Poštnina plačana v goforfnL Leto IX., St. 23 €fena2 IHp upravnistvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125, 8126. •seratrd addelelt: LJubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St- U — Telefon et- 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru žit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska šesta št. 42. podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska izdaja »življenje in svet". Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon 8t 3122, 3123, 8124. 3125 In 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej In velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sloveniji Krasen zbor borcev in delavcev za jugoslovensko misel iz vse Slovenije — Sklicana banovinska konferenca se fe pretvorila v veličastno manifestacijsko zborovanje — Nepopisno navdušenje in nezlomljiva borbenost — Viharne ovacije Petra živkoviču Ljubljana, 6. junija Človek je moral biti 6am na današnji ba-novinskj konferenci JNS v Ljubljani, da si more ustvariti pravo sliko o razpoloženju strankinih predstavnikov in delavcev iz vseh krajev Slovenije, sliko o silnem ;n iskrenem navdušenju, o nezlomljivi volji in neomajni borbenosti. Konferenca je bila sklicana z namenom, da se predstavniki in politični delavci v organizacijah JNS iz Ljubljane in ostalih krajev Slovenije spoznajo s predsednikom stranke Petrom Živ-kovičem in njegovim) najožjimi sotrudniki v vodstvu stranke ter spoznajo njihove misij in nazore. Zanimanje za sestanek je bilo +ako ogrom no, da so že pred dnevi pošle vse leg.ti-macije, udeležba danes pa taka, da se „;e sestanek pretvoril v mogočno manifestacij sko zborovanje. - V veliki dvorani Kazine je bila postavljena samo ozka predsedstvena miza, drugače v njej ni bilo nikakjh stolov. _Napoln;e na je bila prav vsa, res prenapolnjena, polili so bjli tudj stranski prostori, sto in sto se jih ie zbralo še na restavracijskem vrtu in na verandi. Zunaj je pripekalo vroče poletno soln'ce, pa je razumljivo, da ie v dvoranah kmalu zavladala ckoro neznosna vročina. Bolj kakor kaj drugega priča o navdušenju in borbenosti zbranih nacionalnih borcev dejstvo, da so kljub temu vztrajali do zaključka zborovanja. Čeprav ie trajalo zborovanje polne tri ure, so bili dvorana in sosednji prostori ob zaključku ravno tako polnj kakor v začetku zborovanja. Posebno razveseljivo noto je dajalo sliki, da so bili med delegati z dežele pretežno kmečkj ljudje in da je bilo med zbranim" zelo mnogo mladine, najboljše jamstvo, da se bodo nacionalne borbene vrste tudi v bodoče trajno krepile. Silne ovacije Petru živkoviču Začetek konference je bil napovedan ta. 10. uro. Ze mnogo poprej je bila dvorana napolnjena. S svojo znano točnostjo je točno ob 10. prispel predsednik Peter Živkovič s podpredsednikom Banjaninom in drugimi spremljevalci. Sprejet je bil z viharnim; ovacijami, ki so nezmanjšano trajale pet minut ali še več. Prelije so se končno v državno himno, ki jo je pela vsa dvorana. Zopet so sledili navdušeni vzkliki kralju m državi, pa vnovič in vnovič Petru Živkoviču in jugoslovenski ideji- Le s trudom si je predsedn.k banovinske-ga odbora dr. Janko Rajar priboril besedo Ko pa je ob otvoritvi kot prvega pozdravil strankinega predsednika Živkoviča. se je zopet dvignil silen vihar ovacij in aklamacij. Navdušenega pozdrava in burnih ova*c;j so bili deležni tudi vsi ostali člani vodstva, ki jih ie navajal dr. Rajar v svojem otvoritvenem govoru: Jovan Banianin, dr. Peter Zec. senatorji dr. Andjelinovič, Milju-tin Dragovič jn Daka Popovič. predsednik senatorskega kluba JNS. ter narodna poslanca iz Hrvatske Josip Cvetič in dr. Mirko Došen. Z mogočnim apiavzom Je sprejela dvorana pozdrave, ki jih je predsedujoči naslovi! na dr. Alberta Kramer;a in Ivana Puclja ter na slovenske narodne poslance, ki so ostali zvesti JNS, Ivana Mo-horiča. Avgusta Lukačiča. Ivana Prekorška, Milana Mravljeta. Albina Komana. Rajka Turka, Rudolfa Pleskoviča in mag. Hočevarja. Pozdravil je tudi zastopnike mladinske organizacije in sporočil, da se je opraviči] po bolezni zadržani podpredsednik stranke Ju raj Demetrovič. Z odobravanje« je bil sprejet njegov predlog naj se pošlje Demetroviču brzojav s pozdravi n željami, za skorajšnje popolno okrevanje. Hagovo? dr. Bajarfa Predsedujoči dr. Rajar je v kratkem uvodnem nagovoru opozoril, kako so na-sproiniki že neštetokrat položili JNS v gi ob. Včerajšnji sprejem, snočnji pozdravni večer in današnja skupščina pa dokazujejo, da naša stranka nele ni umrla, marveč da je še bolj čvrsto strnjena, kakor je bila poprej in da z novim eia-nora stopa v boj za svoje velike ideaie in svoje vzvišene cilje. Omenil je bane vinske in drnfre skupščine JNS, ki se v rje po vsej državi in ki pričajo kako dobiva jugo&Iovenska politična ideja novega razmaha v vseh predelih države in med vsemi sloji našega naroda. Svoj govor je .ju-čil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., kar je zopet izzvalo navdušenje in dolgotrajne manifestacije za kralja, kraljevski dom, našo vojsko in državo. Končno je prosil zborovalce naj mirno poslušajo govornike ter z vsem potekom zborovanja poke žejo svojo politično zrelost in discipliniranost. slovenskih, hrvatskih ali srbskih čustev. V spoštovanju plemenskega imena, pisave in jezika, v spoštovanju plemenskih tradicij, ki predstavljajo za nas vse skupno svetinjo, slavo in narodni ponos, postaja jugoslovenstv -esnično obeležje enega, nedeljivega nai ..j, ki živi v svoji svobodni nacionalni državi. Samo tako pojmovana ideja jugosloven-stva, ki pri spoštovanju plemenskih svetinj kot splošna narodna misel zbira ves naš narod pod zastavo z devizo »En narod in ena država«, nas bo zvezala z močnimi vezmi medsebojnega zaupanja in bratske ljubezni ter bo zbrala k sodelovanju vse pozitivne narodne moči za dobro našega mladega kralja, vsega naroda ln naše mile kraljevine Jugoslavije. Usodni razvoj dogodkov v svetu in pri nas narekuje vsem državljanom potrebo, da opuste opasno ravnodušnost, ki se ne briga za to, kdo vodi državo. Enako kakor ste 1908. leta ob priliki krvavih dogodkov pri proslavi sv. Cirila in Metoda disciplinirali svoja srca in svoje duše ter se zbrali na skupno borbo za obrambo svoje narodne svobode, časti in imena, se morate tudi danes vsi brez razlike na prejšnje razdvojenosti zbrati k skupnemu delu, složnemu in solidarnemu, okrog programa in zastave Jugoslovenske nacionalne stranke, da bomo ohranili, popolnoma uredili in ojačali našo drago skupno domovino kraljevino Jugoslavijo. S temi mislimi in željami vas iskreno pozdravljam, živeli! Govor Petra živkoviča Predsednik JNS o temeljih, ciljih in nalogah stranke in vseh jugoslovenskih nacionalistov Preaseanik dr. Rajar je kot prvemu podelil besedo Petru živkoviču. Zopet se je dvorana tresla ovacij jugoslovenskemu nacionalnemu voditelju in politiki, ki jo predstavlja. Ko so se manifestacije končno toliko polegle, da je mogel začeti govoriti, je Živkovič najprej izrazil svoje veselje in zadoščenje, da more kot predsednik Jugoslo-venske nacionalne stranke pozdraviti delegate stranke iz vse Slovenije v beli Ljubljani, ki je vedno bila svetilnik nacionalne zavesti in prave jugoslovenske misli. Nato je med drugim izjavil: Politični program naše stranke je vsem vam znan, saj je bil izražen že pri otvoritvi narodnega predstavništva dne 19. januarja 1932. Toda danes, ko se na vseh straneh pojavlja težnja za razbijanjem nacionalnih sil, je tieba vnovič raglasiti potrebo, da se zberejo vsi pozitivni elementi Jugoslavije na osnovi jasne Ln odločne, edino odrešilne ideologije Jugoslovenstva. Notranje reforme Jugoslavije se morajo in se edino morejo izvesti v znaku neomajne vere v jugoslovensko idejcJr to se pravi: na temelju enakosti, bratstva in popolne ravnopravnosti vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov, katerih nacionalni obstoj in bodočnost sta zavarovana in zajamčena samo v čvrstem okviru Jugoslavije. Stati v službi naroda, boriti se za njegov in domovine napredek ne more biti monopol nobene stranke, nobene skupine in nobenega poedinca, pa naj je na vladi ali ne. Vdano služiti najvišjim interesom naroda in države ni samo pravica vsakega državljana, marveč tudi njegova prva dolžnost. Pri izvrševanju te svete dolžnosti morajo tekmovati i posamezniki i skupine, brez ozira na socialni položaj poedinca, brez 02" rs. na versko in plemensko pripadnost. Delo JNS bo z vso odgovornostjo in vsem požrtvovanjem posvečeno ostvaritvi njenih velikih jugoslovenskih nacionalnih ciljev. Prizadevala si bo, da bo vedno prva v iz-i?Tševanju vseh dolžnosti ln svete pravice v službi dragi nam domovini Jugoslaviji, v službi narodu in našemu mlademu kraljn. Ne bo se strašil pred ničemur, da doseže te svoje velike in patriotične cilje. Vsa naša akcija mora postavljati državo 'n narod nad vse drobne posebne interese Poedincev in skupin, v trdni veri, da bomo ravno s tem najbolje služili Interesom najtrših narodnih slojev. V nasprotu z ono Prazno politično aktivnostjo, ki postaja često sama sebi cilj in se izgublja v osebnih napadih, spletkah in v površnosti, poudarja JNS svoje osnovno načelo, da se mo ra TOa politična aktivnost vedno staviti v službo jasno določenih nalog na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju, ker je le tako mogoče doseči zboljšanje blagostanja vseh slojev jugoslovenskega naroda. Jugoslovenska nacionalna stranka je politična organizacija ljudi, ki verujejo, da se ideji narodne in državne svobode in skupnosti najbolje služi, ako se ta ideja nasloni na srečo in blagostanje širokih ljud skih slojev. Ne samo edinstvo zaradi edin-stva, ne samo svoboda zaradi svobode, marveč oboje v službi najvišjih idealov na-cije: da bo naš jugoslovenski človek srečen, in zadovoljen v svoji domovini in narodni skupnosti. Ta cilj nas bo vodil tudi pri vseh notranjih reformah in v njem je jamstvo, da ne morejo biti zapostavljene pravice in težnje nikogar. Ker je v naši notranji politiki glavni cilj notranja konsolidacija, bodo tudi naše težnje usmerjene k splošnemu pomirjenju med dobronamernimi ljudmi, ki se dobe v vseh političnih skupinah in strujah in ki so brez dvoma v ogromni večini i med Hrvati i med Slovenci i med Srbi. Jugoslovenstvo niti kot nacionalna, niti kot državna misel ne izključuje naših Neizkušeni nacionalni borci govorijo Iskrena strajenost in vzajemnost nacionalnih vrst po vsej državi — Demokratične, nacionalne in socialne osnove jugoslovenske politike . Pozdravni vzklik Petra živkoviča je uto- ki padajo iz nasprotnih vrst na JNS ter nil v obnovljenem viharju ploskanja in i pokazal kako so vsi ti očitki prazni in vzklikanja, gromkih ovacij velikemu nacionalnemu voditelju, živkovič se je zahvaljeval z mahanjem rok. Ovacije pa se zopet kar niso hotele poleči, šele po dolgih minutah je mogel spet priti do besede predsednik zborovanja dr. Rajar. Drug za drugim so nato govorili ostali člani strankinega vodstva, spremljevalci Petra živkoviča. Ko so risali položaj v državi, ko so omenjali razmere, v katerih delajo in se borijo nacionalisti, so bili neprestano prekinjeni z burnimi izrazi odobravanja in pritrjevanja. Jovan Banjanin Podpredsednik JNS senator Jovan Banjanin je med nacionalisti v Sloveniji že dobro znan in popularen. To se je pokazalo zlasti v nepopisnih ovacijah, ko mu je dr. Rajar dal besedo. Sivolasi borec za jugoslovensko misel je v klenem govoru ponovil svojo neizpodbitno izpoved o nacionalnih idejah ter podal poročilo o političnih borbah, o notranjem in zunanjem političnem položaju. Stavek za stavkom ga je množica spočetka prekinjala z odobravanjem, tako da je sam prosil, naj ga mirno poslušajo. Kljub temu je moral še parkrat prenehati svoja izvajanja, ker so poslušalci na vsak način hoteli dati izraza svojemu soglasju in odobravanju ter mu pokazati, kako zelo jim govori iz srca in k srcu. Se i bolj pa so dali poslušalci svojim čustvom duška ob zaključku govora, ko so mu priredili zopet večminutne ovacije. Jovan Banjanin je govoril o položaju jugoslovenskih nacionalistov v Sloveniji in izrazil zahvalo in priznanje za njihovo borbo in delo. Komentiral je sinočnje dogodke, razpravljal o demokraciji, o zastavah, o fašizmu, diktaturah, komunizmu itd. Spominjal se je borbe za zedinjenje, in osvobojenje med svetovno vojno, ko je bil tudi sam član Jugoslovenskega odbora, in v tej zvezi razpraivljal tudi o majski deklaraciji. Citiral je nekatere odstavke iz brošure, s katero se je pokojni dr. Sušter-šič obračunaval z nekdanjimi svojimi političnimi sodelavci. Podčrtal je potrebe doslednosti in iskrenosti v politiki in pokazal usodne posledice neiskrenosti, ki jo opažamo v nekaterih drugih taborih. 