Prejeli smo namreč depešo od spodaj, da sosed »još odmara«. Ja, miške so se takoj zagnale v neslišno oblizovanje pri zajtrku. Paštetkarji in nutelčani so skoraj premagali filadelfijske jedce, vendar so salamarji in sirčkarji udarili nazaj. Zajtrk smo zalili s čajem in kot duhci odšli peš na prizorišče balvanskega tekmovanja. Med potjo so tekmovalci delali sklece, nekaj za kondicijo, nekaj na zalogo, vsak pa točno ve, zakaj jih je delal. Megalomansko naselje Novi Beograd nas je fasciniralo z velikostjo. Ugotovili smo, da v Sloveniji pa res ni toliko smeti po tleh, kot smo jih videli okoli blokov. Osnovna šola, v kateri je bilo tekmovanje, ima kar 65 oddelkov po 30 učencev. Hiša znanja in norosti, ko se zakadijo učenci po hodnikih. Gneča na prizorišču tekmovanja je bila nepopisna. Tekmovanje so začeli naši trije starejši tekmovalci, ki so morali v dveh urah preplezati 30 balvanov (balvan pomeni krajšo smer, do 7 gibov, brez varovanja, skok na blazine). Prizorišče tekmovanja je bilo nabiti polno, smukec je plesal po zraku, glasba je nabijala, zato smo z mlajšimi tekmovalci odšli na ogled bolšjega sejma v bližini. NORO, česa vsega ne prodajajo. Rekli smo si: ko pri nas pospravljamo po hiši ali stanovanju, odpeljemo šaro na deponijo Stehan, tukaj pa jo prinesejo v prodajo. Vojaški artikli, stripi, kosi neuporabnega železa, obutev, obleke, pa novi nožki, pa vžigalniki, pa....pa.....pa. Bili smo deležni velike pozornosti, saj takšna četica mladine res ne obiskuje vsak dan sejma. Nismo mogli razumeti, zakaj so pred nami vsi prodajalci hiteli s pospravljanjem artiklov, dokler nismo opazili dveh nadzornikov, ki so opozarjali prodajalce, da se morajo odstraniti. Mi bi še tako kupovali. Pa saj smo, samo bolj previdno. Oči so se svetile, denarnica se je tanjšala, nahrbtniki so bili vse težji, znanje pogajanj se je širilo, ko se je bilo potrebno vrniti na tekmovanje mlajših kategorij. Naših pet mlajših tekmovalcev se je moralo spoprijeti z 10 oz. 20 balvani. In to je bila vojna, kdo bo hitreje oddal list sodniku, na katerega je le-ta vpisoval dosežke. Kričanje, navijanje, opazovanje tekmecev, taktično razporejanje moči za zadnje težavne gibe, so prinesli neverjetne uspehe. Štirje so si priborili prvo skupno mesto ravno s plezanjem na balvanih. Podelitev pokalov in diplom, sprehod naših tekmovalcev, ogrnjenih s slovensko zastavo do odra, bučni aplavzi za vse tekmovalce, pa skupno slikanje in to je bil zaključek 6. mednarodne tekme v športnem plezanju za pokal mesta Beograda. Varen prihod v Grosuplje v nedeljo ob 22.15 uri je bil pika na i naši ekspediciji. Vsem tekmovalcem iz vrst Plezalne sekcije Ascendo vse pohvale za prikazano plezanje, podkrepljeno s kulturnim obnašanjem in komuniciranjem z vrstniki. Zahvala tudi požrtvovalnemu Iztoku Šoncu, ki je priskočil na pomoč pri vožnji in spremljanju na tekmovanju. Posebna zahvala pa gre staršem, ki so nam zaupali svoje otroke, ki so bili pravi sončki, prijetni sopotniki, pospravljalci postelj, pevci,... Zahvala tudi vodstvu Planinskega društva Grosuplje, Franciju Štiberniku in vodstvu sekcije, ki je podprla udeležbo na tekmovanju. Plezalna sekcija Ascendo deluje pod okriljem Planinskega društva Grosuplje. Ustanovljena je bila leta 2002 z namenom združevanja športnih plezalcev v rekreativnih in tekmovalnih skupinah. V občini Grosuplje izvajamo športno plezanje na dveh lokacijah: - v športni dvorani Brinje s plezalno steno višine 9 m (kjer plezamo v težavnosti -varovanje z vrvjo), - v društvenih prostorih na Adamičevi 29, kjer smo si zgradili plezalnico (za balvansko plezanje - brez varovanja, nizka višina plezanja, plezalec pade na blazine). Pod strokovnim vodstvom izkušenih plezalcev poskrbimo za vadbo otrok in odraslih, ob različnih terminih. Ko dopušča vreme, gremo plezat v naravna plezališča v Sloveniji in tujini. Organiziramo tudi športne priprave, na katerih spoznavamo teorijo plezanja in vrvne tehnike, se učimo sobivati z naravo, delamo kondicijske vaje, predvsem pa plezamo. Veliko pozornost namenjamo izobraževanju, saj izvajamo tudi tečaj za pripravnika športnega plezanja. Vsi plezalci so včlanjeni v Planinsko društvo Grosuplje in imajo poleg zavarovanja omogočen nakup plezalne in planinske opreme s popustom. Več informacij o delovanju PD Grosuplje in PS Ascendo je na spletni strani www. pdrustvogrosuplje-psascendo.si. PS Ascendo Referent za tekmovanja Bojan Lukavečki Kralj in kraljica v Dolomitih -Civetta 3220m in Pelmo 31268m Zadnjih neka! Let se z živLienisko soDotnico Zadnjih nekaj let se z življenjsko sopotnico v poletnih mesecih odpraviva osvajat Dolomitske vrhove. Že kar nekaj let se je najin pogled iz različnih dolomitskih vrhov zaustavljal na dveh markantnih gorah za katere pravijo, da sta kralj in kraljica Dolomitov. Letos me je Barbara presenetila z že izdelanim planom: »Letos bova zamenjala prostor za kampiranje in obiskala Palafavero, ki je odlično izhodišče za ture na Civetto in Pelmo«. Kot vedno je svoj predlog gorsko cesto čez prelaz Giau 2236 m visoko. Že sama vožnja po tej cesti in krasni razgledi so dvigali najino razpoloženje v nebesne višave. Jutranja kavica v koči na prelazu naju je, ob oblačenju flisov, spomnila na vročino, v kateri sva se kuhala doma. Spust proti Selva di Cadore je še bolj strm z višinsko razliko skoraj 800 m. Na cesti pa je ogromno kolesarjev in motoristov, tako da je potrebna pazljiva vožnja. A najin Kamp je še počival v globokem spancu, ko sva se ob 5. uri podala na pot. Najprej po lepi makadamski poti do sedla Alleghe, nato pa po planinski poti do koče Coldai. Lepo urejena koča in planinci pri zajtrku so tudi naju zmamili, da sva si tu podkrepila tudi s podatki in slikami idiličnega kampa ter že vnaprej preprečila kakršen koli ugovor. Sredina julija je postregla s poslabšanjem vremena in nezanesljivimi vremenskimi napovedmi. Odločila sva se, da se kljub temu odpraviva na pot. Jutranja vožnja skozi Karavanški predor in po Dravski dolini naju je hitro pripeljala do Cortine d Ampezzo in Pocola pod Tofanami, kjer sva zavila na strmo pogled je neprestano uhajal na navpične stene gora, ki so vstajale pred nama. S prelaza Staulanza, ki je izhodišče za turo okoli Pelma in nudi tudi lepe poglede nanj, sva se spustila do Palafavere in ob 11 že nazdravila pred postavljenim šotorom s pogledom na Civetto. Za najin prvi cilj sva si izbrala prav to goro, ki ji pravijo kraljica Dolomitov. privoščila zajtrk in se z novimi močmi podala naprej do vstopa v ferato Alleghesi, ki je ena od najznamenitejših zavarovanih plezalnih poti v Dolomitih. Vstop v navpično steno na začetku nama je nakazal, da ne bova uživala v lepih razgledih saj je steno prekrila megla. A vedela sva, da se bo kmalu pokazalo tudi sonce, zato sva se ob samovarovanju hitro vzpenjala in skozi meglena okna oprezala v vedno večjo globino pod nama. Ko sva na višini 2900 m priplezala na grebem Punta Civetta, so se nama pričeli odpirati pogledi, ki so izzvali glasne vzdihe navdušenja. Čudoviti razgledi in premaganih 600 višinskih metrov je upočasnilo najino napredovanje po grebenu. Premagati sva morala še 300 m do vrha. V steni sva bila sama, soplezalka pa je od navdušenja kar pozabila na samovarovanje, ko sva premagovala izpostavljena mesta, kjer je bila žica večkrat prekinjena. je sledilo uživaje ob hoji po lepi planinski poti in s planinskim cvetjem okrašenih pobočjih. Sonce je neusmiljeno žgalo, še posebno ko sva zaslišala šumenje vode pod nama in hitela, da sva se kar oblečena stuširala. Mokri lasje in majica so naju je prijetno hladili ko sva nadaljevala po gozdni poti. V mestecu Pecol je bilo za nama že 1700 m vzpenjanja in 1830 m spusta, za nagrado pa naju je čakal še 150 m vzpon do najinega šotora. Po treh urah plezanja sva stala na vrhu 3220 m visoke Civette in zrla na jezero Alleghe 2200 m pod nama. Spust do koče Torrani, ki stoji tik pod steno na višini 2984 m, vodi po zahtevnem skrotju, kjer ni možno samovarovanje, zato je potrebna še večja previdnost. Polenta z golažem nama je povrnila moči za nadaljevanje spusta proti mestecu Pecol na višini 1387 m. Kmalu pod kočo sva morala premagati še 400 m spusta po ferati, nato pa Točno po 12 urah sva si srečna čestitala in že strmela proti naslednjemu cilju, 3168 m visokemu Pelmu, ki mu pravijo tudi kralj Dolomitov. Nanj ne vodi zavarovana pot, čeprav je na kartah pot označena. Zato se ga naj lotijo samo izkušeni planinci, ki obvladajo II. težavnostno stopnjo plezanja in imajo smisel za orientacijo. Midva sva ga osvojila tako, da sva se prvi dan iz kampa povzpela do koče Venezi, kjer sva prespala. Naslednji dan sva se po 700 m dolgi polički, ki preči steno nad kočo, povzpela do krnice, ki naju je po strmih meleh in skalnih skokih pripeljala do skalne zapore z več poličkami, ki se zaključijo na velikem snežnem pobočju - včasih je bil to ledenik. Hoja po snežišču je orientacijsko kar zahtevna, še posebno pa je zoprno, če te zajame megla, ki tod rada kraljuje. S snega sva se povzpela na rob stene in v lažjem plezanju kmalu dosegla vrh, ki pa nama ni bil naklonjen, saj se je ovil v megleno tančico in nama skril čudovite poglede z vrha. Sva se pa zato ob povratku odločila, da goro obkroživa in si vrh, ki se je tačas osvobodil meglenega objema, ogledava še od spodaj. A tudi ta markirana pot zahteva vso pazljivost na zelo strmih meliščih. Po 10 urah plezanja in hoje v čudovitem okolju sva si pred šotorom čestitala tudi za ta vrh. Franc Štibernik V sezoni 2010/2011 kar 16 ekip grosupeljskih košarkarjev in košarkaric Nova košarkarska sezona je v polnem teku, saj so tako dekleta kot fantje s pokalnimi tekmami in ligaškim tekmovanjem