Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora z pošiljanjem na dom za celo leto K 5.— za pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30 Naročnina se pošilja apravnlštvu v tiskarni iv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List sa pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez po-«ebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni listi dobft se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po '/D h. Rokopisi se ne vračajo, nepl&čani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 b, dvakrat 18 b, trikrat 24 h. —- Štev. 14. V Mariboru, dne 6. aprila 1899. Tečaj XXXIII. Posojilnic še je treba! Dan za dnevom slišimo na shodih in čitamo po raznih naših časopisih, da bode slovenskemu ljudstvu pomagano in da se nam bode isto ohranilo, ako se mu pripomore do gmotnega blagostanja s tem, da se začnejo snovati kmetijske zadruge, konzumna društva in posojilnice in hranilnice. Da je potrebno osvoboditi naše ljudstvo še bolj tujega jerobstva, uvideli so naši narodni boritelji že poprej. To potrebo pa je tembolj treba uvaževati v sedajnih časih, ko vidimo, da tudi naši sosedje, kateri se razlikujejo od nas po jeziku in tudi po veri, ne držijo rok križem, nego da premišljeno in vstrajno delujejo ter da prežijo na vsako ped slovenske zemlje, kakor jastreb na svoj pohlevni plen. Z veseljem in s posebnim zadovoljstvom smemo toraj pozdraviti zapričeto gibanje na polji zadružne organizacije. Kakor pa smo po vsi pravici ponosni na naše slovenske zadruge in na dične naše posojilnice, katere delujejo v napredek in blagostanje našega ljudstva že po mnogoterih okrajih našega slovenskega ozemlja, ravno tako nas boli, ko vidimo, da se v nekaterih okrajih še nihče ne zmeni za snovanje posojilnic, ki bi naj bile podstav za nadaljno zadružno organizacijo, dočim požrešni nemški zmaj na vso moč odpira svoje žrelo, da pogoltne, kar mu še ni zapadlo v plen. Znano nam je in smo tudi že večkrat večkrat v našem listu objavili, da je zveza slovenskih posojilnic v Celji vedno z veseljem pripravljena, pospeševati, ustanovitev hranilnic in posojilnic v takih krajih, kjer spoznajo domači narodnjaki in rodoljubi, da je posojilnica iz narodnogospodarskih ozirov potrebna in ako se nahaja v dotičnem krogu vsaj nekaj sposobnih moči za dobro, vzgledno poslovanje in za vspešni razvoj nove posojilnice. Vemo tudi, da pošlje Zveza v Celju rada svojega strokovnjaka v osebi marljivega svojega tajnika kamorkoli si bodi, da isti poduči snovatelje o vseh za osnovanje nove posojilnice potrebnih korakih, ako se jej to le naznani. Ravno tako pa tudi vemo, da je zveza podregala že tu in tam, ter sprožila misel, naj se osnuje posojilnica. Vendar hoče ostati vse prizadevanje, kakor se kaže, zaman. Nedoumno! Naši rodoljubi naj pomislijo, da nam rastejo ob istem času sovražne nemške posojilnice ob jezikovni meji in mešovitih krajih, kakor gobe po dežju. Koga naj ne navdaja to resnično dejstvo, afcs gleda z odprtimi očmi, z opravičenim strahom? Ali ni opravičeno, ako porečemo, kaj bode iz tega? Izrekamo toraj željo, naj slovenski rodoljubi snovanja posojilnic ne cenijo premalo, ampak naj stvar prav resno prevdarijo ter se zaupljivo obrnejo tja, od koder je smelo pričakovati pomoči in komur se sme brez ovinkov zaupati. Mislimo namreč Zvezo slovenskih posojilnic v Celju. Ko govorimo že o osnovanji posojilnic, dovolimo si sprožiti še nekaj. V velikem kozjanskem in slovenjegraškem okraju nimamo žal še nobene ali vsaj ne dovolj posojilnic. Tukaj je še premalo preskrbljeno za kmečki kredit, ljudstvo na drugi strani pa tudi nima ugodne prilike, nalagati prisluženih in prihranjenih svojih novcev na boljše obresti. Znano nam je pa, da se nahaja baš v teh dveh okrajih še mnogo domačega denarja, kateri je raztrošen po raznih nam nasprotnih zavodih, s katerim denarjem bi se dalo za domači okraj marsikaj dobrega in koristnega doseči. Pri tem pa delajo oderuhi in izžemalci slovenskega ljudstva po največ seveda naši nasprotniki tudi v narodnem oziru svoj dobiček. V obeh okrajih je precej zavednih trgov in vasi in povsod se bode našel gotovo tudi sposoben mož, ki bi se hotel zavzeti za posojilnico. Rodoljubi, vzdramite se toraj, osamosvojite se vseh predsodkov ter pomislite, kaka bodočnost naj čaka nas in naše potomce, ako ne začnemo vsaj sedaj ob poznej že uri, odbijati sovražnih navalov s tem, da postavimo s slovenskimi posojilnicami krepke stebre proti prodirajočim in razširjajočim se nemškim zavodom enake vrste, katere snuje izvestna gospoda žal da tudi po nekod s pomočjo slovenskih mož v našo in našega naroda gotovo pogubo. Otmimo, kar se da oteti, dokler ni prepozno. Kes po porazu ne bode pomagal. Zdramite se narodni možje zlasti v navedenih dveh okrajih, prav posebno pa še ob koroški železnici, sklenite osnovati ali to, ali ono zadrugo ter pokličite Zvezo slovenskih posojilnic v Celji na pomoč, katera Vam bode rada v vsakem oziru in pri vsakem podjetju svetovala in Vam šla po svojih močeh na roko. Naj Vas ne straši pri snovanji Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 8. Piramide in sfinga pri Giceju. Meni se zdaj tako godi, kakor izraelskemu ljudstvu v egiptovski sužnosti: zelo rad bi že potoval z Vami, ljubi rojaki, iz sicer solnčnate, pa vendar temne t. j. nam neznane Afrike — v obljubljeno deželo in v Jeruzalem, pa še ne smem, ker me stari egiptovski kralji Faraoni ne pustijo; hočejo namreč, da jih v grobu obiščem; torej hajd! — k piramidam, ki stojijo blizu 2 uri zunaj kajrskega mesta proti zahodu, med reko Nil in puščavo. Mnogo sem že slišal in bral o piramidah; kot dijak sem pogostokrat te stare orjake v duhu gledal in občudoval; da, zdelo se mi je, da piramide že dobro poznam, ako si jih predstavljam kot silno visoke in ogromne zgradbe; in vendar, zdaj ko sem celo pred njimi stal, se mi niso zdele tako velikanske. 2e enkrat v mojem življenju se mi je tudi tako godilo; ko sem namreč vstopil v cerkev sv. Petra v Rimu (ki ima prostora za 80.000 ljudi), sem tudi mislil, da sem se motil, ker sem si jo zelo velikansko predstavljal; še le ko sem jo začel pazno in natančno ogledovati, sem spoznal, da se nisem varal, ker mi je nadalje večja postajala in se mi je zdelo, kakor bi posamezni deli cerkve pred mojimi očmi rastli. Pa ravno v tem se kaže prava umetnost, da je vse primerno izdelano in v lepem soglasju priredjeno, ali razvrščeno; ako bi namreč velikanska reč kar hipoma in neposredno nam pred oči stopila, bi nam duha omamila ali človek bi se je prestrašil. Zato so se mi tudi piramide bolj orjaške in lepše zdele, kadar sem jih od daleč gledal na pr. iz plane strehe našega kajrskega hotela, kakor pa če sem jih celo blizu z očmi meril in presojeval. Zdaj pa vem, da so nekteri bravci že malo nevoljni, ker me ne razumejo, o čem govorim in me hočejo vprašati: Kaj so pa piramide? Mislite si streho medičarjevega ,štanta', na zemljo poveznjeno, mnogokrat povečano; to je torej približno podoba piramide : štirivoglata, kamenita stavba, navadno precej široka in visoka ter zgoraj koničasta ali rtasta (špičasta); znotraj le z nekterimi votlinami in hodniki preprežena, sicer pa celo masivna ali trdna. Takih piramid nahaja se v Egiptu na večih krajih na pr. v Sakari, v Giceju in drugod; izmed gicejskih je naj-veča ona, v koji kot grobu je počival kralj Keops; stara je že 5000 let, široka 240 m., visoka pa je nekdaj bila 151 m.; torej višja, kakor vsak stolp v celem našem cesarstvu, ker najvišji avstrijski stolp pri cerkvi svetega Štefana na Dunaju je visok samo okoli 140 m.; sicer se je na vrhu