3 konkretnimi podatki je ocenil delo sedanje vlade in JRZ. Orisal je možnost, edino možnost narodnega sporazuma v državi na osnovi jugoslovenske misli. Bavil se je z očitki, SO letnica novomeškega Sokola Je pokazala, da je dolenjska metropola sokolska trdnjava Novo mesto, 6. junija sprevod zastopnik Nj. Vel. kralja Petra D. general g. Popadi^ z nekaterimi zastopniki oblastev in zastopnikom bana inšpektorjem g. Podbojem. Po stiku Sokolstva je prvj nagovoril Sokole in občinstvo zastopnik Nj. Vel. kralja in izročil župnemu starost,- krasen prapoT, dar našega mladega vladarja. Zahvalil se mu je župni starosta br. dr. Var sič. nato pa je govoril o pomenu in nalogah Sokolstva prvi namestnik starešine SKJ Engelbert Gangl. Po govorih so Sokoli defi-lirsli pred novim praporom, kraljevim zastopnikom. še živečimi ustanovitelji novomeškega Sokola in zastopniki oblastev. 50letnica novomeškega Sokola je ob veliki udeležbi potekla v izredno slavnostnem razpoloženju. Že snoči je bilo vse mesto okrašeno z zastavami in hiše ovenčane 6 cvetjem. Ko je noč legla na dolenjsko prestolnico, so zažarela okna, izložbe in balkoni v tjsočih lučeh. Baklade se je udeležilo ogromno število Sokolov v krojih in v civjlu z znaki, mnogoštevilno občinstvo pa je sprevod burno pozdravljalo ter obsipalo a cvetjem. Po 10. zvečer je bila na Lo-kj uspela slavnostna akademija. Danes dopoldne je bilo razvitje prapora, ki ga je novomeški sokol-skj župi podaril starešina SKJ Nj. Vel. kralj Peter II. Ob najlepšem vremenu se je z Loke razvil ogromen sprevod uniformiranih Sokolov ter krenil po okrašenih ulicah. Z oken so se vsipali slapovi cvetja in vz-klikanja ni bilo ne konca ne kraja. Na Trgu kralja Petra, kjer je bila pred mestnim magistratom po* stavljena ofarašena tribuna, so pričakovali Popoldne je bila na Loki javna telovadba, kjer sta viharje odobravanja žela zlasti olimpijska sokolska vrsta pod vodstvcim dr. Murnika in naraščaj zagrebškega Sokola n. Slavnostni dnevi ob jubileju novomeškega Sokola so pokazali, da je Novo me;to sokolsko, napredno ln jugoslovensko. derr.agoško hujskajoči. V zaključnem deju govora je razpravljal o zunanji politiki. Dr. Peter Zec Naslednji govornik je bil senator in nacionalni borec iz Like dr. Peter Zec. Tudi on je nacionalistom v Sloveniji že ljub znanec in je bil takoj ob svojem nastopu sprejet z navdušenimi ovacijami. V kratkem govoru je izpopolnil izvajanja svojega prijatelja Banjanina ter orisal razloge, ki so dovedli do današnje politične situacije v državL Orisal je pojem unitarizma, ki še daleč ne pomeni uniformiranja ali celo centralizma. Pokazal je, kako v našem političnem življenju manjka morale in čuta za odgovornost. Zaradi politike neiskrenosti doživlja tudi delo za sporazum take pe-ripetije, kakršne opažamo. Posebej je govoril o razmerah v Sloveniji in v Ljubljani. Ko je končal, je bil zopet deležen navdušenih aklamacij. Daka Popovič Dr. Rajar je podelil besedo predsedniku senatorskega kluba JNS inž. Daki Po-poviču iz Novega Sada. Prisrčno pozdravljen je najprej izpovedal, kako rad prihaja v Ljubljano in Slovenijo, kjer vedno sreča zveste in odločne jugoslovenske nacionaliste. Razpravljal je o gospodarskem položaju v državi in gospodarski politiki vladajoče stranke. Orisal je veliko parlamentarno delo, ki ga Je izvršilo prvo jugoslovensko narodno predstavništvo v letih 1932 do 1934. Opozoril je, kako je JNS ne le po svojem programu in svojih statutih, marveč po vsem svojem duhu in delu resnično demokratična stranka. Govoril je o nalogah, dolžnostih in pravicah opozicije, pa o dolžnostih vladajoče stranke. Orisal je še razmere v sedanji narodni skupščini in vzroke, zakaj se skupščina tako redko sestaja. Zaključil je z vzklikom slovenski in jugoslovenski Ljubljani in z zagotovilom, da se bo vračal v Vojvodino z občudovanjem in spoštovanjem v srcu. Dr. Grga Andjelinovič Prisrčno pozdravljen je povzel besedo tudi v Sloveniji že popularni jugoslovenski voditelj iz Dalmacije senator dr. Grga Andjelinovič. Njegove besede so zopet in zopet vžigale gromko odobravanje m pritrjevanje. Poudaril je velike zasluge naprednih Slovencev za prebuditev in utrditev najprej slovenske in nato jugoslovenske narodne zavesti med prebivalstvom Slovenije Tople besede je naslovil na mladino, ki se zbira okrog jugoslovenske zastave, ki je bila, je in bo tudi v bodočnost: zmagovita. Pokazal je na razliko med resnično in lažno demokracijo, razkrinkal demagoške hujskanje, da je jugoslovenski nacionalizem fašističen, ter orisal bistvo in zunanji izraz politične svobode. Ostro in učinkovito je zavrnil očitke, da jugoslovenski nacionalisti rušijo, kar je srbskega, hrvatskega in slovenskega. Jugoslovenstvo je vse ono, kar je dobrega ln lepega v srbstvu. hrvatstvu in slovenstvu. On je izraz naj-plemenitejše ideje krščanstva, bratske lju-»vAmi do bližnjega. Govoril je nato o deir pokojnega dr. Kreka, o majniški deklaraciji in njenem pomenu. Vsa dvorana se je odzvala njegovemu vzkliku, da hočejo nacionalisti slej ko prej z vsemi močmi, z vsem. kar so in imajo, čuvati Jugoslavijo ln njeno svobodo, delati za napredek naroda in države. Miljutin Dragovič Polno minuto in še več so trajale manifestacije, ko je dr. Andjelinovič končal svoj govor. Obnovile so se, ko je dobil besedo zastopnik kršne Sumadije senator Miljutin Dragovič. Sporočil je pozdrave šu-madinskih in sploh srbskih kmetov in izrazil svoje veselje, da se nahaja med Slovenci. V drastičnih stavkih je orisal nato razne pojave iz današnjega političnega položaja. Pokazal je na kvarne posledice, ki nastajajo iz slepe politične strasti, in poudarjal utemeljenost načela, da nobena stranka ne sme biti sama sebi in cilj in namen, temveč da se mora smatrati vedno le za sredstvo narodovega napredka. Naposled je omenil, koliko zaupanje uživa Peter živkovič med srbskim prebivalstvom kar je izzvalo nove ovacije. Zaključil je z izrazom iskrenega zadoščenja in veselja, da se je včeraj in danes zopet lahko prepričal, kako globoko je jugoslovenska ideja zakoreninjena tudi med Slovenci. Pozdrav mladine V imenu mladinske organizacije JNS je spregovoril g. Uršič, katerega temperamentna izvajanja so naletela na živahno odobravanje vseh navzočih. Izpovedal je vero mladine v jugoslovensko misel, njeno zaupanje v načela in program JNS ter njene voditelje. Mladina jim bo sledila in jih na vso moč podprla v njihovem delu za ostvaritev velikih nacionalnih ciljev. Iz množice se je oglasil zastopnik jugoslovenske nacionalistične mladine ter pozdravil Petra živkoviča kot preizkušenega borca za jugoslovensko misel v imenu onih nacionalistov, ki stoje ob dnevni politični borbi sicer na strani, ki pa ne morejo ostati ravnodušni, kadar gre za njihova temeljna načela, za jugoslovensko idejo. Njegovemu vzkliku »Živel Peter Živkovič«, »živel jugoslovenski nacionalizem, se je vnovič odzvala vsa množica z viharnimi ovacijami živkoviču in njegovim sotrudni-kom. Dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj Ovacije so se v enaki men obnovile, ko je dobil besedo dr. Albert Kramer. Le na kratko je govoril, a vsa njegova izvajanja so vzbujala vedno na novo burne pritrjevanje. Enako je bilo s senatorjem Ivanom Puo-Ijem, ki je bil tudi že takoj ob nastopu navdušeno pozdravljen. Njegov kratki govor je bil ponovno prekinjen s ploskanjem in vzklikanjem. Orisal je med drugim dogodke v zgodovinski noči od 5. na 6. januar leta 1929. in pa razmere, ki so do šestega januarja privedle. Par minut pred 13. uro je predsednik dr. Rajar zaključil krasno zborovanje. Med ponovnimi ovacijami Petru živkoviču in njegovim sotrudnikom ter manifestacijami za Jugoslavijo in jugoslovensko misel so se zborovalci mirno razšli. Velik del se jih je zopet zbral na restavracijskem vrtu, kjer so obedovali tudi dragi gostje. Ves prostrani vrt je odmeval vzklikanja, ko so prispeli iz Kazine. Ob pol 3. popoldne so se živkovič in drugi člani vodstva stranke v spremstvu dr. Kramerja in Ivana Puclja ter podpredsednika Pirkmajerja in drugih predstavnikov banovinskega odbora JNS odpeljali najprej na Notranjsko in od tam čez Bloško planoto v Ribnico. Ustavili so se spotoma v vseh večjih krajih, povsod prisrčno pozdravljeni od pristašev nacionalne misli. Spomenik kralju Petru I. v Orleansu Orleans. 6. junija AA. V tukajšnjem Pasteurjevem parku je bij danes 6love6no odkrit spomenik, ki naj ovekoveči značilno epizodo iz vojne 1870-71 in iz zgodovine prijateljskih zvez Francije jn Jugoslavije, ko je podporočniku prostovoljcu knezu Petru Karagjongjevjču, poznejšemu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju z junaškim podvigom uspelo, da se je rešil iz ujetništva Bavarcev, kj so ga ujeli. Ta spomenik so skupno postavila udruženja bivših bojevnikov, kj so ušli iz ujetništva, patriotska organizacija ^Souvenjr de France« in pokrajinska organizacija bojevnikov vzhodne fronte »Poilus d'Orient«. Svečanosti je prisostvovalo mnogo uglednih francoskih in jugoslovenskih osebnosti, njim na čelu prosvetni minister Jean Zay jn general Gliši<5, jugoslovenski vojaški ataše prj poslaništva v Parizu. Odkritja spomenika kralju Petru Velikemu Osvoboditelju, se je želel udeležiti tudi maršal Franchet d'Esperey, ker pa ie slabotnega zdravja in ni mogel prit; v Orleans. je v njegovem imenu govoril prj svečanosti general Michelin, ki je poudaril, da se francosko-jugo^Iovensko prijateljstvo že dolgo časa naslanja na skupne spomine na legendarno junaštvo sinov obeh narodov. Prosvetni minister Zav fe poudaril, da 6e vlada francoske republike z vsem srcem pridružuje lepj svečanosti in klanja pred spomenikom, ki prikazuje nov 6imbol neomajnega francosko-jugoslovenskega prijateljstva. *■ Papen pri Hitlerju Dunaj. 6. junija AA. Iz zanesljivega vira poročajo, da je nemški poslanik Papen v pretekli noči odpotoval v Regensburg. kjer se je danes sestal s Hitlerjem. Službeno je bilo izdano poročilo, ki pravi, da je Papen šel le na velik; glasbeni festival, ki so ga danes priredili v Regensburgu v proslavo Brovknerja, kjer pa se ie zbralo zelo mnogo uglednih političnih osebnosti iz Nemčije in Avstrije. Iz Zg. Avstrije eo se odpeljala v Regensburg tudi posebna odposlanstva pod vodstvom gornieavstrij-skega deželnega glavarja. Kakor zatrjujejo, so se danes v Regensburgu vršili važnj por Ijtidni razgovori z namenom, da bj popustila napetost, ki je nastala v zadnjem ča6U med obema državama, zaradi silne polemike med obema tiskoma. Podaljšanje kolektivnih pogodb v Franciji Parfz, 5. junija. w. Zbornica je sklenila, da se vse kolektivne delovne pogodbe, ki potečejo med 1. junijem in 25. novmebrom. podaljšajo za šest mesecev. »JUTK O« T>onec?e1?sTc9 Tz3a!« FoBearijefc. 7. VT. 1937. Nemški Ist Italijanski odgovor Londonu Nemčija Im Italija zahtevata svobodo postopanja v prliMeru napada na njune ladje London. 