LETO XIX. ST. 12 (879) / TRST, GORICA ČETRTEK, 3. APRILA 2014
www.noviglas.eu
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Jurij Paljk
Evropa brez meja
/j ^uropa e confini - Evropa in meje - Euro-tpe e cunfins" je naslov vsedržavnega L posveta odgovornih urednikov in njihovih sodelavcev v Gorici, ki ga prireja Vsedržavno združenje katoliških tednikov FISC. V združenju FISC je aktiven član tudi naš Novi glas. Goriški tridnevni posvet, ki bo potekal od četrtka, 3. aprila, do sobote, 5. aprila, bo v Gorico privabil več kot 120 urednikov iz vse Italije.
Posvet prireja tednik Voce Isontina, ki bo tako na več kot dostojen način obeležil 50-letnico izhajanja, saj je prva številka tednika Voce Isontina izšla v mesecu februarju leta 1964. Odgovorni urednik Mauro Ungaro si je srčno želel imeti vsedržavni kongres združenja FISC letos v Gorici, predvsem zato, da bi kolegi iz vse Italije pobliže spoznali, kako ljudje ob nekdanji državni meji, ki nas je delila, danes živimo svobodo, ki nam jo je poklonil padec meja, kot si je želel tudi pripraviti kongres, na katerem bi naši kolegi iz Italije spoznali goriško in ne samo goriško stvarnost, ter je zato poseben poudarek dal tudi Balkanu.
V zvezi FISC je okrog 190 različnih tednikov, časnikov, zadnje čase tudi spletnih portalov in radijskih postaj, ki so sestavni del škofijskih središč za družbeno obveščanje, predvsem pa so škofijski tedniki nosilni steber združenja in tudi zato je tako veliko število njihovih članov. Seveda so med nami velike razlike, še posebej se pozna razlika med južnim delom Italije in severno Italijo, kjer smo tedniki dosti bolj uveljavljeni na posameznih območjih in skušamo biti glas le-teh, mi kot tednik slovenske narodne skupnosti smo predvsem glas naše narodne manjšine, a ne samo. Ko nas včasih sprašujejo, kaj sploh imamo od tega, da smo v združenju FISC, odgovarjamo, da smo v združenju predvsem za to, da za našo narodno skupnost v Italiji vedo ljudje, ki vodijo krajevne tednike, nas poznajo, čeprav moramo priznati, da smo prav s pomočjo združenja FISC pred leti dobili tudi elektronska orodja, software, za izdelavo časnika. S tržaškim Vestnikom smo edini, ki se dejavno udeležujemo zasedanj in tudi izobraževanj zveze, kongresov, kot smo tudi dejavno pristopili k različnim pobudam in kampanjam, ki jih zveza FISC prireja v vsedržavnem merilu. Tedniki v zvezi FISC imamo okrog milijon in tristo tisoč naročnikov, kar je visoka številka, še posebej pomembna, če vemo, da gre v prvi vrsti za katoliške tednike in časnike, ki govorijo o vrednotah in skušajo biti "glas vseh tistih, ki danes v družbi nimajo glasu", se pravi tudi glas na stran, na rob potisnjenih, priseljencev, revežev vseh vrst ter vsega potrebnih, ostarelih, bolnih, brezposelnih. Vzvezi FISC danes velja posebna pozornost svetovnemu spletu, tudi kolegi tednika Voce Isontina bodo v kratkem prisotni na spletu, kjer smo mi na naslovu www. noviglas. eu ter na Facebooku in Tweetterju že precej časa. V Gorici se bo posvet FISC pričel v četrtek, 3. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v popoldanskem času, ko bo spregovoril msgr. Pero Sudar, sarajevski škof, ki bo posvet odprl proti Balkanu, naslednji dan bodo udeleženci v dvorani Kinemax na Travniku po maši v cerkvi sv. Ignacija spregovorili o evropskih integracijah, predvsem pa bodo spoznali nas in naše lepo mesto ob Soči ter seveda bližnjo Slovenijo, kjer jim bo v soboto zjutraj na Kostanjevici maševal msgr. Peter Štumf. Konec bo v soboto zjutraj v Ogleju, kjer se je naša zgodba pravzaprav začela.
FotoJMP
ii']»iii;uu:iimin Zveza cerkvenih pevskih zborov
45. revija tržaških otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih
Na odru občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu se je prejšnji konec tedna zvrstilo 30 zborov in skupin, ki so se udeležili 45. revije tržaških otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih. Organizatorji -Zveza cerkvenih pevskih zborov - so na osnovi dolgoletne izkušnje izpeljali množično prireditev tekoče in jo porazdelili na štiri enourne dele.
Dolgčas pa bi v vsakem primeru ostal zunaj, saj je na priljubljeni reviji vsak nastop presenečenje, odraz vedno prenovljenega, angažiranega ali bolj sproščenega soočanja s pevsko umetnostjo z nastopi "malih profesionalcev" ali nepredvidljivih nagajivčkov.
Da bi primerjava in soočenje potekala med skupinami, ki delujejo v podobnih okoliščinah in s sličnimi cilji, so na sobotni reviji zapeli šolski zbori, na nedeljski pa društvene skupine. Pri šolskih zborih, kjer je petje v večini primerov obvezna dejavnost, je kakovost rezultatov neposredno povezana z vedno omejenim časom, ki ga vzgojitelji imajo na voljo, a tudi z njihovim strokovnim znanjem in z didaktičnim načrtom oz. s ciljem, da bi glasbene urice resnično postale ustvarjalni trenutek glasbene vzgoje. Med temi je letos izstopalo manjše število skupin; v skupni lestvici dvod-
nevne revije je strokovna komisija iz te kategorije izbrala za končni nastop otroške zbore vrtca Bar-kovlje, osnovnih šol Alojz Gradnik s Cola in Josip
Jurčič iz Devina ter mladinski pevski zbor nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine. Ta je uvrstil v program tudi noviteto skladatelja Adija Dane-va.
V reviji društvenih zborov pa so si priborili dodatno možnost nastopanja suvereni mali pevci zbora Mini Venturini, otroški zbor Krasje z izvirnim presenečenjem črnske duhovne pesmi, simpatični Glasbeni ustvarjalci s svojimi ropotuljami, lepi glasovi otroške skupine Vigred, otroški zbor Zvonček, ki vztrajno goji izključno a cappella petje, otroški zbor Fran Venturini, mladinska vokalna skupina Vesela pomlad in mladinski pevski zbor Igo Gruden.
Dve skupini sta prvič zapeli na reviji Pesem mladih, kar predstavlja spodbuden znak vitalnosti zborovske stvarnosti: poleg že omenjenega devinskega šolskega zbora je prvič sproščeno in razigrano zapela na tej reviji tudi dekliška vokalna skupina SKD Primorsko iz Mačkolj. S programskega vidika so revijo obogatili nekatere krstne izvedbe, več originalnih izbir manj pogosto izvajanih skladb, pozornost tako do ljudskega zaklada kot do sodobne slovenske literature, pa tudi spomin na prvo svetovno vojno z miroljubnimi skladbami. Nastopi zborov so tako spodbudno potrdili uvodne besede predsednika ZCPZ Marka Tavčarja, ki je uvrstil zborovsko petje med dejavnosti, ki povezujejo človeka s preteklimi generacijami in kulturno dediščino.
Zborovodkinji Damijana Čevdek Jug in sestra Karmen Koren ter predstavnika ZCPZ so imeli nalogo, da so izbrali zbore, ki bodo 13. aprila zapeli na končnem delu revije, ko bo radijski oddelek deželnega sedeža RAI posnel vse nastope. Slovenska prosvetna matica pa je kot po navadi nagradila prav vse nastopajoče s koristnim prispevkom za delovanje.
PAL
Pogovor
Zupan občine Repentabor Marko Pisani je podal obračun svojega županovanja in spregovoril o prihodnjih volitvah
3. aprila 2014
Svet okrog nas
NOVI
GLAS
Od 4. do 6. aprila v Gorici
"Pollice ve rde" bo letos namenjen gojenju dreves
Tudi v letošnji pomladi bo od 4. do 6. aprila na goriškem sejmišču sejem "Pollice verde" privabil veliko število
Ponudba 'zelenega' sejma v Gorici je izredno raznolika: poleg zelenih in cvetočih rastlin ter povrtnin bodo obiskovalci imeli na
?<
ljubiteljev parkov, vrtnarstva, naravovarstva, urbanih zelenih površin in vsega, kar je potrebno za uživanje življenja v stiku s svežino narave. Tokratna izvedba je že deseta po vrsti. Sejmišče bo v času prireditve odprto od 10. do 20. ure.
razpolago tudi opremo in stroje, ki so potrebni za vrtnarjenje. Poleg tega bodo na sejmu na ogled tudi oprema za vrtove večjih in manjših razsežnosti (od domačih zelenic do mestnih parkov). Letos bodo prireditelji namenili posebno
pozornost gojenju dreves in odnosu, ki ga ima človek do zelenega okolja.
Prisotnih bo okrog sto razstavljalcev, ki bodo zastopali FJK, Abruzze, Emilio Romagno, Lazio, Marke, Piemont, Veneto, pa tudi Slovenijo in Poljsko. Sejem "Pollice verde" bo v treh dneh ponudil sodelujočim podjetjem možnost tkanja novih trgovskih vezi. Prireditelji pričakujejo naval obiskovalcev, ki bodo v tako bogati ponudbi gotovo našli pravšnji odgovor na vprašanja v zvezi z načinom negovanja domačih rastlin. V sklopu sejma se bodo zvrstili srečanja, okrogle mize, predstavitve knjig in publikacije o vrtnarstvu, posebne ponudbe pa bodo namenjene tudi najmlajšim.
Po sklepu deželnega sveta FJK
Dovoljeno bo sežiganje strnišč in suhljadi
S:
sprejetjem zakona o .gensko spremenjenih organizmih je deželni svet Furlanije Julijske krajine ohranil možnost sežiganja in mletja suhljadi, strnišč in ostalih ostankov, ki nastajajo v kmetijskih dejavnostih. Nedavni dekret o prepovedi sežiganja, ki ga je vlada sprejela z namenom, da bi zaustavila nezakonito sežiganje odpadkov na italijanskem jugu,
ima namreč neposredni učinek tudi na dejavnosti, ki segajo v normalno agronomsko prakso. Med te sodi npr. sežiganje strnišča na obširnih območjih furlanske nižine, kjer ima koruza pomembno vlogo. S sežiganjem kmetovalci povrnejo zemlji pomembne anorganske elemente, istočasno pa preprečijo širjenje glivičnih bolezni, ki se razvijejo med letom. Isto velja tudi pri nas na Krasu, v Bregu,
v Brdih in v goratih območjih. Na podlagi novega člena, ki bo dodan k deželnemu zakonu št.
9	iz leta 2007, bo torej v naši deželi, ob upoštevanju vseh protipožarnih predpisov, še naprej dovoljeno sežiganje rastlinskih ostankov, ki mora biti na licu mesta ali največ 250 metrov stran od kraja pridelave. Ostanke mletja oziroma pepel je treba uporabiti kot gnojilo in izboljševalno sredstvo.
Deželni svet je s tem zadovoljil pričakovanja zaskrbljenih kmetovalcev in županov FJK, ki so v velikem številu opozarjali na krivičnost državne zakonodaje", zatrjuje Igor Gabrovec, deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta FJK.
