PODLISTEK. Gospod poročnik. (Slika iz Tojsškega življenja.) fDalje.) ,,Tako?" je \pil policaj, MVi lenuhi, kaj vas brizgalna briga, kaj? Ničl Ali oblast, postava vas briga, razumete? In 5ujte, kaj pravi oblast!" Policaj iMta.* T,)Ker funkcijonira ognjegasna brizgalna v posebnih slučajih kot organ javne varnosti in je takrat erarična lastnina, se mora zgoraj imenovana postaviti takoj pred uto in prepjustitl na razpolago vojaškemu poveljstvu." ,,Ste čuli? Torej brez mrmranja! Nobenega zoperstavljanja! Brizgalno ven, drugaCe se že jutri vrši za vsakega ppsebej vojni sod!" Hlapci ubogajo z jezo v pesteh in Cez nekaj frenutkov je Že brizgalna b stotnijskim krpariem pred uto. Policaj in možje pa odidejo. Hitro in neopazno se splazi Zvorec iz brizgalne in takbj pokaže, kako je hvaležen svojim rešiteIjem. Pograbi namrec mehko zemljo, jo zgnjeti in vr2e v ftastitljivi hrbet polioajev, Kakor blisk se obrne ta. ,,K-aj?" zavpije. ,,Oblast napadate od zadaj? Z mehkb zemljo?" ,,Ena, dve", dobi najbližji za ušesa. Ta nevedofi zakaj, «e plane sicer na policaja, ampak Se toplo zasoli tovarišu. V hipu so Bi vsi štirje Uapci v laseh in policaj suje sedaj tega, sedaj onega med rebra, da bi iih razgnal. Zvorec je med tem imel dovplj Bapa, da se ja zgubil neop(aženo. Nasproti mu pride feastnik, ,,Tri sto sliv, ki so še ostale na drevesu", kolne potihorma !krpar. Ali vbč se ni niogoče izogniti.' Pojgumf*- vejlja. Zvoreo gre ISrčno Mialief ip Ba^utii^a prav !po predpisu (Kaio pfli se zaCudi, ko se mu častnik nasmeji. ,,Nu Minta, niti ne pozna me §e?l" ,,Lujzek, ti si? Trije hudiči, kako semsevstrašil. Kaj p.a delaS? ,,Pojdi Tinek", odvrne Lujzfek. JTa plašft boš nosil. Moj sluga si danes. ^Grevia v sosedinjo yas, tam leži drngi polk, kjer naju ne poznajo. Ampak, Tinek, pazi, raznmeš in na subordinacijo ne pozabi". nDobro, dobro", pomirjnje Zvorec. Emala sta ohadva v gostilni sosedoe vasi. Soba jo bila skoraj polna vojakov. Ko vstopi gospod poročnik, vstanejo vsi spoštljivo. On pa jim pokima z glavo v pozdrav. BKaj je za jesti?" vpraša krčmarja. BAmpak nekaj dobrega, svinj?ki hrbet, fazan ali kaj enakega. In seve šampanca!" ^Obzalajem, gospod poročnik! P;i nas v vasi vsega tega nimamo. Pač pa dober sir, Bvinjino s cmoki in zeljem", odvrne krčmar. ^Gospod Bog!" skoči slnga kvišku. nSvinjino s cmoki in zeljem, to je nekaj! Sem z njo!" Oster pogled gospoda poročnika spravi slugo zopet na sedež. nPrinesite surovo maslo, sir, kruh in dve čagi pive!" zapore svečano častnik. nIn svinjino!" dostavi Zvorcc sladko in ponižno. BNn! dobro, za slngo", privoli goapcd poročnik milostno. Zvorec zavžije Bvinjino, da mn je tekla mast iz uet na brado, pa tndi gospod poročnik obdeluje sir, sorovo maslo in kruh, kakor bi sekal drva. BSedem sliv, Lojzek, to ti je jed", zašepeče Zvorec tovarišn. BDrii gobec!" rcn ta jezno odvrne. Navzočim vojakom se je obnašanje teh dveh zdelo nekako čudno in marsikateri skrivni emehljaj je zbežal raz nstnic. Nek feldvebel, ki jo sedel v kotu in kadil, je začnden gledal poročnika in slugo. Nato plača in naglo odide. Nakrat se vojaki nasmejejo na glas. Kaj se je zgodilo? Nek vojak stopi naprej, salutira in javi smeje: BGospcd poročnik, pokorno javim, da so se leve brke gospoda poročnika pomaknile k levemu nšesu". In res so ponarejeue brke Lojzeka Režibabo splezale k nšescm. Sedaj je bilo konec visokosti. Vojaki so spoznali bnrko. Režibabo si popravi brke. Med tem vstopi skozi stranska vrata nek mlad porcčnik. Ko zagleda častnika se mu takoj približa ter se mu predstavi: ^Poročnik Ladjevič". Režibabo zajtcla v smrtnem strahn: rMe veseli! Poročnik Slavičjijnd1-. »Slaričjijud ? Plemeniti Slavičjijnd, ni res?" prifitavi porodnik Ladjevič. nDa, da, plemeniti Slavičjijnd", odvrne naglo Režibabo. nSeve, seve ..." nEj, pojdi vendar k nam, kolega! Itnenitna drnžba! Stotnik Remnš od vašega polka je tu. Veiel dečko!" V tem hipn se prikaže na pragu stotnik Remuš, povelJDik stctnije, pri kateri sta slnžbovala obadva jnnaka. K ereei stotnik zopet zgine. Palje prlbodajia.]