začeli zgodaj jeseni. Tekmovanje pionirjev se je medtem prevesilo že v sklepni del, odločilni boji pa se bodo večinoma odvijali decembra. V sezoni 2010/2011 v državnem prvenstvu KZS tekmuje 16 grosupeljskih ekip, 9 moških in 7 ženskih. Prvič v zgodovini pa barve naše občine zastopajo tudi dekleta v članski vrsti, ki tekmujejo v 1. SKL. Člansko ekipo LOGO Grosuplje vodi Tone Krump Pred začetkom letošnje sezone je v moški članski ekipi prišlo do sprememb tako v strokovnem štabu kot v igralski zasedbi. Novi strateg ekipe je postal Tone Krump, v košarkarskih krogih poznano in priznano ime. Nazadnje je treniral 1. B ligaša Maribor Messer, pred tem pa je bil na KZS direktor članskih reprezentanc in selektor državnih reprezentanc mlajših kategorij. Trenutno je tudi predsednik strokovnega sveta in član izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije ter predsednik odbora za košarko mladih pri evropski košarkarski zvezi FIBA. Članska vrsta pa se je okrepila tudi z nekaterimi novimi igralci. V grosupeljske vrste so letos prišli Žiga Mravljak, Maksim Gojković, Edin Alispahić, Jure Mišić, Jakob Virk in Matija Vravnik. V moštvu pa ostajajo tudi igralci, ki so že dolgoletni člani kluba; Žiga Erčulj, Danijel Radosavljević, Žan Jerman, Andraž Glavač, Blaž Lobe, Matija Trampuš, Žiga Perovšek in Michel Gabrijel. Cilj ekipe, ki tako kot lani tekmuje v 1. B SKL z eno najmlajših ekip, saj je povprečna starost igralcev manj kot 20 let, je v letošnji sezoni predvsem nabiranje izkušenj, dolgoročno pa tudi uvrstitev v najvišjo slovensko ligo Telemach. Člani trenutno držijo mesto v zgornji polovici lestvice, sezona pa je še dolga in naporna, tako da je za kakršnekoli napovedi še prezgodaj. Dejstvo pa je, da pomlajena ekipa deluje usklajeno, svežine in volje jim ne manjka, zato si lahko obetamo vzpodbuden rezultat. Prvič v zgodovini grosupeljske košarke tudi ženska članska ekipa Ženski košarkarski klub Grosuplje že nekaj let žanje zavidljive uspehe z mlajšimi ekipami deklet, zato smo se letos odločili, da v državnem prvenstvu poskusimo tudi z ekipo članic. Ekipo, ki jo vodi odličen dolgoletni trener grosupeljskih košarkarjev in košarkaric, Teo Hojč, sestavljajo predvsem domače igralke iz kadetskih in mladinskih vrst. Dekleta so tako večinoma mlajše od igralk drugih ekip, a jih to pri odločni igri prav nič ne ovira, nasprotno, motivacija in zavzetost sta še večji. Cilj letošnje sezone je predvsem nabiranje izkušenj, ki si jih bodo z 30 tekmami državnega prvenstva gotovo nabrale veliko in tako postavile trdne temelje za prihodnje sezone. Mlajše selekcije nadaljujejo z dobrimi rezultati Mladi košarkarji in košarkarice nas že vrsto let razveseljujejo z dobrimi predstavami, kar grosupeljsko košarko uvršča v sam vrh mladinskih košarkarskih šol v Sloveniji. V košarkarskem klubu se lahko v preteklih letih pohvalimo z vrsto odmevnih rezultatov - od osvojitve naslovov državnih prvakov, do drugih in tretjih mest v državi, pa do osvojitve mednarodnih turnirjev in različnih drugih tekmovanj. Vse A ekipe mlajših selekcij letos nastopajo v 1. SKL. V aktualni sezoni je v pogonu 8 moških (mladinci, kadeti A in B, pionirji U14 A in B, pionirju U12 A in B, pionirji U10) ter 6 ženskih ekip mlajših selekcij (mladinke, kadetinje, pionirke U14 A in B, pionirke U12 in pionirke U10). Za pionirke in pionirje se državno prvenstvo izteka in tudi letos bodo na zaključnih turnirjih najboljših štirih ekip sodelovali naši košarkarji in košarkarice. Pionirji in pionirke U14 so z eno nogo že uvrščeni na Final Four, ki bosta konec meseca decembra. Mesto na zaključnem turnirju, ki bo 27. novembra, pa so si že zagotovili mlajši pionirji U12, ki so eni izmed favoritov za osvojitev naslova prvakov. Lepe možnosti za vrhunski rezultat imajo tudi mladinci in mladinke, ki so na polovici prvega dela sezone na prvih mestih v svojih skupinah. Odlično pa se v ligi borijo tudi druge grosupeljske ekipe, ki imajo prav tako odprte vse možnosti za vrhunske rezultate. Grosupeljčani tudi v reprezentančnih selekcijah Da poletje ne bi minilo brez košarke, so poskrbeli naši najbolj nadarjeni košarkarji in košarkarice, ki so nastopali za slovenske državne reprezentance na evropskih prvenstvih in mednarodnih turnirjih. Tako so jedro ženske kadetske reprezentance sestavljale kar štiri Grosupeljčanke: Klara Zupančič, Anita Kastelic, Alina Gjerkeš in Anja Rozman, na mednarodnem košarkarskem turnirju za reprezentance do 14 let pa sta nastopila Tilen Hojč in Sandi Grubelič in oba z izrednimi igrami in dobrimi predstavami odigrala eno vodilnih vlog v slovenski reprezentanci. Nastopi naših košarkarjev in košarkaric v reprezentančnih vrstah tako le potrjujejo odlično strokovno delo klubskih trenerjev. Vabimo vas, da naše košarkarje še naprej spremljate na vseh domačih tekmah in tudi na spletni strani www.kkgrosuplje.si ter socialnem omrežju Facebook. Alja Gabrijel Domače tekme članov in članic v novembru in decembru 2010 Člani sobota, 4.12.2010 20.00 LOGO Grosuplje Konjice ŠD Brinje Člani sobota, 18.12.2010 20.00 LOGO Grosuplje Branik Maribor ŠD Brinje Članice nedelja, 19.12.2010 19.15 Grosuplje HIT Kranjska Gora ŠD Brinje Članice četrtek, 23.12.2010 18.00 Grosuplje Panter Ilirija ŠD Brinje Odbojkav Grosupljem : »Rezultati so krasni« Članice Odbojkarskega kluba MZG Grosuplje so jeseni pod taktirko trenerja Janeza Gorjupa v novo sezono vstopile z visokimi cilji: skupno želijo v 2. državni odbojkarski ligi (DOL) doseči uvrstitev med prve tri. Po prvih tekmah so na lestvici celo vodile, nato pa konec oktobra izgubile proti Benediktu z 2:3 in zdrsnile na četrto mesto. Že po prvi tekmi v mesecu novembru so znova dokazale, da sodijo med najboljše ekipe - ekipo kranjskega Triglava so namreč z lahkoto premagale (končni rezultat 3:0) in se povzpele na skupno tretje mesto. »Rezultati so krasni. Ves čas napredujemo. Najbolj sem vesel, da dobro delamo z mlajšimi selekcijami in da smo dobili profesionalnega trenerja,« nam je po uspešnem začetku sezone povedal predsednik kluba Marko Potokar. V klubu imajo po njegovih besedah trenutno okoli 110 nadebudnih deklet, ki trenirajo tri- do štirikrat tedensko. Vsako leto dobijo okoli deset novih igralk. Članska ekipa je v primerjavi z lansko sezono sicer ostala skorajda nespremenjena. Dobili so eno novo igralko, in sicer Ano Oblak; iz kluba je odšla Katja Blatnik, z igranjem je prenehala Nataša Cingerle, Mihaela Sirk pa je na porodniški. Še za eno sezono pa so Calcit Kamniku posodili Katjo Kocjan, ki je lani s kamniškim klubom v finalu zaključnega turnirja za naslov pokalnih prvakinj izgubila proti odbojkaricam Nove KBM Branika. Lestvica 2. DOL (po 5. krogu): Med uspehi grosupeljskega odbojkarskega kluba velja izpostaviti še kadetinje (drugi letnik srednje šole in mlajše), ki so se letos uvrstile v A ligo, in mladinke, ki so se uvrstile v četrtfinale državnega prvenstva. Dekleta v kategoriji mini in male odbojke ter starejše deklice so s tekmovanji začele v prvi polovici novembra. Lani so sicer starejše deklice zasedle 25.-32. mesto med 57 ekipami, najboljša ekipa v mini odbojki je osvojila 9. mesto med 43 ekipami, v mali odbojki 9. mesto med 67 ekipami, kadetinje so se uvrstile na 6. mesto med 41 ekipami, mladinke pa na 13.-16. mesto med 35 ekipami. Članice so v 2. DOL osvojile končno 6. mesto. Tamara Barič Mesto Ekipa Točke Število zmag Število porazov 1 ŽOK Kema Puconci 14 5 0 2 SwatyComet Zreče 13 4 1 3 MZG Grosuplje 12 4 1 4 ŽOK Partizan Škofja Loka 11 4 1 5 Olimp-Ljubljana 10 3 2 ^ torek, 21.12. ob 18:0 m in i i§:@@ uri bo v Krni iturnem domu Grosuplje Plesni s tudio T lna p 'ripraml NOV OLET Nn PLESNO NASTOP. Koreogr rnffije h ip°ho\ pa, cheerdai nca, s. howdanca, baleta, plesnega ^ vrtca il ^ latin usko-amerlš kih in 1 standardnih plesov. Plesalci in m î]ent@rS i: Špel la Kosmač, E Va Re pše, Anamarija Novak, Neža Zalar, Mm ša Mar četič, Barbara Zor c in T onja Mertelj (ZaključenoB) Tomaž Verbajs novi državni prvak Za skakalci smučarsko skakalnega kluba Račna je še ena uspešna poletna sezona. Najuspešnejši je bil Tomaž Verbajs, ki je prvič prišel do naslova državnega prvaka, da je nadarjen je dokazal že prejšnjo sezono, ko je osvojil drugo mesto. Na letošnjem poletnem državnem prvenstvu mladincev pa je suvereno ugnal vso konkurenco. Za dodaten uspeh in veselje pa je poskrbel še Tomaž Šeme, ki je prav tako na državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji osvojil odlično tretje mesto. Solidno uvrstitve med deset je dosegal še Šeme Urban z dobrimi rezultati pa so nas razveseljevali tudi Klinc Anej in ostali . Vsi zastavljeni cilji so bili v celoti realizirani. Večji del priprav smo opravili po domačih centrih med počitnicami v avgustu smo bili en teden na Poljskem v septembru pa v Italiji in med jesenskimi počitnicami pa na pripravah v Žireh. Veliko počitka do zime ne bo še nekaj kondicijskih priprav, in priprava skakalnic za zimo, ko pa bo zapadel prvi sneg pričnemo z zimsko sezono. Tudi letošnjo zimo nam je smučarska zveza dodelila tekmovanje za Slovenski pokal na 50m skakalnici, ki ga bomo organizirali v januarju. Tako, da bomo priprave na organizacijo tega tekmovanja, ki je za nas kar zahteven pričeli že kmalu. Glede na to, da se zima hitro približuje vas že sedaj povabimo, v naš center saj, ko bo zapadel sneg imamo poleg skakalnic vedno urejeno tudi smučišče in tekaško progo, ki jo bomo letos en del tudi osvetlili tako, da bo možno teči tudi v poznih popoldanskih in večernih urah. Ob koncu pa naj povabim vse mlade, ki bi se radi preizkusili v tem lepem in atraktivnem športu , da se nam pridružijo. Z navdušenjem bomo sprejeli vsakega