//
Razočaranje deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca
Zadržanje kolege Ukmarja ostaja večkrat nerazumljivoi
7/
Deželni svet FJK je spreminjal zakon, ki obravnava možnosti in pogoje za združevanje občin in posledično pravila za predlaganje, sklic in potek posvetovalnih referendumov. V svojem posegu je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec ponovno podčrtal potrebo, da za zaščiteno območje 32 občin od Milj do Trbiža obveljajo posebna pravila oziroma odstopanja, ki naj upoštevajo specifične potrebe in pravice narodno mešanega območja. "V tem smislu sem že med obravnavo v pristojni komisiji predlagal popravek, da v primeru spreminjanja meja in obsega občin iz seznama zaščitnega zakona mora zakonodajalec zaprositi za mnenje paritetnega odbora, nato mora sklic posvetovalnega referenduma podpreti dvotretjinska večina občinskega sveta, v odsotnosti katere se mora za združitev na referendumu opredeliti večina volilnih upravičen-
cev zainteresirane občine. Nazadnje sem predlagal, da se v zakon zapiše obveza, da se v primeru spojitve med zaščiteno in nezaščiteno občino vsekakor ohranijo vse pravice, ki so vezane na zaščitno zakonodajo", je dejal Gabrovec. Deželni poslanec Slovenske skupnosti je svoje zahteve v dogovarjanju s koalicijskimi partnerji in zlasti s kolegi Demokratske stranke bistveno omilil, tako da je prvotno obvezujoče mnenje paritetnega odbora postalo le "obvezno", ostali predlogi pa niso doživeli pričakovane podpore. "Še najbolj pa me je razočaralo zadržanje kolege Stefana Ukmarja, ki je v svojem posegu bolj kot katerikoli Italijan ali desničar v avli dejansko točko za točko nasprotoval vsem trem predlogom, ki so bili usmerjeni izključno v zagotavljanje večjih garancij za občinske stvarnosti, kjer je priznana in zaščitena slovenska narodna skupnost v Italiji. Tako je bilo slišati iz ust Slovenca,
da soudeležba paritetnega odbora ni primerna in torej ni potrebna, kot tudi, da niso potrebna odstopanja pri izvajanju posvetovalnih referendumov, češ da zaščita slovenske manjšine ni vezana na status takih ali drugačnih občin", poudarja deželni svetnik Slovenske skupnosti, ki se je moral tako zadovoljiti le s sprejetjem prve točke popravka, ki vsaj načelno priznava vlogo paritetnega odbora. "Po vsej verjetnosti nov zakon kljub pomanjkljivostim ne bo bistveno negativno pogojeval življenja naše skupnosti. Ostaja pa grenak priokus zaradi dejstva, da se je slovenski kolega, s katerim večkrat učinkovito sodelujem, brez vsake potrebe odločil, da aktivno nasprotuje preprostim in po svoje tudi nedolžnim predlogom, ki so bili v interesu naših občin in torej naših ljudi. Raje ne mislim na to, kaj si lahko mislijo italijanski kolegi ..." pravi deželni svetnik Igor Gabrovec.
Rusofilizem
Zajec in lisjak
Znašel sem se na predstavitvi neke knjige, ki je pravzaprav bolj vodič in je izšla v ruščini. Napovedali so, da bo predstavitev točno ob 12. uri. Čakali smo, da je odzvonilo pri sv. Miklavžu v Ljubljani in predstavitev se je začela. Prvi stavek, ki ga je povedala gospa, ki je predstavitev vodila, je bil: "Celotna naklada je odkupljena. Vsi, ki ste sodelovali, boste dobili en izvod in steklenico vodke"! Potem se je nadaljevalo predstavljanje. Malo čudno smo pogledali, pa kljub vsemu spremljali začrtani program. Po končani 'ceremoniji' smo se podali v bližnji lokal, kjer so nam postregli, in zame je bilo najpomembnejše to, da s kom poklepečem, saj že itak v to našo prestolnico skoraj ne zahajam več.
Med drugim pa me je preganjala misel, da bi malo trgoval. Cemu bo meni vodka? Mogoče bi mi kdo dal en izvod knjige, jaz pa njemu vodko. Začnem pri nekem gospodu, ki mi vljudno pove, da knjige zbira žena, on pa pije vodko. Potem grem naprej k neki dami. Tudi ta mi vljudno pove, da je vodka za njenega partnerja najboljše darilo, knjigo pa bo poklonila nekdanjemu možu za novo leto... Ko smo se skoraj razšli, pa le staknem še neko mlajšo damo, in ko ji ponudim kupčijo, mi v hipu reče: "Nate knjigo, jih imam dovolj, dajte mi vodko"! Presrečen "zaprem botego"!
Ker pa je bilo pred nami še skoraj celo popoldne, sva s kolegom zavila v kavarno, da kaj rečeva o tem in onem. Kmalu za tem prisede še neka gospa, in ko smo bili v najbolj živahnem razgovoru, še druga. Tako smo bili zaokrožena družba. Iz torbe sem potegnil neko novo pesniško zbirko, ki sem jo dobil dopoldne. Ker pa je bila prva dama prosvetna delavka, sem ji lepo iz te zbirke odrecitiral pesem z naslovom Učenec in učitelj. Ker je gotovo ne poznate, jo poklanjam tudi vam. Takole gre: "Ko je učenec pripravljen, /pride učitelj. /Ko je učenec pripravljen,
učitelj odide". Ona druga dama, ki je pripadala "diplomatskemu fohu", pa takoj doda. "Tako je! Učitelj pride, ko je v razredu učenec. Ko pa je učenec pripravljen, učitelj zapazi, da ga učenec ne posluša, četudi je tam, zato je za učenca odšel"! Z razlago se nismo ravno vsi strinjali, pa da ne bi preveč motovilili o prosveti, me pa le malo požgečka in rečem dami: "Že, že, ampak tisti Krim, četudi ima peščico Kozakov, pa bi le moral biti malo bolj spoštovan, ne pa da delajo z njim tako kot kakšen berač z malho"! In začela se je ura politične zgodovine, zato sem takoj naročil še eno kavo za vse, da ne bi prehitro nehala. Dama vse lepo pojasni: "Krim je bil podarjen Ukrajini, ker se je slučajno Hruščova usmilila neka Ukrajinka, Rusinjam je bil itak antipatičen - se spominjate, kakšen je bil? Z darili je tako: če dobite bombone, vržete škatlo stran, ko jih pojeste. Ko boste popili vodko, ki smo vam jo podarili, steklenice ne boste shranili, razen če zbirate prazne 'flaške', ampak jo boste vrgli stran. Ko vam nekdo podari kristalno vazo in vam ta pade na tla in se razbije, roma v smeti... Ni tako? - Torej tudi Krim gre tja, kamor spada, četudi se bo vsa Evropa protivila. Krim bo ruski, pa pika"! Malo sem ji ugovarjal, krimski Kozaki pa tamkajšnja peščica Ukrajincev... Ona pa gladko in jasno: "Kaj je za vas združena Evropa "? Takoj pojasnim naše gledišče, dama pa: "Združena Evropa bo tedaj, ko bo združena od Gibraltarja do Vladivostoka! To je Evropa in ne to, kar je sedaj... " Kar privzdigovalo me je: “Poglejte, učili smo se, da je Evropa do Urala, sedaj pa do Vladivostoka"?! "Tako je! Rusija je ena in nedeljiva. To ni Slovenija. Ta je za Rusijo ohišnica - vrtiček... Rusija je prostranstvo, Rusija je rečni veletok. Poglejte Volgo, pa ta vaša Sava, to je za Rusijo potok! Enako vaša Soča"! in pokaže name... Najraje bi jo brcnil v nogo ali ji stopil na kurje oko, če ga ima na prstu, ona pa naprej: "Evropa, takšna, kot je sedaj, pripravlja veliki Rusiji sankcije. Na to se našgazda požvižga. Veste, mi Rusi potrebujemo trdo roko, kot jo ima naš gazda! V Rusiji moški nosijo hlače in ne kot pri vas - pokaže name -, ko so na "Škornju" možje copate! Mi imamo dovolj uvoza iz Kitajske. Tam postaja blago, ki ga uvažamo, kvalitetno, kot je evropsko. Rusi so Kitajski dali 12-odstotno carino, Italiji 40, Nemčiji 45. Sedaj, ko so Rusiji dali na zahodu sankcije, bo Rusija lepo dvignila carino: Italiji s 40 na 60 %, Nemčiji s 45 na 65 % in tako dalje, Kitajski pa ostane prejšnja. Če nam zamrznejo našo lastnino, recimo v Rogaški Slatini, bo Rusija zamrznila slovensko letalsko linijo z Moskvo in leteli bodo samo naši avioni, vaši bodo pa na tleh! Mislite, da bi Rusija prišla v Evropsko unijo. Le zakaj? Prišel bo čas, ko se bo Evropska unija priključila Rusiji! Tako gre in tega ne razume nihče tu na tem svetu, ki mu pravite Zahod"! Dovolj sem imel tega modrovanja. Vljudno smo končali pogovor in prebral sem še eno pesem iz omenjene zbirke. Takole pravi: "Jutri je nov dan. / Za nekatere bo še starejši, /kot je današnji". Zgovorna dama pa: “Enako je s politiko"!
Ambrož Kodelja
Povejmo na glas
Je Rusija končala idilo?
C e pomislimo, da je Rusija s priključitvijo Krima končala evropsko idilo, v kateri smo živeli kar nekaj časa, s tem nikakor ne trdimo, da so bila naša zadnja leta brezskrbna. Že kar pet let nas pesti kriza, ki ji še vedno ni videti konca, pa vendar: odločnejši nastop Rusije na svetovnem prizorišču utegne povzročiti dodatne probleme, na katere bo treba računati. Ruski poseg v Ukrajino namreč ni edino znamenje, da gre za pre-bujo velesile, ki je mirovala kar dve desetletji, vse tja od padca berlinskega zidu in razpada Sovjetske zveze. Dovolj se je spomniti zapletov okrog Sirije, ko je bilo jasno videti, kako je Obama pripravljen vojaško posredovati. Potem pa je Rusija pričela premikati svoje ladjevje in dala vedeti, kako ne bo dopustila, da bi razviti svet po Afganistanu in Iraku nadaljeval svoje zasedbe. Rusko rožljanje z orožjem je očitno bilo presenečenje, ki ga ni nihče pričakoval, na srečo pa so Združene države Amerike ugotovile, da se je bolje izogniti vojaškemu soočenju s prej mirujočo velesilo. In da Sirija z vidika Moskve ni bila slučaj, priča zgodba z Ukrajino. Tudi tu je prišlo do ruskega ukrepanja z orožjem, kar je nedvoumen dokaz, kako imamo na robu Evrope ponovno opraviti z aktivno in odločno velesilo oziroma s koncem dosedanjega obdobja, ko se je zdelo, da se je velika vzhodna soseda za vedno potegnila vase. Ne pozabimo, da sta se v tem času Evropa in razviti svet močno pomaknila proti vzhodu v območje nekdanje sovjetske intere-
sne cone. Spisek je dolg: Poljska, CeŠka, Slovaška, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Ukrajina pa je bila celo del Sovjetske zveze. In v trenutku, ko je postalo jasno, da Ukrajini ne bo mogoče preprečiti pridružitve k Evropi, je Rusija sklenila priključiti Krim, in to v stilu vese-sil - za vsak slučaj tudi z vojaško prisotnostjo. Pri vsem tem je velika osuplost zahodnega sveta v nekem smislu nerazumljiva, saj ni treba biti velik poznavalec zgodovine, da ti je jasno, da je Rusija vselej nihala med približevanjem evropski misli in usmerjenostjo vase, ko je hotela širiti svoje poglede in se je tedaj praviloma obnašala kot trda in neprijetna velesila. Če bo tako tudi sedaj - in dosti možnosti je, da bo bo vse to vplivalo na življenje Evrope in spremenilo tok tudi svetovnega dogajanja. Kar se tiče Evrope oziroma nas, se bomo verjetno kaj hitro zavedeli, kako smo od Rusije energetsko odvisni, pri čemer se je sedaj prepozno spraševati, zakaj smo to dopustili, čeprav je jasno, da je bilo odločanje v tej smeri zagotovo vprašljivo. Tudi se mora Evropa zaradi svoje šibke enotnosti in nerazumljivega odlašanja z vzpostavitvijo svoje trdnejše zveze še močneje nasloniti na Združene države Amerike, kar jo bo še bolj oslabilo. Seveda bomo morali priključitev Ukrajine gospodarsko plačati, pri čemer pa nas lahko tolaži samo to, da bo cena vsekakor neskončno nižja od tiste, ki bi jo zahtevala vojna s svojimi katastrofalnimi posledicami.