6. junija, d. Nemški odgovor na angleške predloge za likvidacijo incidenta pr; Ibizi jc bil včeraj j/.ročen angleškemu poslaniku v Berlinu Hendcrsunu. ter brzojavno sporoee:: zunanjemu ministrstvu. Kakor zatrjujejo, je nemška vlada sporazum-na z bistven ma angleškima predlogjiua o razširjenju varnosti pasov ter skupn- konzultacij; poveljnikov štirih kontrolnih bro-dovjih v primeru kakega napada na pno iz* med njih. N"a druirj strani zahtev« Berlin popolno svobodo postopanja v primeru naroda za nemško ladjo Anglešlo poslanik v Londonu Ribbentrop je odpotoval včeraj z letalom za par dni v Berlin da ee posvetuje e kancelarjem Hitlerjem in voditelji nemške zunanje politike o položaju v Španiji. Francoska vlada na angleško noto nj formalno odgovorila. Pač pa je svojemu !on-d nskemu poslaniku Corbinu poslala navo« dila. kai naj sporoči predsedniku odbora z:i ne vmešava nje in zunanjemu ministru Edenu. Po trditvi »Sundav Tirnesa« je.francoska vlada načelno sporazumna z angleškimi predlogi, vendar pa predlaga, naj bj v bndoče vseh 27 držav, zastopanih v odboru za nevmešavanje aktjvn.i sodelovalo tudj pri pomorski kontroli Ker več držav na more poslati vojn'h ladij za pomorsko kontrolo naj bi posamezne države poslale svoje posadke na nemške, italijanske, francoske in angleške ladje. V angleških me-rodajnjh krogih presojajo ta predlog ki hoče preprečiti prevladanje vpliva v korist generala Franca, skeptično. Kakor poroča diplomatski dopisnjk »Sundav Timesa«. bi nemška vlada želela da se določijo defenzivni ukrepi ter sporoče va» loncijski vladi. Po teh določbah naj b, dobila vsaka na.padena ali ogrožena vojna ladja pravico za takojšnjo protiakcijo. Za sedaj se n- jasno alf menijo na nemški strani pod tem; defenzivnimi ukrepi tudi pravico do represalij. Po angleškem mnenju obstoja že od nekdaj pravica obrambe proti napadom jn so angleške vojne ladje že prej streljale v obramb; prot.j španskim letnlom. Francoske predloge pripisuje diplomatski dopisnik lista ruskemu vplivu. Ruski poslanik v Parizu je baje zaradi incidentov pri Ibizj in Almerjji zeL energično nastopil ter opozoril, da je treba Rusijo, čeprav ne 60-deluje aktivno pr; kontrolni službi, smatrati načelno kot soudeleženo pri izvajanju kontrole ob španski obali. Zato polaga Rusija zelo veljko važnost na to. da se Pri* tegne k tekočim posvetovanjem. V teli okoliščinah je francoska vlada izvajala, da že od vsega početka ni bila prijateljica sistema razdelitve kontrolnih pasov ter je zato predlagala, naj bi se opustil sistem pasov. v katerem bi morda sodelovale tudi r.-tkatere ruske ladje. Stalifa načelno za angleške predloge Rim, G. junija AA Po poročilih iz poučenih italijanskih političnih krogov kaže po včerajšnjem razgovoru med zunanjim nu-nslrom grofom Cianom in angleškim poslanikom Drumondom. da ie italijanska vla da v načelu pripravljena sprejeti angleške predloge, zlasti, kolikor se nanašajo na resna jamstva in na obnovo varnostnih prostorov v pristaniščih obeh snrtih strank. Glede na tretjo točko angleškega predloga je italijanska vlada mnenja, naj bi se vse štiri države, katerim bi izroči; nadzorstvo, med seboj posvetovale o polrebaih nadaljnjih ukrepih in da je treba v tem pogledu sploh uslvariti popolno jasnost. Po mnenju Nemčiie in Italiie naj b; smele države, katerih ladje bi bile napadene, nastopili sama-tojno po svojem preudarku brez prejšnjega posvetovanja z ostalimi tremi dr žavami. Za odpoklic nemških prostovoljcev London. 6. junija AA. »Sunday Djspatch« priobčuje članek svojega diplomatskega urednika, da bo Velika Britanija izkoristila zboljšanje odnošaiev, ki ie nastopilo med nio in Nemčijo in poizkusila pridobiti berlinsko vlado za to. da umakne iz Španije svoje prostovoljce Razen tega bo skušala uvesti nova pogajanja za zapadni pakt. Naiprei si bo v tem pogledu prizadevala pridobiti Nemčijo, da pristopi k francosko* angleškemu dogovoru o belgijski nevtralnosti. w osno ofenzivo Valencijska vlada pripravlja ofenzivo tudi proti Balearskim otokom Pariz, 6. junija, d. Po trditvah francoskih listov se pričakuje v kratkem splošna ofenziva čet valencijske vlade na vseh frontah. Valencijska vlada pričakuje zelo mnogo od te akcije. Njena letala in vojne ladje naj bi pri tej ofenzivi napadle tudi Balearske otoke. Boji na severu Bilbao, 6. junija. AA. Nacionalisti so po hudem streljanju iz topov prešli pri San Claudiu pred Oviedom v napad. Po večur-nem ogorCenem boju so se morali umakniti, ne da bi bili dosegli vladnih postojank. Na bojišču pri Eucadiu je bilo povsod mirno. Med letalskim bojem so sestrelili sovražno letalo znamke »Fiat« in tromo-torno letalo za bombardiranje. Nacionalistični topovi so obstreljevali vladne postojanke pri Munguiji in vasi za tem krajem. Letala, ki so preletela nekatere vasi, so streljala na ljudi s strojnicami. Iz republikanskega tabora Madrjtl, G. junija AA. Uradni komunike vrhovnega poveljstva vladne vojske kj je bil davj izdan, prav; med drugim, da so vladne čete pri Guadalajari zajele večje število nacionalisrov. Na baskovski fronti je bil o ibjt hud nacionalistični napad v severnem odseku te fronte Na santandrgk) fron-gjh bojiščih po tem poročilu dopoldne ni b:lo nikakjh posebnih dogodkov, t; se je razvnelo obstreljevanje s strojnicami. Nasprotnik je obstreljeval posebno vladne postojanke prj Espinosi de Brisia. Na astuiski front] ie vladno topništvo uspešno kombardiralo ceste pred Oviedom. Na dru- Iz Francovega tabora Sevflla, 6. junija AA. General Queipo de Liano je snoči jx> radiu demantiral vesti valencijske vlade o položaju na nacionalistični strani, nato pa je izjavil: Naša vojska je na fronti pri Lemoni ponovno zavzela vse postojanke, ki so jih v zadnjih dneh iztrgali rdeči miličniki. Njihove ponovne napade smo odbili in so imeli velike izgube. Lahko trdim, da so sedaj vsi vrhovi okrog Lemone v naši oblasti. Nadalje je v svojem govoru omenil, da ie po njegovih cenitvah v poslednjih borbah na fronti padlo okrog 5000 republikancev, čeprav republikanci s svojo ofenzivo niso dosegli niti najmanjšega uspeha. m velesgfmn Med bogato kolekcijo motom h voz;l na letošnjem velesejmu vlada po s ebno veliko zan man je za motorna kolesa, ki jih je tudi dovolj bogata izb ra za vsakršni okus Ln mošnjiček. Interesente privlačijo zlasti ekonomična lahka m'torna kolesa, ki so najprimernejša za naše ceste. Tu vidimo n. pr, lahko kolo »Maico-s, ki nudi vozaču za neverjetno nizko ceno v:e udobnosti modernega motornega vozila. Dvocevni jekleni ekvir daje vozilu ne samo živo. kultivirano formo, ampak mu tudi garantira kar največjo stabilnost. Hvalevredne prednosti tega motorja so tudi nizko ležeči, izredno mehki sedež, močna platišča na kolesih., velik bencinski tank z brzim zatvorom, ki dopušča ca 420 km neprekinjene vožnje in seveda — duša kolesa precizni 98 ccm Sachsov dvotaktni motor, ki omogoča brzino do 60 km na uro. V kolesa »Ma:co« pa se montirajo tudS motorji »Bo« 120 ccm z učinkom 3.3 ks. Ti modeli, ki so zlasti primerni za gorske terene, zmorejo brzine do 75 km. Med močnejšimi motommi kolesi se posebno odlikujejo modeli znamke »Standarde, krasne turne in siportne mašine v vseh velikostih. Nič manj ko devet različnih konstrukcij je razstavljenih na ve-lesejmu in druga je bolj dovršena tehnična moj.-trovina od drage. Tu sta najprvo kot skrajna ekstrema 200 ccm kolo »Rekord«-vozilo malega človeka, ki je skoraj neprekosljivo po svoji nizki ceni, na drugi strani pa 500 ccm turna mašina »Ku-rier« s prikolico za mnogo vprežne vozače, ki si pa še ne morejo privoščiti avtomobila. Med cenami teh motorjev in ma- Moči španski kralj ? London, 6. junija, p. »Daily Telegraph« poroča, da se mudi Oton Habsburški že I več dni v Španiji ter da je včeraj obiskal fronto frankovcev v baskovski pokrajini. Nosi rdečo baskovsko čepico. V zvezi s tem se širijo zanimive vesti. »Daily Telegraph« beleži verzije, ki se širijo v Frankovem taboru, da se namerava Oton Habsburški proglasiti za španskega kralja, ako zmagajo v Španiji nacionalisti. Poskusu restavracije v Avstriji in na Madžarskem sta se zoper-stavili Italija in Nemčija, ki pa glede Španije Otonu Habsburškemu ne delata nobenih težav. Tudi nekatere druge velesile se baje s tem strinjajo. lih avtov je zaradi tega tudi primerno velika razlika. Glede konstrukcije motornih koles »Standard« lahko trdimo da so nedosegljive mojstrovine inženjerske umetnosti in preciznega strokovnjaškega dela. že sama forma je v vseh podrobnostih tako izenačena Ln umerjena, da napravlja na vso moč eleganten vtisk. VsaJk posamezni del je prevdarno izoblikovan in harmonično vključen v celoto. Na celem kolesu je ni malenkosti, ki ne bi bila izoblikovana po najmodernejših izkustvih. Posebno pažnjo je tovarna posvetila ekonomičnosti koles, ki jo je umela združ ti s kar največjo trdnostjo konstrukcije, tako da vozilo tudi pri trajnem naprezanju ne potrebuje posebne nege. Za varnost vozača, ki je pri velikih brznah prvi pogoj, je tovarna poskrbela na ta nač:n, da je sprednje in zadnje kdo opremila s kombinirano zavoro, ki celo na mokrih, poledenelih aii kako drugače spolzkih cestah zanesljivo ustavi motor -na prav kratko razdaljo. Tisto, kair je pri avtu štirikolesna zavora, to je pri motornem kolesu »Standard« kombinirana dvokolesna zavora — prednost, ki je vozač nikoli ne bo mogel prehvaliti. Motor je pri vseh modelih združen s predležjem v enoten blok, kar omogoča, da teko dupleks prenosne verige v oljni kopeli, s čimer se silno zmanjša njih obraba. Vsi deli so zgrajeni zgolj iz žlahtnega materijala tako da se je povsod lahko dosegla velika trdnost pri razmeroma nizki teži. Po svoji prilagod-nosti k cestam so motorna kolesa že kar prislovično znana in prav ta lastnost jim dopušča, da učinek motorja res ves lahko pretvorijo v brzino. Citatelje še posebej opozarjamo na oglase tvrdK »Standard« in »Maico« v današnji številki »Jutra«, ki prikazujejo nekaj tip teh odličnih motornih vozil. Iz nedeljske kronike Ljubljana. 6. junija Občinski uslužbenci so zborovala Društvo pokrajinskih občinskih uslužbencev za južni del banovine je imelo danes v dvorani Zbornice za TOI cbčni zbor ob zelo lepi udeležbi. Obravnavale so se stanovske zadeve in bile sprejete resolucije za izboljšanje njih položaja. Pri vol tvah novega odbora so bit izvoljeni: za predsednika Jspelj Vanko iz Tržiča, za odbornike pa ravnatelj Mišič z Bleda, dr. Dolane iz Hrastnika. Konršek iz Trbovelj, Rozmanova iz Trebelnega, Medved iz Vidma.Dobrepolje, Armeni iz Tcplic, Guček iz Logatca in Kavčič z Jesenic: Predsednik Japelj je podal obširno poročilo o delu organizacije, ki je tako zelo potrebna. Služba občinskega delovodje je gotovo za bodočnost karierna in na občinskih tajnikih sam h je. da čimprej prečistijo svoje vrste, da bodo v službah le sposobni in marljivi uradniki, kakršne potrebuje naše podeželje. Zborovanje rejcev maSih živali V prostorih Derendove restavracije se je vršil redn; občni zbor Zveze društev rejcev malih živali, katerega so so udeležili številni delegati Predsednik Kuntara ie pozdravil zastopnike oblasti in v zvezi včlanjenih rejskih društev. Po običajnih formalnostih so revizorji dali odboru, kj je bil pridno na delu in ie zato tudj dosegel znat« ne uspehe, razrešnieo Iz tajniškega poročila. ki ga je podal Alfonz Inkret, je razvidno ogromno delo k; ga je opravila zveza s številnimi dopisi, nasvet; itd. Sledile so nadomestne volitve treh odbornikov in treh namestnikov, odbor pa ie ostal v glavnem nei spremenjen. Nato ?o se vršile še volitve dveh razstavnih odborov, ki bosta organizirala v oktobru leta 1038. I. zvezno bann-vinsko razstavo, na kateri bodo razstavljene naše male domače živali; koze, ovce. perutnina kunci itd. V decembru leta 19"?8. bo II. banovinska razstava, pri kater; bodo razstavljeni kanarčki, šcinkovcj in ostale ptice. Na zborovanju ie bjl podrobno do* ločen nov zvezni banovinskj kongres z ol>-š:rnim programom. Zadnja pot učiteljice Albine Travnove Danes popoldne je nastopila zadnjo pol na viško pokopališče učiteljica Albina Trav nova, ki je umrla v petek popoldne v dr-žavn,; bolnišnici za strašnimi opeklinami. Blagoslovitvenj obred pred kr=to so opravili viškj duhovniki pater Apej. pater Janez in notranjegoriški župnik g. Janez Ja-len. Učiteljski pevski zbor je zapel pokojni Albini v slovo »Blagor mu«, nalo pa se je razvil izpred mrtvašnice, k.ier je ležala na odru. skozi mesto proti Viču turoben pogreb. Na čelu sprevoda je šla viška ženska mladina in nosila v rokah cvetlice, da jih na grobu pokloni svoji vrli učiteljici. Za vozom s krsto so korakali užaloščeni svojci, za njimi pa lepo število učiteljic in učiteljev, ki so prihiteli v Liubljano. da se poslednji krat popove od svoie (nesrečne tovarišice. Na viškem pokopališču se je od s\oje učiteljice poslovila viška ženska mladina, kj je nato v slovo zapela »Gozdič je že zelen«. Težka gruda je nato pokrila krsto Priljubljeni učitejjici in vzgojiteljici so poleg svojcev položili na grob lepe vence Učiteljsko društvo na Viču, Učiteljsko društvo iz Zagorja in šolska poliklinika. Pokojna Albina Travnova je 24. maja, kakor je "Jutro: že pisalo, postala žrtev eksplozije v njenem samskem stanovanju v palači Banovinske hranilnice v Igriški ulici. Dobila je hude opekline po vsem telesu. tako da so jo morali prepeljati v splošno bolnišnico, a je niso mogli več rešiti. Bila je vzorna učiteljica jn vzgojiteljica. Rojena Ljubljančanka ie dovršila učiteljišče 1. 