te piramide že nekaj metrov kamenja odkrhnilo, da zdaj lehko kakih 20 oseb tam gori stoji. Navadno sple-žejo tujci na vrh te ali kake druge piramide, s pomočjo beduinov (puščavinih prebivalcev), kojih eden plezalca spredaj vleče, dva ga pa od zadej tiščita, ker iz take visočine je seveda lep razgled; nam ni bilo mogoče do piramidinega vrha priti, ker je bila vročina prevelika ob 3. uri popoldne; izlet k piramidam se zato naj napravi precej zgodaj zjutraj. Ako se od orjaške piramide obrnemo proti jugo-vzhodu, zagledamo ne daleč proč (400 korakov) drug čuden spomenik, ki se imenuje sfinga; 20 metrov visoka, kamenita človeška glava, ki proti sončnemu vzhodu gleda in se prijazno smehlja; telo pa, ki je skorej celo v pesku zasipano in 54 m. dolgo, ni človeško, ampak levovo; zdaj pa pomislite; cela ta pošast (lev s človeško glavo) izdelana je iz enega kamena ali iz ene velikanske skale! Zares; občudovati moramo ljudi ovih starodavnih časov, ki so nam zapustili take gorostasne spomenike; mi smo pravi pritlikavci proti njim. Ako pa kdo vpraša: ka posojilnice okolnost, da imate v okraju slučajno že hranilnico, katere vodstvo je tudi v slovenskih rokah. Bodite prepričani, da posojilnica, katera ima namen posojevati le na osobni kredit, prav nič ne škoduje hranilnici, katera se naj bavi le s hipotečnim kreditom in sprejema po večini le pupilarne hranilne vloge, med tem ko se naj staka v posojilnico krožeč denar in pa denarni pri-služki nižjih stanov. Vsaj je vendar dokazano, da baš tam, kjer imamo poleg hranilnice tudi posojilnico, oba zavoda v nekaki zajemnosti prav lepo napredujeta, ako složno in sporazumno delujeta in da dosegata oba tem ložje oni namen, katerega so imeli pred očmi njuni osnovatelji. V tem oziru lahko navedemo Celje, Slovensko Bistrico na Štajarskem in več krajev v drugih slovenskih pokrajinah. Ravno ta poziv pa nič manj ne velja tudi drugim našim okrajem ob jezikovni meji na levem bregu Drave. Izgovor pa, pri nas manjka zmožnih moči ali naš kraj je reven, ni povsod dovolj merodajen. Le oglejmo se nekoliko pri naših sosedih, kako stoji stvar tam in pri kakih okolnostih snujejo oni zavode. Treba je le dobre volje, nekoliko požrtvovalnosti in pa enkrat za vselej, to je v začetku poslovanja, temeljitega poduka, katerega se dobi baš od Zveze, pa tudi od drugih že obstoječih večjih denarnih zavodov. Prepričani smo, da se da vse to najti in upamo, da bodemo mogli prav kmalu pozdraviti veselo vest, da se začnejo snovati vsaj v prvo navedenih dveh okrajih, v katerih smatramo to za najbolj potrebno, slovenske posojilnice po navodilih Zveze slovenskih posojilnic v Celji. Potem bodemo imeli zavest, da smo s svojim nasvetom pravo zadeli in tudi nekoliko koristili. Bog daj! Domoljubne želje. Znano je po celi avstrijski državi, kako gorko bije slovensko srce v ljubezni do cesarja in cesarske hiše. Zato se ne bo nikdo čudil, da se je v slovenskih krogih začela mnogokje izražati lepa želja, da bi tudi med nami Slovenci stalno začel bivati kak ud naše presvetle cesarske rodovine. To bi bila nova vez med Habsburžani in Slovenci. Nikdo bi se potem ne mogel staviti med prestol in Slovence, ampak naše želje in čustva bi se lahko javljala na najvišje mesto vedno po poti, na kateri ne leži od nobene strani niti senca nezaupanja. Sprava ? Vlada namerava začeti z novimi spravnimi poskusi med Cehi in Nemci, ker s prejšnjimi ni nič dosegla. Cehi se pogajanju ne bodo ustavljali. Odposlali bodo izvestno svoje pooblaščence k spravnemu pogajanju, kjer se bo že vršilo. Ali se bo pa pri Nemcih našlo kaj zmernih mož, ki bi se hoteli odkritosrčno pogajati in potem spraviti s Cehi, je veliko vprašanje. Kako bi pa potem Wolf živel, če ne bi smel več rogoviliti in za to rogoviljenje dobiti velikih denarnih podpor! Sedaj še vse kaže, da bodo tudi novi spravni poskusi brezvspešni. Deželni zbori. Sedaj so sklicani tudi isti deželni zbori k zasedanju, ki še doslej niso bili in sicer tirolski na dan 11., goriškogradiški, tržaški in istrski pa na dan 15. t. m. Kot vzrok, da se ti niso tako dolgo sklicali, se navaja, da so se na Tirolskem pogajali Nemci, da bi Italijani zopet vstopili v deželni zbor, v Goriškem je grof Coronini odložil mesto deželnega glavarja, v Trstu še vedno niso mogli dobiti zatrdila, da bi italijanski pouličnjaki ne pljuvali na slovenske poslance, a v Istri so iskali mesta, kjer bi italijanski paglavci zopet pljuvali. Našli so sedaj mesto Koper. Nemška vzgoja. Na ljubljanski realki se vzgojujejo dijaki v tako strogo nemškem duhu, da se mora s to vzgojo sedaj baviti tudi deželno sodišče v Ljubljani. V preiskavo je zapletenih 55 dijakov in 2 profesorja, seveda sami Nemci. Nemški profesorji na ljubljanski realki se sploh radi bavijo z nemškonacijonalno agitacijo, na čelu jim dr. Binder, ki bi že dolgo ne smel več jesti državnega kruha. Slovenec-kardinal. Z vso resnostjo se zopet poroča iz Rima, da bode začetkom meseca maja imenovano osem novih kardinalov, med njimi tudi naš štajarski rojak nadškof goriški dr. Jakob Missia. Bil bi potem dr. Missia prvi Slovenec, ki je dosegel čast kardinalsko. Dopisi. Iz Žalca. (Za blagor kmečkega stanu.) Dne 31. oktobra 1897, se je po prizadevanju gosp. Ivana Kača ustanovila v Žalcu kmetijska zadruga. Eno leto deluje sedaj že ta kmetijska zadruga, in nje udje smejo na to delovanje biti ponosni. Pred-stojništvo zadruge je priredilo na večih krajih shode s podučljivimi govori in uspeh je bil, da so koj prvo leto naročili kmetovalci pri zadrugi 759 mt. stotov umetnega gnoja za izboljšanje travnikov in polja, kar je za prvo leto gotovo veliko. Da se sadjarji bolj po-primejo umnega sadjarstva, priredila je zadruga v pretekli jeseni v prostorih «Narodnega doma» v Celji razstavo sadja in grozdja. Razstava se je obnesla izborno, da so se izrekli odlični strokovnjaki jako laskavo in pohvalno o njej. Denarni promet, kateri je znašal do konca 1. 1898 nekaj čez 5000 gld. svedoči, da je začetek sicer skromen, a za novo podjetje s 45 zadružniki vedno dovolj velik. Da ne znaša čisti dobiček prvo leto več nego 60 gld. 31 kr., je vzrok, ker je posredovala zadruga za umetni gnoj nele samo brez provizije, nego je še vplačala vse upravne stroške. Bila ji je skrb, da so dobili kmetovalci ta gnojila po nizki ceni in so si vsled tega lahko večje množine naročali. To ravnanje pa dokazuje, da deluje zadruga v resnici na korist svojih udov. Ker znaša rezervni zaklad s priklopljenjem 30% čistega dobička 76 gld. in vplačani deleži znašajo 102 gld., je razvidno, da so ti deleži pokriti s 75%, kar je za prvo leto gotovo veliko, če se ozira na obilne stroške za upravo in ustanovljenje zadruge. Neminljivih zaslug pa si pridobiva pred-stojništvo kmetijske zadruge v Zalci, da se trudi s snovanjem kmetijskih zadrug povsod, kjer se ljudje zato zanimajo. In ta trud ni brezvspešen. Že so se osnovale kmetijske zadruge v Št. Juriju ob južni žel., Sv. Juriju ob T., na Cvenu in Križevcih pri Ljutomeru, in kmalu bodo nastale zadruge v Bučečovcih, Solčavi, Ljubnem, Orehovcih, Spod. Polskavi, Jarenini. Ko bode osnovanih vsaj deset kmetijskih zadrug, kar se zgodi v kratkem času, napravi in ustanovi se zaveza kmetijskih zadrug, in takrat se šele odpre pravo vspešno in plo-donosno delovanje v povzdigo kmetijstva. V teku tega leta ustanovila bo naša kmetijska zadruga s pripomočjo države in dežele več mlekarnic in v slogi s hmeljarskim društvom skladišče za hmelj in drugo poljsko blago. In tako upamo, da bode mogoče z božjo pomočjo in neumornim združenim delom sicer korak za korakom, a gotovo in zanesljivo rešiti