Janez Povše
Mag. Aleš Čerin se predstavlja za naš tednik
Iskalec bolj preprostih izbir
Tako preprosto je, pa vendar. Zdi se nemogoče, utopično, morda naivno, sliši se kanček nazadnjaško in nadvse neizvedljivo, pa vendar. Pa vendar prikimavamo, odobravamo, se strinjamo s pobudami, podpisujemo spletne peticije, slutimo, da je to prava pot in nekaj nam kaže, da pri vsem tem "gre zares". In vsekakor nič "zares preprostega" ne naredimo. Kompliciramo, pretiravamo, razvajamo, rušimo tako, da napačno gradimo. Za svet vodenih in kompleksnih vprašanj je rešitev, morda edina prava in zato prekleto zahtevna -preprostost. Tako življenje je zavestno izbral Aleš Čerin, ki ga bomo po pogovoru za naš tednik ob minulem obisku v nizu predavanj Finžgarjevega doma na Opčinah dodobra spoznali in morda ugotovili, da je iskanje preprostih izbir v našem vsakdanu bistveno prav zato, ker je tako preprosto - kot speči slasten domači kruh.
Leta 1962 rojeni Aleš Čerin živi na obrobju Ljubljane, dovolj blizu sodobnemu mestnemu življenju in z vsakdanjim stikom z zeleno (odvisno od pridelovalne sezone) zemljo. Je vsestransko zanimiva osebnost, ki zna svoja načela učinkovito posredovati tudi poslušalcem in bralcem. Po izobrazbi je magister farmacije -zanimivo in povedno - in ima lastno podjetje za svetovanje in izobraževanje. Je mož in oče štirih otrok. Živi precej aktivno življenje: telesno plat goji s tekom, kolesarjenjem in obiskovanjem gora, racionalnost in dušo pa vzgaja z mislijo in besedo. Prav tako povedno in ne nepomembno je v Čerinovem življenjskem slogu posluževanje spletnih medijev. Bolj kot aktivna prisotnost na knjigi obrazov (zloglasni facebo-ok) nas zanima Čerinovo objavljanje mnenj in komentarjev v obliki blogov in novinarskih prispevkov. Njemu gredo naj večje zasluge za spletni "magazin z mero" Časnik, si, ki je postal v zadnjih letih pravi fenomen svobodnega, kritičnega in vrednotno polnega internetnega dnevnika. "Časnik, si želi vnesti sveže razmišljanje v slovenski medijski prostor. Za skupno dobro ga ustvarjajo zavzeti avtorji, kakšnih 40 nas je, ki menijo, da je na slo-
venskem medijskem trgu prostor tudi za spletni magazin konservativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve. Nastal je v maju 2010 in od takrat povečujemo svoj vpliv v slovenski medijski krajini. Želimo, da se v tem močno v eno stran nagnjenem medijskem prostoru sliši tudi drugačen glas".
Razvejeni medijski prisotnosti Aleša Čerina lahko celostno sledimo na spletišču Edusatis. si, kar po imenu in vsebini predstavlja preprostost samo, niso pa mu tuje novodobne spletne pobude, za katerimi pa mora vedno in povsod stati človek. Redno organizira predavanja in prispeva svoje misli pri seriji samoorganiziranih predavanj TEDx, ki jih izvaja od Ljubljane do Kredarice pod Triglavom.
Čerinov biografski profil navidezno ne izstopa - kje vsa ta preprostost, boste rekli? Najprej tako: v slovenski javnosti je pred nekaj leti izstopil s tem, da se je za dva meseca prehranjeval z enim evrom na dan in "presežni" prihranek namenil projektu "Obrok riža na dan-vsak dan" misionarja Pedra Opeke. Od takrat vsa svoja predavanja namenja nabirki riža za skupnost Aka-masa - Dobri prijatelji na Madagaskarju, samo riža. "Že zrno fižola je pravo bogastvo le nekaj tisoč kilometrov južno od nas", pravi. Prostovoljni prispevki za četrtkovo predavanje na Opčinah so, kako preprosto, znesli za 853 kilogramov riža!
Preprosto življenje je etična zavestna izbira, ki izhaja iz posameznika, a vpliva na skupnost in okolje, v katerem živimo. Vsaka naša izbira ni samo naša - tudi tiste, ki škodijo, tako nam kot tistim okoli nas. "Mi bi morali živeti bolj preprosto, da bi drugi lahko preprosto živeli", je enostavna, a prekleto zahtevna računica, predvsem če se ocenjuje učinkovitost političnih fraz. Ena izmed težav je potrošniška ideologija. Od zapisov Victorja Lebowa iz 50. let se potrošnja promovira kot način življenja. Temelj človekove identitete in medčloveških odnosov se ustvarja in išče v vzorcih potrošnj e - izmenjava dobrin pridobi duhovno dimenzijo. Ustvarili smo družbo uničevanja in stran-me-
tanja, ki deluje po principu "kupi in čim prej odvrzi". Skladišča Karitas so prepolna. Oblek nihče več ne rabi, kljub vsemu pa dvakrat na leto zamenjamo garderobo, kupujemo "formula" otroške vozičke in nikdar izkoriščeno kramo, na leto odvržemo 280 kg uporabne hrane na osebo zaradi sistema "varne hrane" HACCR Tako kot dobrine mečemo stran tudi odnose. Razvadili smo se do te mere, da celo odnosov z naj-
bližjimi ne gojimo ali popravljamo - "odvržemo in zamenjamo jih tako kot pralni stroj"!
Aleš Čerin je torej prostovoljni iskalec preprostih izbir. Gre za iskanje meje, nekakšne kritične točke med najboljšim možnim in pretiravanjem. "Ne gre za to, da se vračamo v čase Frančiška Asiškega, nekaj pa lahko vseeno naredimo", pravi. Gre za dialektiko odvzemanja in dodajanja: poenostaviti svoje življenje z odvzemanjem odvečnega (hrane, ugodja, materialnih dobrin) in dodajanjem novega luksuza do meje, kjer ostanemo preprosti. "40 kvadratnih metrov jesenskega vrta znaša 1 evro hrane na dan
-	to je moja meja! Odslej se veselim vsakega sadeža, vsakega evra"! Aplicirajmo princip meje
na dokaj vsakdanji prizor v življenju zahodnjaka, na nakup avtomobila. "Kaj mi nudi osnovni paket družinskega vozila? Se lahko s to različico pripeljem na Opčine? Tega bom torej izbral in prihranek petstotih evrov na račun kovinske barve namenil misijonom na Madagaskarju"! nam Čerin zagnano razlaga. Preprosto življenje ni le stvar preživetja ali udobja, pomeni življenje v luksuzu brez pretiranega luksuza. Čerin je to mejo poimenoval "točka dovolj" in gre za to, da jo vsak poišče v svojem življenju.
S projektom "1 evro na dan" je Čerin dokazal sebi in tistim, ki mu želijo prisluhniti, pomen
hvaležnosti za samoumevno, a življenjsko pomembno vrednoto, kot je hrana. Umetno angleško zelenico za hišo je zamenjal za 400 procentov razširjeno njivo, ki mu poleg naravnih dobrot nudi zastonjski fitnes. "Perspektiva se povsem premeče: navadno se štejejo zaužite kalorije zato, da jih bo čim manj, po taki izkušnji pa jih preštevaš, upajoč, da jih bo dovolj". Pomen obdelovalne zemlje, tako za kmetovanje kot vrtičkarstvo, je torej očiten.
"Obdelana zemlja je najprej vrednost: prav tista fizična, ki zagotavlja hrano, brez katere seveda ne moremo. Po drugi strani pa onemu, ki jo obdeluje, prinaša stik s prvinskim, ki smo ga meščani skoraj v popolnosti iz-
gubili. Pravzaprav imamo lep izraz: prizemljiti človeka, kar pomeni narediti človeka realnega. Res se zdi, da obdelovanje zemlje človeka prizemlji, ga naredi hvaležnega in ponižnega. Celo če imaš le majhen vrt pred hišo, že lahko začutiš povezanost z naravnimi krogi v naravi, začutiš odvisnost od "nekaj večjega od sebe"
-	od Božjega. Človek, ki hrano pridela s svojimi rokami, pri tem občuti notranje zadovoljstvo".
Pa še en vidik je. "Ko sem sam po projektu 1 evro na dan začel vrtičkariti, pri sebi opažam, da me ročno delo - delo na vrtu in delo z "mehanizacijo", kot so lopata, grablje, motika - neverjetno zadovoljuje. Morda je vzrok v tem, da smo ljudje zelo vizualna bitja in rezultate svojega dela radi vidimo, držimo v rokah. Če rezultate vidimo, če jih otipamo, jih tudi lažje povežemo z našim prizadevanjem. Pri svojem delu svetovalca težko povežem besede, ki jih namenim ljudem, z rezultati - spremembami naravnanosti, znanja, spretnosti. Po moje je prav, da bi imel vsak človek kakšno tako dejavnost, pri kateri lahko poveže svoja prizadevanja z jasnimi, vizualno predstavljivimi rezultati".
Čerinov nauk postavlja torej preprosta, a radikalna pravila. Računati: dve kavi je enako tri evre, je enako šest kil riža. Izbirati. Zaupati. Razpoloviti. Raziskave kažejo, da 10 % znižanja prihodkov ljudje, ki živimo v blagostanju, sploh ne bi občutili. Preprosto na pol, torej: polovična doza zobne paste se bo, preverjeno, ravno prav penila.
Za naš tednik je dal tri osnovne nasvete.
"Ni jih težko povedati, težje je spraviti v življenje. Poveži svoje odločitve z večjo sliko. Vprašaj se, če te tole, kar nameravaš kupiti, kaj vodi k Bogu ali k sočloveku. Potem se šele odloči". Drugi nasvet: "Odloči se iz življenja odstraniti odvečno kramo. Na primer tako, da se pred vsakim nakupom vprašaš, če to res potrebuješ, če to sploh prinaša kaj kakovostnega v tvoje življenje. Pri tem pomaga, če povežeš finančno vrednost nakupa s časom, ki je potreben, da se je denar zaslužil. In če ni morda bolje ta čas nameniti bližnjemu". Tretji pa je res najtežji: "Na podlagi prvih dveh razmislekov kaj naredi v smeri bolj preprostih izbir. Vsak dan nekaj malega. In to brez "teženja" ljudem, s katerimi bivaš".
Tudi čas dobi torej novo dimen-
zijo. Da je čas denar, smo po vzoru sodobne potrošniške družbe že vedeli, da pa je lahko sam po sebi vir - to je pa novost. Zemlja obrodi osnovna živila in hrano si lahko, če imamo čas oz. si ga vzamemo, sami pripravimo - od pridelave do obdelave. Čerinov "ne" procesirani hrani temelji po eni strani na prihranku (doma pripravljen štrudelj je za petino cenejši od kupljenega, kilo doma spečenega kruha je šestindvajset-krat cenejši od kupljenega), po drugi pa na zadoščenju ob vonju po svežem kruhu in zdravih ter naravnih sestavinah. Delo na vrtu in v kuhinji lahko postane tako rekoč poklic, saj, kot sam pravi, "nikoli ne služimo tako dobro kot takrat, ko pečemo domači kruh".
Aleš Čerin nas uči, kako veliko lahko naredimo z malim. Toda preprostost, kot vse vrednote, je potrebno poznati, sprejeti, živeti in, če je nismo vajeni, se je naučiti. Tudi preprostost je torej stvar dobre volje, vzgoje, učenja. "Mislim, da preprostost ni vrojena, pač pa, da jo lahko privzgojimo otrokom. Tudi kdor ni imel sreče živeti v preprostem okolju, se je lahko z majhnimi koraki nauči. Človek je po mojem bitje, ki lahko pogleda na posledice svojih ravnanj, jih kritično ovrednoti in na podlagi razmisleka spremeni svoja ravnanja. Zanimiv je primer svetega Frančiška Asiškega. On je bil razvajen sin bogatega trgovca, fant, ki je veseljačil in zapravljal očetov denar. Pa ga je Božji klic popolnoma in radikalno spremenil. Skoraj bi rekel, da se je fant v eni potezi preobrazil iz razvajenca v
-	verjetno - enega največjih "pre-prostnikov". Sicer pa menim, da pot v bolj preprosto življenje ni potrebno, da je radikalno "frančiškovska" - "bum"! in iz razvajenca postaneš človek nenavezanosti na materialno. Navadno je pot bolj postopna, nekakšna vrsta drobnih, zavestnih, vsakodnevnih odločitev v smeri odstranjevanja odvečnega na različnih življenjskih področjih. Zdi se mi, da je preprosto življenje eden načinov udejanjanja zlatega pravila".