1918. nato pa se je izpopolnjevala strokovno v Berlinu. Po raznih službah je leta 192G nastopila mesto v gospodinjski šoli Mlad.ke v Ljubljani. Pozne-e je bila učiteljica na osnovni šoli v Zagorju in naposled na Viču. Bila ie požrtvovalna delavka pri Zvez; gospodinj in Učiteljskem pevskem društvu. Njena tragična smrt je v vrstah njenih tovarišev zbudila splošno obžalovanje. Meščanske šole so lepo zapele V frančiškanski dvoca-ni so imele danes dopoidne ljubljanske meščanske šole pevski nastop. Dvorana je b la polna občinstva, zla ti staršev nastopajoče mladine. Nastopili so z dvema, tremi ali štirimi pesmimi na^leinje meščanske šole; bežigrajska deška, šentjakobska dekliška, zgornje-šišenska mešana, spodnješ šenska dekliška, prulska deška, zasebna lichtenturn-ska dokliška, zasebna uršulinska dekliška, viška mešana in moščanska mešana. Povprečno so vse šole pokazale izurjene glasove, tako da je bilo občinstvo z lepim petjem zadovoljno. Uspeli nastop je izpričal, da se na naš h meščansk h šolah petje skrbno goji. Ljubezenska žaloigra Danes kmalu popoldne se je v muzejskem drevoredu odigrala ljubezenska žaloigra, ki po naključju vendarle nima najhujših posledic. 2SIetni delavec Česen Ladislav, po rodu iz Goč pri Vipavi in stanujoč zdaj v Velesovem pri Kranju, je imel že dalje časa ljubezensko razmerje z 31-letno Kotalovo Rafaelo, stanujočo v Bra-nici pri štanijelu. Kobalova je bila te dni na obisku pri sorodni kih v Pragi, pa i ta se pismeno domenila, da se ob njenem po-vratku sestaneta danes v Ljubljani, in •'sicer pred Daj-damom. Ko sta se sestala, sta šla sedet na neko klop v muzejskem drevoredu. Česen je začel izvolienki prigovarjati, da bi se čimprej poročila, a Kobalova ga je zavrnila, češ, da si mora česen prej poiskati službo. Tako pa da ga ne vzame. To je Česna tako razburilo, da je planil pokornem, potegnil z žepa samokres in ustrelil proti Kobalovi. Zadel jo je v bližino trebuha. Hotel je ustreliti še enkrat, pa mu je orožje odpovedalo. Na kraju ža-loigre se je takoj zbralo več ljudi, ki so poskrbeli, da so reševalci poškodovanko prepeljali v splošno bolnišnico.. Ce?na so aretirati. Rana Kobalove ni smrtno nevarna. Velika živahnost na velesejmu Lepo vreme in odlična zasedba letošnjega velesejma sta že v soboto zlasti pa včeraj dopoldne jn popoldne privabila na sejmi« šče ogromno število posetnikov. Naval je včeraj popoldne dosegel kulminacijo in je velesejem nudil sliko živahnosti in razgibanosti, kakor redko kdaj. Iz Gorice in okolice je prišlo -v soboto nad 400 ljudi z vlakom in avtobusi Izletniške grupe je organiziral velesejmski z.istoo-nik podjetje turistični bjro v Gorjci, Ta prva grupa goriških izletnikov ostane v Ljubljani vse do torka, danes pa pride druga skupina okrog 400 izletnikov, kj se bodo vrnili prav tako v torek. Stari prijatelj ljubljanskega velesejma graškj župan g. Hans Sehmid je s tajnikom obiskal velesejem že v soboto ;n ga. laskavi pohvalil. Iz Sjska je odpotovala skupina 40 obrtnikov, ki se zanimajo predvsem za razstavljene industrijske stroje in obrtne izdelke. Strelska družina iz Šmartna pr; Slo« venjgradcu pa je obiskala velesejem z avtobusom s 1" udeleženci. Mariborčane je pripeljal Putnik z velikim modernim avtoka* ro.m, ki je last mestne občine mariborske. Minister Vrba nič se je izrazji po ogledu velesejma zelo pohvalno. B;1 je prvič tu in nj mislil da je ljubljansko sejmišče tako obsežno. da je v resnjej popolnoma zasedeno po razstavijalcih in da je organizacija velesejma v dobrih rokah. Iz Celja je prispela pos-bna skupina 73 delavcev, ki jjh je poslala na ogled znana tvornica Westen. Ko« roška sekcija avstrijskega Touring-kluba pa bo prihodnje dni organizirala večj; izlet na velesejem, najavljene pa so tudi druge skupine jz raznih krajev Koroško. Občni Pokojninskega zavoda za nameščence V dvorani Belavske zbornice v Ljubljani je bil včeraj dopoldne 16. občni_ zbor Pokojninskega zavoda za nameščence. Predsednik dr. Anton Milave*c je pozdravil zastopnika ministra za socialno politiko načelnika Jankoviča. zastopnika bana ban-skega svetnika dr. Karlina kakor tudj delegate iz Slovenije in Dalmacije, posebej pa še novega delegata Mr. ph. Srečka De-pedera. kot zastopnika lekarniških sotrud-nikov iz vse države,, ki so od 1. junija 19&4 zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Predsednik je nato p°cla' nekaj pojasni! k tiskanemu letnemu poročilu. Omenil ie, da se rentna komisija Pokojninskega zavoda strogo drž; zakona in se zaveda svoie odgovornosti nasproti zavarovancem. Če bi se danes podeljevale rente zavarovancem. ki niso upravičeni, bi b li pozneje pri krajšani oni, ki so potrebni in upravičeni. Poudaril je tudj potrebo revizije po obratih. Često se doga;a, da podjetja ne prijavljajo vseh nameščencev ali pa iih prijavljajo z nižjimi prejemki. Od tega imaio škodo nameščenci, pa tudi delodajalci, ki morajo plačati odškodnino. Zato pošilia zavod k delodajalcem revizorje, da varuje.io interese zavoda in zavarovancev. » Pokojninski zavod ie lani dal večja posojila za elektrifikacijo Dolenjske, nadalje posojila za gradnjo osnovne šole v Mariboru, za gradnjo gimnazije v Liubljani in za gradnjo gimnazije v Splitu. Lani je kupil od stavbenika Ivana Briclja in tesarskega mojstra Karla Kavke dve novj stanovanjski hiši v Kotnikovj ulici, od Elze Prelovškove pa dvonadstropno h šo na vogalu Poljanske ceste in Kapitelske ulice. Upravni odbor je sklenil, da se zgradi na Jesenicah stanovanjska hiša za nameščence KID in tcinadstropna stanovanjska hiša v Splitu. Po poročilu predsednika se je oglasil k besedi delegat Mr. ph. Depedera, ki ie izrazil svoje zadovoljstvo, da so po razširjenju pokojninskega zavarovanja na lekarniške sot rudnike sedaj tudi zastopani v samoupravi zavoda. Poročila so bila sprejeta brez debate, prav tako letui računu Občni zbor je sklenil dodelit; znesek 160.000 Din za podpiranje potrebnih brezposelnih zavarovancev v smislu § 37. siaiuta in 100 tisoč Din za podpore vdovam z otroki in dvojnim sirotam po čl. 6. pravilnika o dra-ginJskih dokladah. Kakor lani ie občni zbor tudi letos do ■prihodnjega občnega zbora pooblastil upravni odbor, da sme sklepati o kupovanju in prodaj; ter o gradnji nepremičnin (za efclep je potrebna dvetretjinska večina) in da sme graditi stanovanjske hiše za in-teresente-zavarovance proti mesečnemu odplačilu. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi član upravnega odbora g. Adolf Ribnikar. ki ie sproži misel, da bi Pokojninski zavod po češkem vzorcu nakupil evečje komplekse zemlj Šč in jih oddal v zakup onim, ki hočejo graditi, tako da bi hiša po 90 letih prešla v last zavoda, ki bi se izognil r;z;ku. pa bi imel obenem zasigurano obrestovan je. Mariborski so«vet je občnemu zboru predložil svoje zahteve glede ustrezaiočega zastopstva v upravi in glede potrebne izravnave nesorazmerja prj investicijah in pri dajanju posojil. Od vseh premijskih dohodkov zavoda odpade na bivšo mariborsko oblast 26v'n in bi se moral ta odstotek varovati tudj prj plasiranju denarnih sredstev. Za vrhovnega zdravnika osrednjega OUZD je izvoljen dr. Mrvoš Zagreb, 6. junija Na včerajšnji seij ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki ji ie predsedoval Marko Bauer, je bil za vrhovnega zdravnika izvoljen dr. Nikola Mrvoš z 18 glasovi. Dr. čop je dobil tri, a dr. Dujmušič dva. Za načelnika zdravstvenega oddelka je bil soglasno izvoljen dr. Duj-mušič. Seji je prisostvoval od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje vjšji svetnik dr. Jankovič. KDOR JE PREVEČ DEBEL, naj poskusi vzeti KRUšEN-sol. Jemlje se redno vsako jutro. Mala doza KRUŠEN-soli vzdržuje prebavne organe, da vsak j dan redno delujejo. Priporočeno od zdra\v nikov. Dobiva se v lekarnah. Ogib« r;g 8. br. 16.123 36 NeSelfa v Mariboru Maribor, 6. junija. Vroča nedelja. .Na otoku razgiban živ-žav mladih in starih. Po pohorskih in ko-zjaških vrhovih na tisoče navdušenih pla-ninarje'. V mes*n *ivahr.o mravljišče Številnih tujcev, ki so prispeli v avtobusih iz Avstrije. Radi prihajajo k nam. »Dobro in poceni jemo, imenitne kapljice se napi-jemo za majhen denar«. Tako pravijo in se proti večeru razposajeni vračajo nazaj. Množico ljudi je privabila tudi današnja tombola Sokola I na letnem telovadišču, združena s pevsko prireditvijo »Jadrana«. Svojevrstno senzacijo je pripravil Mariboru znani tlet Aleksič, ki se je utabo-ril na novem delu trga, kjer strelja človeka iz velikega topa. Snoči je imel prvo produkcijo, ki ji je sledilo s pozornostjo mnogo ljudi. Žrtev avtomobilske nesreče V splošni bolnici je umrla 291etna za-sebnica Greta Rieglerjeva, ki se je pri vožnji v večji družbi ponesrečila, ko je avto zgrmel v jarek. Nekateri udeleženci avtomobilskega izleta so dobili le lažje poškodbe, med tem ko je mlada Riglerje-va morala plačati prometno nesrečo s smrtjo. Nedovoljeni posel babice Posestnica in gostilničarka Antonija Mravljakova pri sv. Antonu pri Maren-bergu, je javila orožnikom, da je na podstrešju med starim pohištvom našla v krpe zavit telesni plod moškega spela. Osumljena služkinja Jera je pri zasliševanju izpovedala, da ji ie pri splavu pomagala neka 561etna babica, ki je zahtevala za ta posel 200 Din. Zadeva pride pred sodišče. Dva vloma Neznani tat je odnesel iz stanovanja posestnice Marije Mlakarjeve v Vardi pri Jurjevskem dolu razne predmete. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah pa je postal žrtev vlomilcev Franc Tominšek. Odnesli so mu večjo množino prekajenega mesa in klobas. Žrt*Te pretepov Tudi nož je zapel svojo žalostno pesem. V Hudi Luknji sta se spoprijeli dve skupini fantov. V splošnem je obležal s hudimi poškodbami 2oletni Josip Zupane iz Doliča. Razen tega so bili laže ranjeni še štirje drugi fantje. Orožniki so prijavili mariborskemu državnemu tožilcu šest bojevitežev, ki se bodo morali zagovarjati pred tukajšnjim, sodiščem. V rački opekarni pa so se spoprijeli nekateri delavci in je obležal s precej globoko rano v levem ramenu 321etni delavec Jožef Bra-tuž, ki so ga odpravili v mariborsko bolnišnico. Orožniki poizvedujejo za krivci. Kravja dirka . • • Svojevrsten dogodek so doživeli pasa* t-je ob Tržaški cesti in Jezdarski ulici. Framski posestnik Konrad Viher je namreč privedel včeraj v Maribor svojo kravo. V bližini Mariborskega dvora pa rr je krava pobesnela in zdirjala po Tržaški cesti nazaj. Pri tem je v bližini železniškega prehoda pohodila posestnico Terezijo Suhodolnikovo, ki je dobila lažje poškodbe na rokah in nogah. V Jezdarski ulici je pobila na tla slugo Matija Kle-menčiča, ki je hotel žival ustaviti. Kle-menčič je pri tem zadebil manjše poškodbe na rokah in nogah. Krava je besnela, dalje in je dirjala po razr.ih ulicah v V. mestnem okraju, dokler je niso pri Bohovi zaieli. v Kamniku Kamnik, 6. junija. Čeprav je koncertna sezona prav za prav že minila, smo imeli danes v Kamniku glasbeno prireditev, ki je nad vse pričakovanje uspela. Pod okriljem našega najstarejšega pevskega društva >Lire« so gostovali v našem mestnem parku mladinski in otroški pevski zbori in harmonikarji prof. Pavla Rančigaja, ki so pokazali kakšnih sijajnih glasbenih efektov se zmožni mladi in najmlajši med našimi pevci. Precej obširen program, ki je obsega! nad 25 točk so mladi pevci in godci absol-virali v živahnem tempu, da je bilo vmes komaj dovolj časa za hvaležen aplavz. Koncerta so se poleg kamniškega občinstva in predstavnikov javnih ustanov udeležili tudi mnogoštevilni okoličani. Kamničani bomo prav veseli, ako nam bo v bodoče mladi koncertni naraščaj še kdaj pripravil tako lep glasbeni užitek. Smrt samomorilca Celje, 6. jun'ia Kakor smo že poročali, si je 41]etni zlatar Koloman \Veintraub pri delu v neki tvornici v Gaberju prj Celiu pognal s samokresom kroglo v glavo. Obupanca so prepeljali s prestreljenimi možgani v bol-rvšnfco, kjer ie davi umrl za hudimi po* škodbami. Pokojni, kj je izvršil obupno dejanie zaradi hude bolezni, se je nameraval v kratkem poročiti. Bil je madžarski državljan in je bil v Celju že več let usluž-ben.