mladega nadebudneža, ki bo svojo športno pot preizkusil tudi v smučarskih skokih in teku na smučeh. Za tiste, ki jih bo skok čez nekaj let odnesel morda tudi med največja imena skakalnega športa, pa bo to pravljičen začetek kariere. Prijave sprejemamo: SSK Račna Čušperk 3a, GSM: 031 731 022, E-pošta: lojze.verbajs@gmail.com Skočite z nami in vašemu otroku ponudite možnost spoznavanja smučarskih skokov! Lojze Verbajs S puško najboljšega strelca po nove zmage Iz vrst Strelskega društva (SD) Grosuplje prihajajo spodbudne novice. Na prvem državnem ligaškem tekmovanju so ekipno osvojili drugo mesto in napovedali vnovičen boj za sam vrh. Lani so namreč osvojili prvo mesto. Poleg tega naziv prvaka med posamezniki brani Željko Moičević, ki se je tokrat moral zadovoljiti s prav tako srebrno medaljo. Sledil je turnir v Gorenji vasi, kjer je z odličnim rezultatom (592 krogov) prepričljivo zmagal. Med domačima tekmovanjema je »skočil« še na mednarodni turnir v Split, kjer je na prvem kvalifikacijskem dnevu z znova izjemnim rezultatom 594 krogov dosegel rezultat dneva, drugi dan pa je z le dvema krogoma manj zasedel četrto mesto. Zbranost pred finalom ni popustila in tako se je do zaključka povzpel na tretje mesto. Postal del kluba olimpijskih štipendistov Navedeni rezultati pomenijo spodbuden uvod v novo sezono, ki bo, kot kaže, za našega najboljšega strelca izjemnega pomena. Jeseni je postal prejemnik olimpijske štipendije. Najmanj leto in pol bo tako od Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) prejemal denarno pomoč, ki mu bo bistveno olajšala priprave na končni cilj: olimpijske igre (OI) v Londonu. Če bo do zadnje kvalifikacijske tekme potrdil normo za OI, mu bo MOK štipendiranje še podaljšal. Doma skorajda ne bo videl »Letošnja sezona je namreč sezona, ko se bodo lovile kvote. Na prihajajočih štirih svetovnih pokalih in evropskem prvenstvu bo skupno podeljenih 35 kvot in jaz ciljam na eno izmed njih. Tako se bom uvrstil na tekmovanja treh svetovnih pokalov, in sicer v Sydneyu, Fort Benningu (ZDA) in Munchnu. Korejski Changwon bom izpustil zaradi prenatrpanega urnika. V tej sezoni me čaka še evropsko prvenstvo z zračnim orožjem v italijanski Bresci ter z malokalibrskim orožjem v Beogradu, za zaključek sezone pa še Univerzijada v kitajskem Shenzen-u,« svoj natrpan urnik predstavi 26-letnik in doda, da bo letošnja sezona znova zelo naporna. »Mogoče celo še malo bolj kot prejšnja, kajti lani se nisem uvrstil v toliko svetovnih pokalov, letos pa bom v štirih mesecih doma približno 20 dni. Pred vsakim svetovnim pokalom se bom namreč udeležil tudi priprav na tamkajšnjih streliščih, in sicer zaradi aklimatizacije ter spoznavanja strelišča.« Dobil Sidijevo puško Po 13 letih udejstvovanja v strelstvu se je letos odločil za veliko spremembo: prvič je namreč zamenjal proizvajalca zračne puške, s katero trenira in tekmuje. Kot pravi, se mu je ponudila priložnost, da dobi puško, narejeno posebej za enega najboljših strelcev na svetu, Madžara Petra Sidija. »Sicer se še privajam, kajti med prejšnjo in novo puško je velika razlika, ampak verjamem, da se bom na njo navadil do najpomembnejših tekem,« še pove dobitnik medalj z nekaterih največjih tekmovanj. Tamara Barič Rokometaši v drugi polovici razpredelnice Dve zmagi in štirje porazi- to je izkupiček grosupeljskih rokometašev na oktobrskih tekmah in prvih dveh derbijih v novembru. Na lestvici desetih najboljših strelcev tako trenutno tudi ne najdemo nobenega grosupeljskega igralca, med največkrat izključenimi igralci pa kar dva mlada igralca RK Grosuplje - Blaža Finka in Gašperja Stoparja. V prvi polovici novembra je mlada ekipa gostovala v Kočevju in izgubila z rezultatom 35:28, na domačem parketu pa je premagala sicer bolje uvrščeno moštvo iz Železnikov z rezultatom 20:25. Ta zmaga jih uvršča na trenutno deveto mesto med dvanajstimi ekipami v 1. B ligi. Morda bi bila lahko uvrstitev kaj višja, če bi uspeli ritem igre zadržati skozi celotno tekmovanje -kar nekaj tekem so namreč začeli odlično, a nato v zadnjem delu popustili in morali priznati poraz. Tamara Barič Mesto Ekipa Število zmag Število porazov Neodločeno 1 RK Krško 6 1 0 2 RD Istrabenz plini Izola 5 1 1 3 RK Sviš Pekarna Grosuplje 5 2 0 4 RK Sevnica 4 3 0 5 ŠD Škofljica 4 3 0 6 RK Grča Kočevje 4 3 0 7 RK Ajdovščina 4 3 0 8 RD Alples Železniki 3 4 0 9 RK Grosuplje 2 4 1 Z ekipo do drugega naslova prvakinj Po osvojitvi 43. mesta na svetovnem prvenstvu (SP) v Moskvi se je Grosupeljčanka Tjaša Šeme z ekipo Narodnega doma okitila še z naslovom ekipnih prvakinj. Članice ljubljanskega kluba so tako ponovile lanski uspeh in znova osvojile pokal Slovenije v ritmični gimnastiki. V ekipi so bile poleg Šemetove, ki je 18. novembra praznovala 24. rojstni dan, še njena reprezentančna kolegica Evita Pšeničny, Manca Marcelan in Katja Bogdanič. Srebro je pripadlo telovadkam iz Most, bron pa članicam mariborskega Branika. nekaj oddiha. Več pozornosti je morala nameniti študiju, ki ji bo precej energije vzel tudi v naslednjih mesecih. A, kot je še dodala, priložnosti za novo ekipno zmago preprosto ni želela zamuditi. Na tekmovanju je nastopila z žogo in trakom. Medtem ko je vajo s trakom izvedla po pričakovanjih in prejela oceno 24,925 točke, se ji je prav pri koncu vaje z žogo pripetila večja napaka, zaradi katere je izvedbo zaključila brez orodja. Vseeno to ni pokvarilo ponovitve lanskega dosežka, saj so tudi njene klubske kolegice z uspešnimi nastopi dodale pomemben delež h končnemu rezultatu. Šemetova je po tekmovanju priznala, da se za nastop na pokalu Slovenije ni posebej pripravljala, saj si je po SP privoščila Tamara Barič Pokal Slovenije, absolutni rezultati: Klub Ekipa Rezultat KRG Narodni dom I Tjaša Šeme, Evita Pšeničny, Manca Marcelan, Katja Bogdanič 113,550 točke ŠD Moste I Pia Arhar, Sara Kragulj, Živa Juvan 107,425 točke DŠRG Branik Ana Gomzi, Brina Strajnar, Kaja Vranc 101,200 točke Med 5. in 10. novembrom je potekala dobrodelna akcija, ki bo zajela dvanajst slovenskih podružničnih osnovnih šol. Avtorica Ksenija Šoster-Olmer bo skupaj z Miš založbo razdelila izvode svoje pesniške zbirke Nogavičke za ptičke učencem nižjih razredov v podružničnih šolah: - 5.11. OŠ Most na Soči: podružnice Dolenja Trebuša, Šentviška Gora, Podmelec (skupno 39 učencev), Nogavičke za ptičke Dobrodelna akcija, ki prinaša veselje v manjše slovenske šole - 8.11. OŠ Litije: podružnici Sava in Polšnik (skupno 37 učencev), - 8.11. OŠ Šmartnega pri Litiji: podružnici Velika Kostrevnica in Štangarske poljane (skupno 54 učencev), - 8.11. OŠ Gabrovke-Dole (33 učencev), - 9.11. OŠ Slovenske Bistrice: podružnica Zgornja Ložnica (37 učencev), - 9.11. OŠ Oplotnice: Podružnica Kebelj (7 učencev), - 10.11. oS Louis Adamič Grosuplje: podružnica Kopanj (33 učencev), - 10.11. oS Brinje Grosuplje: podružnica Polica. Namen dobrodelne akcije, v kateri bo blizu 300 otrok dobilo vsak čisto svoj izvod knjige pesmic z avtoričinim podpisom in posebne ameriške svinčnike, je približati toplino otroške poezije učencem iz manjših, od osrčja kulturnega dogajanja oddaljenih šol in ustvariti otrokom posebno doživetje ob avtoričinem obisku. Ksenija Šoster-Olmer je v ZDA živeča slovenska pesnica, ki je napisala besedilo za slikanico To sem jaz in zbirko pesmi za mlade Kamela Špela. Pohvali se lahko tudi s prevodom knjige Dolgomobil ameriškega pesnika Shela Silvesteina in rednimi objavami svoje poezije za otroke v revijah Ciciban in Cicido. Navdih za pesmi jemlje predvsem iz otroškega doživljajskega sveta, vsakdanjega družinskega življenja in sveta iger (zadnje so zapisane v obliki izštevank). Tematski razpon njene otroške poezije sega od upesnjevanja družinskega življenja in predmetnega sveta, ki ga otrok prvič odkriva, do sveta iger, ki ga ubesedi v obliki izštevank in »pesmi-navodil« (navodila za pospravljanje sobe, navodila, kaj lahko in česa ne smemo početi v soboto zjutraj ...). Avtorica se subtilno loteva tudi težjih, problemskih tem (ločitev), iz prav vseh verzov pa veje izjemen posluh za najmlajše. Pesmi spremljajo dobrodušne ilustracije Ane Zavadlav, ki so, če že ne drugače, vsaj v domiselnih detajlih tudi nadgradnja besedil; le-ta odlikuje gibek, domiseln, enkrat duhovit in igriv, drugič občutljiv in srčen pesniški jezik. Nadvse zanimivo in izčrpno spremno besedo je dodal prof. dr. Igor Saksida. Katarina Živkovič Hladnokrvni plemenjaki 16. oktobra smo se člani Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme (ZRKSHP) in člani Konjerejskega društva Krim ponovno zbrali na hipodromu Vrbljene pri Igu, na vsakoletnem obveznem licenciranju plemenskih žrebcev pasme SHL. Poleg licenciranja pa je potekal tudi preizkus delovne sposobnosti ter menjava priznanih plemenjakov po plemenilnih postajah in tudi podelitev priznanj za najboljše žrebce. Komisija v sestavi članov RSS v konjereji in članov ZRKSHP je ta dan imela veliko dela, saj je bilo potrebno pregledati in oceniti veliko število žrebcev. Na licenciranje so bili namreč »pozvani vsi državni« žrebci v starosti tri in pet let, ter nekaj žrebcev zasebne reje. Vsak pregledani je prejel tudi telesno oceno. Triletni žrebci so bili pregledani zaradi potrditve pripusta vendar za njih sledi ponovni pregled čez dve leti. Po končanem licenciranju je bila podelitev priznanj najboljšim 5 žrebcem oziroma oskrbnikom. Sledil je preizkus delovne sposobnost za tri in pet letne žrebce. Oskrbniki so morali z žrebcem pokazati vpreganje in razpreganje, vleko hloda ter delo v enovpregi. Po 12.00 uri pa je potekala menjava starejših plemenskih žrebcev, ki so svoje štiriletno obdobje zaključili na plemenilni postaji posameznega