S svojo energijo in dobrovoljno vnemo je Aleš Čerin prepričal številne obiskovalce niza o pozitivnih odnosih v Finžgarjevem domu, da lahko vsak izmed nas kaj naredi. Pa čeprav z majhnim korakom, lahko začnete že danes. V družini, v kuhinji, na vrtu, v trgovini. Počasi in... prav!
Jernej Šček
nich, ki nas je ta dan vodil po Trstu. Z njim smo se potepali po mestu; povedal nam je nekaj zanimivih informacij o znamenitostih in zgodovini. V spominu nam bo verjetno najbolj ostalo koncentracijsko taborišče, ki je bilo nekoč rižarna. Zelo lepo je bilo tudi na Miramarskem gradu, ki je tudi najbolj znan grad na tem območju. Zvečer se nam je pridružila še Tanja, ki mi je bila v veliko pomoč. Skupaj smo se odpravili v Mavhinje, kjer smo v eni od številnih osmič, ki delujejo na Krasu, imeli tradicionalno večerjo in pokušnjo vin. Ob večerji smo se pogovarjali o položaju mladih v Italiji in na Madžarskem.
V	soboto po zajtrku smo se srečali v Gorici, kjer sta nas
turni center Lojze Bratuž, kjer nam je po predstavitvi svoje knjige posvetil nekaj minut. Spontano je govoril o pomenu ohranitve jezika, kulture in na-
Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za književnost.) Pri Kulturnem centru smo se srečali še z nekaterimi predstavniki slovenske manjšine v Italiji.
rodne zavesti. (Boris Pahor se je rodil 26. avgusta 1913, to pomeni, da je sedaj star 100 let, a se leta na njem sploh ne poznajo.
Vsi so bili zelo prijazni z nami in so nam povedali nekaj spodbudnih besed. Obiskali smo še "mejo" pri železniški postaji na
trgu Transalpina. Tukaj smo bili z eno nogo v Sloveniji z drugo pa v Italiji.
Popoldne smo si privoščili okusno kosilo v Goriških Brdih in se spet pogovarjali o položaju mladih v zamejstvu. Sledil je krajši sprehod po Goriških Brdih in oko je seglo do daljnih pobočij, prepletenih z vinsko trto. Ker pa je vsega dobrega in lepega enkrat konec, smo se morali počasi posloviti. Za skupni cilj pa smo si zastavili, da se moramo znova kmalu srečati. Upamo, da ne bo treba dolgo čakati. Kot predsednica Sekcije po-rabske mladine se v imenu naših članov tudi v tem časopisu vsakemu posebej zahvaljujem. Hvala predvsem našim prijateljem z zahoda, ki jih čakamo v Porabju, da jim bomo lahko vrnili prijaznost.
Martina Zakoč predsednica Sekcije porabske mladine
Srečal se je mladi rod slovenstva iz Italije in Madžarske
Tkanje vezi ob ogledu zanimivosti Tržaške in Goriške
Člani Sekcije porabske mladine pri Klubu prekmurskih študentov so imeli možnost, da so se mudili na dvodnevnem obisku pri mladih Slovencih iz Trsta in Gorice. Člani skupine Mladi za prihodnost so bili zelo prijazni in so nam veliko pomagali pri izvedbi programa. Kot predsednica Sekcije porabske mladine sem stopila v stik s Tanjo Peric, ki mi je potem pomagala pri organizaciji-
Dne 21. marca, v petek zgodaj zjutraj, se nas je 13 mladih iz Porabja odpravilo proti Trstu, kjer so nas čakali morje, sončni žarki, italijanski sladoled in naši prijatelji iz Italije. Ko smo se malce oddahnili od potovanja, se nam je pridružil Matia Mose-
čakala 'lan j a in za Porabce že znani Dejan Valentinčič.
Ta dan sta bila onadva naša vodiča. Skupaj smo se sprehajali po mestu in si hkrati ogledali glavne znamenitosti. Seveda, ni manjkala kava v slovenski kavarni na Travniku! V slovenski knjigarni so nam predstavili celo delo Goriške Mohorjeve družbe. Ta dan smo res imeli veliko srečo, saj se je ravno v tem času mudil v Gorici pisatelj, prof. Boris Pahor, zato smo se odpravili v Kul-
3. aprila 2014
Kristjani in družba
Pot za ločene in ponovno poročene (1)
Upanje ne osramoti
V Domu krajanov v Ajdovščini
Simpozij o Filipu Terčelju
Ob diskusiji glede obhajila ljudi, ki so se civilno, torej pred državo, ločili in ponovno poročili, je podal zanimivo razmišljanje jezuit p. Dome-nico Marafioti, teolog in docent na Papeški teološki fakulteti za južno Italijo, ki ima sedež v Neaplju. Na to razmišljanje se bomo naslonili. Odgovarja namreč na tisto vprašanje, kaj lahko dušni pastirji ponudimo ljudem, ki so se znašli v tovrstnem položaju in ne morejo prejeti odpuščanja po zakramentalni poti, ker jim ne moremo podeliti odveze. Tega pa ne moremo storiti zato, ker ti ljudje bodisi ne morejo popraviti storjene škode bodisi se ne morejo osvoboditi objektivnega grešnega stanja. Za-doščevanje oz. popravilo krivice in škode, ki smo ju s svojimi grešnimi dejanji povzročili, je dejanje spovedanca, ki ga ni mogoče spregledati. Trdni sklep, da v prihodnje ne bomo grešili, je seveda nujen, a je to odločitev za prihodnost, treba pa se je tudi zavezati k temu, da popravimo tisto, kar je bilo povzročeno v preteklosti, sploh, če smo krivično ravnali proti svojemu bližnjemu - kdo pa je lahko še bolj bližnji od družinskih članov? Pomeni, da, če sem ukradel določeno vsoto denarja, ni dovolj, da se le zavežem, da bom v prihodnje delil denar v dobrodelne namene, temveč moram po najboljših močeh tudi povrniti tisto, kar sem ukradel. V tem stanju, da pretekle škode ne morejo popraviti, so tisti, ki so se civilno ločili in prav tako civilno ponovno poročili, s tem pa so osnovali novo družino. Ti se lahko približajo Božjemu usmiljenju na nezakramentalni način, ki je v molitvi, kot prošnji za odpuščanje (Re-conciliatio et Paenitentia 34; Familiaris Consortio 84). Najbolj zgovorna v tem oziru je prilika o farizeju in cestninarju (Lk 18,13-14). Medtem ko se farizej postavlja s svojimi lastnimi zaslugami, cestninar priz-
nava svoj greh in krivdo ter prosi odpuščanja, tako da ponavlja: "Bog, bodi milostljiv meni, grešniku"! Zanj Jezus pravi, da je šel domov opravičen, vseeno pa mu nihče ni dejal: "Sin, odpuščeni so tvoji grehi", kakor je Jezus sam dejal hromemu (Mt 9,2). Cestninar gre domov opravičen zato, ker zaupa v Božjo dobroto in usmiljenje. Nima popolnega prepričanja v odpuščanje, kakor ga imajo v veri tisti, ki dobro opravijo sveto spoved, ima pa upanje, da bo usmiljenje prejel, ker je zanj prosil v iskreni molitvi. Jezus pravi, da njegovo upanje ni bilo "osramočeno", torej upa upravičeno.
Iskrena prošnja za usmiljenje je torej lahko uslišana v molitvi, ki	je naslonjena
na	upanje.	V	tem oziru	je učinkovita
tudi tista prošnja za odpuščanje, ki je v molitvi Oče naš, saj sv. Pavel zatrjuje, da "upanje ne osramoti" (Rim 5,5), ker je tudi upanje ena od božanskih	(teologalnih)
kreposti, kakor sta še vera	in ljubezen
(agape, caritas), ki so	podlaga za
krščansko življenje. Poglejmo natančneje, kako se to prenese na ponovno poročene ločence. Postno bogoslužje in evangeljski odlomki nam govorijo o treh vrstah spokornih dejanj - o postu, molitvi in miloščini kot poteh, ki jih lahko prehodimo, da dosežemo odpuščanje in prenovo življenja (Mt 6,1-18; Tob 12,8), kar potrjuje še veliko drugih svetopisemskih besedil. Molitev kot pot do usmiljenja najbolje izrazi najbrž Davidov psalm Miserere (Ps 51/50), pa tudi Mr 9,29 ("Ta rod se lahko izžene le z molitvijo") in sam Oče naš. O postu kot poti za dosego milosti pa ne le kot odpoved hrani, temveč kot o odpovedi vsake vrste, nam lepo pričuje Jona (3,7) kakor tudi Joel 2,12.15; Mt 17,21 in Apd 14,23 (molitev in post). Za miloščino, da bi dosegli usmiljenje, nam pričujejo Tobit (4,7-10), Sirah (3,29), Luka (16,9) in Matej (25,31sl), ne da bi pozabili Petrove trditve: "Ljubezen pokrije mnogo grehov" (1 Pt 4,8), kjer so mišljena zelo konkretna dejanja do ubogih in pomoči potrebnih.
dalje prihodnjič Andrej Vončina
V	Domu krajanov v Ajdovščini je v soboto, 22. marca, popoldne potekal simpozij o Filipu Terčelju. Postulator postopka dr. Primož Krečič je spregovoril o biografiji
razglašen za blaženega. "So ovire pri Terčelju in njegovem življenju ali so ovire na naši strani? V našem nerazumevanju temeljev krščanstva, pa tudi v nerazumevanju Terčeljeve veličine v
Filipa Terčelja in razlogih za začetek postopka za beatifikacijo, vicepostula-tor mag. Bogdan Vidmar pa je predaval o temi Pričevanja o okoliščinah smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne na območju Davče in Sorice.
Mag. Vidmar si je postavil vprašanje, kje je ovira, da Filip Terčelj še vedno ni
naši počasnosti, premajhni zavzetosti in nesposobnosti za vodenje tega procesa". Mag. Vidmar je spomnil, da se je Terčelj zavzemal za mlade, za zatirane rojake v času fašizma, za duševno bolne in celo za tiste, ki so jih povojne oblasti razglašale za sodelavce okupatorja, za izdajalce in za razredne so-
vražnike. "Vprašamo se lahko, kje smo danes mi, koliko se mi zavzemamo za tiste, ki so izrinjeni na rob, ki so brez privilegijev, in s tega vidika mislim, da je Terčelj v sedanji krizi kažipot za rešitev. Gotovo je še veliko ugank, vendar kot sem dejal v Logu pri Vipavi, kot vicepostulator ponovno izjavljam: z moralno gotovostjo, v okvirih tega, kar sem raziskal o mučeniški smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne, predlagam, da se ta postopek za beatifikacijo nadaljuje".
Med predavatelji so bili še publicist Tino Mamič, ki je predstavil Terčeljev rodovnik, mag. Renato Podbersič, ki je spregovoril o Terčelju in njegovem času v luči vatikanskih arhivov, zgodovinar dr. France Dolinar, ki je osvetlil Terčeljevo delovanje v Ljubljani od leta 1934 do 1946, profesor dr. Janez Juhant, ki je predaval o temi Terčelj in razmere v krščanskem taboru v Ljubljani, in Marija Gasser, ki je zbrane nagovorila s predavanjem Vasi pod Ratitovcem pred letom 1945 in po njem. Simpoziju je sledila sveta maša v župnijski cerkvi sv. Jurija; daroval jo je koprski škof dr. Jurij Bizjak.
Naučimo se poslušati druge
Kje spijo ubogi?