________ Svojemu gospodarju je ukradel 300.COO Din Varaždin. 6. junija Svoječasno je bil aretiran 22-letni trgovski pomočnik Nikola Škripač. ker je svojemu gospodarju trgovcu g. Tornjslavu Ko-šjču v Varaždinu ukradel blizu 60.000 din. Hkratu so zaprli tudi Škripčevo ženo Sonjo. Ker ženj niso mogli dokazatj sokrivde, so jo spet izpustili. 2e takrat ob aretaciji pa je nastal sum, da je Skripač ukradel mnogo več, saj je sam priznal, da je gospodarju po malem kradel denar cel; dv« leti. TVgovec KoSič je zdaj prijavjl oblastvom. da mu je bilo ukradeno 300.000 din. Hkrfl« tu je zahteval ponovno aretacijo Škripčeve žene Sonje češ da je morala vedeti za m0* ževe grehe, ker sta oba precej razsipno živela, das; nista imela dohodkov, ki bi tJ razsipnost opravičevali. »JUTRO« ponedelJaSč« tecUJa ?n«M!dt, T. YI. T9&7. Jugoslavija s Belgija 1:1 (1:0) Včeraj je naša nogometna reprezentanca izvojevala ie drugi častni mednarodni uspeh Beograd, 6. junija. >'a igrišču, BSK se je danes vršila pred rekordnim številom občinstva — na igrišču je bilo kljub neznosni vročini okoli 15.000 gledalcev — nogometna tekma med državnima reprezentancama Jugoslavije in Belgije. Sodil je Italijan Barlassina odlično. Igra je bila že od vsega početka zelo živa in napeta. Močnejšo vlogo so imeli v tem delu igre naši, med katerimi se je Lešniku že v 5. min. ponudila zrela situacija za gol, ki pa jo je propustil. SJično jie bilo z istim igralcem, ki je bil v ostalem odlično razpoložen, 10 minut pozneje. Tudi Marjanovič je v teku prvega polčasa zamudii krasno priliko za dosego vodi5nega gola. Šele v 28. min. je Lešniku zasmejala sreča in je iz lepe pozicije neubranljivo ustrelil v mrežo. 1 : 0 za J. Do konca polčasa je bila Jugoslavija stalno močnejša, toda rezultat se kljub temu ni dal povečati. Po odmoru so prevzeli prvo besedo gostje, ki so se pokazali šele sedaj mnogo vzti-ajnejši in tudi tehnično boljši. Braine je držal svojo napadalno vrsto dobro povezano in po krivici G laserja je srednji napadalec Capelle v 8. min. izravnal rezultat. GlaSer je prekmalu zapustil vrata, Capelle je dobil 2 m pred praznimi vrati žogo in jo poslal med drogove. Obe moštvi sta se potem še mnogo trudili, da bi spremenili rezultat v svojo korist, pa jima ni uspelo. Ta sicer polovični uspeh je za našo enajstorico zelo časten, saj je znano, da so Belgijci v zadnjem času dosegli odlične rezultate proti močnim zapadno-evropskim moštvom. njim nasprotnikom Milanom, da ga je izločila iz nadaljnjega tekmovanja, ie danes v tjpičnj italijanski isr; e pičlo razliko 1:0 (0:0) zmagala nad drugim finalistom. Genova je igrala pravi dunajski nogomet, plod šole dunajskega trenerja, jn zasluženo zmagala. Po današnjem izidu je torej Genova pokalni prvak Italije in se bo zato prihodnjo nedeljo na stadionu v Genovi srečala z iu-goslovenskim udeležencem v tekmah za srednje-evropskj pokal. zagrebškim Gra-djanskim. Ostale nogometne tekme Ljubljana: LjuDlia-ia jun. .: Reka jun. 3 : 0 (2 : 0). L rakov: Admira : Cracovia 1 : 0 Wiener Neustadt: Dolnja Avstrija : štajerska 3 : 3. Budimpešta: Hungar-a : Kispes* 3 : 1, Ferenzvaros : Haladas 7 :2, Ujpest : Eiektrotromos 1 : 1, Budai : III. okraj 1 : 0. Szeged : Bu-lafok 3 : 1. Pariz : Bologna : Che!s».a 4 : 1 (3 : 0). Fiva^e v turnirju na svetovni razstavi v pariškem stadionu Colom-es. Chelsa je, kakor znano, nedavno v Jugoslaviji igrala dve tekmi, in sicer proti Jugoslaviji v Beo-Genova, ki je morala za vstop za ta fi- j gradu 1 : 6, v Zagrebu po proti Gradjan-i Štiri ure nogometa z zad- *kemu 1 : 0. Genova bo nasprotnik Gradjanskega Florenca, 6. junija Na stadionu Berta v Florenci se je danes vršila pred komaj 7000 gledalci — prostora je tam za 50 tieoč — finalna tekma za italijanski pokal med Genovo in Romo, katere zmagovale^ je. kakor znano, tretji italijanski udeleženec v tekmah za srednjeevropski pokal jn prvi nasprotnik našega Gradjanskega. nale odigrati Motorne dirke na Hermesu so potekle pred številnim občinstvom v najlepšem redu šibki tehnični rezultati Skoro smo že pozabili, da je v Ljublja-- primerno dirkališče za motorje, toliko je že minulo časa od zadnje podobne priselitve. Tudi so že pomišljali .ali ne bi zalo dirkališče sploh demontirati. Pase moto-sekcija Hermežanov zganila in po ••Ijšem presledku napovedala večjo motimo prireditev. Občinstva se je zbralo okoli barijere nič - iiko. že davno ne pomni igrišče v šišfci tolikega poseta. Bili so tudi zastopniki snih oblasti, tako v zastopstvu predsodka mestnega poglavarstva g. dr. Grošelj, direktorja državnih železnic g. dr. Fa--ja je prisostvoval prireditvi g. inž. ainberger, od iste direkcije sta bila še šotna gg. Dimitrije Stojkovič, načelnik adbenega odelenja in šef računovodstva : zrlo Zupanič. Moto-savez je zastopal .■elnik moto-komisije v savezu g. Bo-gkovič. Startna, lista je povedala, da se je prišlo ,36 tekmovalcev. Okoli dvajset se ^h. je zbralo k otvoritvenem pozdravnem krogu, nakar je načelnik hermežanske mo-to-sekcije g. Rupena s priložnostnim nagovorom otvoril prireditev. Saani rezultati niso najboljši. Teh tudi ni bilo mogoče pričakovati, saj je dirkališče dovolj dolgo samevalo. Brez teme-; tih ia vztrajnih priprav pa ne more .hče pričarati čudežev. Vrstni red tek-ovanj se je nekoliko spremenil, ena toka je sploh odpadla, ker se je javil na ^'art samo en vozač, v ostalem pa so do- • zli naslednje rezultate: Turni in pomožni motorji: 1. Kette Vin-DKW, Hermes. 4:12.8; 2. Peric Josip, amant, Hermes 4:52.5. Juniorji, ne glede na tip in jakost roo-! rja. Teh se je prijavilo toliko, da je bilo trebno izločilno tekmovanje. Prva-skupina vozila; 1. šela Jernej, Sundbeam, MK : aribor, 3:35.6; 2. Karadjije Vladimir, riel, MK Zagreb, 3:36; 3. M'tak Ivan, tosacoche, MK Zagreb, 3:42. Druga • 'ipir.a pa je dosegla: 1. Vukelič Ivan, AJS, MK Zagreb, 3:46; 2. Hribernik Kar-io, Indian, Hermes 3:49; 3. Puhar Franc, AJS, Hermes 3:53. V finale sta šla prva čva iz sbeh skupin. Športni motorji do 350 ccm; 1. Inž. Lotz P-udolf, Puch, MK Maribor; 2. Kopič-Kralj, iAP, MK Zagreb, 3:40.1. V cilj sta privo-zila .carno ta dva. Športni motorji do 500 ccm: 1. Starič Ludvik, Rudge, Hermes 3:25; 2. šela Jernej. Sunbeam, MK Zagreb 3:31; 3. Kopič-Kralj, JAP, MK Zagreb 3:40; 4. inž. Fa-vale Zdravko, Raillev, MK Zagreb. Najmočnejša točka dneva, v kateri je »leteči Kranjec« od starta dalje prepričevalno vodil in z razliko, ki je izražena v časih, pri-vozil v cilj. Obenem je ta točka porodila edini in ne povsem neupravičeni protest. I>"oim so ostali trije startali z mesta, je čovolil starter Stariču »leteči start«, kar bi bilo ob izenačenih močeh gotovo velik bandicap za ostale. Stvarno ni različen start ničesar spremenil, ker je bil Starič za razred boljši od drugih, formalno pa so imel:. Mariborčani, ki so vložili protest, gotovo prav. že iz dejstva, da se Zagrebčani ni.-o razburjali, pa sledi, da so imeli v kcrnisiiji prav, ko so protest zavrnili. Finale juniorjev. Ni:o startali vsi štir-3-, ker šeli motor nkakor ni hotel prijeti. Razvila se je huda borba med Vukeli-čem, ki je bežal v ravni progi, in Hriber-E-kom, ki ga je sproti lovil v krivuljah, ■eadar je bil naposled: 1. Vukel č 3:40; 2. Hr bemik 3:41, 3. Karadjije 4:19. Turnj motorji do 1000 ccm: 1. Hribernik K-irlo. Indian Hermes 3:41; 2. Mjtak Ivan -Motosacoche, M. K. Zagreb 3:46: 3. Blažj-novie Andro Ariel. M. K. Zagreb 4:06. Reknrdnj poskusi. Rekord na tem dirka-. v-'i brsni Starič z 22.6. Za rušitev rekorda •" razpsan pokal ljubljanskega župana in ^Drejme vozač, ki b; prekosil ta čas. Do-f,r'i pa ostane pokal v klubu. Bilo je šest [r'i>kusov ki pa so dali vsj negativne ufpe-■in sicer; Inž. Lotz je poskusil srečo kot pa mu je motor sredi proge odpove« pokorščino, zakar mu je bil v smislu V^pisa priznan 5e drug poskus. Poljšak ;r'°iz od TTermesa je dosegel Č?.s 25.8. Kot ie nastopil Vukeljč \r Zagreba in vo-7 it 20.6. Nato je sledil Kopič-Kralj z re-z"»atorn 25.1. Z napetostjo se je prjčako-v'ta Staričeva vožnja, toda tudi njemu ni !lfiPelo. da bi sameera sebe nremagal: z 23.6 1 točno eno sekundo za svojim re-,°rdom. Tudj ponovni poskus inž. Lotza ni al Pozitivnega rezultata. Vozilj so po tri kroge od katerih je štel za rekordnj poskus samo drugi krog. Hermesu torej ni treba predati tega pokala. Športni motorji do 1000 ccm: 1. Starič Ivan, Rudge Hermes 3:15.4; 2. Kopič-Kralj, JAP, M. K. Zagreb 3:35; 3. Vukelič Ivan, AJS, M. K. Zagreb 3:37.6. Tokrat so vsi startaij v letečem startu in je potekla točka v znamenju StarjČeve nedosegljivosti brez vsakega incidenta. Sfcaričev uspeh je občinstvo s toplim aplavzom priznalo, vodstvo tekmovanja pa mu je kot-najboljšemu vozaču na priredi tv; podarilo lovor je v ve« nec. Pripomniti je še, da so v V6eh točkah vozili po osem krogov po 450 metrov. Po tekmovanju je savezni zastopnik g. Boškovjč dal izraza svojemu veselju, da je s to prireditvijo nekako obnovljen naš motorni šport, ki je zadnje čase zapadel v obupno mrtvilo. Najbolj pa ga je razveselil zopefcni Staričev nastop, ki se je vrnil na dirkališče v dobri formi. Ta prireditev naj bi bila izhodišče za daljnj; napredek in razvoj motornega športa, ki se mu sicer kažejo za bodočnost najlepše perspektive: vznikli so nov,- klubj. pojavil; so se med mladimi novi talenti. Za dober napredek te športne veje pa je potrebno; prvič nabaviti športne motorje, drugič vozače tehnično pripravit; in jim datj možnost »a to pripravo, tretjič pa spopolniti organizacijo in predvsem priredit; mnogo takih nastopov. Razdelitev daril je bila zvečer ob polde-vefcih v Mjkličev; restavraciji. Tekme za Davlsov pokal Jugoslavija : Južna Afrika 4:1 Zagreb, 6. junija. Na igriščih ATK na šalati sta bila danes odigrana zadnja dva singla v tekmah z Davisov pokal med Jugoslavijo in Južno Afriko. V prvem srečanju je Punčec zmagal nad Farquharsonom v treh setih 6 : 1, 6 : 1, 6 : 1. Palada pa nad Pirby-jem prav tako v treh sotih 6 : 1, 6 : 3, 6 : 2. Oba naša reprezentanta sta bila v odlični formi in ves čas v vidni premoči, posebno dober je bil Punčec, ki je zaigral eno svojih najlepših iger. Končni rezultat srečanja med Jugoslavijo in Južno Afriko je torej 4 : 1, s čemer se je Jugoslavija kvalificirala za evropski polfinale v tekmah za Davisov pokal, ki ga bo igrala s češkoslovaško v Pragi. Savezni kapetan dr. Miler je po današnji Punčečovi igri izjavil, da se tudi v Pragi ne boji za točke. ČSR : Francija 4 :1 Praga, 6. junija. Danes sta bila odigrana zaključna singla v teniškem dvoboju za Davisov pokal med Češkoslovaško in Francijo. V obeh igrah »ta zmagala domačina in sicer Menzel nad Destremeaujem 6:0, 6:3, 6 :4. Hecht pa nad Boussusom 2:8, 6:1, 6:4, 6:2. Zaključno stanje je torej 4 : 1 za češkoslovaško, ki pride zdaj v evropsko polfinale z Jugoslavijo. * V Bruslja so igrali Belgijci in Švedi in je stanje do zdaj 2 : 1 v korist Belgije, v Milana pa Nemci in Italijani, med katerimi je v slngllh vsak osvojil po eno točko. Zadnji rezultati V Hi"i glano sprejeta in je stara uprava dobila razrešnico. ObSiren del nadaljnjih razprav je obsegala sprememba raznih pravilnikov, najdalj pa se je zavlekla debata o naši Planici, glede katere je bilo slednjič sklenjeno, da bo JZSS podpiral pri Fisi predle« US Planice za uvedbo nove smuške discipline. Pri volitvah, ki topot izjemoma niso potekle tako gladko kakor dolga leta prej, je bil z nekaterimi spremembami izvoljen prejšnji odbor s predsednikom dr. Cirilom Pavlinom, generalnim tajnikom Kunstljem Tonetom in načelnikom tehničnega odbora Predaličem. Med slučajnostmi sta bila rešena dva priziva, Ln sicer je bilo pomiloščeno društvo »Romanija« in pa črtana kazen znanemu smučarju Albinu Jakopiču iz Mojstrane, ki sta bila oba kaznovana zaradi znane jahorinske afere. O poteku tega pomembnega zbora, ki je pokazal, da so naši zimski športniki res najprej športniki in šele potem pri-staSi klubov ln podsavezov, bomo Se poročali. Lakkoatletski miting železničarja Maribor, 6. junija. Na svojem igrišču je priredil danes dopoldne SK železničar lahkoatletski miting, na katerem so ftartali atleti Rapida in Železničarja ter en član Primerja, in sicer Mariborčan Požar. Za današnjo lahko-atletsko prireditev je bilo zelo malo zanimanja, in Eta miting vodila le dva sodnika, doč m ostal h sploh ni bilo na igrišču. Na današnjem mitingu so bili doseženi nastettoji rezultati: Troboj v tekih (60, 80, 100 m): 1. Požar (Ptriroorje) 2057 točk. 2. Starašina (Železničar) 1839, 3. Venutd (železničar). Najboljši rezultati: 60 m: Starašina 7.2, 80 metrov: Požar 9.7, 100 m: Požar 12. Troboj v metih (disk, krogla, kopje): 1. Hlade (železničar) 1596 tofik, 2. Gre-giorovič (2el.). Najboljši rezultati: disk: Hlade 11.38 m, kopje: Hlade 40.40 m. TrOfooj v ®kokih (višina, daljina, tro-•kok): 1. Požar (Primorje) 1704 točk, 2. Luka (Rapid), 3. Lašč (2el.). Najboljši rezultati; skok v višino: Luka (Rap1'd) 1.68 m (nov mariborski rekordi, skok v daljino: Požar 6.29 m. troskok: Požar 12.35 m. Zborovanje sodnikov Beograd, 6. junija, p. Pod predsedstvom apela-ojjskega sodnika Rusomira Jankoviča so danes zborovali sodniki, včlanjeni v Udruženju sodnjkov kraljevine Jugoslavije. Glavni predmet razptave je bil predlog novega zakona o sodnikih, ki bi se imel po napovedi vlade v kratkem uveljaviti. Govorniki so se zavzemal; za izboljšanje finančnega položaja sodnikov jn zahtevali, da se prične napredovanje sodnikov s 6. in konča 6 3. skupino. Prav tako zahtevajo, da se sodnikom končno prizna stalnost. Za ljubljansko sekcijo je poročal dr. Luka Krn« vina. Vsj sklepi so bili soglasni in bodo v posebni resoluciji izročeni merodajnim mestom. Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. UL 1937 FILATELIJA Zgodovina pisemske znamke V starih časih, ko ljudje še niso znali brati in pisati, je bila tudi pošta v sedanjem obsegu nepotrebna. Redka pisma so prenašali posebni sli. Seveda je bilo takšno prenašanje zelo drago, posebno če je bilo pismo namenjeno v daljnje kraje. Z začetkom novega veka, po odkritju Amerike je začela umetnost pisanja počasi zavzemati vse večji obseg. V samostanih so imeli prve šole, kjer so izobrazovali tudi preprosto ljudstvo. S tem, da so se ljudje naučili pisati, so začutili tudi potrebo po dopisovanju s svojimi prijatelji, sorodniki ali pa trgovskimi tovariši, ki so se mudili v oddaljenih krajih. Tako so bili dani prvi pogoji za razvoj redne, stalne pošte. In res opazimo, da so prve poštne zveze nastale prav v tej dobi. Lani je poteklo 300 let, kar so na švedskem uredili prvo državno pošto. Ker je prav tedaj divjala 30 letna vojna, ki je dvignila vso Evropo, se je ta švedska pošta zasejala tudi v nekatere druge evropske države. Švedi so bili takrat vojaško najmočnejši narod in pravo torišče 30 letne vojne je bila Nemčija. Zaradi tega opazimo v tej dobi prve Svedc pošte tudi v Nemčiji. Pristojbine za pošiljanje pisem so bile takrat zelo velike, ker pošte niso odpravljale pisem v tako velikih množinah kakor dandanes in so se morale vzdrževati brez državnih podpor, samo od tega, kar jim je prinesla poštnina. To pošto so izprva prenašali tekači in posebni jezdeci, ki seveda niso mogli s seboj nositi bog ve kakšnih velikih količin pisem. Pozneje, ko je bil uveden tudi reden potniški promet, z vozovi, je bilo mogoče vzeti s seboj več pošte in s tem so se tudi pocenile pristojbine za posamezne pošiljke. Sedemnajst let po uvedbi švedske pošte so nastali prvi poštni uradi tudi v Franciji. Na pošiljkah te pošte je bil prilepljen poseben listek, ki je potrjeval, da je poštnina plačana in ti listki so predhodniki dandanašnje poštne znamke. Kmalu nato so uvedli pošto tudi v Londonu. Tu so imeli že prve poštne pečate. Komaj dobrih sto let nato so na Dunaju uvedli prve žigosane listke, ki so bili približno podobni raznim zasilnim znamkam, kakršne je izšlo nekaj takoj po svetovni vojni. Pošta se je uvajala tudi po drugih delih sveta. Podobne žigosane listke, kakor na Dunaju zasledimo 1. 1823. na Kitajskem in nekako v isti dobi tudi v Zedinjenih držanr Severne Amerike. Največja ovira temu, da se poŠta ni mogla razširiti, so bile Se zmerom drage poštnine. Kakor vemo iz starih listin, je stala pred dobrimi sto leti odprava pisma z Dunaja v Trst skoraj 60 dinarjev sedanjega denarja, to se pravi toliko, kakor če bi dandanes poslali 40 pisem iz Ljubljane v Beograd. Prevoz pisma iz Londona v Ameriko je stal dandanašnjega denarja okoli 700.— dinarjev, medtem ko lahko danes za isti denar pošljemo iz Ljubljane v Severno Ameriko 175 pisem. Razen tega pa je bilo takrat pošiljanje pisem na velike daljave zelo tvegano, ker so bila prometna sredstva Se zelo slaba, pa tudi varna niso bila tako kakor dandanes. Na morju se je takrat še mnogo ladij potopilo. Izginile so brez sledu in znjimi tudi pošta, tako da so bili veliki izdatki za poštnino vrženi stran. Razen tega pa je pot v daljne kraje zelo dolgo trajal. Iz Evrope so takrat vozile velike jadrnice v Ameriko po dva ali tri mesece! Preobrat v ureditvi pošte je nastal 10. januarja leta 1840., ko je Anglež Rowland Hill prvi predlagal, da bi se uvedla za dostavljanje pošte v državi enotna pristojbina, ki naj bi bila čim nižja. Znašala naj bi na Angleškem 1 penny, to je nekaj malega več kakor stane dandanes poštnina v medkrajevnem prometu. Njegov predlog je naletel na mnogo ugovorov, toda nazadnje so ga Angleži le sprejeli. S tem se je začela nova, zlata doba pošte. Hill je hkratu tudi predlagal, da bi se plačevala poštnina ob oddaji pisma, in da bi se plačilo poštnine potrdilo s posebnim listkom, ki naj bi bi bil na pismu samem nalepljen. Tudi ta njegov predlog je bil po hudem boju sprejet in poštna uprava je takrat naročila, naj se izdelajo prve redne pisemske znamke. Luč sveta je ta prva znamka zagledala 6. maja leta 1840. Kazala je sliko takrat še mlade angleške kraljice Viktorije. Tiskana je bila v črni barvi in še ni bila nazobčana, kakor so dandanes skoraj vse znamke. Ljudstvo je te znamke sprejelo z mešanimi občutki. Nekateri so se navduševali zanje, drugi pa so v listih pisali, da ni dostojno, da se izdajajo tako majhne slike vladarice in da potem poštarji te slike po-mažejo s pečati, žigosati pa je znamko bilo seveda treba, ker bi se sicer zgodilo, da bi kdo znamko odlepil in jo potem uporabil že za drugo pismo. Leto dni za Anglijo so izšle prve redne znamke v Ameriki. Potem so jih začele izdajati tudi posamezne švicarske zvezne države. Leta 1843. j eizšla že prva brazilska znamka. V nekdanji Avstriji so tiskali prve znamke Sele leta 1850. V celoti je izšlo v prvem desetletju obstoja pisemske znamke, to se pravi d-> konca leta 1849., samo 70 raznih znamk V naslednjih petih letih so jih države izdale že 380, dandanes pa jih izide povprečno vsako leto okoli 2000 in bi obsegala popolna zbirka vseh znamk sveta, ki jih pa nihče nima, okoli 80.000 raznih znamk. Prve znamke, ki so izšle takoj za angleškimi, so zdaj že velika redkost. Ker se jih ni mnogo ohranilo, jih zbiralci zelo cenijo in drago plačujejo. Ta cena bo seveda še bolj rasla, čim več bo zbiralcev na svetu. Ena prvih znamk je tako imenovani »Modri Mavricij«, znamka, ki se mora svoji dragocenosti — saj cenijo vsak ko- mad na okoli 3 milijone dinarjev — zahvaliti tiskarski napaki. Angleška poštna uprava je namreč naročila upraviteljem svojih kolonij, naj napravijo posebne znam ke tudi za svoje ozemlje. Tako je dobil neki tiakar na otoku Mauritiusu ukaz, da vreže v baker prvo znamko za to pokrajino. Glavo kraljice Viktorije je že vrezai, toda usoda je hotela, da je založil akt, na katerem je bil označen napis za znamko. Tako napisa ni vedel in je šel proti pošti, da bi vprašal tam poštarje za nasvet. Tedaj je zagledal nad vrati napis »Post Office«, kar pomeni -poštni urad«. Ker je bil prepričan, da mora priti na znamko ta napis, se je vrnil domov in ga vrezai ter izdelal prve znamke. V ukazu pa je bilo napisano, da se mora napis glasiti »Post faid«, to je »poštnina plačana«. Zato so njegove znamke kmalu vzeli iz prometa ia danes je le nekaj redkih izvodov v posesti zbiralcev. Kar so izšle prve poštne znamke, so jih ljudje tudi zbirali. Izprva seveda samo za zabavo. V starih angleških listih beremo na primer prošnje čitateljem, naj bi zbrali kaj znamk in jih poslali prosilcu, ki bi si rad z njimi prelepil stene v sobi. Pa še za kaj drugega so jih tudi uporabljali. Tako smo na primer hrali pred nekaj leti, da je nekdo našel staro špansko steno, ki je stala ob peči in ki je bila vsa prelepljena z redkimi znamkami. šele čez dolgo so začeli ljudje zbirati znamke zaradi znamk samih. S tem smo dobili tudi začetek prvih pravih zbirk in s tem se je tudi razvilo zbiranje, ki ga imenujemo filfttelljo. Te prve zbirke, ki so bile takrat nabrane z malenkostnimi stroški, so dandanes ogromne vrednosti, saj je nekaterih znamk iz prvih let ostalo po nekaj kosov in se z njimi dandanes ponašajo le nekateri vladarji in najtežji milijonarji. Izprva pri znamkah niso dosti gledali na njihovo lepo zunanjost. To tudi ni bilo mogoče, ker takrat tiskarska stroka še ni bila tako visoko razvita kakor je zdaj. Ko pa so začeli ljudje znamke zbirati, in so poštne uprave opazile, da se proda največ tistih znamk, ki so najlepše izdelane, so začele tudi gledati, da so bile znamke čim lepše in da so predstavljale kaj takega, s čimer se njihova dežela lahko ponaša. Tako so nastale tudi prve spominske znamke ki so kazale slike slavnih ljudi, kmalu za njimi pa so začele izhajati tudi raame znamke s pokrajinskimi slikami, in znamke, ki so kazale lepe kraje, živali ali rastline posameznih dežel. S tem trenutkom je postala pisemska znamka pomočnik pri vzgoji in s tem je dobila tudi pomen, ki ga ima dandanes. (Konec prihodnjič) Moški trpe na ishiasu petkrat več kot žene — to prinaša poklic. Zahtevajte od Piščan-biroja Beograd II, Maršala Pilsudskog 22 ali pa od Pieštany-informator Zagreb, Strossmayerov trg 1TL kat, literaturo o novih metodah zdravljenja živčnih bolezni in pogojih zdravljenja v kopališču Pieštany (češkoslovaška). Kopališče Pie$tany prinaša ozdravljenje! V zračnem prometu 70% popust na povratku Novo beograjsko sejmišče Beograd. 6. junija, p. Danes je bilo slovesno poevečeno novo beograjsko sejmišče na levi obali Dunava pod novim mostom. Sejmišče je lepo urejeno. Današnji proslavi so prisostvovali poleg občinskih predstavnikov tudi zastopniki gospodarelqh krogov. Objave Ljubljanska oper« bo gostovala 9. in 10. t. m. r Trst« in 11. ]n 12. na Reki. Izvajali se bosta operi »Prodana nevesta« in »Ero z ooega svetat. Gostovanje bo pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, profesorja Ovsipa Šesta, dirigenta Antona Neffata ein inž. Golovina. To gostovanje, ki je zanj pomnožen nač ansambel bo pomenilo kulturen dogodek. Sodelovala bosta Anita Me-zetova in Križaj. Izd al no so pomnoženi operni zbor. orkester in balet, tako da bo-s»ta predstav; reprezentativnega značaja m bosta nudili objskovulceni ugodno sliko o kulturni v£ini naše opere. * Opozarjamo na nocojšnjo druge sklepno prodakeHo šole Glasbene Matice, ki bo ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Nastopijo gojenci klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka, pa tudi šo]sk; orkester. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. Spored, ki stane 3 Din bo hkratu vstopnica. Celjane in I »Mi njo okolico opozarjamo, da bo jutri v torek koncertiral Celjanom dobro znani in odlični basist Fran*c Scfajff-rer. k; je zadnja tri leta deloval na razuih odrih v Češkoslovašk; in Nemčiji. Ker bo to njegov prvi koncertni nastop v domovini, še prav posebno opozarjamo nani. Prirejen bo v celjskem mestnem gledališču. Poleg umetnika nastopi pianistka ga Mirca San-cinova. ki bo spremPala umetnika na klavirju. Prodaja vstopnic v Gor;čarjevj knjigarni. Cene dramske. Začetek ob 20. Razširjajte „Jntro"! »JUTRO« ponedeljska izdaja Ponedeljek, 7. yi. 1937. Spominska knjiga vojnih dobrovoljcev Slovenije je bila na veličastni prireditvi izročena javnosti Ljubljana, 6. junija. Jugoslovanski vojni dobrovoljci iz Slovenije so danes dopoldne v operi proslavili izid svoje spominske knjige z akademijo, katere spored je bil po veliki zaslugi prof. šesta in dirigenta Neffata v najlepšem skladu z namenom prireditve in tudi z dobrovoljsko ideologijo. K prireditvi so prihiteli zastopniki vseh slcjev, v posebno lepem številu pa je bila zastopana mladina, kar so vojni dobrovoljci tudi želeli, zakaj mladini hočejo zapustiti 3voje ideale. Operno gledališče je bilo polno in lahko se reče, da je nudila udeležba dobrovoljske prireditve prepričevalen dokaz, da je med nami mmgo lju di. ki vedo ceniti rep: ecenljive vrednosti dobrovoljskega idealizma in požrtvcvanja S komandantom divizije na čelu je prisostvovala akademiji večja skupina oficirjev, na akademijo pa je prihitel tudi konzul CSR inž: Mifiovski, vojni tovariš naših dobrovoljcev. V Kranju je bil na seji JC lige in se je z avtomobilom pripeljal v Ljubljano, da ne bi zamudil prireditve svojih tovarišev. Točno ob 11. je bila akademija, katero je oddajala radijska postaja, otvorjena s himno, ki jo je izvajal operni orkester pod vodstvom dirigenta Neffata, ki je tudi vojni dobrovoljec. Po himni je bil nagovor predsednika sreske organizacije vojnih dobrovoljcev prof. Josipa Jerasa. Govornik je izrekel najprej pozdrav vojski s ooudarkom. da so dobrovoljci za vedno združeni z vojsko, ker so z njo vred pisali s krvjo edino odločilno deklaracijo našega osvobojenja in zedinjenja. To zatrdilo so prisotni pozdravili z navdušenim ploskanjem in klicanjem. Zadnja beseda krvave deklaracije je bila zmaga, dosežena s požrtvovanjem srbskih bojevnikov in jugoslovenskih dobrovoljcev .Nikdar ne sme naš rod pozabiti, da ie svobodna skupna naša domovina nastala iz krvi, ki ni voda. Vrhovni komandant in najvišji vojni tovariš vojnih dobrovoljcev blagopokojni viteški kralj Aleksander I. nam je ob svoji mu-čeniški smrti zapustil oporoko, katero bodo dobrovoljci z istim požrtvovanjem izvrševali, kakor so se borili za svobodno Jugoslavijo. Voine dobrovoljce veseli, da se tako močno širijo dobrovoljske ideje med mladino. Posebej je govornik pozdravil predsednika združenja vojnih dobrovoljcev polkovnika-invalida Lujo Lovriča. m si naš vodnik, tovariš in vzor, mu je zaklical. Zahvalo je izrekel upravi gledališča in umetnikom, ki sodelujejo pri akademiji. Ob zaključku svojega govora je naglasil, kako važen dokument je dobro-voljska spominska knjiga za sodobnike in za potomce. Po govoru predsednika so sledile točke sporeda: Jenko: »Kosovo«, uvertura, izvajana od opernega orkestra, Schumann: »Dva grenadirja«, pel je odlično operni pevec g. Primožič s spremijevanjem orkestra, Smetana: »VItava«, simfonična pesnitev, katero je izvajal operni orkester. Po kratkem odmoru je gospa Marija Vera recitirala pesnitvi »Gorijo zvezde« in »čmomorska sonata«. Pesnik Pavel Golia je prvo pesnitev posvetil spominu bojnega tovariša Koblerja, ki je padel v Dobrud-ži, drugo pa vsem mrtvim tovarišem-do-brovoljcem. Oba speva sta pretresljiva izraza smrt! posvečene mladine. Najtrdnejšega moža pretreseta, če jih či-ta, kaj šele, če jih prednaša tako odlična umetnica, kakor je gospa Marija Vera. Recitaciji je sledil enodejanski igrokaz s solunske fronte. Napisal ga je nalašč za to prireditev vojni dobrovoljec Rajko Pau-lin ter podal z njim živo sliko dobrovoljskega idealizma in požrtvovanja. V taborišču za fronto govorita vojna dobro-voljca, poveljnik čete in njegov mlajši tovariš, ki se je kot študent podal na pot, ki pozna samo dva izhoda: v svobodo ali smrt. Govorita o vojnih grozotah, o svobodi in pravici, o preteklosti in o bodočnosti, ko se oglasi tretji, redov Janez z Dolenjskega, kateremu rusko ujetništvo in strahote bojev v Dobrudži in na solun- ski fronti niso vzele zdravega humorja. Janez ima za vse, kar je že bilo m kar še pride vesel nasmeh. Ko Janez veselo razlaga svoje doživljaje, pa pride četrti dobrovoljec-Hrvat ter pove poveljniku, da je sovražna krogla zadela tovariša iz Srbije, ko je rezal žične ovire pred sovražnim jarkom, ker ni mogel čakati ofenzivnega povelja. Svoje-r--' prijatelju Janezu z Dolenjskega je po-sial svoj telečnjak in zapiske, ki so v njem. Janezove veselosti je konec, kleče stiska na svoja prsa papirje padlega brata Srbina. Samo nekaj papirja je ostalo od dragocenega človeka. Boljše kakor gg. Cesar, Gregorta, Jan in Potokar ne bi mogel nihče podati pretresljivega igrokaza, ki ima naslov »Tako je bilo« in tudi lepo prikazuje, kako je bilo takrat, ko so kri in dragocena življenja gradila narodno ln državno svobodo. Igrokaz dobrovoljca Pau-lina zasluži, da bi bil še mnogokrat na gledaliških odrih. Po igrokazu so se vsi vojni dobrovoljci zbrali na odru ta dobrovoljec-tavalid dr. Ernst Turk je z lepim, temperamentnim govorom posvetil dobrovoljsko spominsko knjigo javnosti. Naglasil je, da eo izmed vseh narodov, ki so trpeli pod habsburškim žezlom, imeli Slovenci največ vzrokov in priložnosti za spoznanje, da pod Avstrijo ni mogoče živeti Slovence je neusmiljeno trla germanizaci-ja in so se morali z vso energijo boriti za take osnovne pravice, ki so, gledane z današnjega vidika, prave malenkosti. Slovencem se je odrekala pravica do samostojnega življenja, do duševnega in kulturnega razvoja. Ustavno zajamčena enakopravnost se ni dvigala nad prve razrede osnovnega šolstva, višja izobrazba je bila slovenski mladini dostopna le s posredovanjem nemškega jezika. Tako-zvane slovenske gimnazije so bile slovenske le po učencih ta deloma po profesorjih, višji razredi pa se glede učnega jezika v ničemer niso razlikovali od nemških gimnazij. Vsak korak preko praga uradnih poslopij je pomenil ponižanje našega človeka pred tujim valpetstvom. Ni važno, koliko Slovencev se je odločilo za dejansko zaroto proti Avstriji, važno je to, da jih je vendarle mnogo Slo preko avstrijskega okvirja. Da se simbolizira izročitev spominske knjige, je prof. dr. Turk knjigo izročil materi pokojnega junaka z Dobrudže, dr. Milka Gnezde. Naglasil je pri tem, da se z dragim tovarišem Milkom spominjajo še živi vojni dobrovoljci vseh pokojnih tovarišev, ko se poklonijo njegovi materi, pa mislijo na matere vseh vojnih dobrovoljcev. O spominski knjigi sami pa je dr. Turk dejal, da je za tiste, ki cenijo krvavi delež slovenskega žrtvovanja za svobodo južnih Slovanov, pa tudi za tiste, ki ga ne poznajo. Nikdar ne bomo mogli ugotoviti točnega števila junakov, ki so šli prostovoljno umirat za domovino. Vemo pa, da omahne vsako leto ta ali oni, ki so mu v vojni prizanesle krogle, granate ta napori. Z našimi tovariši legajo v grob spomini na najtežje, pa tudi na najveličastnejše dneve življenja. Na njihovih, za večno zaprtih ustnah pa beremo vedno zopet edino ta zadnjo željo: Govorite vi, ki ste ostali živi, v našem ta svojem imenu. Cas, ki nemirno vre ta kipi okrog nas, ter glas iz grobov naših tovarišev sta nam narekovala, da prostovoljno vzamemo v roko pero, kakor smo nekdaj iz proste volje stisnili puško v pest. Dobrovoljci so dokazali, da znajo biti skromni, da znajo molčati, dokler je treba molčati. Današnjemu času pa je dobrovoljski glas potreben, da ohrani ta okrepi tisto, kar je bilo s tolikimi žrtvami zgrajeno. Meneč, da je z izročitvijo knjige vsa prireditev končana, so hoteli poslušalci izraziti svoje priznanje vojnim dobrovolj-cem na ta način, da so tatonirali vse slovansko himno: Hej Slovani. Vsa dvorana I se je strnila v zbor. Zastor, ki je že padal, se je moral spet dvigniti in oglasil se je predsednik zveze dobrovoljcev gosp. podpolKovmk Lovrič. Tovarišev ta navdušene množice v dvorani ni mogel videti, ker je izgubil vid že v začetku septembra leta 1916 pri Kokardži, ko je bil hudo ranjen. Slišal pa je burne ovacije ta iz vsega srca je čestital slovenskim tovarišem ta vsem Slovencem zaradi tako krasno uspele dobrovoljske prireditve ta zaradi spominske knjige, ki je velepomemb-na za ves narod. Njegov govor so mnogokrat prekinili navdušeni klici, najbolj pa takrat, ko je naglašal. da so vojni dobrovoljci žrtvovali za Jugoslavijo vse, da pa so ostali skromni, ko so drugi želi plodo- ve jugoslovenske zemlje, za katero niso ničesar žrtvovali. V imenu Jugoslavije se danes mnogi trkajo na prsa, ki Jugoslavije nikdar niso marali ta je še danes ne marajo, vojni dobrovoljci pa imajo v srcu Jugoslavijo in vse Ideale, ki so jo ustvarili. Se je zadonelo nekaj rodoljubnih pesmi, potem pa so se dobrovoljci zbrali okrog svojega prapora ter krenili pred magistrat, kjer je dobrovoljec Joco Žagar položil pred kip kralja Petra Osvoboditelja lep venec. Ko je bil počaščen spomin kralja Osvoboditelja in kralja Ue-dinitelja ter izražena udanost kralju Petru II., je bila pomembna in veličastna prireditev končana. Obračun Branibora o deln za rojake v tujini Ljubljana, 6. junija Dopoldne se je v sejni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani višal občni zbor društva »Branibor«. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Novak ta pozdravil zastopnike naših nacionalnih organizacij, gg. Grudna za Družbo sv. Cirila in Metoda, dr. Fellaherja za Klub koroških Slovencev, dr. Cermelja za Savez emigrantskih udru-ženj, Alberta Široka za Jugoslovensko učiteljsko Združenje ta zastopnice narodnega ženstva. Na predsednikov predlog so zborovale! poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. ta knezu namestniku Pavlu. Predsednik je orisal položaj rojakov, raztresenih Sirom sveta. Ti rojaki si želijo vezi z domovino m naša dolžnost je, da ljubezni do rodne grude ustrežemo tako v kulturnem, kakor tudi v praktičnem oziru. Naši stiki so prerahli, da bi naše izseljence in od nas odtrgane rodne brate vezala z domovino tako zavest skupnosti, ki bi mogla kljubovati najsdlovitejšim podvigom tujine. Koliko več knjig bi lahko prodali založniki našim izseljencem. 2al, da je vse to delovanje otežkočeno zaradi skromnih sredstev, ki so na razpolago. Pomislita moralo le na tovrstne organizacije Nemcev, Italijanov in Cehoslovakov, ki imajo na razpolago težke milijone ta je zato tudi njihov uspeh temu primeren; pri nas pa imajo naši odločujoči faktorji vse premalo razumevanja. Ce pa se ne da vcepiti čuvstvo dolžnosti do bratov onstran državni mej med starejšimi, Je naloga društva, da vcepi to čuvstvo med našo mladino. Do sedaj doseženi uspehi nas lahko navdajajo z največjim zadovoljstvom, kar je zlasti pomembna zasluga našega učiteljstva. Za proučevanje naših manjšin bi izseljencev bomo morali ustanoviti na univerzi poseben institut, ki bo znanstveno Obdeloval to vprašanje. Stremeti Je treba dalje, da se naša narodna obrambna društva združijo v enotno organizacijo. Iz poročila tajnika dr. Dekleve posnemamo, da po osvoboditvi nismo skoraj nl-česar storili za zacelitev ram, iz katerih krvavi naš narod. Vse drugače so delovali naši narodnostni sovražniki, ki z bogatimi sredstvi dosegajo uspehe celo v državi ta ustanavljajo tu svoje postojanke. Krivda leži deloma na nas samih, ker je naše delo razdrobljeno. Treba bo čimprej ustanoviti narodno obrambni svet, ki bo organiziral vse delo in ga poraadeljeval posameznim društvom. Publicistični in propagandni odsek sta krepko delovala ta so se ustanovila tudi nova društva, tako da imatmo sedaj že 14 edta.ro. Treba bo ustanoviti vsaj eno društvo v vsakem srezu. propaganda se vrši v mladinskem časopisju z lutkarskimi Igrami, z izdajo razglednic, pirtjovo akcijo, ekskurzijami med naš narod ta s pošiljanjem knjig. Finančno stanje se boljša, vendar pa ne opravlja velika večina zavodov, občin ln imO-vitih Slojev svojih dolžnosti. Naša stvar je pravična ta potrebna ta bo gotovo dosegla uspeh, da ss bo vneto delovalo za ohranitev naših ljudi izven ozkih mej domovine. Blagajniško poročilo navaja, da Je bilo 57.000 din stroškov in nekaj manj izdatkov, tako da znaša prebitek 17.000 dinarjev. S svojimi Skromnimi sredstvi deluje društvo čimbolj mogoče racionalno ta vlaga, denar res plodonosno. Pregledniki so nato parcčali, da je bilo delovanje društvene uprave v popolnem redu in zato predlagajo razrešnico. . b H ■ !