propadajoče kmetijstvo, in istemu pripomoči do veljave in blagostanja. Ivan Kač. Iz Stoperc. (Predrzen tat.) Ze nad dve leti se je klatil po naših goščah predrzen ta sfinga pomenja? in zakaj so jo tu sem postavili? ne moremo določno odgovoriti; nekteri menijo, da je sfinga nagrobni spomenik najstarejšega kralja; drugi pa trdijo, da zaznamujejo mejo med hudobnim in dobrim bogom; v puščavi je namreč vladal (po poganskem mišljenju) hudobni bog in zato so napravili to milo, prijazno človeško lice, ki bi naj pozdravljalo dobrodejno solnce ali tistega boga, od kterega človeku prihaja vse dobro. Poleg tega spomenika nahajajo se tudi razvaline velikega paganskega templa. To so torej najstarejše človeške zgradbe, postavljene več ko 3000 let pred Kristusom; tudi egiptovski Jožef in Mojzes sta jih že gledala; zato sem bil vesel, da sem jih tudi videl; sicer pa ni bilo prijetno, hoditi tam po peščenem in razgretem puščavinem tlaku, pri silni vročini. Potem pa še ubogi beduini tujca nikakor pri miru ne pustijo: ponujajo ' mu kamele in osle za jahanje, pa še razne druge reči; kamela, ker previsoka, morala se je na kolena spustiti, da sem se mogel na sedlo vsesti; pa jahati ni lehko, ker se mora jezdec preveč zibati, in dobi zato, ako ni navajen, tudi morsko bolezen, koje sem pa že itak sit bil; Nemci tudi radi tega imenujejo kamelo — ladijo v puščavi. Nikdar pa ne pozabim nekega rujavega dečka, ki me je u pri piramidah dovolj nadlegoval; iz začetka mi je ponujal vode iz svojega egiptovskega vrča; ko pa vidi, da ne kupim, (dasiravno sem bil silno žejen), začne prositi in beračiti; zavrnem ga dva- trikrat — vse zastonj; sledi mi kakor moja lastna senca, kamorkoli stopim; grem v gostilno kake četrt ure pred piramidami črno kavo pit, on me potrpežljivo zunaj čaka; vsedem se na voz in se naglo peljam proti Kajri, pa ubogi deček ne odneha; joče se sicer in milo javka, pa za mojim vozom še vedno vztrajno leti; zato sem bil nazadnje le premagan, dasi sem bil trdno sklenil ničesar mu dati, ker sem vedel, da bi s tem še le več beračev privabil; vrgel sem mu nekaj drobiža in na mah se je umiril: lice se mu je raztegnilo in oveselilo. Iz tega dogodka pa lehko posnamemo ta-le nauk: Koliko več premore torej vztrajna, goreča molitev in prošnja pri Bogu, ki je neskončno dobrotljiv in usmiljen! Velika in majhna kraljica. (Prevel iz franc. M. T. Savinjski.) (Da^e.) Srce ji je raztrgano smrtne žalosti, a v glavi rodile so se ji misli in stoterni načrti, na kakov način hoče rešiti kraljevo rodovino, ko se odslovi od sirotnišnice. Vsi so spremljali njen odhod s solzami in iskrenimi željami, da blagoslovi Bog njene naklepe. — A že med potjo zve Marjetica, v koliko nevarnost se je podala. — Nje očividna enakost z Marijo Antoaneto zbudila je povsod pozornost in nezaupnost ter zakrivila, da so jo često surovo zasramovali in grdo psovali; zato si je kmalu zakrila obraz z gosto tančico ter žalostna nadeljevala pot s poštnim vozom. — Ko dospč v Pariz, hiti naravnost v svoj ljubljeni zavod, kjer je prebila najsrečnejša leta. Tukaj jo vsprejmejo z vso iskrenostjo in prisrčnostjo. A žalostna opazi, kolika sprememba jo obdaje. Le nekaj redovnic še je bivalo tod, vse druge so po povelju predpostavljenih zbežale v oddaljene samostane; tudi ostale, čakale so le odločilnega trenutka, da zapuste glavno mesto. Ves Pariz bil je grozno predrugačen. Povsod so se javili znaki najstrašnejše zmote in zmešnjave; nekateri prebivalci bili so polni strahu, groze, smrtnih slutenj in nemira, drugi pa polni hudobije, neusmiljenosti in punta ter so napolnjevali dan za dnevom z novimi grozovitostmi in sramotnimi, brezsrčnimi djanji. Marjetica se trudi noč in dan, da bi dospela do kraljeve družine, a vse je bilo zastonj; povrh prišla še je često sama v smrtno nevarnost, kateri je le šiloma ušla. Podoba kraljičina, kojo je takorekoč sama tat, kateri je najrajše kradel kuretnino. Toda dne 25. marca t. 1. zadela ga je že davno zaslužena kazen. Ko se tega dne v velikem snegu tiho priklati na podstrešje posestnika Štefana Šobe v Strmecu ter tam v naglici zadavi nekaj kur, da bi nje ložej odnesel, ga v njegovo nesrečo zapazijo domači. V tej nevarnosti zbeži na sosedovo podstrešje, a šest možev jo udari za njim s koli in gor-jačami. Pet njih se postavi okrog hiše, a šesti — Štefan Soba gre na podstrešje. Ko skuša tat na večih mestih udreti na prosto, mu s koli zabranijo zunaj stoječi možje. Zdaj se hoče zakaditi v preganjalca na podstrešju, a ta ga srečno mahne po glavi ter ga nekoliko omami. Slednjič vendarle udre na prosto, a tam mora izdihniti grešno svoje življenje pod udarci kolov in gorjač predrzni tat, ki ni bil nihče drugi, kakor — pravi pravcati divji maček, res redka zver v naših krajih. Meri stegnjen nad meter ter ima jako močna stegna. Rep je kratek, jako kosmat, enakomerno debel ter na koncu črne dlake. Barve je zver temnorujave s črnimi lisami. Ta divji maček je drugi, ki se je našel v Bočkih goščavah; pred kakimi 10. leti je namreč enega ustrelil na Boču studeniški lovea Šmartin pri Slovengradcu. Naše mlado bralno društvo imelo je občni zbor na cvetno nedeljo. Prvo leto je štelo 62 udov, in se vedno novi oglašajo; zanimanje za društvo je vedno večje. Časnikov se je izposodilo prvo leto okoli tisoč, knjig nad 400. Obhajalo je Leonovo in cesarsko slavnost, ter imelo dva podučna gospodarska shoda. Ima tudi tri ude, ki so izdelali sadjarsko šolo v Mariboru, in ti so že in še bojo marsikaj koristnega podučevali o kmetijskih rečeh. Pri shodih smo čuli lepo umetno petje domačega zbora; lepa pesem blaži in razveseljuje človeško srce. — Društvo je tedaj v svojem prvem letu doseglo lep uspeh. Razne stvari. Iz domačih krajev. (Cesarski manevri) bodo letos na Koroškem med Gornjim Dravogradom in Celovcem. Glavni stan bo v Celovcu. Pravijo, da pridejo k njim tudi ruski car, nemški cesar in prestolonaslednik italijanski. (Nove posojilnice) se snujejo na Planini in v Središču. (Smrtna kosa.) Dne 4. aprila t. 1. je umrl v Gorici naš rojak, g. Ludovik Vrbnjak, nosila na obrazu, bila ji je povsod zapreka. Še dvoje ji je manjkalo, kar je za take slučaje neobhodno potrebno: denarja in oprezne previdnosti. Nje zvesto srce ni premoglo, da bi tudi le na videz zatajila kraljevo rodovino; tega pa ni premislila, da se premaga mogočna surovost in brezsrčna silovitost le s previdno, modro in dobro premišljeno zvijačo. Da si prisluži denarja, začne neumorno delati, ter si ne privošči še najpotrebnejšega ne, da le ne potroši kacega vinarja več. Nobeno opravilo ji ni pretežavno, če mu je le kos, nijedno delo preprosto ali prenizko, kakor najrevnejša delavka, kakor zadnja dekla trudi se včasih, da si pošteno zasluži prepotrebnega denarja. Še od ust si pritrga, štedi in varči, le da še kako svotico pridobi za vzvišeni, plemeniti svoj namen — s tem si je že nakopala zaničevanje ljudij, ki so jo opravljali in obrekovali kot grdo skopuljo. Tako je stradala, delala, žrtvovala in molila več mesecev naprej. Sladko upanje, pomagati kmalu z majhnim prihranjenim zakladom kraljevej obitelji, dajalo ji je pogum in vztrajnosti, čeprav so često že pešale nežne moči. Punt in revolucija sta divjala vedno bolj in bolj. Brezvestni uporniki, tako-imenovani Jakobinci, preganjali so vsacega, katerikoli se je spoznal prijateljem kraljeve c. kr. suplent na ondotni realki, star komaj 28 let. Pokojnik je bil štajerski Slovenec, doma od Sv. Nikolaja pri Ormožu. (Nove knjige.) Ravnokar so izšle v Ljubljani v Katoliški tiskarni «Nove lurške Šmarnice», francoski spisal H. Lasserre, poslovenil Jt.n. Godec. Knjiga