V	zadnjem času spet odkrivamo uboge. V nekdanjem zanosu gospodarskega razcveta in preobilice dobrin smo mislili, da ne bo več revščine in pomanjkanja. Toda ni se izšlo razmišljanje, da bomo imeli nebesa na zemlji in da bosta vse rešila denar in država. Z veliko gospodarsko krizo smo začeli odkrivati svojo človeško ranljivost, krhkost in potrebo po medsebojnem sodelovanju ter pomoči. To pomeni, da se moramo naučiti poslušati druge, čutiti njihove stiske in jim stati ob strani. Sveto pismo v Drugi Mojzesovi knjigi govori, da v skrbi za bližnje ne smemo mimo njihovega spanja. Kje in kako spijo. Pisec pravi, da ne smemo vzeti v zastavo plašča drugega, če je to njegova edina
odeja in ogrinjalo za njegovo kožo. V čem naj potem spi? (22,26) Duhovnost ima nalogo, da uravnovesi telo in duha, da živimo zdravo in urejeno. Da ne hodimo spat s polnim želodcem ali z glavo v omotici alkoholnih hlapov, da ne podaljšujemo nasilnih scen televizije in namišljenega sveta, ampak si z mirnim spancem in lepimi sanjami naberemo moči za novi dan. Zato je še toliko bolj pomembno, da čutimo ljudi, ki bi radi spali, pa nimajo kam položiti svoje glave, in vse, ki ne morejo spati zaradi bolezni, skrbi, otrok in drugih težav. Tu in tam najdemo brezdomca ali mladostnika, ki prespi za vogalom ali na klopi. Dogaja se, da prihajajo očetje domov pijani, morda kaj razgrajajo in se poberejo spat. Mladi ob koncu tedna 'žurajo' do jutranjih ur in starši jih čakajo, da se bodo vrnili domov. Mladi starši prebedijo marsi-
katero noč ob bolnem in nemirnem otroku, starejši si krajšajo nočne ure z molitvijo in obujanjem starih spominov, drugi gledajo razne filme ali kaj razmišljajo. Nekateri imajo službo ponoči, kar jim razbija življenjski ritem. Marsikdo potrebuje tablete, da zaspi, ali pa se premetava po postelji do jutra.
Odločitev za uboge pomeni, da jih ne čutimo le podnevi, ampak tudi ponoči, podobno kot menihi, ki se zbudijo sredi noči in dajejo hvalo Gospodu za vse, ki spijo v miru, in prosijo za tiste, ki jih tarejo skrbi in ne morejo ali nočejo spati. Prav je, da prosimo Gospoda za dar lepih in mirnih noči, prav tako pa, da ne preslišimo klicev vseh, ki trpijo, ker ne morejo spati. Naj jim bo blizu Gospodova in naša bližina, da se bodo mogli zjutraj zahvaljevati za svežino sončnih žarkov in človeško dobroto.
Primož Krečič
ki je živel v prelomnem 16. stoletju, velja za enega največjih dosežkov v španski liriki in mistični poeziji nasploh. V knjigi Pesmi je zbranih 15 pesmi, v kateri, kot je povedal prevajalec in avtor spremne besede Janez Žumer, prevladuje tematika mistične združitve z Bogom, opazni pa so vplivi treh literarnih tokov: španske renesančne literature, tradicionalne kastiljske poezije in vpliva Svetega pisma.
Pesnitev Veliki kanon Andreja Kretskega je po oceni prevajalca in urednika Gorazda Kocijančiča neke vrste eksistencialno pesniško branje celotne Biblije. Se danes je v rabi v pravoslavni cerkvi, kjer ga berejo v postnem času. Prevod v slovenščino spremlja izdaja izvirnega besedila ter spremni esej in komentar Oliviera Clementa, enega najpomembnejših zahodnih poznavalcev vzhodnega izročila, v prevodu prevajalca in pisatelja Pavleta Raka.
Knjiga Ateistične zablode: Krščanska revolucija in njeni sovražniki ameriškega pravoslavnega teologa Davida Bentleyja Harta je kritika pripadnikov t. i. novega ateizma in njihovega sla-
bega poznavanja zgodovine krščanstva. Kot je povedal pisec spremne besede Jan Peršič, na pronicljiv in oster način prikazuje, da so negativna prepričanja o zahodnem krščanstvu zmotna, predvsem pa kritizira razmišljanje, naj bi krščanstvo zatrlo prej živahno pogansko kulturo. Pre-
vedla jo je Marija Zlatnar Moe. Delo O počelih teologa Origena iz Aleksandrije je po besedah Neže Sagadin, ki je delo v štirih knjigah prevedla skupaj z Gorazdom Kocijančičem, prva sistematična teološka razprava in eno najbolj kontroverznih del. Nekateri so jo imenovali krščanska fizika, ker se je Origen v njem ukvarjal z vprašanji, od kod svet izvira, kaj je bilo prej, kaj bo potem. Njegova najbolj znana teorija je teorija o brezčasnosti: naj-
prej je obstajal nesnovni, nato snovni svet, po koncu pa nas čaka vrnitev v prvotno stanje, je na predstavitvi še povedala Neža Sagadin.
Že v začetku te skope predstavitve pomembnih knjižnih del smo zapisali, da gre za tehtno, zahtevno branje, ki pa je izjemnega pomena prav v času, ko se vsaj nekateri še skušamo opirati na duhovne korenine naše civilizacije ter seveda na krščansko izročilo. Knjiga o Origenu, tem kontroverznem svetem očetu, h kateremu se prav danes še kako radi vračajo sodobni teologi, pa je bila na Slovenskem morda najbolj potrebna, saj je Origen izjemen v vseh smislih, ker ima vpliv na sodobno teološko misel še danes in je že to dovolj zgovorno samo po sebi. Dr. Gorazd Kocijančič, ki ga širše občinstvo pozna predvsem po njegovi pretanjeni duhovni poeziji, sodelovanju pri prevajanju Svetega pisma ter po monumentalnem prevodu vseh Platonovih del v slovenščino, ima pri KUD Logos tako imenitno ekipo sodelavcev, da smo nanje lahko ponosni, vsi prevodi so namreč odlični, izbrana dela pa temeljnega pomena za boljše poznavanje naše civilizacije!
JUP
LJUBLJANA
|V KUD Logos
Predstavitev več knjig izjemnega pomena
Konec februarja so v Ljubljani v okviru delovanja KUD Logos predstavili več novih knjig, ki spadajo med t. i. zahtevno branje, so pa zares izjemnega pomena za ves slovenski svet, saj si urednik dr. Gorazd Kocijančič s svojo elitno ekipo prizadeva, da bi slovenski bralci imeli dober vpogled v odlične avtorje iz minulih obdobij. Izvirni domači deli Sebastjana Vorosa in Alena Širce tematizirata fenomen mistike z različnih perspektiv. Med prevodnimi novostmi so predstavili pesmi Mauricea Maeterlincka in Svetega Janeza od Križa, pesnitev Veliki kanon Andreja Kretskega ter deli Ateistične zablode Davida Ben-tleyja Harta in O počelih Origena. Vse knjige so sicer zares špartansko oblikovane, a narejene v izjemnem slogu, pod kar se podpisuje umetnik Lucijan Bratuš.
Izvirni slovenski deli sta predelani doktorski disertaciji za knjižno izdajo. Filozof Sebastjan Voros je
v svoji knjigi Podobe neupodo-bljivega: (Nevro) znanost, fenomenologija, mistika tematiziral mistično doživljanje z različnih vidikov. V knjigi je analiziral ne-vroznanstvene študije, ki so v
zadnjih 20 letih poskušale pojasniti, kaj se dogaja v človeških možganih ob mističnem doživljanju, ter poskušal izluščiti
temeljne značilnosti mističnega izkustva, je povedal na predstavitvi.
Alen Širca je po poročanju STA svojo predelavo disertacije na oddelku za primerjalno književnost z naslovom Brezdanji val: Geneza mističnega pesništva na Zahodu označil za literarno-zgodovin-sko delo, ki raziskuje nastanek mistike na Zahodu, predvsem krščanske. V njem se osredotoča tudi na mistične poezije, ki vzniknejo v srednjem veku v ljudskih jezikih in so po njegovih besedah prva literatura pri nekaterih narodih. Poleg "panoramskega pregleda" pa je skušal poiskati tudi nastavke mistične literature pri nas. Tople grede so edina izdana pesniška zbirka belgijskega simbolista Mauricea Maeterlincka. Njegova poezija, umeščena v konec 80. let 19. stoletja, je po besedah prevajalca Vladimirja Pogačnika razburkala tedanjo literarno srenjo, odmevala pa je tudi pri nas. Tople grede predstavljajo obogatitev evropskega modernega pesništva, ki na neverjetno subtilen način preiskuje "brezno duše", in so močno vplivale na slovensko moderno, še posebno na Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja. Poezija Svetega Janeza od Križa,
NOVI
GLAS
Kristjani in družba
3. aprila 2014
Predstavitev znanstvenega dela Teološke fakultete
Strah je izjemno pomembna tema
Osma številka otroške revije Pastirček
Velikonočni zvonovi že veselo pozvanjajo
Pri teološki fakulteti v Ljubljani sta te dni izšli dve knjigi, ki sta pomembni znanstveni deli; prvo, ki je v slovenščini in nosi naslov Kako iz kulture strahu? so uredili Janez Juhant, Vojko Stra-hovnik in Bojan Žalec. V njej je 16 prispevkov istega števila avtorjev, razporejeni pa so v tri sklope: Temeljni pogledi, Religija in strah in Strah in totalitarizem. Pomembno de-
lo	From Culture of Fear to Society of Trust pa je delo 29 avtorjev, v njem je 26 prispevkov, avtorji prihajajo iz sedmih držav.
Dr. Vojko Strahovnik je na predstavitvi knjig v Ljubljani med drugim takole povedal: “Knjigi se posvečata kulturi strahu, pri tem pa temo strahu zajameta tudi širše in raziskujeta antropološke, filozofske, teološke, sociološke ter psihološke temelje strahu. Strah je glede na celotno zgodovino človeštva, še posebno pa glede na naš sedanji položaj, izredno pomembna tema. Nasprotje strahu je pogum, v določenem pogledu pa tudi (za) upanje in trdnost. Strah je čustvo, ki je močno povezano z nasiljem ter z najtemnejšimi obdobji zgodovine, vključno s terorizmom, genocidi in totalitarizmom. Strah nas po eni strani varuje pred nevarnostjo, po drugi pa vzbuja v nas stanje napetosti,
Ni čudno, če je Leon Oblak, ki je mladost preživel v Tolminu, z velikim veseljem sprejel povabilo dekana Viljema Čušina in v bovški župniji predstavil svojo knjigo Sto svetnikov in svetnic v sonetih. Spremno besedo je napisala pisateljica Berta Golob. V zbirki Sto svetnikov in svetnic v sonetih pesnik bralca prepriča, da
skozi svetnika res sije sonce, da tudi sam začuti žejo po svetosti, po Kristusu...
Leon Oblak je po izobrazbi doktor znanosti in profesor na Biotehniški fakulteti. V preteklosti je bil širši javnosti, zlasti katoliški glasbeni mladini, poznan kot pisec besedil in glasbe popevk, tako duhovno-ritmičnih (za Ritem Duha) kot drugih (za Slovensko popevko, Emo, Festival narečnih popevk...), za kar je prejel številne nagrade.
tesnobe, negotovega in neobvladljivega, ki se nam ponuja ali nam grozi v prihodnosti. Tudi neizbežnost smrti in z njo povezano vprašanje, kaj bo to za nas pomenilo, v nas vzbuja občutek
tesnobe in negotovosti o lastni usodi. Naša kultura in naš način življenja sta preobremenjena z nepotrebnim strahom, ki izvira iz organizacije našega gospodarskega življenja, političnih odnosov, izobraževanja, vplivov medijev, iz pomanjkanja vere in upanja, da ne omenjamo onesnaževanja okolja, ki ima lahko katastrofalne posledice.