žrebčarja. Take menjave so seveda nujno potrebne, saj bi sicer lahko prihajalo do medsebojnega križanje iste krvi, kar pa ni dopustno. Žrebci so bili s strani komisije natančno pregledani. In ugotovitve? Večina slovenskih žrebčarjev za žrebce dobro skrbi. Živali so kondicijsko dobro pripravljene, telesno negovane in ravno prav umirjene ali temperamentne. V prvem segmentu testa mora žrebec čimbolj mirno oz. voljno sprejeti vprežno opremo (komat, uzdo_) Pri sami vleki hloda se največ pozornosti posveča ubogljivosti, izražanju volje do dela, enakomerni vleki hloda, dobri tehniki in upoštevanju ukazov vodnika. Točke pri delu z enovprego pa si žrebec prisluži za poslušnost, voljnost in zmožnost, dobro tehniko vožnje, za dobro izražene hode (korak, kas_) Posamezne lastnosti se ocenjujejo z ocenami od 1 do 10, vmesne ocene niso dovoljene. Kljub velikemu številu žrebcev, ki so bili na hipodromu, so se le trije žrebčarji odločili, da pokažejo usposobljenost svojih varovancev s to nalogo. Že res, da je izvajanje tovrstnega testa pri nas praktično še v »povojih« a bodo v bodoče žrebčarji morali bolj zavzeto pristopiti k »svari« kajti k temu jih zavezuje pogodba z Veterinarsko fakulteto. Podoben delovni test se pripravlja tudi za triletne žrebice pri sprejemu v rodovnik. Hladno vreme tistega dne ni niti malo pokvarilo prešernega vzdušja in prireditev je dobro uspela. Predsednik ZRKSHP in KD Krim g. Jože Škulj je potrdil, da so tudi naslednje leto, rejci in žrebčarji srčno vabljeni na podkrimski hipodrom. Tajnica ZRKSHP Goršič Sabina Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Začela se je nekega popoldneva s telefonskim klicem. Lastnik je v veterinarsko ambulanto pripeljal še ne dve leti starega bernskega planšarskega psa in želel njegovo humano usmrtitev. Kot razlog je navedel dotedanja dva ugriza, s katerima naj bi se pes domnevno znesel nad otrokoma. Pes je deloval povsem prijazno, lastnik pa ni imel potrebnih dokumentov, ki bi narekovali usmrtitev. Berni Max je očitno postal lastniku tako zelo odveč, da se ga je želel znebiti na najbolj enostaven način. Tako sem, še preden sem ga videla, privolila, da pomagam Maxu poiskati nov dom, trdno prepričana, da je krivda vse prej kot na njegovi strani. Kot že nekajkrat doslej, ko smo začasno posvojili bernije in jim pomagali na lepše, se je tudi tokrat izkazalo, da sem imela prav. Max, suh kot pajek, a poskočen, je prvih nekaj dni pri nas preživel v pesjaku. Bil je tako zelo prestrašen, da je potreboval več kot cel dan, da se je pričel igrati z žogo, po dveh dnevih je sedel k mojim nogam, tretji dan pa se je stisnil k meni in se pustil nežno pregnesti po celem telesu. Izkoristila sem »trenutek slabosti« in ga pazljivo pripela na povodec, da sva lahko zapustila pesjak in odšla na sprehod. Družba naših psov in polna skleda z večerjo sta ga prepričali, da je pričel sodelovati. Ves čas je pri nas dobival enako bogato hrano kot naš odraščajoči samec, z dodanimi vitamini in prehranskimi dopolnili. Max je imel smolo, da se je skotil pri »komercialnem« vzreditelju, ki ga je prodal za prgišče evrov v napačne roke. Z vsako minuto, ki sem jo presedela z njim v pesjaku, sva odkrivala tančice njegove žalostne zgodbe. Njegov duh je bil uporen, zadržanost do moških več kot očitna, njegove očke pa čisto bernske. Kaj bo prevladalo, je bilo nemogoče napovedati, a se mi je zdelo vredno truda. Sreča je menda na strani pogumnih, sem premlevala, ko sem odprla vrata pesjaka in Maxa povabila na sprehod brez vrvice. Naše krdelo ga je sprejelo s pridržkom, a po začetnih previdnih korakih se je stari recept »ukrdeljenja« spet obnesel. Max je bil svobode nadvse vesel. Noč je nato nenačrtovano prespal v moji pisarni, saj je Zgodba o Maxu Resnična žalostna zgodba s srečnim koncem o bernskem planšarskem psu zvečer obupno deževalo in nisem bila čisto prepričana, da se bo spravil pod streho. Zjutraj sva bila oba vesela moje odločitve. Od takrat je bival z nami v hiši, uporabljal pasja vratca in upošteval hišni red. Popoldnevi so bili namenjeni sprehodom in česanju. Malce sem podvomila, če bo slednje uspešno, saj Maxa ne bi bilo mogoče proti njegovi volji spraviti na mizo, pa tudi nihče ne bi mogel predvideti, kako bo sprejel »šarjenjem« z glavnikom po sebi. Na moje veliko začudenje je bil v enem skoku na mizi sam od sebe. Odvečna dlaka je letela od njega v kosmih in počasi je postajal pravi berni, sicer strašno nemiren, a mu je bilo očitno všeč, da je lep in diši po pudru. Na koncu ga je bilo zelo težko spraviti z mize... Ko sta si potem vsa sveža z našim mladim samcem privoščila malo preveč in se razposajeno oddaljila od hiše, sem ju odšla iskat z avtom. Za svojim mladim vzornikom je v avto takoj brez obotavljanja skočil še Max, zato smo si privoščili še kratko vožnjo. Kar tako, za poizkus. Odlično je šlo in po nekaj sto metrih sta oba potnika mirno ležala. Pred večerjo sva na kratko sama odšla še na travnik, kjer se mu je zahotelo igre. Njegova mladost in bernska narava sta naredili svoje: nekajkrat je pritekel do mene, se vrgel na tla in obrnil na trebuh. Kakšen kompliment! Malce se mi je »prilepil na pete«, saj mi je sledil na vsakem koraku. V njegovem pogledu in obnašanju je bilo videti, da je postajal iz ure v uro zaupljivejši. Res sem si prizadevala, da bi bila moja čarobna mešanica kinološkega in homeopatskega znanja, izkušenj in ljubezni dovolj učinkovita tudi za Maxa. Nato smo kmalu opravili tudi z zoprnim delom posvojitve, s kastracijo. Počasi smo Maxa privajali na tuje ljudi, otroke, druge pse, vrstili so se obiski in izleti. Poseben izziv je bil sprehod na ljubljanski Rožnik, kjer smo srečevali tuje ljudi in tuje pse, Max pa je bil do vseh vljuden, ravno prav družaben in prijazen. Max je bil nadvse navdušen tudi nad sosedovima otrokoma in preprosto ni vedel, kako bi jima ustregel. Tudi ta preizkus družabnosti in vzgojenosti je opravil z odliko. Še zadnji dvomi glede njegovega odnosa do otrok so se razblinili, ostalo pa je grenko ogorčenje nad njegovimi nekdanjimi skrbniki in ponos, da je spet zmagala čudovita, razumevajoča in odpuščajoča pasja narava. Max je počasi pridobival na teži in tudi njegova dlaka je postajala mehka in svetleča. Nastopil je čas, da poiščemo zanj nov dom in čisto njegove ljudi. Kot vedno je bil tudi tokrat pogoj za posvojitev, da pes biva v hiši in ima na voljo ograjen vrt. Zaradi Maxovih slabih izkušenj z ljudmi sem se trudila izbrati take skrbnike, ki pasmo poznajo in imajo nekaj kinoloških izkušenj. Kar nekaj ljudi si je želelo posvojiti Maxa, vendar pri nikomur nisem začutila potrebne topline in pripravljenosti na morebitno trdo delo, ki velikokrat čaka posvojitelja. Po skoraj dveh mesecih se je oglasil par, s katerim je bil Max po nekaj minutah »na ti«. Maxa smo pospremili v nov dom in naslednji dan smo bili že deležni prvi vzpodbudnih novic. Trud se je izplačal, zdaj pa je na vrsti veliko srce zakoncev, ki pasmo dobro poznata, poleg tega pa spoštljiv in ljubeč odnos do svojih živali izžarevata na vsakem koraku. Srečno, Max! Vedno boš tudi malo naš.... Mojca Sajovic Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra10rasiol.net. Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Pacientove pravice pomenijo uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene z Ustavo ali jih zagotavlja mednarodno pravo človekovih pravic na posebnem področju družbenega življenja, to je na področju zdravstvenega varstva. Zakon opredeljuje splošne pravice pa tudi dolžnost, ki jih imajo pacienti kot uporabniki zdravstvenih storitev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki delujejo kot del javne zdravstvene mreže, lahko pa tudi v okviru zasebne zdravstvene dejavnosti. Zakon prav tako obravnava postopke za uveljavljanje teh pravic, kadar so le-te kršene. Z besedo »pacient« opredeljujemo vsakega uporabnika zdravstvenih storitev, ne le bolnika. Sem spadajo namreč tudi nosečnice, otroci na sistematskih pregledih, uporabniki preventivnih zdravstvenih pregledov, kot so npr. cepljenja ipd. Naj povzamemo nekaj načel, ki jih morajo izvajalci upoštevati pri zagotavljanju pacientovih pravic: - spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih in drugih prepričanj, - spoštovanje telesne in duševne celovitosti ter varnosti, - varstvo največje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti za otroka, - spoštovanje zasebnosti, - spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju, - spoštovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihče ni socialno zaznamovan zaradi svojega zdravstvenega stanja. V uvodu omenjeni zakon našteva kar nekaj pravic, ki jih mora poleg naštetih načel upoštevati zdravstveno osebje. Prav je, da jih poznamo tudi uporabniki zdravstvenih storitev: - pravica do zdravstvene oskrbe in do preventivnih storitev, - pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi, - pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, - pravica do primerne, kakovostne in varne oskrbe, - pravica do spoštovanja pacientovega časa, - pravica do obveščenosti in Ali pacienti poznamo svoje pravice? Že dve leti to področje ureja Zakon o pacientovih pravicah. sodelovanja, - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju, - pravica do upoštevanja v naprej izražene volje, - pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja, - pravica do drugega mnenja - pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo, - pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov, - pravica do obravnave primerov kršitev pravic, - pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. Naštete pravice so hkrati vezane na sistem