■ i 1 .n I 1 lllllll IIIMII 1IHBMS cez drn in strn... Tiskarski škrat piše nekrolog Univerza kralja Aleksandra L se mora žalfbog prezgodaj posloviti od dr. Ivana Prijatelja. tega vzornega, odličnega profesorja-graditelja, k,- bo ostal v svetlem in hvaležnem spominu. Tolaži jo zavest, da lahko rajni o sebi reče: Non omnje moriar. Ne bom ve S umrl! (»Jutro«. 26 V.l Dvakrat slap V bližini gore Chereee v ameriškem Skalnem gorovju so začeli graditi — slap. Slap naj bi 6e zlival preko 800 metrov visoke, skoraj navpične stene. V ta namen bodo uravnali preko nje močan izvirek, k; prihaja na dan pod vrhom. Nov,- slap bo rabjl seveda za električno centralo, ki bo oskrbovala okolico s tokom. Toda tudi tako bo ta edinstveni slap gotovo velikn vaba za Izletnike. (»Jutro«, 30. V.) Bedni^ prebivalci izpod Skalnega gorovja se na žalost varajo v svojem upanju. Na razpolago jim je namreč orebridka alternativa: lahko s; napravijo samo slaD da bo gnal električno centralo (kak.T Završnica pri nasl ali pa slap. ki bo velika vaba za izletnike (Peričnik). Po tekmi 2e ranjki rimski cesar blagopokojnega spomina. Titus. ie dejal-. »Nulla dies sine liena«. nobenega dneva brez črte. po slovensko povedano. To geslo si je bila menda v zadnjih treh tekmah zastavila za vodilo ligaška enajstorica SK Ljubljane. Vsar ko pot. kadar nam kdo križa račune, je treba s poSevno črto prekrižat; kalkulacije. Danes se je Ljubljana ravnala po navodi» Irh že omenjenega cesarja Tita »Nulla dies sine liena« noben dan ne smeš popolnoma »zabušavati«, če ne drugeea. vsaj razdiraj Jn križaj račune onim. ki so za soboljo ko- žo mešetarili takrat, ko se je žival Se skrivala v lesu. (»Slovenski dom«, 31. V.) Nasprotujoče si vesti z baskovske fronte Nacionalisti pa so napade Baskov odbili. Po prvjh vesteh je na bojišču obležalo 500 mrtvih Baskov, po drugih vesteh pa je obležalo 500 Baskov na bojnem polju. (»Slovenec«. 2. VI.) Hroščev na tone V občini Weinfelden v Svjci 90 na 1300 ha zemlje dobili od 5. do 9. maja kar 19 ton majskih hroščev... Letošnji lov presega onega pred trem,- leti za 5 ton. čeprav jih tedaj niso tako pridno nabirali ko letos. (»Slovenec«, 2. VI.) Za koliko ton bi letošnja žetev šele presegla žetev pred leti, če bi bili hrošče ta* krat nabirali z vsaj malo večjo vnemo! Ex-Simpsonova Vojvoda Windsorefci bo po poroki z ex-Simpsonovo prebil nekaj časa na Prjnkfp-skih otokih v Marmarskem morju. (»Slovenski dom«. 2. VI.) Psihologe bo ob tem stavku prav gotovo zanimalo vprašanje, ali ni naziv ei-Sim-psonova« nastal morda ob asociaciji na besedo »Simplon-ekspres«. Lahko je pit, kolikor se \e dalo Štiri litre žganja je popil za stavo Vašo Jovetič iz vasj Kalenderov, potem pa oble» žal in umrl. Vasa eo poznal} v vasi kot človeka, ki je mogel popiti, kolikor se je dalo. (»Slovenski dom«. 2. VI.) Dva domača kapitala Novi most preko Donave pn Turo Seve-rinu bosta gradila izključno oba domača . Dr. Cermelj je poročal o novem paktu z I Italijo, ki je prinesel naši naredni manjšini nekaj pravic, o katerih pa naj javnost izreka svoje nasvete in pomisleke, da se bodo določila pakta praktično izvajala in da ne bodo ostala samo mrtva črka. Pakt priznava, da obstajajo v Italiji naše narodne manjšine in predvideva zanje izboljšanje na narodnem in kulturnem poprišču ta izpust političnih obsojencev. Javnost naj se da možnost, da pazno bedi nad izpolnjevanjem pakta. Naših učiteljev in duhovnov je na Primorskem dovolj, da se bo lahko v smislu pakta vršil pouk in služba božja v slovenskem oz. hrvaškem jeziku. Naših pisateljev je prav tako dovolj, da se bodo naše knjige in časopisi tiskali v našem jeziku. Za Klub koroških Slovencev je poročal kapitala, namreč jugoslovanski jo romunski. (»Slovenski dom«. 4. VI.) Kako sodi Vatikan o sveti stolici Vatikan ne bo Btoril ničesar, kar bi lahko smatrali, da je prelom povzročil on. Po govoru propagandnega ministra GObbefea je Vatfkan mnenja, da je bila sveta stolica užaljena. (»Slovenec«, 4. VI.) Samomor V sodnih saporih zagrebškega sodišča je poskušal Leonard KojaČec, rodom frz Istre, kaj svojevrsten samomor. Na nepojasnjen način je dobil v roke malo britvico »Gillet« m si z njo počez prerezal želodec. Potem je bil 8e toliko pri moči. da je britvico pogoltnil jn si z njo prerezal grk>. (»Slovenski dom«, 4. VI.) Zrele Hruške na španskem Bataljon rdečih miličnie, k? ga je revo- J lucionarnj odbor organiziraj v Albaceti, je sestavljen iz kakšnih 200 žensk in deklet, starih od 16 do 45 let. Najstarejša je ime« la menda 45 let. Veliko jih je bilo izpod 20 let Torej zrele hruške. (»Slovenec«, 5. VI.) Vlomilci z družinsko idilo Vlomilci so moral; bjfc} že izurjeni v tej stroki. Odprli so še vežna vrata in vrata v trgovino, da b; lažje ušli. če bi jih slučajno kdo zalotil. Ker so poleg manufakture — srajc, nogavic m svile — jn razne vrete špecerijskega blaga pokradli tudi precej sladkarije, je verjetno, da vlomilci niso samski. temveč so hoteli z ukradenimi sladkarijami narediti veselje svojim otrokom. (»Slovenski dom«, 5. VI.) Ljudi so kradli Za financarje so se izdajal} trije 20-letni fantiči iz vasi Ježovca pri Varaždinu ter pod to krinko kradli ljudi. (»Slovenski dom«. 5. VI.) predsednik dr. Fellaher, ki je v jedrnatih besedah očrtal položaj naše narodne manj. šine v Avstriji. Diktatura, ki vlada od Dollfussa in Scbuschnigga, Je kazala, da bo katoliška Avstrija upoštevala naravne pravice naše narodne manjšine. Culi smo lepe obljube, saj je n. pr. prezident Schu-schnigg obljubil, da se bo vprašanje naših narodnih manjšin uredilo tako, da bo vzor drugim narodom. Ce pa pogledamo, kako vrši to poslanstvo katoliška Avstrija, vidimo, da ubijajo in napadajo naše pevce, da z gospodarskimi represalijami od hi-potekarnib posojil do ukinitve dajanja juhe učencem zavednih Slovencev sistemati. čno delujejo z legalnimi in ilegalnimi sredstvi, da se naš narodni živelj zatre. Nemški nacionalisti so dobrodošli pri tem, pro. testantovski naseljenci in njihove šolske sestre delujejo nemoteno v škodo slovenski stvari v katoliški državi. Slovenci, ki so prvotno verjeli obljubam in režimu pomagali, so se streznili. Dolžnost vlade je, da nekaj ukrene, ker bodo naši ljudje vztra jati le, če bodo čutili in imeli v domovini moralno uporo. Poročali so še Andrej Gabršček, Alojz Luznik in Albert široki. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik dx. Fran Novak, podpredsednik dr. Rudolf Krivic, H. podpredsednik dr. Jože Bavdek iz Celja, odborniki: Miroslav Iskra, višji svetnik Josip Mozetič, dr. Martin Gorjanc, prof. Luka Kra_ molc, dr. Lavo čermelj, Mira Engelmano. va, Avgust Pertot in dr. Branko Verčot, revizorji: inž. Janko Mačkovšek, dr. Josip Hebein in dr. Julij Fellaher. Predsednik se je zahvalil za vse naseU in predloge ter zaključil dobro uspeli občni zbor s pozivom k delu, da bo uspeh v dosegi narodno obrambnega dela čim boljši. Žrtve tihotapske strasti Zaradi ponesrečenega tihotapskega pohoda je prišel na beraSko palico Gornja Radgona, 6. junija Na naši severni meji smo imeli v zadnjem času le malo tihotapskih primerov. Marsikateri strašni tihotapec Je namreč že prišel do prepričanja, da se ta nečedni posel pač nikakor ne izplača, zlasti ker je mnogokrat združen z nevarnostjo za življenje. Sicer pa je le še malo blaga, ki je onstran meje cenejše od našega domačega. So pa še kljub temu tu in tam dobro organizirane družbe, ki se sestajajo na določenih mestih in ob določenih dneh, da vtihotapljajo v našo državo v večjih tovorih ra zne monopolske predmete, kakor saharin, vžigalnike, vžigalne kamenčke in slično. Ko je včeraj opravljal orožniški podna-rednik g. Miklič Franc iz Gornje Radgone službo v murskosoboškem vlaku med ljutomerskim glavnim kolodvorom ta postajališčema, je zapazil v vagonu dva sumljiva moška. Ko ju je hotel legigimirati, sta se začela izmikati z raznimi izgovori in slednjič je eden izmed njiju oelo pristopal k oknu, da bd Jo pobrisal, če ga ne bi dohitela roka orožnika, ki Je obema napovedal aretacijo.. Ugotovilo se je, da sta oba že znana tihotapca Lončar Rok iz Besed* 1 Dte. terak I Dte. m lili« ill l*)uk aulon % Din. NtjnatijH 17 Dte. Celuloidne ščite za vrata naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Maruševca pri Ivancu in Kolar Mirko ti Varaždina. Njuna prtljaga se Je izkazaJa za dokaj dragoceno, saj sta imela s seboj v aktovki, delno pa skrito tudi za pasovi hlač okrog 9 kg saharina, 50 vžigalnikov, 8 paketov igralnih kart, okoli enega kilo. grama vžigalnih kamenčkov in še nekaj druge drobnarije. Za vse to blago sta izdala nad 6000 Din, zaslužila pa bi gobove lepe tisočake, če bi njunega računa ne bilo prečrtalo vestno oko postave. Odvedena sta bila nato v Gornjo Radgono in tamkaj izročena glavni carinaim. ci, kjer so njima izprašali vest ta ju nato izpustili, da se branita iz svobode, ker nista bila zasačena na meji. Uvedeno pa je proti njima carinsko-kazensko postopanj« in ju čaka obiutna kazen. Kakor sta sama izpovedala, sta se s tem nedovoljenim postom pečala že dalje časa. Na mejo sta navadno prihajala ob sejmskih dneh in se tamkaj sestajala s svojimi tovariši. Tokrat je eden izmed njiju moral odproda'-celo del svojega posestva, da je prišel do potrebne gotovine, ki jo je potreboval 2» nakup vsega tega blaga. Ker mu tokrat tihotapska sreča ni bila mila, Je na ta način prišel tako rekoč čez noč ob vse pre-, možen je in bo zdaj njegova družina na be-raški palici. Ta žalostni primer naj bo ponovno resno svarilo vsem, ki jfli se tihotapska strast ni zapustila. Original PASTOR ognjegasni aparati temeljito pogasijo vsak požar. 1. Odobreni od mestnega poglavarstva; 2. Preskušeni po Sa-vezu ognjegascev kralj. Jugoslavije; 3. Odlikovani v Londonu, Parizu, Bruslju. PASTOR jugoslovenska proizvodnja ognje- gasnih aparatov, Zagreb, Gunduličeva 9 Iščemo zastopnika. INSERIRAJ V ffJUTRU"! FILM »Truxa« spet v Ljubljani V vrsti repriz, k} jih bo poletje prineslo Ljubljani, bo eden prvih filmov cirkuška atrakcija »Truxa«. delo, kj je vredno, da si ga ogleda vsak ljubitelj dobrega filma. »Trusa« je po svoji vsebin} zgodba kralja varieteja, ki izvaja na blesteč} se Sci vratolomne akrobacije in se vsak dan jgn s smrtjo. Nekega dne pa brez sledu izgine. Dolgo ni vesti o njem. potem pa Se izne-nada spet pojavi na programu. Toda odkrije se, da to ni prav} »TVukea« ampak ne 6lepar, ki hoče zavzet} njegovo mesto. In tu se film. ki ga razen tega prepleta še »a* n|miva ljubezenska zgv>dba. začne razpletat; do presenetljivega konca. Glavno žensko vlogo v filmu ima slavna La Jana, razen nje pa nastopajo še Hannee Stelzer. Frjtz Furhringer, Mady Rahl. Rud} Godden in drugi. Film bodo igrali še ta teden v Elitnem kinu Matici. Samo še danes do polnoči je ČaS za rešitev te nagradne uganke! Ena uganka in 25 krasnih nagrad! Na mesto pik v besedah k.....c — za v......e vstavi odgovarjajoče število črk, nakar izveš, kaj je to. je najboljSI la najcenejši k.....c za v......e in se dobi v mestu in na deželi v vsaki boljši špecerijski trgovini NASLOV: Ime in priimek ulica št. mesto pošta Rešitev uganke je odposlati po pošti najkasneje jutri, dne 7. junija 1937, s točnim naslovom v zaprti kuverti na naslov: Kr. javni notar gospod Matej Hafner, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 6 VAŽNO! Na kuverto je treba brezpogojno napisati označbo »Nagradno tekmovanje« ln priložiti din 3.— v znamkah za poštnino. Žrebanje nagrad bo dne 11. junija 1937, ob 16. uri v pisarni kr. notarja, gospoda MATEJA HAFNERJA, Ljubljana, Tavčarjeva uL št. 6. Pravilna rešitev ta imena srečnih dobitnikov bodo objavljena v nedeljski številki dne 13. junija 1937. Nagrade b^io popolnoma brezplačno odposlane na naznačeni naslov takoj P° izvršenem žrebanju. Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoM Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Fran Jeraa. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak — Vsi t IdtzbUanL