Z razvojem globaliziranega sveta in kulture, z razvojem potrošniške družbe ter medijske tehnologije, predvsem pa kot izrastek totalitarnih režimov se uveljavlja nova kultura, tj. kultura strahu. Najbolj preprosto lahko kulturo strahu opredelimo kot stanje družbe, v katerem se zdi, da strah prežema in zaobje-
Pesniški prvenec Leona Oblaka, ki je “postavljen" v Posočje, je sonetni venec Pasijon Mengore (2010), ki je bil takoj razprodan, prav tako tudi ponatis. Prav tako “kaže dobro" tudi predstavljeni pesniški zbirki Sto svetnikov in svetnic v sonetih, ki je doslej njegovo najobširnejše literarno delo. Bralci ga spodbujajo, da bi ga razširil na še več svetnikov. Po
mnenju strokovnih poznavalcev, z njim bralce osupljivo preseneča z aktualnostjo uresničenih prošenj svetnikom in svetnicam. Njegova izvirnost je prav v tej aktualnosti in zahtevni pesniški obliki sonetov za svete.
V	dveh štirivrstičnih kiticah je opisal lastnosti in dejanja posameznih svetih osebnosti, v drugih dveh trivrstičnih kiticah pa te lastnosti prezrcalil v današnje življenje.
Poleg tega, da želi približati sve-
ma vse pomembne vidike človekovega življenja in kjer je perspektiva strahu tista, po kateri dojemamo svet okoli nas. V kulturi strahu prežečih nevarnosti nikoli ne zmanjka, možnosti za strahove so vedno nove in nove, od epidemij, pandemij, dodatkov v hrani, škodljivega sevanja, terorističnih napadov, nevarnosti, ki na nas prežijo za zidovi našega doma, računalniških črvov, ki bodo ustavili svet in podobno. Bojimo se prihodnosti, bojimo se drugih, bojimo se izgube, bojimo se osamljenosti, bojimo se staranja, bojimo se tvegati. Kultura strahu se poraja na našem občutku ogroženosti in ranljivosti; strah pa se zakorenini v naših motivih in namenih, ustali v naših dejanjih ter daje ritem našim dnevnim rutinam. Strah je v takšni kulturi tudi izjemno močno sredstvo manipulacije in nadzora.
Ravno zato so pravilno razumevanje, opredeljevanje in ovrednotenje strahu, njegovih dejavnikov in pogojev, znanstveno poglabljanje ter kulturno primerjalne raziskave bistvenega pomena za soočanje z najbolj žgočimi problemi sodobnega sveta, ki izvirajo iz strahu oz. le-ta nanje vpliva: nasilje, vojne, konflikti, maščevanje, (ne) solidarnost, (ne) gojenje dialoga. Posebno pozornost je potrebno torej nameniti dejavnikom kulture strahu. Obvladovanje strahu je povezano z zdravimi in pristnimi medčloveškimi odnosi, ki v dia-
tost teh svetnikov in jo prevesti v govorico današnjega časa, je eden od mnogih razlogov za pisanje soneta tudi ta, da vse, ki so dosegli čast oltarja, občuduje in spoštuje. S to zbirko jim je želel postaviti skromen spomenik v slovenskem jeziku.
Vsak svetnik je pri-prošnjik za nekaj v življenju kot po pregovoru, da "za vsako bolezen rožca raste". Priporočila in prošnje k svetnikom so kot zdravilo za dušo in telo, da bi knjigo znova in znova brali ter se svetnikom in svetnicam priporočali. Tudi sam se k številnim zateka s prošnjo in se jim na ta način tudi zahvaljuje. K priporočanju svetnikom ga je v mladosti spodbudila nona, ki mu je povedala, da se lahko priporoči Antonu Padovanskemu, če bo kaj izgubil. Leon Oblak se priporoča tudi sv. Judu Tadeju in seveda svojemu zavetniku oz. zavetnikoma: sv. Leonu Velikemu in Leonu IX.. Na predstavitvi v knjigami Ognjišče je povedal tudi nekaj povsem konkretnih izkušenj, ki si jih lahko razlaga le kot čudeže po svetnikih, ki jih je prosil za pomoč... O tem, za kaj lahko prosimo posameznega svetnika, vam bo Leon zaupal, ko ga boste povabili v svojo župnijo, da vam spre-
logu omogočajo "ekonomično" ravnanje s strahom, človeku pa omogočajo življenje in preživetje. Nedvomno je, da so družbe, v katerih vlada zgoraj opisana kultura strahu, manj uspešne, manj svobodne in bolj razdeljene oz. antagonistične. To velja tudi za slovensko družbo, v kateri smo bili v procesu spopadanja s strahom manj uspešni, kot bi lahko bili. Zdrava in odprta družba je lahko samo tista, ki nasproti kulturi strahu lahko postavi kulturo zaupanja, upanja in poguma. Knjiga Kako iz kulture strahu? tesnoba in upanje današnjega človeka tako predstavlja celostno obravnavo strahu in je kot takšna izvirna novost v slovenskem prostoru, tako z vidika tem, ki se jih loteva, kakor tudi z vidika interdisciplinarnega pristopa (teologija, filozofija, sociologija, antropologija, zgodovina idej, pravo, pedagogika). Prispevki na zelo strnjen, a vsebinsko bogat način predstavljajo zanimivo branje. Temeljijo na večletnem raziskovanju in poglabljanju te in sorodnih tem, ki se jim na fakulteti posvečajo v programski raz. skupine Etično-religiozni temelji in perspektive družbe ter religiologija v kontekstu sodobne edukacije, ki jo vodi prof. Janez Juhant. Knjiga From Culture of Fear to Society of Trust je izšla pri ugledni tuji založbi LIT. Predstavlja rezultat mednarodnega delovanja in sodelovanja programske skupine ter je nastala na podlagi raziskovanj skupaj z 29 avtorji iz sedmih držav (Slovenija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, VB), ki v 26 prispevkih obravnavajo različne razsežnosti strahu in kulture strahu, vključno s Tomašom Halikom, češkim filozofom in sociologom, prejemnikom številnih priznanj in nagrad, nedavno tudi nagrade Tempelton, ter z drugimi uglednimi imeni tuje in domače znanosti".
govori o svojih izkušnjah in o knjigi. (Tu naj bo le nekaj primerov: Da tudi nas po Kristusu zažeja (sv. Andrej).
Preteklost grešna naj bledi v spominu (sv. Avguštin).
Le redkim se še vest oglaša v duši (sv. Benedikt).
Naj Stvarnik preko nas svoj svet ureja (sv. Jernej).
Lepo se je za druge darovati (sv. Maksimiljan Kolbe).
Pridigajmo
s svojim lastnim zgledom (sv. Dominik).
Sveto pismo naj nam bo za vzglavnik (sv. Gal).
Notranji mir nam Božja da Beseda (sv. Frančišek Asiški).
Ljubiti težje je kot sovražiti (sv. Štefan).
Najlepši del krščanstva je ljubezen (sv. Frančišek Šaleški))
Oblak zanika, da čudeži danes niso več mogoči, da gredo svetniki v pozabo, ker nas je zajel val novega poganstva. "Svetniki so kot mi, ljudje, dokler na svetu še žive...", je zapisal v enem izmed sonetov in dodal: "Svetniki bomo mi nekoč, prosimo zdaj jih za pomoč". Gre za sto zgledov, hrano za bralčevo zavest, dušo in duha
-	sto živih vodil za življenje.
Miran Mihelič
Marec se ni še dodobra poslovil, ko je že veselo prižvižgal Pastirček in otrokom prinesel osmo, aprilsko številko priljubljene revije. V njej je na več straneh čutiti radost velikonočnega jutra, ko je Kristus dokončno premagal smrt in vstal iz groba. "Zdaj je Golgota spomin, / vrt Getsemani cveti, grob je prazen in odprt, /kam je ubežala smrt? // Jezus živ je spet med nami / in me kliče po imenu./Aleluja in hozana -/Zanj je v srcu luč prižgana"! Tako radostno pojejo stihi Berte Golob, vstalega Kristusa in bežečo smrt je pa ilustriral Marjan Manček. Kot vedno
bodo mali bralci z barvicami dopolnili risbico in se še sami čutili soustvarjalci, kar je tudi eden izmed poučnih namenov revije Pastirček. O Kristusovi zmagi nad smrtjo poje tudi štirivrstična pesmica April iste avtorice. Na veličastno Kristusovo vstajenje in Tomaževo nevero se navezuje rubrika Paole Bertolini Grudina Spoznavajmo Sv. pismo. Ber-tolinijeva je kot vselej prispevala tudi nazorne ilustracije v toplih barvah k tokratni zgodbi iz Svetega pisma, ki jo predstavlja Walter Grudina. Bogat človek, Jožef iz Arimateje, je dal na razpolago nov grob na svojem vrtu, da sta z Nikode-mom vanj položila mrtvo Odrešenikovo telo. Na velikonočno slavje in radostno pozvanjanje zvonov je uglašena dopolnjevanka Marije Perdih, Velikonočna procesija. Vse poje Gospodu je naslov velikonočne pesmi, ki jo je z nežnimi čustvi spesnila Ljubka Šorli, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Gotovo bodo po njej segli zborovodje naših otroških zborčkov in jo uvrsti-
li	v svoj repertoar, pa tudi učiteljice, da bo zazvenela ob urah glasbene vzgoje in obogatila srca učencev ter vzbudila v njih svetle misli. Tudi želvo Mici, ki jo vsakič ob kakšni novi dejavnosti prikazuje Danila Komjanc, so prevzele priprave na Veliko noč:	s
čopičem v rokah barva velikonočne pirhe in, kot vselej, prosi, naj ji najmlajši Pastirčkovi bralci pomagajo pri delu. Čisto po svoje o tem vstajen-jskem prazniku razmišlja Pacek Walterja Grudine; zmeden od prevelike potrošniške ponudbe, se nejeverno sprašuje, ali je mogoče tudi Veliko noč kupiti v "šuper-merkatotu"? (!) Celo skupinske igre, ki jih zapisuje Hema,
ob ilustracijah Polone Kosec, so povezane z Veliko nočjo, in sicer s pirhi. V pomladno čudo brstenja, cvetenja in sijočega sonca je zazrta pesmica Pomlad V. T. Arharja; sonce, zvončki in čebelica ilustratorke Danile Komjanc so droben utrinek te pomladne lepote. Da lahko z malimi stvarmi ogrejemo zakrknjeno srce, bodo otroci razbrali iz pravljične zgodbe Vilinski vrt, ki jo je s poučno iskrico zapisala Mari-za Perat. Kako se je Dojenčica jokala, ker je njena draga prijateljica hudo zbolela, in kako se je odločila, da bo zanjo vsak večer molila, bodo bralci izvedeli iz zgodbe Dojenčica je
žalostna. Napisala jo je Barbara Rustja, ilustrirala pa Svetlana Brecelj. Če želijo otroci spoznati, kako iz fižolovega semena v steklenem kozarcu na kosu vate prikuka mala rastlina - če jo seveda skrbno zalivamo! -, se lahko poslužijo jasnih navodil Tatjane Ban. Kaj so španski vetrci - pence in kako jih pečemo, pa bodo sladkosnedneži odkrili ob prebiranju Heminega recepta.
Da otroci preveč sedijo pred računalnikom, je znano tudi stricu Maksu, saj tudi Tjaša in Pastirček preveč ždita pred tem zaslonom. Prav zato ju je stric - po nasvetu Marijana Markežiča - odpeljal na svež zrak, in sicer na Tolminsko k reki Tolminki, ki se pri Tolminu izliva v Sočo. S Hudičevega mostu je možen razgled na njeno razgibano in slikovito sotesko. Blizu tega mostu je tudi Dantejeva ali Zadlaška jama, v kateri je nekoč živela divja žena - Duga baba.
Vse to, pa še rubriko Kar lepo po vrsti, strip Antonelle Del Bianco o radovednem Fofu, dopolnjevanko o malem belem oblaku, pet središčnih strani Pastirčkove pošte, polnih krasnih risbic in nekaj zapisov, opis artičoke, katere prava domovina je Sredozemlje in so jo verjetno Rimljani raznesli po Evropi in prvi navajali njene zdravilne lastnosti, pa še razvedrilne zanke bodo bralci našli v Pastirčku, če ga bodo z veseljem vzeli v roke in se "potopili" v branje in ... risanje.