ima 300 strani in stane vezana pol usnje 90 kr., usnje 1 gld., usnje z zlato obrezo 1 gld. 20 kr., za pošto se naj dodene po 5 kr. Častilcem majniške kraljice bo knjiga dobro došla. — V Goriški tiskarni A. Gabrščeka je izšel roman «Ben-Hur». Angleški spisal Ludovik Wallace. Cena 1 gld. 20 kr. Na to delo opozarjamo posebno bralna društva. (Mutska šola.) Za mutsko šolo so mariborski bogoslovci darovali družbi sv. Cirila in Metoda 40 K. Mladim rodoljubom vsa čast! Da bi našli po celem Štajarskem mnogo, mnogo posnemovalcev. (Slovenske tiskovine). C. kr. okrajno glavarstvo v Slovengradcu je dvojezične spiske za četrtletne izkaze o ljudskem gibanju sedaj poslalo tistim župnijskim uradom, ki so take zahtevali. Ergo! (V Slovengradcu) je notar Tomšek odložil mestno županstvo; njegova zvezda je že poprej zatemnela. Za župana so izvolili krčmarja in poštarja Goll-a. Neljub je eden ko drugi. Slovengraški hajlovci se tudi grozijo, da bodo pristopili k luteranski veri. Martin Luter bi se lepo zahvalil za tako tovaršijo. (V kozjanski občinski odbor) še je bil izvoljen iz III. razreda g. Mihael Volavšek, iskren rodoljub, kar je bilo po pomoti poročevalčevi v zadnji štev. izostalo. (Iz Ormoža) se nam brzojavno poroča: V načelstvo okrajnega zastopa so bili danes 5. aprila skoraj enoglasno izvoljeni gospodje dr. Ivan Omulec načelnikom, Ivan Kočevar namestnikom, Gomzi Franc, Kuharič Florijan, Alojz Miki, Lavoslav Petovar in Makso Robič odbornikom. Nemci so se med volitvijo odstranili. (Iz šole.) Gosp. Pahar se od Sv. Ku-nigunde na Pohorji preseli kot učitelj pri Sv. Katarini v Trebovljah, pri Sv. Kunigundi postal je učitelj-voditelj gsp. Močnik s Sko-marja, na Skomarje pride začasno gospod Šnuderl iz Zreč, a namesto njega bo v Zrečah začasno učiteljevala gdč. Roza Rossmann. (Za srednje šole) dobimo na Štajarskem neki novega deželnega nadzornika v osebi blg. g. dr. Petra Stornika, sedanjega ravnatelja na mariborskem gimnaziju. Dosedanji nadzornik g. Zindler stopi v pokoj na veselje vseh Slovencev. Predno pa odide, hoče še menda Slovence malo podražiti. rodovine. A ječa in izguba vsega imetja zdela se jim je premila kazen za nje. Kri je morala teči; zato so sklenili, obglaviti vsacega, ki se jim ni pokoril, ni proklinjal kralja ter se ni puntal kakor oni. Da je šlo krvavo opravilo veseleje od rok, omislijo si grozno morilko, gilutino imenovano. To je bila dolga, močna sekira, postavljena sredi mestnega trga med dvema sohama. S kolesjem potegnili so jo nakvišku, veleli obsojencem, da polože glavo na spodaj pripravljeni hlod, potem so pa hipoma spustili težko sekiro navzdol, da je v trenutku odsekala šesterim ali deseterim žrtvam glave. Kri je tekla v potokih a ni ganila krutih puntarjev. Kakor divje zveri, hrepeneli so gledati vsak dan tako krvave prizore, ter z gilutino umorili dan na dan na stotine ljudij, ki so bili še vdani kraljevej rodovini. Tako so plačevali z lastno krvjo zvestobo svojo može in žene, mladeniči in deklice, da celo nedorasli otročiči plemeni-tašev in tudi priprostega ljudstva. Divja druhal pa je kar besnela radosti in spremljala s hrumečim vikom in krikom krvavo me-sarjenje, koje se ji je že toli priljubilo, kakor nekoč paganskim Rimljanom krvavo preganjanje kristjanov. Ni bila več zadovoljna z ubijanjem navadnih državljanov in plemičev, hotela je videti, kako se preliva kraljevska kri. Napočil je grozepolni dan 21. januvarja Kajti pred kratkim je prišel nenadoma nadzorovat slovenskih paralelk v Mariboru in Celju. Izbral je po katalogu najslabše učence ter jih izpraševal iz nemščine. Očito je hotel z najslabšimi učenci dokazati neugodne uspehe slovenskih paralelk. Plemenito ravnanje! (Iz Celja.) V gostilni J. Kronavettra v glediški ulici sprli so se na veliko nedeljo znani celjski Nemci z nekim gostom. Ko je slednji videl, da mu gre za kožo, skril se je pod postelj. Poživinjena druhal pa ga je privlekla ven in ga tako z noži razmesarila, da je čez nekaj ur umrl. Na velikonočno nedeljo ubijati, ostudnejšega in strašnejšega dela si za ta dan ne moremo misliti! (Nesreča.) Pri streljanju s topiči ponesrečil se je na Teharjih kmetski fant; nabasan topič se je namreč nepričakovano sprožil in pognal vso vsebino neprevidnežu v obraz. Prepeljali so ga v bolnišnico v Celje. (Imetje kmečkih poslov.) V našem deželnem zboru se je stavil predlog, po katerem bi se naj uvedlo prisilno zavarovanje imetja kmečkih poslov proti ognju. Polovico zavarovalnine bi plačevali gospodarji, polovico pa zavarovanci sami. Predlog nam ne ugaja, ker ima premalo praktične vrednosti. Posli bi ne imeli od zavarovanja skoro nobenega dobička, pač pa s kmeti vred nove stroške, a večino denarja, ki bi se v to svrho vplačal, poželi bi zopet mnogobrojni uradniki zavarovalnega aparata. (Cerkvene novice.) V rogaški župni cerkvi je počil veliki zvon, da ni več za rabo. To je od oktobra min. leta v Rogatcu že drug slučaj. Na srečo sta bila oba zvona zavarovana. (Umrl je) dne 31. marca v Mariboru gojenec dijaškega semenišča in učenec III. gimnazijskega razreda Fr. Bezjak za vnetjem možganov, ki se je pojavilo kot nasledek in-fluence. Pokopan je bil na Veliko soboto na mestnem pokopališču. Nadarjenemu in pridnemu mladeniču svetila večna luč! (Nesreča na železnici.) V petek, dne 26. marca, blizo polnoči povozil je tovorni vlak na progi Pragersko-Sternthal večletnega železniškega delavca Franca Gajzerja. Pil je zvečer v Cirkovcah v gostilni g. Koržeta žganje in se okoli pol desete ure vrnil domu k svojemu svaku in železniškemu čuvaju. Ker pa je bilo povsod s snegom zametano, porabil je nesrečnež železnično tir kot pot in tako našel žalostno smrt tam, kjer si je s potom obraza že več let služil suhega kruha. Gajzer je bil samec, nenavadne telesne moči, toda žalibog preveč udan prenesrečnemu žganju. N. p. v m. 1797. leta, ki ostane sramoten za Francosko do konca sveta. V ljudski zbornici predlagali so Jakobinci smrt kralja Ljudevita XVI., ki naj poplača s svojo krvjo, kar so zagrešili njegovi predniki. Ubogi vladar poslušati je moral v pristranski sobi, kako ga celi dan in celo noč obtožujejo, zagovarjajo, k smrti obsojajo ter glasujejo, ali naj umrje ali živi še dalje. Mnogo jih je, ki glasujejo zoper smrt, a z večino jednega glasu podpišejo Jakobinci kraljevo obsodbo na gilutino. Besna množica vleče ga z divjim tuljenjem, vikom in krikom pod gilutino. Na prošnjo njegovo dovole mu, spregovoriti nekaj besed. Ko pa kralj s povzdignenim glasom zatrjuje svojo nedolžnost in prosi Boga, naj ne pride njegova kri na zapeljano ljudstvo, začno v novič tako rjoveti, da nikdo ne razume, kaj govori Ljudevit v slovo svojim podložnikom. Le nekaj trenutkov še, in glava nesrečnega kralja valjala se je v lastni krvi po mestnem trgu. Marjetica omedli, ko zve, kaj delajo brez-božci s svojim kraljem, ž njim, nedolžnim spokornikom, ki mora plačevati pregrehe očeta in deda svojega. Vse moči jo jamejo zapuščati strahu in groze, ko pomisli, da čaka ista osoda zdaj z neovrgljivo gotovostjo tudi nje materno zaščitnico, Marijo Antoaneto. Le enkrat še zasvetijo mili žarki sladkega (Slovenski kmetje, plačajte!) Ze mnogokrat smo rekli, da ima štajarski deželni odbor le za Nemce srce, a za Slovence le šibo. Donesimo zopet dokaz! Da se število učencev na celjski gimnaziji ne zniža, hoče dežela gmotno podpirati dijake. Toda kako? Deželni odbor je mnenja, naj se v nemškem »Studentenheimu« ustanovijo nekateri brezplačni prostori, ali kakor predlaga c. kr. ravnatelj državne gimnazije v Celju, Peter Končnik, naj se dijaki v nemškem »Studentenheimu« podpirajo pri plačevanju z deželnimi prispevki. A kaj se naj stori za slovenske dijake? Nič, ti naj stradajo, naj umirajo gladu..... saj so otroci slovenskega kmeta, kojega pozna nemški deželni odbor le pri plačevanju, le pri denarju. Zdaj boste k Vašim starim plačilom še dobili tudi to, d^. plačujete nemškim otrokom štipendije za »Studentenheim«. V Celju boste plačevali nemške dijake, doma pa plačujete njih nemške očete, ki Vas izsesavajo kot advokati, zdravniki, trgovci itd.! Slovenski kmetje, kako daleč sega Vaša potrpežljivost? Vzdramite se vendar enkrat ter zahtevajte na ves glas: »Proč od Gradca, proč od Nemcev!