zdravstvenega zavarovanja in se uresničujejo v okviru predpisov s tega področja. Zdravstveno osebje, ki je obvezano zagotavljati pacientu njegove pravice, nosi odgovornost na treh področjih: odškodninsko in kazensko odgovornost ter odgovornost v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov. Zdravljenje lahko povzroči tudi škodo. Zdravstvena ustanova je za ravnanje svojih zaposlenih delavcev objektivno odgovorna, a le, če delavec ni ravnal tako, kot je treba. Zdravstveni delavec lahko namenoma ali iz malomarnosti ravna proti pravilom tako, da naredi medicinsko napako, zdravi v nasprotju s pravili stroke ali opusti pojasnilno dolžnost. Posledično lahko pride do škode kot npr. do poslabšanja zdravja, poškodbe ali celo smrti. Delo zdravnika, ki je nepravilno ali nestrokovno in zato nastopi poslabšanje zdravja, se šteje kot zdravniška napaka. Zdravnikovo ravnanje je strokovno lahko sicer povsem neoporečno, pa vendar je kljub temu protipravno, če zanj ni bilo bolnikovega soglasja. Smiselno enako se presoja tudi odgovornost drugih zdravstvenih delavcev. Oškodovanec lahko terja povrnitev škode neposredno od delavca, če je bila škoda povzročena namenoma. Zdravniki so za svojo odgovornost obvezno zavarovani tako, da morebitno povzročeno škodo krije zavarovalnica. Tudi opustitev pomoči lahko predstavlja predmet odškodninske odgovornosti, če zaradi tega nastane škoda. Poklicna dolžnost zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev narekuje pomoč bolnikom tudi izven službenih dolžnosti. Tudi medicinska sestra ne sme odkloniti nudenja nujne medicinske pomoči, ustrezne njeni strokovni izobrazbi. Za kršitev bolnikovih pravic se šteje torej opustitev nujne pomoči, pri tem pa ni nujno, da nastanejo škodljive posledice. Podatki o zdravstvenem stanju pacienta in drugi osebni podatki so poklicna skrivnost. To področje še posebej natančno obravnava Zakon o varstvu osebnih podatkov. Pacient pa ima seveda pravico do vpogleda v svoj zdravstveni karton. Če zdravnik tako zahtevo zavrne, se to šteje kot kršitev bolnikovih pravic. Po drugi strani pa je kršitev varstva osebnih podatkov tudi posredovanje podatkov o pacientu in njegovem zdravstvenem stanju nepooblaščenim uporabnikom. Delodajalci nimajo pravice do seznanitve z zdravstvenim stanjem svojih zaposlenih razen, če gre za zdravniško potrdilo. Vsako tako posredovanje osebnih podatkov je nezakonito. Zdravstveni delavec lahko delodajalcu ali detektivu posreduje le podatke o navodilih in dovoljenjih, t.j. o bolniškem redu, ki ga ima delavec - pacient predpisanega od lečečega zdravnika. Prav tako je nedopustno razkrivanje podatkov o pacientu širšemu krogu zdravstvenih delavcev, ki niso neposredno povezani s procesom zdravljenja pacienta. Specialist medicine dela lahko posreduje zdravstveno dokumentacijo pacienta le, če slednji v to privoli. Isto velja za sorodnike polnoletnega pacienta: če nimajo njegove privolitve, zdravstveni delavci o njegovem stanju ne smejo dajati podatkov. Glede ravnanja z izvidi preiskav Informacijska pooblaščenka poudarja, da gre pri izdajanju izvidov posameznih preiskav brez predložitve osebnega dokumenta ali pooblastila pacienta za kršitev zakona. Kršitve varovanja osebnih podatkov imajo za posledico civilno (odškodninsko) odgovornost za nepremoženjsko in premoženjsko škodo; kazensko odgovornost, če pride npr. do zlorabe osebnih podatkov ali vdora v informacijski sistem; disciplinska odgovornost pa se obravnava v okviru delovnega razmerja kršitelja. Mojca Sajovic Vreme v Grosupljem: oktober 2010 Po mokrem in glede na pretekla leta nekoliko hladnejšem septembru, so tudi oktober zaznamovale nekoliko nižje temperature. Večji del prve dekade je prevladovalo spremenljivo oblačno vreme. Med 4. in 7. oktobrom je občasno rahlo deževalo in rosilo, padavin ni bilo veliko. Več sončnega vremena smo imeli v popoldanskem času 10. in 11. oktobra. Kjer ni bilo megle ali nizke oblačnosti, se je že 10. dne pojavila slana, v Grosupljem pa smo jo prvič opazili v zgodnjih jutranjih urah dan kasneje. Slana se je v zadnjih dvajsetih letih pojavila bolj zgodaj le še leta 2002, ko je okoliške travnike mestoma pobelila 30. septembra. Kaj veliko sončnih dni tudi v naslednjih dneh ni bilo. Dnevi so postajali hladnejši, jutra je pogosto spremljala megla. 17. oktobra nas je doseglo poslabšanje z dežjem, kateremu je 21. oktobra ob hitrem prehodu hladen fronte sledila še ohladitev. Zjutraj naslednjega dne je živo srebro na dveh metrih višine prvič v letošnji zimski sezoni padlo pod ledišče. Ohladitev je bila le prehodna, kajti še istega dne se je v sončnem popoldnevu ogrelo do +15,8 °C. Med 24. in 26. oktobrom je bilo več dežja, saj je padlo nekaj manj kot polovico padavin tega meseca. Proti koncu meseca je bilo suho, a hladneje. Jasne noči so bile hladne; slana je bila reden jutranji pojav. Izjema je bil le zadnji dan, ko je bilo pred bližajočim se poslabšanjem že oblačno in topleje. Povprečna mesečna temperatura je bila +8,5 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2009 približno 2 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju-Sap, pa je bil letošnji oktober hladnejši za 0,8 °C. Glede na obdobje 1995-2009 so bila jutra s povprečno temperaturo +5,1 °C hladnejša za 1,5 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo + 13,3 °C pa so bili hladnejši za 2,2 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -3,1 °C (28.10.), pri tleh -5,5 °C, najvišja pa +18,3 °C (2.10.). Megla je bila zabeležena v trinajstih dneh. V dvanajstih dneh se je pojavljala prav v mestu, še dan več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Neviht ni bilo. Imeli smo pet dni z negativno temperaturo zraka in šest dni s slano. V štirinajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 88,2 mm padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 68 % običajne količine. Najbolj suh oktober po letu 1995 je bil prav tega leta, ko je padlo 20 mm padavin, najbolj moker pa leta 2004, ko je padlo 358 mm padavin. Iztok Sinjur Srečanje uporabnikov storitve Pomoč družini na domu iz občin Grosuplje in Ivančna Gorica Lanskega novembra smo si obljubili, da se bomo ponovno srečali. Veseli me, da smo obljubo držali. Tako zadolženi za izvajanje storitve pomoč na domu, ki smo srečanje organizirali, tako tudi vi, dragi občani obeh občin, naši uporabniki, ki ste se srečanja udeležili. Dan za dnem vsi, ki ste naši uporabniki, odpirate vrata svojih domov in sprejemate medse socialne oskrbovalke, ki vam pomagajo pri tistih opravilih, ki jih sami ne zmorete. Na sončno petkovo popoldne, 8. oktobra, pa smo vrata za vas odprli v Domu starejših občanov Grosuplje. Na naše veliko veselje ste se našemu povabilu odzvali in prišli, nekateri tudi v spremstvu prijateljev in sorodnikov. Namen srečanja je bilo medsebojno druženje, klepet in izmenjava izkušenj, nekateri pa ste srečanje izkoristili tudi za obisk v domu živečih znancev, sorodnikov, prijateljev. Najlepša pa so bila snidenja nekdanjih sodelavk, sovaščanov. Izgubljeni stiki so v živahnem klepetu ponovno zaživeli. Občutiti vaše veselje do druženja, smeha, pogovora, veselje do življenja, je nagrada, ki smo je bili deležni vsi, ki smo bili v petek z vami. Hvala vsem, ker ste prišli! Darja Zupančič, vodja izvajanja storitve pomoč družini na domu ... da je vsak konec začetek nečesa novega. Tudi konec skavtskega leta prinaša začetek novega, s tem pa za marsikoga novo starostno vejo, novo funkcijo v stegu in za vse -nove priložnosti za dogodivščine in pustolovščine. Naša nova priložnost za pustolovščine se je začela v petek, 1. oktobra v Zagradcu pri Žužemberku. V zraku je bilo čutiti dobro voljo in veselje, da se spet vidimo. Za začetek so voditelji pripravili skulpturo, skozi katero smo se morali skavti prebiti in prigrizek. Nato smo se malo poigrali, sledilo je druženje po starostnih vejah, ko smo se poslovili od tistih, ki odhajajo v starejšo vejo - od volčičev in volkuljic (VV), ki so postali izvidniki in vodnice (IV), ter od IV, ki so postali popotniki in popotnice (PP). Zamenjali so se tudi nekateri voditelji, nekateri voditelji pa so prišli čisto na novo. Po odlični večerji smo se šli skrivalnice malo drugače. Razdelili smo se v skupine, cilj je bil poiskati čimveč članov nasprotnih skupin. Kar težko je bilo najti toliko skrivališč za vse skavte, še dobro, da je bila tema in nam tako pomagala pri skrivanju. Sledilo je spanje. Zjutraj smo potelovadili, pozajtrkovali in se umili. Nato so prišli novi bodoči skavti, z veseljem smo jih sprejeli in se skupaj pozabavali, starostnim vejam pa so se priključili tudi včerajšnji odhodniki. Ko smo se bolje spoznali, smo se šli štafetne igre. Bile so zelo zabavne in poskakujoče, dodobra smo se utrudili in tudi zlakotnili. Za konec nas je čakalo presenečenje - za kosilo so bile pice! S polnimi želodčki in dobre volje smo se poslovili, veseli, da smo se videli in se imeli dobro. Tanja Adamič, steg Grosuplje 1 Če polje ni obdelano, mar ni vseeno, če se na njem pase konj ali osel? - Tamilski pregovor Drobtinica: Malo^ je veliko Na svetovni dan hrane, 16. oktober, smo v trgovskem centru Mercator in supermarketu TUŠ v Grosupljem zbirali prostovoljne prispevke za topel obrok otrok iz socialno šibkih družin. Odzvalo se je mnogo darovalcev in tako je sedmim prizadevnim prostovoljkam uspelo zbrati 1.341,16 €, ki jih bomo posredovali OŠ L. Adamiča in OŠ Brinje Grosuplje. Hvala prav vsem, ki ste pomagali s svojim darom! Poplave Septembrske poplave so pri-zadele tudi veliko hiš na našem območju. Takoj smo se pridružili civilni zaščiti in gasilcem ter tiste, ki so zaradi vode ostali ujeti v svojih domovih, oskrbovali s pitno vodo, nujno prehrano in higienskimi pripomočki. V ta namen smo dobili tudi več donacij, ki so jih razdeljevale naše prostovoljke v Strugah in Dobrepolju, kjer je bilo poplavljenih veliko hiš. Mama - za dobroto in ljubezen HVALA, - v naših srcih boš ostala, dokler ne snidemo se spet... ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, babice, prababice Ane Zupančič, (1938-2010), p. d. Mekinarjeve mame iz Male Loke pri Višnji Gori, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala Mariji, Anici, Miri, socialnim oskrbovalkam iz DSO Grosuplje, patronažnim sestram in zdravnici dr. Mijanovičevi iz ZD Grosuplje ter ostalim, ki ste ji v času bolezni kakorkoli pomagali. Hvala g. župniku Boštjanu Modicu za vse njegove obiske in za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, Cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom prof. M. Jevnikarja in Moškemu pevskemu zboru Šmarje - Sap za lepe pesmi ob slovesu. Iskrena zahvala vaščanom in Pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen pogreb in zaigrano Tišino. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev ter vsem, ki ste na kakršenkoli način izrekli sožalje ali jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni. Hvala vsem, ki ste ponudili pohištvo, posteljnino^ in finančno podprli dobrodelni koncert Rdečega križa Slovenije. Za pomoč poplavljenim se je zbralo 167.276,82 €, še 32.721,94 € pa je bilo dodanih iz lani zbranih sredstev v Tednu solidarnosti (od 1. do 7. novembra). Tako je Rdeči križ Slovenije razdelil 278 družinam prizadetim v poplavah po vsej Sloveniji 199.998,76 € pomoči. Na našem območju je prejelo pomoč 20 družin v skupni vrednosti 14.388,40 €; 4 družine iz občine Grosuplje in 16 družin iz občine Dobrepolje. Poleg finančne je bilo posredovane in razdeljene tudi veliko materialne pomoči, med drugim tudi prehranbeni artikli podjetja Žito ter 5 pralnih strojev in 5 hladilnikov podjetja BSH Hišni aparati d.o.o. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali, se v imenu prejemnikov iskreno zahvaljujemo! Zahvala krvodajalcem Letošnja štiridnevna jesenska krvodajalska akcija je potekala pod geslom: Daj delček sebe za dobro drugega! Odzvalo se je 79 krvodajalcev v Dobrepolju, 58 v Šentvidu pri Stični, 117 v Grosupljem in 159 v Ivančni Gorici, skupaj 413 krvodajalcev. Še posebej si zasluži pohvalo 30 dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča, ki so se opogumili in prvič darovali kri. Upajmo, da bodo postali in ostali zvesti krvodajalci. Poleg teh pa je po nam znanih podatkih še 24 krvodajalcev darovalo kri na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani. V imenu bolnikov in ponesrečencev, ki ste jim pomagali s svojo krvjo, iskrena hvala. Zahvala pa tudi vsem šolam, ki so nam nudile potrebni prostor, vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri izvedbi, in delodajalcem, ki so svojim zaposlenim omogočili udeležbo na krvodajalski akciji. Območno združenje Rdečega križa - sekretarka Anica Smrekar in predsednik Franc Horvat Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Rudi Kralj (16. 5. 1938 - 2. 11. 2010) iz Šmarja-Sapa Ob izgubi dragega moža, brata, očeta, tasta in dedka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Taseskemu in medicinski sestri ge. Heleni za pomoč pri zdravljenju njegove bolezni. Zahvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še posebej bi se radi zahvalili: ZŠAM iz Grosupljega za organizacijo pogreba in za poslovilni govor g. Škrjanca, ZB iz Šmarja -Sapa z govornikom g. Perovškom, Obrtni zbornici Grosuplje z govornikom g. Intiharjem in PGD Polica za častno stražo in poslovilne besede. Hvala ge. Mariji Zdešar, ge. Olgi Kastelic in g. Janezu Turelju za pomoč in požrtvovalnost. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi mojega moža Franca Streharja, 1931 - 2010, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali lepo cvetje, sveče, darove za cerkev in ga pospremili na zadnji poti. Hvala Ribiški družini in Društvu upokojencev Grosuplje, gospodu župniku za opravljen obred ter sorodnikom in prijateljem. Posebno se zahvaljujem negovalkam iz Doma starejših občanov Grosuplje, ki so mu lajšale dneve iztekajočega se življenja in sosedom z Jurčičeve poti za vso pomoč. Žena Roza ZAHVALA Obkrožen z družino je v septemberskem večeru mirno zaspal Stane Šlajpah (1918-2010) iz Šmarja - Sapa. Odšel je, a ostaja. V tišini govorijo njegove besede, v spominu živijo njegova dejanja in neusahljiv optimizem. Dobrota srca ne bo pozabljena. Neskončno hvaležni smo za skupne trenutke sreče. Besede so premalo za iskreno zahvalo vsem, ki ste mu bili prijatelji; vsem, ki ste mu lajšali tegobe starosti in bolezni; vsem, ki ste poskrbeli za spoštljivo in ganljivo slovo, zanj darovali in molili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti; vsem, ki ste nesebično pomagali in sočustvovali z nami. Vaših plemenitih dejanj ne bomo pozabili. Hvaležna žena in otroci z družinami ZAHVALA Franc Potokar Ob smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in darovane sveče ter tudi vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. France Potokar Grosuplje, 11. 10. 2010 ZAHVALA ob izgubi naše drage tete in sestrične Ivanke Jamnik (1918 - 2010) iz Udja pri Grosupljem, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darove za cerkev in svete maše. Hvala tudi domu starejših občanov v Grosupljem. Hvala gospodu župniku Antonu Hostniku za lepo opravljen obred. Prav lepo se zahvaljujemo pogrebni službi Zakrajšek. Hvala pevcem za lepo zapete pesmi in zaigrani Tišini. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni j 74 nekaj za veselje ... Kako je Otilija skušala papigo prevzgojiti Strmčeva Otilija je bila jako jezična ženska in je v tem elementu močno prekašala moža Štefana. Kadar je prišlo do prepira, to ni bilo poredko, je kajpak vedno krajši konec potegnil mož. Da le-ta ne bi odšel s prizorišča kot popoln poraženec, je Otiliji na koncu vedno glasno zabrusil: »Hudič te vzemi, baba!«. Verjetno bi vse to šlo v pozabo, če ne bi pri hiši imeli zgovorno papigo Piko, ki jo je pred nekaj leti z Dunaja prinesel stric Jakob. Ptica je bila jako učna in je hitro obvladala večkrat slišane besede, med njimi v prvi vrsti Štefanove grožnje ženi. Tako se je zgodilo, da so po hiši pogosto odmevali hreščeči Burke od A do E A) »Stanko, ne vleci psa za rep in beži proč, te bo ugrizni!« vpije mama skozi okno na cesto. »Mama, nobene bojazni, natanko vem, da na tem koncu ne grize!« B) Ženski glas kliče po telefonu dobro situiranega podjetnika. »Ga ni doma,« odgovori njegova žena. »Kdo pa kliče?« »Njegova sošolka,« pove glas iz slušalke. »To ni mogoče, moj mož ni nikoli hodil v šolo!« C) Sin pride iz šole in se napoti naravnost k očetu. »Oči, odslej mi boš pisal domače naloge v rokavicah. »Zakaj pa to?« je začuden papan. »Dobili smo novega učitelja, ki je prej delal v kriminalistiki in se dobro Kdo pravi, da ne vem! glasovi, med katerimi se je razločno slišalo: »Hudič te vzemi, baba!« Na nesrečo se je papiga oglašala predvsem takrat, ko so bili tuji ljudje v hiši. Otilija bi ptico rada odvadila te nespodobnosti, a je bilo vse zaman. Končno ji je prijateljica Kristina predlagala izvirno rešitev. »Veš kaj, za par mesecev ti bom posodila mojo papigo, ki je starejša, pa jo bo prevzgojila.« Kristina je bila pobožna ženska, zato je njena papiga znala izgovarjati same lepe besedne kompozicije, zlasti tole: »Bog usliši našo prošnjo!« Strmčeva Pika je zvesto poslušala govor svoje vrstnice in jo poskušala posnemati. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Pika je svoj govor ohranila in dodala še pobožne misli Kristinine vrstnice. Tako se je po hiši večkrat razlegalo: »Hudič te vzemi, baba«, nato pa še dodatek: »Bog usliši to prošnjo«. Štefan se je temu tiho smejal, Otilija pa je zelenela od jeze. Končno se je odločila: »Kristinina papiga bo šla domov, naša Pika pa k trgovcu z malimi živalmi.« Tako sta Strmčeva dva, Otilija in Štefan, ostala sama. Vendar vse skupaj ni bilo brez haska: poslej je ženska nekoliko skrajšala jezik, mož je pa nehal klicati hudobca na pomoč, pa se je vse skupaj kar dobro izteklo. Leopold S nosile na glavah 1. Kaj so svoje čase »zagrebačke frajlice«? a) šešire b) fese c) barete 2. Katero zemljepisno ime izhaja iz rastlinske trajnice? a) Javhe b) Ostrk c) Cerovce 3. Mesec december je dobil ime po: a) hrvaški besedi »deca« (otroci) b) po naši tujki »deka« (odeja) c) romanski besedi »deci« (deset) po katerem so listi 4. Označite barvilo, zeleni! a) ksantofil b) klorofil c) karoten 5. Koliko atomov gradi molekulo amonijaka? razume na prstne odtise.« Č) Učitelj pri računstvu: »Peter, tvoj oče je kupil pet litrov vina po 1,7 evra. Za koliko je kupil?« Peter: »Po dosedanjih izkušnjah bi rekel, da ne bo dovolj za tri dni.« D) Družina je pri kosilu in mama daje življenjske napotke: »Metka, le jej špinačo, da boš imela lepo polt.« Toda Metka se upre :«Mama, ampak jaz si ne želim zelene polti!« E) Direktor podjetja je poklical zavarovalnega agenta in dal zavarovati celotno premoženje proti kraji, razen ur, ki so visele na stenah pisarn. »Zakaj pa ur ne boste zavarovali?« je zanimalo agenta. »Ni potrebno, moji uslužbenci tako zvesto gledajo naje, da jih je nemogoče ukrasti.