Urednik Pastirčka Marijan Markežič pa želi vsem malim in velikim prijateljem te revije: "Lepo pomlad, veliko pirhov in bogato doživete velikonočne praznike - zmage življenja, dobrote, poštenja, veselja, korajže... "
Iva Koršič
Janez Juhant, Bojan Žalec (Eds.)
From Culture of Fear to Society of Trust
doubt'
Otrokom, da bi moč svetnikov spoznali in njih pomoč iskali
Le po poti svetosti stopajo resnični junaki tega sveta
'Itv-
*—^	• V"|	NOVI
6	3.	aprila	2014	GOIISEH	GLAS
u 'T'\red nami je skupen iz-l-'ziv, ki ima kot cilj nov A. način financiranja za slovenske ustanove, organizacije in društva. Pri tem pričakujem sodelovanje v sklopu deželne komisije za Slovence, da pride do primernih kriterijev, ki bodo na najboljši način odgovarjali, tako za redno delovanje kot za projekte, na sedanje potrebe slovenske narodne skupnosti v FJK". Tako bi lahko strnili razmišljanje deželnega odbornika Giannija Torren-tija, ki se je v petek, 28. marca, srečal z vodstvom SCGV Emil Komel v Gorici.
Do srečanja je prišlo na povabilo predsednice Mare Černič in po posredovanju Sveta slovenskih organizacij. Predsednica Černičeva je skupaj s podpredsednikom Sašom Quinzijem, ravnateljico Alessandro Schettino in pro-
Kratke
Zlata Grla 2014
Štirinajsta zborovska revija Zlata Grla v organizaciji Prosvetnega društva Vrh Sv. Mihaela in s sodelovanjem Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica bo letos potekala celotno v enem dnevu, v nedeljo, 6. aprila, od 15. ure dalje.
Srečanje otroških in mladinskih zborov se bo začelo s tekmovalnim delom, na katerem bo nastopilo 10 zborov, sedem otroških in trije mladinski - OPZ Emil Komel Gorica (vodi Damijana Čevdek Jug), OPZ Kulturnega društva Sovodnje (vodi Jana Drasič), OPZ dr. Bogomirja Magajne iz Divače (vodi Ana Škamperle), OPZ Osnovne šole Komen (vodi Andreja Rustja), OPZ OŠ Šmarje pri Kopru (vodi Suzana Čopi Stanišič), OPZŠkrjančki OŠ Tolmin (vodi Barbara Kovačič), OPZ OŠ iz Romjana (vodi Lucija Lavrenčič Terpin), MIPZ Emil Komel Gorica (vodi David Bandelj), MIPZ OŠ Dušana Bordona Semedela iz Kopra (vodi Nina Kocjan) in MIPZ Igo Gruden iz Nabrežine (vodi Mirko Ferlan). Medtem ko se bo žirija sestala za porazdelitev priznanj, bo v revijskem delu zapelo osem zborov, med katerimi naj omenimo Otroški cerkveni pevski zborštandrež (vodi Lucrezia Bogaro), OPZ Kulturnega društva Sovodnje mali (vodi Valentina Nanut), OPZ Mali Veseljaki iz Doberdoba (vodi Mateja Jarc), OPZ Rupa - Peč (vodi Zulejka Devetak), OPZ Mali Lujerji iz Špetra (vodi David Klodič), OPZ F. B. Sedej iz Števerjana (vodi Martina Hlede), OPZ Mali zvonček iz VValdorfske šole v Bornjanu pri Krminu (vodi Michela De Castro) in še OPZ Vrh Sv. Mihaela (vodi Karen Ulian). Glasbeni večer se bo končal s porazdelitvijo priznanj zborom, ki so nastopali v tekmovalnem delu. Vsi toplo vabljeni!
Pod lipami / Goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli z duhovno mislijo za velikonočni čas
Protagonist novega srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli. Četrtkov večer bo tokrat potekal v postnem času, posvečen bo duhovnemu razmišljanju o pomenu Velike noči, ki je največji krščanski praznik. Govor bo predvsem o koreninah in izvirnih vsebinah, ki jih ima ta praznik v cerkvenem letu, o sporočilih, ki jih prinašajo simbologija gest in dogajanja v velikem tednu ter vstajenjska maša, pa tudi o Veliki noči, prazniku luči, upanja in novega življenja.
Med vsebinami goriškega srečanja bodo tudi tiste, ki so neposredno vezane na krajevno Cerkev in njen slovenski del. Pozornost bo tudi na novi dimenziji razmišljanja, ki jo prinaša papež Frančišek.
Msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli je nadomestil msgr. Dina De Antonija na čelu goriške nadškofije leta 2012. Rodil seje leta 1956 v Milanu, v duhovnika je bil posvečen leta 1980. Do prihoda v Gorico je bil generalni vikar in pomožni škof v Milanu.
Srečanje bo v četrtek, 10. aprila, ob 20. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, pogovor z goriškim nadškofom bo vodil Simon Peter Leban.
Pri maši za Živo v števerjanski cerkvi bo pela DVS Bodeča Neža
V	petek, 4. aprila, bo ob 19. uri v cerkvi sv. Florjana v Števerjanu sveta maša za Živo Srebrnič. Mašni obred bodo s petjem sooblikovale pevke Dekliške vokalne skupine Bodeča Neža. Številne med njimi so Živine vrstnice in so bile njene sošolke ter prijateljice. S petjem pri petkovi sv. maši se tako želijo še enkrat spomniti Žive in vseh skupnih trenutkov, ki so jih doživele in preživele skupaj. Vabilo za petkovo mašo je seveda odprto vsem.
SSk v Doberdobu skupaj z občansko listo
Slovenska skupnost v Doberdobu, v dogovoru z goriškim pokrajinskim tajništvom, je ugotovila, da je v Doberdobu nastopil čas za korenite politične spremembe. Občani v Doberdobu, Jamljah, na Poljanah in v Dolu si želijo kakovost v upravljanju, alternativo dosedanji politični upravi in preseganje ideoloških predsodkov. Ravno ideološka razdeljenost je med glavnimi vzroki za dosedanje slabo upravljanje občine Doberdob in njenega kraškega območja.
Zaradi tega je sekcija sprejela odločitev, da se vključi v vrste nove občanske liste, ki je že pripravljena in široko zasnovana. Sedaj že potekajo priprave volilnega programa in še zadnje podrobnosti glede kandidatov ter naziva občanske liste; o vsem tem bo v kratkem obveščena tudi javnost.
skrbnega vodenja bilance. Glede porazdelitve sredstev je napovedal spremembe za 1. 2015, pri čemer pričakuje aktivno sodelovanje z obema krovnima organizacijama ter z deželno posvetovalno komisijo. Treba bo določiti primerne kriterije za čim bolj učinkovito razporejanje sredstev, ki bodo tudi nagradili upešnost delovanja določene ustanove. Predsednica Mara Černič je ob koncu izrazila zadovoljstvo s potekom srečanja, na katerem so poleg drugega poudarili, da je treba biti pozorni na mlade, ki jim je svet glasbe zelo blizu. Ko je to povezano še z vzgojnimi metodami in z vrednotenjem slovenskega jezika, pa je glasbena šola temeljna struktura organizirane stvarnosti slovenske manjšine v FJK.
JuČ
Deseta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Liza in njen medvedek Pavlek
Deželni odbornik Panontin v Števerjanu
Za slovenske občine posebna določila
Ko pomlad pokaže svoje cvetoče lice in se z njo prismeje sončece na modrem nebu, jemljejo slovo Pravljične urice v Feiglovi knjižnici v Gorici. Tako je bilo tudi letos, ko so vse dolge jesenske in sive deževne zimske dni s pravljičnimi vsebinami, ki so jih podajale izkušene pravljičarke ali pa odigrali mladi igralci, grele srčeca predšolskih otrok, ki so tako radi in redno zahajali v mladinsko sobo Feiglove knjižnice. Zadnje letošnje srečanje s pravljicami je bilo v ponedeljek, 10. marca 2014, ko so prišle v goste štiri mlade dijakinje prvega razreda pedagoške smeri humanističnega liceja Simon Gregorčič, ki jim je dobrodošlico izrekla knjižničarka Bre-
gobčku in tiho zlezel k njej, da bi skupaj čim prej ozdravela. Ker sta bila pridna, jima je mama dala liziki. Topel prizorček, ki je zahteval tudi scenske pripomočke -ležišče in rekvizite - so dekleta prisrčno odigrale in z njim, pa tudi z lizikami razveselile prisotne cicibančke. Ti so med lizanjem sladkih lizik narisali pikice na gobčke medvedkov, ki so jim jih, ilustrirane na listih, izročile nastopajoče. Če bo mladim igralkam uspelo, bodo gledališki prikaz odigrale še kje. Med poslušalci v goriški Feiglovi knjižnici je bila tudi ravnateljica Mihaela Pirih, ki si je igrico "svojih" dijakinj ogledala v družbi vnučka. Pravljične urice so se za letos izpele, mladinska soba pa vse leto
J
da Bertalanič. Erika Ocretti, Sofia Gergolet, Mara Lavrenčič in Mojca Marušič so prijateljice že od otroštva, saj so skupaj obiskovale vrtec, osnovno šolo in nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Sedaj, ko so vse v prvem razredu višje srednje šole, so sklenile uprizoriti droben gledališki prizorček za otroke. Ob spodbudi in praktičnih navodilih prof. Viljene Devetak - profesorice slovenščine, zemljepisa in zgodovine - so izbrale zgodbico Kaj je z Lizo? Anje Rieger in jo uprizorile za malčke iz sovodenjskega vrtca v knjižnici v Sovodnjah. Drobno pravljico o deklici Lizi, ki je bila zelo navezana na svojega medvedka Pavleka, je tekoče pripovedovala Mojca. Deklico Lizo je odigrala Mara, medvedka Pavleka Erika, mama pa je bila Sofia. Mala Liza je morala v posteljo, ker je dobila rdečke. Pavlek si je neznansko želel leči k njej, zato si je narisal rdeče pikice po
sprejema male bralce, da si z njenih polic izberejo čim več privlačno ilustriranih knjig, z željo, da postanejo njeni zvesti obiskovalci in da taki ostanejo tudi, ko dorastejo.
ne
Specifičnost prisotnosti slovenske narodne skupnosti in izvajanje zaščitne zakonodaje sta močna razloga, da se v reformo krajevne javne uprave v deželi FJK dajo posebna do-
in ostali odborniki pa so predstavili specifičnost Števerjana, ki spada med majhne občine, in prav zaradi tega vlada zaskrbljenost glede napovedanih reform. Poudarjeno je bilo, da morebitna
ločila. Le-ta naj veljajo za vse tiste občine, v katerih živijo Slovenci, ki morajo ohraniti svojo upravno avtonomijo, ki je pomemben dejavnik za normalen celosten razvoj skupnosti.
To so bili sklepi poglobljenega pogovora med občinsko upravo v Števerjanu in deželnim odbornikom Paolom Panontinom. Srečanje je potekalo v sredo, 26. marca, v popoldanski urah v sejni dvorani števerjanske občine. Deželnega odbornika Paola Pa-nontina, ki ga je spremljal deželni svetnik SSk in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, je sprejela števerjanska županja Franka Padovan ob prisotnosti podžupana Roberta Prinčiča ter dveh odbornikov, Marjana Drufovke in Milka Di Battista.
Deželni odbornik Panontin je števerjanskemu odboru obrazložil ciljne reforme krajevnih uprav v FJK. Županja Padovanova
bolj ali manj prisilna združitev bi Števerjan in tudi ostale slovenske občine prizadela prav z vidika zaščite slovenske manjšine, pod vprašajem pa bi bilo tudi vse delo, ki so ga v teh letih vložili za uporabo slovenščine v javni upravi. Odbornik Panontin je povedal, da je manjšinska zaščita dober razlog, da se v reformo vključijo olajševalni pogoji, ki bi takim občinam omogočili samostojen obstoj, kar je bila tudi zahteva županje Franke Padovan.