« (Iz Rajhenburga) se nam piše: Veliki teden je bil tudi za nas nesrečen. Veliki četrtek, ko imamo semenj, pobodli so voli tri ženske, jedna je ranjena smrtno. Veliki četrtek je pa gorelo v trgu. K sreči so pa omejili ogenj. Pogorel je hlev gospodarju g. Medvedščeku. Nevarnost je bila velika, ker je pihal močen veter, in ker so v bližini poslopja krita s slamo. (Osebne vesti.) Sodni tajnik v Mariboru g. dr. Gustav Wokaun je imenovan državnega pravnika namestnikom za Maribor. Deželnosodnima svetnikoma in predstojnikoma okrajnih sodišč sta imenovana gg. dr. Josip Fraidl za Ptuj in dr. Karol Gelingsheim za Kozje. Deželnosodni svetnik v Ljubljani g. Karol Ekl je imenovan državnim pravdnikom v Celju in avskultant g. dr. Valentin Flerin sodnim pristavom v Senožečah. (Proč od Rima!) Množice, toliko pričakovane za prestop v luteransko cerkev, se sicer niso oglasile in hujskači protestantizma so se lepo osramotili, toda minolega petka je prestopil vendarle glasoviti Wolf z rodbino. Da-li je luteranska cerkev mnogo pridobila s tem odpadnikom ? Rekli bi, da ne! V Lincu je prestopilo te velikonočne praznike 7 oseb. Ti posamezni slučaji kažejo še le, kako malo vlečeta Wolf in Schönerer. V Mariboru je najavil prestop razven nekaterih drugih še tudi znani kmetski prijatelj dr. Edvard Glantschnigg. upanja v temoto dušne žalosti, ter jo s čarobno močjo dvignejo in vspodbodejo k novemu delu. Mnogo njenih prijateljic živelo še je namreč skrito v Parizu; po srečni naključbi zvedo o Marjetici. Kar omislijo skupno nov, zvit načrt, da rešijo vsaj kraljico gotove smrti. Marjetičina enakost, naj otmč Anto-aneti življenje. Z vso previdnostjo in modrostjo, opreznostjo in zvijačo gredo na delo in brezdvomno se jim posreči namera, ako Bog ne odtegne zaželjenega blagoslova. Pred vsem se trudijo sinovi teh plemenitih rodovin, da pridejo v službo Jakobincev, katere navidezno hvalijo in slavijo na vse kriplje. Delajo se, kakor bi najhuje sovražili kraljico ter groze smrt vsem njenim pristašem; zato jih kmalu postavijo med stražnike, ki blizu ječe ostro varujejo kraljevo jetnico. Nadalje se pogovorijo, da hočejo z izredno surovostjo in hudobnostjo napram kraljici pridobiti zaupanje jetničarjev in Jakobincev. Seveda hočejo porabiti prvo priložnost, da se skrivoma razodenejo kraljici, ter ji razlože vse lepe načrte k rešitvi. Kadar se vse to posreči namerjajo sprejeti Marjetico, kot znano navdušeno republikanko in puntarico za strežnico ali deklo v službo, da lahko hodi ven in noter iz poslopja kakor ji drago. Nek ugodni trenotek, ko stražijo le sami za- (Konjiška železnica.) Da ne bi kdo krivo razumel naše zadnje opombe o konjiški železnici, pristaviti moramo, da je samo pri prometu bilo 1. 1897 izgube 3202 gl. 30 kr. A k temu se mora še prišteti za obresti in povračilo glavnice 14.505 gl. 12 kr. Ves primanjkljaj znaša torej 17.707 gld. 42 kr. ki se poravna tako, da plača konjiški okraj garantirano svoto s 6300 gld., dežela pa ostali „znesek 11.407 gld. 42 kr. (Živela svoboda!) Katoliško narodna stranka na Kranjskem je napovedala za danes shod, na katerem bi se naj razpravljalo o različnih gospodarskih zadrugah. Toda vlada je prepovedala shod, ker je svobodomiselni župan ljubljanski vladi naznanil, da se je bati nereda in nemira. Uvažujemo zasluge sedanjega ljubljanskega župana za zunanji razvoj mesta, toda kakor velik je v tem oziru, tako majhen, otročji in smešen je v svojem nasprotovanju katoliško narodni stranki. Niti četrtleta ne more preiti, da bi pri županu ne bruhnilo na dan z elementarno silo pomanjkanje višje izobrazbe in nadstran-karskega presojevanja časovnih vprašanj. Dočim se namreč katoliško-narodni stranki prepoveduje zborovanje, dovoljuje se pa svobodomiselni stranki, katera hoče danes nastopiti proti svobodi, vsled katere se smejo kmetje združevati v različne zadruge. Katoliška stranka pa bo vkljub temu zborovala, če ne javno, pa vsaj zaupno v smislu § 2. zbo-rovalnih zakonov. (Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Ožbalta v dravski dolini je dobil župnik raz-borški, č. g. Franc Klepač. Župnija Razborje je razpisana do 16 maja. Umrl je v Slov. Bistrici dne 7. aprila zlatomašnik č. g. Franc Rath, bivši župnik pri Svetem Lovrencu na drav. polju. Prestavljen je č. g. Ferdinand Ciuha s Pilštajna v Buče. Novomašnik mino-ritski o. Norbert Povoden je nastavljen kot kapelan pri Sv. Trojici v Halozah, dosedanji kapelan o. Franc Kukec je prišel v Gradec. (Učiteljske plače.) Naši čitatelji še se gotovo spominjajo, da smo v predzadnji štev. pisali v uvodnem članku o učiteljskih plačah. Pisali smo tako mirno, stvarno, in učiteljskim zahtevam prijazno, da bi tudi noben učiteljski list ne mogel pisati boljše. Toda v 73. št. »Slov. Nar.« se nek dopisnik vkljub temu huduje nad nami ter prinaša med drugim tudi naslednjo velikansko laž: »Dasi nena-prošen, postavi se »Slovenski Gospodar« pred naš stan liki skopuh na pragu svoje hiše napram beraču. Dobro mu nabere ušesa, obudi mu skomine, a končno ga mrzlo in škodoželjno odpravi, češ, da ga bo vsejedno priporočil kakemu sosedu!« Mi pišemo za rotniki, smuknila bode v ječo, menjala s kraljico zgornja oblačila ter ostala v ječi. Marijo Antoaneto pa bode spremil stražnik do izhoda ter jej naročal — kakor dekli — stoterna opravila, koja ima oskrbeti po pro-dajalnicah. Tam pa jo čakajo skrivoma Mar-jetine prijateljice ter jo odvedejo kakor najhitreje v varno zavetje. Vse hočejo tako skrbno urediti ter zvršiti s toliko previdnostjo, da mora biti kraljica rešena na vsak način ter se ponesrečiti prav nič ne more. Plemeniti mladeniči so odšli ter bivali že dokaj dni v službi Jakobincev. Marjetica še je morala zaostati in čakati onega tre-notka, ko gre tudi služit jetničarjem. Ta čas pa je pripravljala srce in dušo na žrtev življenja svojega, za kojo se je bila prostovoljno odločila iz ljubezni. Kajti smrt bode gotovo nje delež, bodisi da je ne spoznajo, bodisi da se odkrije velika zvijača in goljufija, s kojo so zamenjali kraljico z Marjetico. A kaj je Marjetici za lastno življenje! Rada, srčno rada ga daruje, le da ohrani in reši dragoceno življenje ljubljene kraljice! Marjetica je bila toli velikodušna, da se je često pošalila ter smehljaje velela prijateljicam: »Naša goljufija niti ni velika. Saj so me že v otroški dobi imenovali »majhno kraljico« in Marija Antoaneta sama objela me je, rekoč, da sem »kraljica«. Zakaj učiteljske težnje, a »Narodov« dopisnik je tako drzen, da si upa lagati ter poročati, da mi mrzlo in škodoželjno, kakor skopuhi odklanjamo učiteljske težnje. To je skrajno podlo ravnanje! Prepričani smo, da vsi dobro-misleči učiteljski krogi obsojajo tako neresnično pisavo, katera ima samo namen, na-hujskati učitelje proti naši odločno katoliški politični smeri. Iz drugih krajev. (Deželni glavar za Goriško) še ni imenovan, da-si je sestanek deželnega zbora že pred durmi. To zavlačevanje in cincanje je najbolji dokaz o zadregi, v kateri se nahaja