« 6. Kateri naziv je drugi najvišji v cerkveni hierarhiji: a) dekan b) nadškof c) kaplan d) župnik 7. Kako se je imenovala znana knjiga pisatelja Milčinskega? a) Ptički brez gnezda b) Ptički v gnezdu c) Ptički v duplu 8. Katero ločilo največkrat uporabljajo pri Rutarju: a) klicaj b) piko c) vezaj d) vprašaj 9. Živina najrajši bezlja: a) pozimi b) poleti c) jeseni d) za Tri kralje 10. Kdo je na podobi? Kdor bo priden, bo rešitve našel nekje v okolici! ... nekaj za vedoželje 75 1 Lahka križanka Z DODATKI ZA OLAJŠANJE V prihajajočem mesecu decembru bo nastopilo več mož dobrih rok, ki bodo delili darila in spodbudne besede. Pričujoča križanka vam bo povedala, kako s skupnim imenom imenujemo darila enega izmed njih. Odgovor se bo izpisal v osenčenem navpičnem stolpcu med odgovarjanjem na vprašalnice. Seveda si boste lahko pomagali tudi s pesmico in s poznavanjem ljudskega izrazja. Vodoravno: 1. kultura, 2. pogrinjek v naravi, 3. gangstersko mesto v Ameriki, 4. kmečki praznik, 5. priroda, 6. žitni snop, 7. srk, 8. priložnostni pogovor, 9. zunanjost paketa, 10. neuniformirani ljudje, 11. pisanje v platnicah, 12. ročno orodje. Križankina pesmica Ko je človek najbolj truden, pride dobri mesec gruden. Z njim nastopi čas počitka in sproščenega užitka. V decembrov direndaj se prvi vključi Nikolaj. V košu od nebeške dote v pehar daje nam dobrote. Imeli bi predolgo štetje, da bi našteli to imetje. Po izročilu iz davnine se nihče ne brani Mi.........ne. LS / M K 1 K W v C G .0 ■ 5 V P X K t,' Z -R i L r e V 1 i 40 C 1 M J K D i) R e š i t v e: 1. a, 2. c, 3. c, 4. b, 5. trije, 6. a, 7. a, 8. b, 9. b, 10. parkelj. Stara »novička« Ljudska primerljivka »Gleda kot žaba iz solate«! He, he, he, kajne, da je dobra? Primerljivka že, solata pa ne! »Kmet Stepan M i losav-ljević iz okolice Požarevca je po končanem opravilu na sejmu zavil v gostilno in tam naročil porcijo koštrunovih jetrc. Jed je bila tako slastna, da je požiral cele kose in si zabil požiralnik. Na lepem se je zgrudil na tla in izdihnil.« Domoljub, oktober 1930. Uganka šaljivka Kateri kos pohištva je najmanj stabilen? O d g o v o r: z i b e l k a He, he, he, kajne, da je dobra? Kaj ne bo, saj temelji na izkušnjah. Uganka šaljivka Katera riba je najkrajša? Odgovor: tista, ki ima glavo najbliže repu. He, he, he: kajne, da je dobra? Gospodarno pa ni. Vrnitev v stare čase, med stare špase HUMOR PRED 100 LETI Natančna navodila Mama ne utegne v trgovino, zato pošlje tja sina Milančka. Ker je fant pozabljiv in raztresen, mu mama vse natanko zapiše na papir. Trgovec mladega kupca prijazno pozdravi in vpraša po željah. »Tole mi je mama napisala, pa preberite,« pojasni Milanček. Trgovec vzame papir in glasno prebere: »Dve kili krompirja, kilo čebule, zeljna glava, pol kile paradižnika in sto grmov kvasa. Pa pazi, da ne bo stari slepar skrivoma s palcem pritiskal na tehtnico!« Izreden obed Učitelj Metod je bil samec z neurejenim gospodinjstvom, zato se je večkrat kam povabil na obisk, pričakujoč pogostitev. Nekega dne se je mudil pri Marjanovih starših in bil dobro pogoščen. Metod je obed zaključil s prepričljivo pohvalo: »Moram priznati, da tako dobro redkokdaj jem!« Marjan, ki je bil prav tako za mizo, pa je dodal: »Mi tudi, gospod učitelj!« Skrajšan postopek Lojze je potoval v Ameriko. Že prve dni se ga je lotila huda morska bolezen, da je vso hrano sproti izbruhal čez ograjo v morje. Ko mu je naslednji dan strežnik spet prinesel jesti v sobico, mu je Lojze dejal: »Veste kaj, kar direktno vrzite hrano v morje, zakaj bi se še jaz zraven matral!« Gospod doktori Bolna]e. Ko pride k meni na peč, tako čudno čudno drdra, kot da bi imela bronhialni katar še pomnite, tovariši? Kaj je dejal Stane Dolanc pred 30-imi leti? »Pri nas smo na oblasti komunisti. Če ne bi bili mi, bi bil nekdo drug. Tega pa ni in nikoli ne bo.« Komentar: Ali je bil Stanko Dolanko morda tudi jasnovidec? mi se volimo TITO- nostalgija (uvoženo iz Mostarja) Druže Tito! Tise nama vrati! Tebe vole muslimani, Srbi i Hrvati. Ti si Ikrao i nama si dao. Ovi tiradu, a ništa ne dadu. Pozabljivi jugonostalgiki Današnji jugonostalgiki in oboževalci ter rekonstruktorji komunizma so pozabili na vsaj naslednjih 13 dejstev: 1. Da smo bili nekoč vsi milionarji, a za ušive dinarje nismo nič dobili. 2. Če smo si lahko kaj kupili, smo morali svoje plače takoj zamenjati na črnem trgu za devize (večinoma nemške marke). J. Da smo se vozili z gnilimi zastavami 101, yugi in fički, na katere smo čakali po več let. 4. Da smo se z njimi lahko vozili na par -nepar, vsak drugi dan. 5. Da smo se vozili na bencinske bone - 40 litrov mesečno (fički pa so kurili skoraj 10 l/100 km). 6. Da smo cele noči v vrstah čakali na cement, opeko in premog. 7. Da so le nekateri priskledniki dobili velike in ugodne kredite ali stanovanja. Ostali smo dobili samo toliko, da so nam zavezali usta. 8. Da smo si takrat mladi kupovali kav-bojke, majice in Adidas copate v Trstu in če smo hoteli našim otrokom privoščiti priboljšek (pomaranče, Milka čokolado, pamper's plenice.), smo morali po nje v Avstrijo ali v Italijo. 9. Da nas je na meji osorno ogovoril carinik v srbskem jeziku: »Jel bre! Imaš šta za prijaviti?« 10. Da je 150.000 Slovencev moralo s trebuhom za kruhom v tujino, sicer bi bilo že takrat toliko brezposelnih. 11. Da so nas UDBA in njeni špiclji spremljali na vsakem koraku. 12. Da so po vojni (in še potem) pobili na tisoče nedolžnih Slovencev - mnoge od njih samo zato, da so se polastili premoženja. 1J.) Da smo morali služiti vojaški rok za TITA in »domovino« daleč na Balkanu, kjer so nas zajebavali polpismeni kaplarčki. Nobena družba dolgoročno ne preživi brez morale. Tudi slovenska ne bo. Morala se bo torej reformirati ali odmreti. Že Julij Cezar je vedel: tretje možnosti ni. - dr. Boštjan M. Turk Andrej Magajna o ... »NEZMOTLJIVIH komunistih«: »Ti ljudje držijo skupaj tudi ob najhujših aferah in varujejo drug drugega.« P.S. ... potem je dobil hišno preiskavo. Marjan Šarec - Serpentinšek - o pisanju na internetu in kritikah v raznih socialnih omrežjih: »Ljudje so me napadali, pisarili vse živo, jaz pa sem si mislil, kako se jim ljubi. Nimajo pametnejšega dela?« - o kritiki po volitvah: »Po vsaki vojni se nekaj osamljenih borcev še potika po gozdovih.« - o primernosti: »Vselej v življenju sem znal ločiti, kdaj gre za šalo in kdaj zares. Frajtonarca ni za na kor, orgle pa ne za na veselico. - Če v življenju veš, kdaj je kaj primerno, kdaj je ohcet in kdaj pogreb, potem zadeve niso tako težke.« Plava - ne plava Vlada že mogoče plava, žalostno pa je, da se ljudje utapljajo. - Zmago Jelinčič Plemeniti rokomavhi Bob leta 2004 »Ustvarja se sistem, v katerem lahko svoje pravice najbolje zaščitijo tisti, ki imajo denar.« - Dr. Lojze Ude, univerzitetni profesor prava Štafeta norosti V ZASAVSKIH REVIRJIH so se odločili s pomočjo cementarne Lafarge, okoljske agencije in ministrstva Pahorjeve vlade, da so 10. 11. 2010 organizirali veselico v čast ŠTAFETI NOROSTI. Za zabavo so poskrbeli VESELI ZASAVCI, ORLEKI in PLEH BANDA, a je menda pri zadnjih vratih v pripravljenosti stal POLICIJSKI ORKESTER. Zato je Pahor odšel ven pri slednjih. Zasavci pa so nato rekli: »Mat k... (ruha)« in čez 10 dni zafacljali cementni-narski in termoelektrarniški dimnik. Afera Satex je zastarala 18. 11. 2010 je zastarala še ena »posojilna afera«. Od začetka leta 1995 do jeseni 1996 so akterji odobrili 911 kreditov v višini 11 milijonov € na račun pretežno državne NKBM. NKBM ne komentira, minister Zalar pa pravi: »Nismo mogli ukrepati.« Komentar: Vse če narod pozlatiti z raznimi dokapitalizacijami bank. Malo tu, malo tam ^ Pri pobiranju nezakonitih provizij na ban-komatih so banke »zaslužile« samo 4 milijone €. Drobiž, ZARES! Vprašanje za slovenske bankirje Ko je J0ežek Zagraški šel na banko, da bi si povečal (v minus) svoj limit za 1.000 €, je moral podpisati reci in piši točno 19 papirjev. Zdaj se sprašuje, koliko so jih morali podpisati na primer tisti, ki so vzeli po 200.000 € ali celo milijon kreditov? Brezizhodna strategija V oktobru 2010 je brezposelnost že presegla magično mejo 100.000 brezposelnih delavcev - točno 102.683, v času »porazne« Janševe vlade septembra 2007 pa je bila leta samo 66.658 oseb. Napredek je vsaj 50 %! Kako rešiti tajkunske zgodbe? Menim, da je edina dobra opcija sanacije bank podržavljenje vsega tajkunskega premoženja, tudi tistega v tujini. / Potreben pa bi bil ustavni zakon ali nekaj podobnega. - mag. Andrej Aplenc (bivši komunist in politični zapornik z Golega otoka ter nekdanji direktor Acroni Jesenice) Lojtrca domačih bogatih 1. Mirko Tuš - 196,2 milijona € / Prognoza: Glede na to, da je bilo njegovo bogastvo leta 2009 še vsaj enkrat večje, predvidevamo, da bo že v naslednjem letu dobival vsaj zajamčeno plačo. 2. Igor Lah - 166,5 milijona € / Prognoza: Vsi mali delničarji, ki jih je izrinil iz različnih podjetij, ga preklinjajo dan in noč - in ni Hudič, da ne bi bila njihova prošnja uslišana. 3. Darko Horvat - 112,8 milijona € / Prognoza: Še dobro, da mu ni ime Roman, ker bi potem o njem lahko napisali cel roman. Sicer ima večino svojega premoženja (»podedovanega« po mami) varno spravljenega v Švici in drugih davčnih oazah. 4. Sandi Češko - 87,2 milijona € / Prognoza: Kozmodisk in Dormeo bosta delovala tudi v prihodnje, če hoče ostati politično in gospodarsko pokončen mož. 5. Tomaž Lovše - 83,2 milijona € / Zelo dobro mu denar kroži v trikotniku Diners Club - Lions - Unicef, sem ter tja pa pade tudi kakšna drobtinica revežem z bogatinove mize. Komentar: Ivan Grozni se je uvrstil šele na 11. mesto, a vseeno na dan zasluži toliko kot Eho cajtngi J0ežek Zagraški cel mesec s službo in EHO CAJTNGOM vred - pa še malo mu ostane (Ivanu!!!), da lahko skoči h Kovaču na 2 dcl. Kako je funkcioniral »zemonski kartel«? Če smo odpirali cesto, smo šli na dva deci. To niso bili sestanki, po gradbeniško smo imeli likof, tolkli drug čez drugega, se kaj zmenili, se kregali, da ne rečem, da so leteli kozarci.