vlada. No, dolgo ne bo mogla več čakati. Kakor jej je težko, trenotek je že tu, ko se mora odločiti ali na slovensko stran ali pa na italijansko. Mi se bojimo, da se zopet odloči za kakega Italijana, ker se vlada preveč boji Nemcev in Italijanov, ne pa Slovanov. (General konjiče zblaznel.) Na vojaškem ogledovanju minole nedelje se je dogodil v Pragi mučen prizor, ki je napravil bolesten utis na vse vojaštvo. General konjiče, grof Grtinne, je kar hkratu začel počenjati raznih neumnih stvari. Mnogim vojakom je podajal roko, povpraševaje jih, h kateremu polku da pripadajo, potem je objel kapelnika godbe. Le z velikim naporom so spravili generala na voz, v katerem so ga odpeljali domov. Zdravniki so izjavili, da je general težko obolel na umu. (Nadvojvoda Ernst.) Dne 4. aprila je umrl v Arki najstarejši član naše vladarske hiše, nadvojvoda Ernst. Pokojnik je bil drugi sin nadvojvode Reinerja, bivšega podkralja Lombardije. Rodil se je leta 1824 v Milanu. Boril se je s feldmaršalom Radeckyjem proti Italijanom. Avstrijski narodi žalujejo s svojo vladarsko hišo vsled britke izgube. (Junaški duhovnik.) Nedavno je bil odlikovan od cesarja z zaslužnim križcem s krono, župnik Jan Svozil v Jestrabici na Moravskem, kjer je rešil dvoje otrok iz ognja. Župnik je bil v šoli, kjer je nado-mestoval učitelja, kar v bližnji hiši izbruhne ogenj. V hiši je bilo zaprtih dvoje nedoraslih otrok. Na krik vaščanov, ki so opazili ogenj, odpravil se je župnik naenkrat h goreči hiši, odprl šiloma vrata in v dimu ter plamenu je iskal v sobi otroka, ki sta že brezzavestna ležala na tleh. Župnik vzdigne otroka, ter jih izroči skozi okno zunaj stoječim gledalcem. Potem se sam reši iz ognja. Že prej je župnik Svozil rešil enkrat dva otroka iz vode. (Največje češko mesto) je Dunaj, kajti v tem mestu stanuje največ Cehov, bi tedaj ne mogla prav jaz namesto nje kot »kraljica« umreti?!« — A skrbno iz-tuhtan in modro pripravljen načrt za re-šenje razdrl se je in razrušil ob nepričakovani zapreki: namreč odklonitvi kraljičini. Na vse so mislili, vse preračunih in dobro prevdarili, a tega se nihče vprašal ni, bode li kraljica vsprejela ponudbo pogumne vdane ji mladenke ali ne. (Konec prihodnjič.) Smešničar. Kdo je nas prijatelj. Pri izkušnji vpraša katehet dečka, če moramo tudi sovražnike ljubiti? — Ker deček ničesar ne odgovori, nastane ta-le pogovor: Katehet: „To menda veš, kdo je naš prijatelj, kdo pa naš sovražnik?" Deček ne odgovori. Katehet: „Pazi. Ti se na pr. igraš pri vodi. Nekdo prileze na tihem ter te od zadaj sune v vodo. Kdo je to?" Deček: „Moj sovražnik." Katehet: „Dobro! Kdo neki je potem tvoj prijatelj ?" Deček (hitro): „Kdor bi me od spredaj sunil v vodo." namreč okoli 100 tisoč. Toda pravični Nemci jim ne dovolijo niti ene ljudske šole. Nemci postajajo barbarski. (Stekleno oko) ni razlog za ločitev zakona. V Ohiju je mož vložil prošnjo, naj se sodnijsko loči njegov zakon, ker ima žena stekleno oko. Mož steklenega očesa pred poroko ni zapazil, tako skrbno je bilo narejeno, a soproga sama mu tega tudi ni povedala. Zdaj pa je spoznal stekleno oko in posledica je, da ne mara več žene s sleparskim očesom. Sodnik pa je moža zavrnil, da je njegova žena s steklenim očesom ravno tako lepa, kakor bi bila s pravim očesom in da torej mož še lahko nadalje ž njo v mirnem zakonu živi. Društvene zadeve. (Delavsko podporno društvo) — otvorilo je 1. aprila t. 1. v Celji v kovaški ulici št. 11. svojo društveno gostilno. Vsi udje glavnega društva kakor tudi udje podružnic v Poljčanah in Laporji se opozarjajo, da le takrat dobijo piti, če se izkažejo z društveno izkaznico t. j. z vsprejemnico, da so resnično udje društva ali podružnice, kajti neudje ne dobijo ničesar. Deželni zbor štajarski. Gradec, 5. aprila. V seji 5. aprila je utemeljeval grof Ko-tulinski svoj predlog, naj se vpelje deželna zavarovalnica proti točnim škodam. O tej stvari se je obravnavalo v deželnem zboru že prejšnja leta dvakrat; stvar je pa zopet zaspala. Vlada naj bi z državno pripomočjo tako podvzetje podpirala, da ne bi posamezniki trpeli prevelike škode. Se ve nastane vprašanje, ali se naj vstanovi v ta namen nov zavod ali se naj to zavarovanje izroči že kateri pošteni zavarovalnici. Do zdaj namreč niso hotele zavarovalnice rade sprejemati zavarovanja proti toči, ker so imele navadno pri tem zgubo. Drugo važno vprašanje je nadalje to, ali se naj postavno prisili vsak posestnik, da se zavaruje ali se naj da vsakemu na prosto voljo. V prvem slučaju, v slučaju prisilnega zavarovanja bi bilo treba spremeniti nekatere obstoječe državne postave. Predlog se je izročil finančnemu odseku v posvetovanje. V tej seji je predložil deželni odbor dva predloga, o kterih je »SI. Gosp.» že zadnjič govoril, da se namreč vstanoviti 2 novi občini : Slatinske toplice in trg Vuzenica. Ostali 2 občini bi se imenovali: Okolica Slatinska in okolica Vuzeniška. Nova občina: Slatinske toplice bi plačevala 5447 gl. 13 kr., direktnih davkov in okolica Slatinska 3431 gl. 97 kr. Za ustanovitev nove Slatinske občine je prosilo 65 strank pri občinskem odboru Slatina, ki je pa v seji 13. decembra 1896 z 11 glasovi proti 6 prošnjo zavrgel. Nasproti je Rogački okrajni zastop v seji 29. jan. 1897 s 13 glasovi proti 11 glasom priporočal vstanovitev nove občine Slatinske. V tej nameravani novi občini, ki bi merila 188 hektarov 32 arov in 92 m2, bi prebivalo 461 oseb; slatinska okolica pa, ki bi merila 1809 hektarov 59 arov in 8 m*, bi štela 1695 oseb. Nasproti meri zdajšnja davčna občina Vuzenica, ki se želi ločiti od ostalih 3 davčnih občin: Dravč, Št. Janž nad Dravčem in Št. Vid, 209 hektarov 43 arov 84 m3 z 73 hišami in plačuje direktnega davka v znesku z 658 gold. 23 kr. Ostale imenovane 3 davčne občine, ki bi imele postati nova občina: »Vuzeniška okolica«, pa obsegajo 3139 hekt., 63 arov in 7 m3 z 197 hišami in plačujejo 2318 gl. davka. Deželni odbor je vprašal c. kr. na-mestnijo, kaj ona sodi o vstanovitvi teh 2 novih občin. Iz sporočila deželnega odbora je razvidno, da se c. kr. namestnija vstavlja tej ločitvi, deloma radi tega, ker bi nove občine bile premajhne, deloma, ker bi bili občina Slatinska okolica, kakor tudi okolica Vuzeniška, pretrgani in sicer Slatinska okolica dvakrat, Vuzeniška okolica enkrat, ker bi zemljišča novo ustanovljenih občin Slatinske toplice in trg Vuzenica segala vmes med dele obeh okoličanskih občin. Vkljub temu ugovoru visoke vlade trdi deželni odbor, da se lahko brez pomisleka vstanovite že večkrat imenovani novi občini. Vsakdo sprevidi, da deželni odbor hoče le ravnati po želji Slatinskega Nemca Ludviga Migliča in Vuzeniških Nemcev Urbana, Kafela, Kresnika, Mettingerja in Holbla, ki so v imenu ostalih tamošnjih »Nemcev« sprožili misel o ločitvi. Gospodarske stvari. Kmetske zadruge. (Iz Žalca.) Povedali smo že o pravicah in dolžnostih, katere ima predstojništvo kmetijskih zadrug. Da pa nemore predstojništvo delati, kakor bi se mu zljubilo, temveč da mora svojo opravilo zvesto in vestno opravljati, zato pa mu je v nadzorovanje postavljen posebni odbor, kateri sestoji iz 5 udov in se zove nadzor-ništvo. Kako se ta odbor sestavlja in kaj ima opraviti, nam povedo naslednje točke zadružnih pravil. § 21. se glasi: »Nadzorništvo, katero izvoli glavna skupščina na tri leta, sestoji iz petih udov. Ti izvolijo iz svoje srede prvo-mestnika in njegovega namestnika. O spremembi nadzorništva in glede zadržkov njegovih udov v izpolnjevanji njih dolžnosti veljajo določbe § 16, teh pravil. Služba udov nadzorništva je častna in ne dobijo ti nobenega plačila. Glede malomarnosti udov nadzorništva veljajo iste določbe, kakor za predstojništvo § 16. teh pravil.« Udje nadzorništva morajo biti torej resni in veljavni možje, kajti njim bo treba paziti, da vodi predstojništvo zadrugo tako, da je isti v korist in dobiček, in ako bi udje nadzorništva svoj posel zanemarjali, in bi zadruga radi tega kako škodo trpela, so udje nadzorništva za vsako škodo odgovorni. § 22. pa se glasi: »Udje nadzorništva ne smejo biti ob enem udje predstojništva, tudi ne uradniki pri zadrugi. Ako izstopi kaki ud iz predstojništva, preden je njegova doba potekla, ne more za ta čas postati ud nadzorništva.« Modro in premišljeno je tukaj določeno, da ne smejo biti udje predstojništva ob enem udje nadzorništva, in tudi uradniki zadruge ne smejo biti udje nadzorništva. Kajti ko bi bili udje predstojništva ob enem udje nadzorništva, bi pač ti sami sebe kaj lahko nadzorovali, kajti, saj bi njim nihče ne gledal na prste, kako in kaj delajo, in bi nihče ne pregledoval zadružnih knjig, so li te pravilno urejene ali ne, kajti imeli bi vse sami v rokah. Tako pa so v nadzorništvu čisto drugi možje, od predstojništva neodvisni, in le takim je možno, da zvršujejo svoj posel vestno in natanjko. § 23. »Seje nadzorništva se vršijo redno vsak četrt leta in izvanredno, ako iste prvo-mestnik skliče. Vsaki seji predseduje prvo-mestnik. Izvanredne seje se morajo tudi sklicati, ako to zahteva večina udov nadzorništva, ali ako to zahteva predstojništvo zadruge. Seja je sklepčna, ako je navzoča nadpolovica nadzornikov; pri enakosti glasov odloči prvomestnik. Sklepi sej se morajo takoj zapisati v sejni zapisnik, katerega podpišejo navzoči. Sklepa se ustno.« Vsakega četrt leta in ako potreba tudi večkrat ima toraj nadzorništvo svoje seje. Pri teh sejah se pregledajo vse knjige zadruge, da se vidi delovanje predstojništva in njegovo gospodarjenje. Kar se pri taki priliki najde, se često sklepa in zapiše v zapisnik Na ta način je nemogoče, da bi predstojništvo delalo ali napravilo kako goljufijo, kajti, nadzorništvo bo takoj našlo in zahtevalo pojasnila, in ako kaj najde, kar ni prav, bode takoj zahtevalo, da se skliče glavna skupščina, katera bode potem razsodila, kar je prav. § 24. Nadzorništvo nadzoruje vsa opravila predstojništva. Isto ima pravico, vsak čas pregledati po prvomestniku ali kakem drugem udu vse knjige zadruge, blagajnično stanje, zadružno premoženje in imetje sploh. Dalje preskuša vsako leto zadružni računski sklep in pa letno bilanco ter poroča o tem glavni skupščini. Ako bi nadzorništvo kaj zapazilo, kar bi bilo v škodo zadruge, mora od ravnatelja zahtevati, da skliče glavno skupščino ; če pa ravnatelj tega ne bi storil, ima nadzorništvo pravico, sklicati glavno skupščino. Udje nadzorništva morajo svoj posel sami opravljati.« Toraj ne samo vsakega četrt leta ima nadzorništvo pravico pregledati vse zadružne knjige in premoženje, ampak vsak dan sme po svojem prvomestniku ali drugemu udu pregledati in se prepričati, kako dela predstojništvo in kako gospodari. In ravno vsled tega je pri kmetijskih zadrugah zaupanje veliko, ker je vsled velike in vedne kontrole vsaka goljufija in prevara takorekoč nemogoča. »§ 25. Nadzorništvo je pooblaščeno, zastopati zadrugo pri sklepanju pogodb spred-stojništvom in voditi tožbe, katere je glavna skupščina proti kakemu udu predstojništva ali proti celemu predstojništvu vložiti sklenila. V tožbah proti nadzorništvu pa zastopa zadrugo pooblaščenev, ki je bil zato od glavne skupščino izvoljen.« »§ 26. Nadzorništvo ima pravico po svojemu prevdarku odstaviti člane predstojništva od njih posla, in sicer začasno do določbe glavne skupščine, katera se mora za tak slučaj sklicati. Radi vodstva poslovo-vanja do glavne skupščine ukrene potrebno nadzorništvo.« Važen posel ima nadzorništvo pri kmetijskih zadrugah, in brez nadzorništva bi nikakor ne bile zadruge tako zaupljive kakor so sedaj. Iz dosedaj povedanega vsak čitatelj lahko razvidi, da se sme brez premisleka dati zapisati h kmetijski zadrugi, kjer je vse tako natanjko, tako premišljeno in tako odkrito ter varno urejeno, da je vsaka prevara izključena. Ivan Kač. Loterij ne številke. Gradec 1. aprila 1899: 83, 62, 58, 69. 46 Dunaj » » 68, 86, 8, 84, 81 Krščansko dobro delo, zraven pa še sreča! Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo 15. maja tega leta; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po 15. maju objavili v „Slov. Gosp.") ■ ¿pp se mlad, zdrav in močan lovec in eden zidar. Oženjena imata prednost. 1-3 Oskrbništvo Thurnisch pošta Ptuj. Fulard-svila 65 kr. do 3 gold. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvah, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 45 kr. do 14 gld. 65 kr. v najbolj novošegnih tkaninah, barvah in obrazcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. G" Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Zilrlchu. Venček cerkvenih pesmi za šolarje je te dni izšel v VI. popravljenem natisu. Komad velja 10 ltr., 50 komadov za 4 gld., 100 komadov 6 gld. 80 kr. BBf proti predplačl. Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 15 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. SM œmm ÜSSK» ■S&S&! liiii Opomba. Pripravlja se tudi izdaja s sekiricami, t. j. spremljevanjem za organiste. Janez Schindler, Dunaj m., Erdbergstr. 12, pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 300 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Cene nižje, kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Reelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski il prekupci se iščejo. Janez Schindler, kr. 1-18 privilegij. Dunaj III., Erdbergstrasse 12. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi Za btrmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik .DUHOVNI VRTEC" 2 v V. natisu. II1 Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še pouk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vexan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr. Sv. birma, Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 450 gld. Vse stroje za poljedelstvo. YnoYič znižane cene! Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni Izvršitvi. Sušilnloe za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronosporl, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice j ako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah Stiskalnice za seno in slamo ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi Ig-. Hellei* iia Dunaju, II/2 Pratcrstrasse 49. 3-20 W Zastopniki se Iščejo. — Ceniki brezplačno. *9Q IZZI Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati. =- V Rušah se bo SO. aprila t. I. prostovoljno prodalo posestvo rajnega Valentina Osilli-a. cenjeno na 5450 gold. in sicer ob SO^nri dopoldan.__ Umetno-obrtna delavnica cerkvenih kamnoseških in podobarskih del priseženega izvedeneca kamnoseka Ja F. PEYER-ja v Mariboru, KotaM-Mee, Hilariusstrasse, Garneristrasse. Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd. Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte. Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene. 9 J. Pserhofer-j eva lekarna ,Zum goldenen Reichsapfel4 Dunaj, I., Singerstrasse Nr. 1 »">. J. Pserhofer-jeve teločistilne krogljice, staroznano, lahko teločistilno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočeno domače sredstvo. Te krogljice so tiste, ki so že več desetletij znane pod imenom „J. Pserhofer-jeve kričistilne krogljice" in se jedino pristne izdelujejo v lekarni „zum goldenen Reichsapfel", Dunaj, I., Singerstrasse 15. Teh krogljic stane: Jedna škatljica s 15 krogljicami 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., — Ako se denar naprej pošlje, stane s prosto pošiljatvijo vred: t zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor eden zavitek se ne pošilja.) Prosimo, da se izrecno zahteva D^f „J. Pgerhofer-Jeve teločistilne Uroicljlee" 'WO Mežnarinorganist cženjen, z dobrimi spričevali, želi službe. Kdo, pove upravn. lista. 