« - Ivan Zidar (SCT) na 2,5 urnem zaslišanju, Dušan Černigoj (Primorje) pa je opravil zaslišanje v 0,5 ure zaradi lukenj v memoriji. (Nekatere bi bilo treba RESETIRATI!) Pomoč države »ubogim« Z nastopom Pahorjeve vlade je policija začela zasliševati davčne inšpektorje in druge, ki so sodelovali ali domnevno sodelovali v preiskavah sumov divjega lastninjenja in davčnih utaj v ScT. Postopek sedaj enostavno nekje stoji, direktor SCT pa je deležen vsestranske pomoči predsednika vlade Boruta Pahorja. - Janez Janša, 3. 11. 2010 Razlika med Nagodetovim procesom in Čisto lopato? V Nagodetovem procesu leta 1947 so bili že vnaprej vsi obsojeni, v Čisti lopati 2010 pa bodo najbrž vnaprej vsi oproščeni. međunarodni odnosi Dogajanja ob južni meji - V Zagrebu se menda že »pregovaraju« o Varšavski ulici, pri nas pa se nekateri sprašujejo, kako so preskočili Madžarsko, pa Slovaško, Češko _ da o Prekmurju ne govorimo. - Ob poplavi v Murski Soboti je Jadranka Kosor predlagala Borutu Pahorju, da bi si razdelila tudi Panonsko morje. Na koncu je kljub vsemu ostalo le pri Blatnem jezeru. - Zato je J0ežek Zagraški zadnji vikend v oktobru odšel na Mokrice, da bi se kot zemljemerec malo s Pahorjem in Kosorjevo pogovoril, kako se mejnike na morju postavlja. J0ežek ju je tam čakal in čakal, _ dva dni. V nedeljo popoldne pa se je odločil: »Do zdaj sem jaz vaju čakal, zdaj pa še vidva mene čakajta,« in je odšel na VELEUPELJSKE volitve teči 2. krog. P.S. Že v nedeljo popoldne pa je NATO J0ežek izvedel, da sta se mimo NATA Jadranka in Borut pogovarjala o letalski obrambi Kranjske dežele. Zato je J0ežek ves besen SKOČIL V LUFT in pri tem s svojo trdo bučo skoraj sklatil vso kranjsko aviacijo. Jadranka med 18 svetovnimi političarkami Ameriška revija Glamour je NATO razglasila najimenitnejše svetovne političarke. Jadranka je pristala na 18. mestu. P.S. Boruta pa ni bilo zraven. Kje plovejo slovenske ladje? Glede na to, da je arbitražni sporazum sprejet in da bo Piranski zaliv na pol postal Savudrijska uvala, vseh 20 ladij, ki so v lasti hčerinskih družb Splošne plovbe v Singapurju in Indiji, in tam plujejo že od leta 2000, ne bodo najbrž nikoli zaplule v slovenske vode, ker je bo ostalo le za eno dobro mlakužo. Bo Dubaj postal letovišče za SLO-venke? Od kar je Borutova Simonca odšla v Dubaj, si nekatere priletne Slovenke vedno bolj želijo obiskati to letovišče. Kljub umetnim in izumetničenim otokom in drugim zgradbam, se tam počutijo zelo domače. Baje imajo v vsakem hotelu lepotnega kirurga za nekoliko uvele SI (pardon-slovenske) MONE. Ti meni, jaz tebi Simona Dimic se je zaposlila v Turistični agenciji svojega partnerja Escape, kjer bo Borutu Pahorju poskrbela za poceni letalske prevoze, Borut pa bo poceni prodal Falcona. J0ežkova kriva pota Pralnica denarja ali - Kaj je skrival J0ežek Zagraški? J0ežek se je na prigovarjanje VELEUPELJSKE VIRTUALNE protikorupcijske komisije menda zares spravil pospravljat po pralnici, kurilnici in garaži, saj je do zdaj vseskozi zatrjeval, da pri EHO CAJTNGIH ni nikjer nobenega dobička. Zdaj pa je zares našel skoraj neverjetne stare zaloge in druge nežive stvari: - V pralnici nad ogledalom je že pred skoraj 10 leti dal sušit opranih nekaj več kot 2000 SIT. Torej imajo tisti prav, ki trdijo, da se že ves čas ukvarja s pranjem denarja. - V garaži je pri neki stari na pol prazni kanti antifriza našel 1 US $. Še isti dan se je želel znebiti starega antifriza, a komunala ni odvažala nevarnih stvari. Že naslednjo noč pa se mu je sanjalo, da je bila cela garaža skoraj polna samih US $, politih z antifrizom. Zbudil se je ves premočen, saj ga je celo noč tlačila mora zaradi zamrznjenih US $ in tuhtal, v katero banko naj skrije - svoje s(T) anje na računih. Ko je nato s(R)anje povedal ženi, mu je dejala, da bo komunala v kratkem spet odvažala _ - Za pečjo v kurilnici pa je našel cel »šac«. Oglejte si ga na sliki! Žal, so bili piskri prazni. Se je pa iz peči nekam čudno kadilo. Zato: Tam kjer je dim, je tudi ogenj. Se vrača člen 133? Če bi se slučajno J0ežek Zagraški še kdaj pojavil kot POREDNIK katerega koli cajtnga, so nekateri menda pripravljeni ponovno sprejeti tudi nekdanji člen 133 iz časov SFRJ. Kako - pak? Nekateri pa že trdijo, da se J0ežek spet pripravlja na nov mandat POREDNIKA EHO CAJTNGA. »Seveda,« je zadnjič kratko komentiral, ko je iz Jablanice švercal nov modem za internet priključek neverjetnih zmogljivosti - v 1 sekundi prenese cel cajtng v kateremkoli zapisu ali stanju na katerikoli poštni nabiralnik z nalepko PREPOVEDANO za EHO CAJTNGE. Kaj pa če ...? Ko pa so ga še kar naprej raziskovalni žurnalisti iz enega od veleupeljskih virtualnih (neregistriranih v razvidu medijev!!!) forumov spraševali, kaj bo počel, če pa mu le ne bo uspelo se dokopati do porednika, pa je veselo navrgel čez rame: »Dela je dovolj, le denarja bo bolj malo tudi za tiste, ki si me tako želijo zamenjati« in je nato pokazal neko čudno kombinacijo orodja in naprav, s katerimi se bo spopadal v naslednjem mandatu: - motorna žaga, - zidarska kela, kladu in fangel, - kitara in orglice, ét" ^^ Q L A lumnnnn turn - pa ZASTONJ bo _ delal na ciklostil VELEMU\ČEVSKI krajevni cajtng skupaj s partijskim SEKRETarjem kot pred 30. leti. P. S. Denar ni vse,« zdaj prigovarja tudi sam sebi. - Kdo? > 78 grosupeljski odmevi Goupejki odmei november/ 11 - 2010 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic H t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in razporeditev strani: Jože Miklič Ostale fotografije: avtorji prispevkov, če ni posebej navedeno Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2009 dalje) v nakladi 6.265 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V DECEMBRU JE TREBA ODDATI do petka, 3. 12. 2010. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF ALI DOC ZAPISIH. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni iz prvih dveh (treh) besed naslova prispevka - npr. RES NAJLEPŠI je mesec maj. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas! Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm2 Ko jgggggm Cena v € Končni znesek 1 z DDV v € 1 A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 1 1 49,8 ii 1,549 ii 77 1 1 39,44 ii 47,33 1 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 1 1 76,4 ii 1,339 ii 102 1 1 52,28 ii 62,73 1 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 1 1 153,8 ii 1,060 ii 163 1 1 83,56 ii 100,28 1 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 1 1 232,5 ii 0,994 ii 231 1 1 117,92 ii 141,51 1 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 1 J (39,6 x 27,3) 1081,1 1 0,866 1 936 478,68 1 574,42 1 Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf. Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic ra t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: joze.miklic ra t-2.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič V centru za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični, pripravljamo SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK PROJEKTA IN DAN ODPRTIH VRAT Prireditev ob zaključku projekta »Dokončna ureditev objektov za izvajanje dejavnosti zdravljenja bolezni otrok v Sentvidu pri Stični« bo v četrtek, 2. decembra 2010, ob 16. uri, v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični 44. Objekt je obnovljen s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, Ministrstva za zdravje RS in Centra za zdravljenje bolezni otrok. PROGRAM 16.00 - 16.05 nastop flavtistke 16.05 - 16.30 slavnostni zaključek projekta z govorniki: - Magdalena Urbančič, direktorica CZBO - Dorijan Marušič, minister za zdravje - Guro Katharina Helwig Vikor, veleposlanica Kraljevine Norveške 16.30 - 16.35 nastop pevskega zbora oS Ferda Vesela, Sentvid pri Stični 16.40 - 17.30 ogled Centra in pogostitev Vljudno vabljeni! Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do 29. 11. 2010 na tel.: 01/788-74-50 ali na elektronski naslov: center.zdravljenje. otrok@siol.net. Magdalena Urbančič, dr. med. spec. ped. Direktorica Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični 44 8o oglasi Grosupeljski odmevi november / 11 - 2010 Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Življenje v živo Dijaki in profesorji Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica vas vabimo na prireditev, ki bo 16. decembra 2010 ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Stična. V letu, ki opozarja na revščino ter kliče k dobrodelnosti in solidarnosti, smo sklenili prižgati prvo lučko v prazničnih dneh. Dijaki in profesorji smo si podali roke, naša skupna ustvarjalnost naj k naklonjenosti bližnjemu spodbudi tudi vas! Kot pravi igralci se vam bomo dijaki in profesorji predstavili v igri ff ''Do roba in nazaj Prijeten večer ob glasbi in plesu bodo zaokrožili cenjeni gostje, ki nam bodo spregovorili o stiskah in dobrodelnosti v današnjem svetu. Z nami bodo Dušan Strnad, župan občine Ivančna Gorica, Patricija Pavlič, direktorica Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Stane Kerin, misijonar in vodja slovenske misijonske pisarne, Nešo Stojanović, direktor Centra za socialno delo Grosuplje, Mojca Urh, predstavnica Slovenske Karitas, Zina Jakovljević, dijakinja prostovoljka ter Jasmina Balaban, profesorica SŠ Josipa Jurčiča, vodja akcije ''Pomagajmo brezdomcem'' Naj bo vaš obisk kamenček na poti od človeka k človeku! Vabljeni! 20e0ZDFWVSTV0, USTNA HIGIEMA. PAROOONTOLOGIJA. PROTETIKA. ESTETSKO ZOBOZDRAVSTVO CENTER USTNE HIGI ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV Cikava 38 A, 1290 Grosuplje, gsm: 051 797 797, t: 01 7865 424, e: lnfo@center-ustne-hj9iene.sj www.center-ustne-liigiene.si