2-2 in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pgerhofer in sicer v rdečih pismenih, kateri je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline J. Pserhoferja. 1 posodica 40 kr., prosto poštnine 65 kr. Pserhoferjev trpotčev sok, proti raz- lizenju, ena steklenica 50 kr. Pserhoferjev balzam za golšo, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. Stollovi Kola-izdelki izvrstno krepčalo za želodec in živce. 1 liter Kola- vina ali eliksirja 3 gld., '/« litra 1 gld. 60 kr., 'U litra 85 kr. Pserhoferjeva britka želodčna tinktura, (nekdaj življenska esenca imenovana.) Rahlo mečilo, ki budi in krepča želodec pri slabem prebavanju. 1 steklenica 22 kr., dvanajstero 2 gld. Pserhoferjev balzam za rane, 1 steklenica 50 kr. Tanokininska pomaria J. Pserhoferja, pospešuje izvrstno rast las, 1 škatlja 2 gld. Zdravilni obliž za rane bivšega prof. Stendela, 1 posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulri-rha, domače sredstvo proti slabi prebavi. 1 zavitek 1 gld. • Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še vse druge domače in vnanje farmacevtične specijalitete, naznanjene v avstrijskih časopisih, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje na tanko in najceneje naročajo. Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju. 6-6 Če se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju. Posestvo 2 s kakimi 20 orali zemljišča, z dobrim, z opeko pokritim poslopjem, se proda. 9 oralov je gozda, njiv, travnikov in dobrega sadonosnika, 1 oral vinograda, blizu ceste in cerkve. Oral stane 200 gld., le 1200 — 1500 se položi pri kupu. Imam na prodaj še druga posestva. Vpraša se pri Fridr. Banftl, posestnik v Zgornji Kungoti, pošta Pesnica pri Mariboru. MJcenec se sprejme pri Francu Kolar, slikarju in barvarju, Viktringhofgasse 23 v Mariboru. Naša straža". Hiša s kovačijo in vrtom na prodaj. V večjem trgu na Slov. Štajarskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gold. — Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani „Naši Straži", ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala. 2-3 AJrjn se dobro obiskovana gostilna, """" zraven bo trgovina, pet minut od mesta; mora biti oženjen in poštenega vedenja; prednost imajo mesarji. Kje, pove upravništvo lista. 3-3 ^^sem p. t. kmetovalcem in vrtnarjem priporočam najboljšo vrsto semena od pese ali rone, potem raznovrstna semena trav, zelenjadi in cvetlic. — Ravno tako se dobi pri meni poljski malec (gips), umetalni gnoj, rafija-licje koreninsko ličje in drevesni vosek. Prodajalnica špecerijskega blaga in semena 7-12 M. Berdajs v Mariboru. Na želodcu in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Hei-tl, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Coc-nae", pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zabojč-kom 6 gld. franko na vsako pošto. Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice 12-50 Svoji l svojim! Henrik Klemencic, trgovec in gostilničar v Veržeju, naznanja cenjenemu občinstvu, da prodaja v svojej prodajalnici raznega špecerijskega blaga po najnižjej ceni, tako fino sirovo kavo kilo od gld. 1-20 do 2 gld., fino praženo kavo kilo od fl. 180 do 220, sladkor v celej grudi 39—40 kr., na drobno 40 kr. kilo, dobro laneno in laško olje za salato liter od 38 do 46 kr., kakor tudi razno železo, kose, srpe, motike, itd. V gostilni se dobiva pristno vino iz ljutomerskih in sosednih goric od 24 do 56 kr. liter, dobro žganje od 28 do 80 kr. liter. Skrbljeno je vedno tudi za dobra jedila. Priporoča se 3-4 Henrik Klemenčlč. R. Wieser-ja y Hocati uri Mariboru. Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilskl konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre kapnino. 13 S* Moniac-a tvrdha! Podpisana ima v zalogi najrazno- vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda- hine, raznobarvne plašče. kazule, pluvial e, dalma- tlke, velame, albe, kore- fe telje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vse drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovol6 pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča 30-52 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode r MjJubtJani, Wolfiinaju, X. Keplergasse 20/V. Išče se občinski tajnik z letno plačo 360 gld. s privatnimi zaslužki. Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni ter vešči potrebnih postav. Dokazati tudi morajo, da so vže kot občinski tajniki službovali. Služba se takoj odda. Občina trga Velenje, 27. marca 1899. 2-3 Župan: Jeiovnik. Oklic. Prostovoljna sodnijska dražba. C. kr. okr. sodišče Šoštanj daje na znanje: Na prošnjo varuha mladoletnih dedičev Antonije Mravlak v Plešivcu dovoli se prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino dne 24. januvarija 1899 v Plešivcu umrle Antonije Mravlak spadajočega zemljišča vi. št. 15 d. o. Plešivec (vulgo Lipnikar) cenjene na .... gld. 2488 54 s pritiklino cenjeno na » 232 45 skupaj . gld. 2720-99 ter premičnin cenjenih na 153 gld. 43 kr. in se določa v to edini narok za prodajo zemljišča na 14. aprila 1899 dopoludne od 11. do 12. ure v tusodnem uradu in prodaja premičnin na 15. aprila 1899 od 11. do 12. ure dopoludne na licu mesta v Plešivcu (pri Lipnikarju) s pristavkom, da se bodo stvari, katere pridejo k prodaji, prodale le za ali pa nad ce-nilno vrednostjo, da spada skupilo v zapuščino po Antoniji Mravlak, in da ostane zastavna pravica glede na zemljišču zavarovanih tirjatev nedotaknjena. Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiščne knjige se za-morejo v navadnih uradnih urah pri sodniji ogledati. C. kr. okr. sodišče Šoštanj r dne 24. marca 1899. 2-3 Mihelič. Krojaški ^ pomočnik dobro izurjen, ali pa še mlad, ki je voljen ubogati, se takoj sprejme pri Lovrencu Krajncu, trgovcu in krojaču pri sv. Ani na Krembergu. Oskrbljen bo dobro; delo čez leto in zimo. Ponudbe naj se pošilja na zgornji naslov, ali pa se predstavi osebno. 1-2 Štacuna za trgovino z mešano robo se na dobrem prostoru ponudi v najem. Kje? pove upravništvo. ad štv. 1315. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti ognju v Gradci. O&nanUo. Po § 92 pravil se obhaja redno letno društveno zborovanje v ponedeljek dne majnika meseca 1899 ob lO. viri predpoldne v zborni sobani lastne hiše gospodske ulice štv. 18/20 v Gradcu. To se daje po § 94 pravil na znanje, zraven osebno povabljenih odposlanikov, ki vse društvo zastopajo, še tudi p. n. gg. društvenikom z opomeno, da je zborovanje za-nje po § 99 pravil javno in le vsled sklepa zborovega posvetuje se o posameznih točkah tajno. Vspored za ta občni zbor je ta-le: I. Poročilo o bivši volitvi družbenih odposlanikov za šest let trajajočo dobo 1899—1904. — II. Računsko poročilo in računski sklep za 70. upravno leto 1898 in nasveti o denarnem gospodarstvu. — III. Poročilo računskih pregledovalcev in o pregledovanju in stanju letnega računa za leto 1898. — IV. Proračun za upravno leto 1899. — V. Dopolnilna volitev peterih udov za upravni svet, ki morajo vsled pravil izstopiti iz upravnega sveta. — VI. Volitev treh računskih pregledovalcev in njih namestnika. V Gradcu, dne 1. aprila meseca 1899. (Ponttlu se ne plačuje.) Upravni svet. Sl2Sial! araTisi a G¡iy¡y[p]||i?¡