Na koncu je odbornik Marjan Drufovka še predstavil odborniku Panontinu potrebe števerjanske civilne zaščite, ki je še edina brez svojega sedeža. Na začetku so razmišljali o prevzemu ene izmed opuščenih kasarn, vendar je to preveč zamuden postopek. Najhitrejša rešitev je nova zgradba, za kar so deželnega odbornika vprašali za dodatna finančna sredstva.
JuČ
Doberdob in Sovodnje
ZADRUZNA BANKA
www.bccdos.it
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje prireja srečanje s člani na temo
»Zadružna banka danes in jutri«
ki bo v ponedeljek, 07.04.2014, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici
število diplomantov in za pomembne krajevne, državne in mednarodne glasbene uspehe. Seveda je vsa ta dejavnost vezana na vse večje stroške, ki rastejo nesorazmerno s prispevki, ki jih šola prejema iz zaščitnega zakona 38/01 in iz Slovenije. V tem smislu so uvedli strogo racionalizacijo, ki šoli dovoljuje nadaljevanje glasbene dejavnosti, vse težje pa kljubujejo stalnim stroškom, ki so vezani na najemnino in osebje. Na povabilo Černičeve se je sestanka udeležil tudi pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj. Deželni odbornik Tor-renti je predstavnike SCGV Emil Komel pohvalil zaradi njihovega uspešnega dela in
Deželni odbornik Gianni Torrenti je obiskal SCGV Emil Komel
Uspešnost in skrbnost je treba upoštevati
fesorjem Sijavušem Gadžijevom	šola v goriški pokrajini. Svojo tra-	zije pokojnega ravnatelja Silvana
predstavila pestro delovanje šole.	dicijo goji in razvija na podlagi vi-	Kerševana; to je osnova za veliko
Ta ima nalogo, da posreduje osnovne prvine glasbene vzgoje v slovenskem jeziku.
Njena uspešnost in privlačnost pa že nekaj let presegata ta okvir, zaradi česar je postala referenčna glasbena šola tako za italijanske družine kot za slovenske družine z druge strani meje. Z več kot 300 gojenci je SCGV Emil Komel danes najpomembnejša glasbena
KULTURNI DOM
Komigo
Dve različni predstavi izraz živahne domače ustvarjalnosti
Obisk generalne konzulke RS Ingrid Sergaš na Goriškem
"Občudujem vaše delovanje/ vrata
.//
((
konzulata so vam vedno odprta'
Z<
i
\
'elo občudujem vaše bogato in živo delovanje za ohranjanje in razvijanje slovenskega jezika, kulture in zavesti, vrata General-
Kersnič Žmavc sta se v četrtek, 27. marca, dopoldne najprej srečali s SKGZ, obiskali sta Kulturni dom, v KB Centru se srečali s predstavniki Slovik-a, Ad Formanduma,
in uredništvo Novega glasa. Pri vseh treh ustanovah se je seznanila z delovanjem, ki ima dolgo zgodovino in pestro dejavnost. Žal je občutiti vplive gospodarske krize in krčenje prihodkov, kar omejuje in celo postavlja pod vprašaj to bogato dediščino. Še posebno se krizni trenutek pozna pri Katoliški knjigarni, ki v Gorici deluje vse od leta 1902. Kratek postanek ob obisku konzulke je bil pred zgodovinsko stavbo na Pla-cuti, nato je predsednik Mladinskega doma Mauro Leban predstavil konzulkama dejavnost in prostore Mladinskega doma. V Zavodu Sv. Družine pa je predstavnici Republike Slovenije sprejela sestra Alojzija.
V veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je generalni konzulki Ingrid Sergaš spregovorila predsednica Franka Žgavec. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete je pozdravila predsedni-
ca Franka Padovan, za Združenje cerkvenih pevskih zborov pa Martina Valentinčič. Sledila sta obisk telovadnice, v kateri je potekala vadbena dejavnost AŠZ 01ympie, in zunanji ogled skavtske hiše. Nato je na sedežu SCGV Emil Komel ravnateljica Alessandra Schet-tino podala podroben oris vzgoj-no-glasbenega delovanja šole. Obisk se je končal na goriškem sedežu SSO, kjer se je pokrajinski predsednik VValter Bandelj zahvalil generalni konzulki za obisk in podčrtal pomen tesnega sodelovanja in izmenjave mnenj ter informacij med Konzulatom in predstavniki civilne družbe slovenske narodne manjšine v FJK.
JuČ
Ob veliko prerani izgubi nečaka MATHEUSA izkrekamo naši sodelavki Mirjam Simčič, njeni sestri, mami Jožici, ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje
UREDNIŠTVO in UPRAVA NOVEGA GLASA
Obvestila
Občina Števeijan v sodelovanju s Civilno zaščito, lovskima družinama iz Števerjana in z Jazbin, društvoma F. B. Sedej in Briški grič ter osnovno šolo A. Gradnik organizira EKOLOŠKI DAN v soboto, 5. aprila 2014. Udeleženci se bodo zbrali ob 9. uri pred občinsko hišo. Vabljeni!
Slovenska skupnost obvešča, da je sklican Pokrajinski svet SSk za Goriško, ki bo zasedal v ponedeljek, 7. aprila 2014, ob 20.30 na sedežu stranke v Gorici, drev. 20. septembra, 118.
Župnija sv. Justa mu&nca v Podgori
z župnikom Josipom Caho prireja v sredo, 9. aprila 2014, tradicionalni križev pot po Kalvariji. Odhod je predviden ob 20. uri pred stavbo nekdanje osnovne šole v ulici Slataper.
PD Štandrež vabi na društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila. Na programu so: Aix En Provence, Carcassone, Perpignan, Llorede Mer, Barcelona, Montserrat, Figueres, Beziers, Marseille. Informacije na tel. 048120678 (Božo) ali 347 9748704 (Vanja).
Romanje v Medjugorje od 2. do 5.
maja letos. Odhod iz Nove Gorice in Rožne Doline s postankom na Kozini za tržaške romarje. Vpis pri g. Darku za Gorico (tel. št. 3703201305), za tržaško pri g. Jožetu Markuži (tel. št. 040 229166), za Novo Gorico 00386 5 3022503. Potovanje z udobnim avtobusom. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico.
Potovanje z Novim glasom v Maroko bo od 21. do 28. maja 2014; odhod z letališča v Ronkah. Za vpisovanje in informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu, tel. 040 365473, g. Jože Markuža tel. 040 229166. Kdor želi prejeti program po elektronski pošti, naj sporoči na naslov: mohorjeva@gmail. com ali uprava@noviglas. eu PD Rupa-Peč vabi na tradicionalni letni izlet, tokrat v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta 2014. Informacije na tel. 0481882285 (Ivo Kovic).
Urejena gospa iz Nove Gorice išče delo za čiščenje in likanje. Telefon: 00386/31449311.
Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558.
Zanesljiva in diskretna gospa
pomaga pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386 41529652.
Iščem delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel. štev. 00386 31449311.
Kadar potrebujete varstvo za otroka ali starejšo osebo, pokličite na tel. štev. 0038641256240.
32-letna profesorica nudi inštrukcije slovenščine in varstvo. Tel. štev. 0038641256240.
Kvalitetno opravljam gospodinjska dela: likanje, čiščenje... Pokličite na tel. štev. 0038641885539.
Sožalje
Obizgubi drage žene in mame Marije izrekamo g. Aldu, Marku in Petru globoko sožalje vsi Komelovci.
Dragi Marko, goriški skavtinje in skavti izrekamo svojo bližino tebi in družini ob izgubi drage mame.
Darovi
ZaNoviglas: Kati Burjes 57,76 evrov.
RADIO SPAZIO
Viola proti vzhodu (od 42014 do 10.4.2014)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od 21.00 do 22.00. Ob nedeljah od 14.30 do 15.30. Spored:
Petek, 4. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2.
Soboto, 5. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja vslovenščini ter v benečanskem in rezijanskem narečju.
Nedeljo, 6. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem in rezijanskem narečju. Ponedeljek, 7. aprila (v studiu Andrej Baucon): Narodno-zabavna in zabavna glasba - Zanimivosti iz naših krajev - Iz krščanskega sveta - Naši zbori pojo - Obvestila.
Torek, 8. aprila (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 9. aprila (v studiu Danilo Čotar); Pogled v dušo in svet: Veliki misijonar Eriderik Baraga II. del - Izbor melodij. Četrtek, 10. aprila (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila.
PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z ZDRUŽENJEM CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
14. revijo ZLATA GRLA
SREČANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV nedelja, 6. aprila 2014, ob 15. uri Kulturni center Lojze Bratuž
_________S	podporo	Urada	RS	za	Slovence	v	zamejstvu	in	po	svetu_
Kulturni center Lojze Bratuž
•°rsn?
Krožek Anton Gregorčič
SREČANJA POD LIPAMI
Duhovna misel za Veliko noč Msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli Goriški nadškof Srečanje bo vodil Simon Peter Leban
Pogovor bo v italijanščini
Zgodi se pač, da jo včasih zagode bolezen in napovedana predstava odpade. Prav to se je letos pripetilo organizatorjem, goriškemu Kulturnemu domu in kulturni zadrugi Maja iz Gorice, ob začetku letošnjega trijezičnega festivala komičnega gledališča Komigo, ki poteka v sodelovanju z združenjem Terzo Teatro iz Gorice,
ZSKD, s Forumom cultura iz Gorice pa še SNG Nova Gorica in Kulturnim domom Nova Gorica, ob pokroviteljstvu dežele FJK, go-riške občine in pokrajine,
Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, SKGZ in Fundacije Goriške hranilnice.
Uvodna predstava v italijanščini, Quando le donne erano di sinistra avtorja Marina Zanettija, hkrati tudi režiserja uprizoritve v izvedbi gledališke skupine Terzo Teatro iz Gorice, ki bi morala biti na sporedu 7. marca 2014, je odpadla zaradi bolezni v ansamblu in je bila prenesena na maj. Tako so letošnji abonenti in priložnostni gledalci uživali na prvi predstavi Komigo šele v torek, 18. marca, ko sta na velikem odru goriškega Kulturnega doma nastopila v zamejstvu dobro poznana glasbenika Matej Gruden in Iztok Cergol z uprizoritvijo glasbene igre (u) TRI (n) KI, ki jo je v celoti posnela ekipa slovenskega programa deželnega sedeža Rai. Besedilo je spretno stkal Matej Gruden, ki je tudi avtor songov; le-ti ob koncu posameznih prizorov živahno povzemajo in komentirajo njihovo vsebino. Glasbo zanje sta napisala Iztok Cergol in Aljoša Saksida. Predstava je doživela premiero na lanskoletnem 10. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah in je tako navdušila občinstvo, da jo je izbralo kot najboljšo predstavo festivala, žirija pa ji je namenila posebno priznanje za izvirno besedilo, songe in glasbo. V sočnosti kraškega narečja se je Matej Gruden razgibano prele-
za najboljšo predstavo v celoti na lanskoletnem 10. Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. - V maju jih čaka še mednarodni festival ljubiteljskih gledaliških skupin Jadran v Rovinju -. Prav v nedeljo so igralci izvedeli za še eno doseženo lovoriko: na jubilejnem 10. Festivalu komedije Pekre (potekal je od 7. do 30. marca v Pekrah blizu Maribora - selektor in umetniški vodja je Rado Pavalec), na katerem so nastopili s svojo uspešnico Umor v vili Roung v soboto, 22. marca 2014, so prejeli nagrado za najboljšo režijo. To ni le veliko zadoščenje za režiserja Franka Žerjala (to je njegova tretja nagrada za to režijo!), ki je v delo vložil veliko truda in napora, in njegovo mlado, vzneseno režijsko asistentko Jasmin Kovic, ki je v režijsko zamisel vnesla marsikatero iskrivo domislico, s katero se je zelo dinamična predstava še dodatno razgibala in vsebinsko ter vizualno dopolnila, ampak lepo priznanje tudi za igralce in vse zakulisne delavce, ki se na vsakem nastopu trudijo, da v zaodrju poteka vse v najlepšem redu, kar je nedvomno zelo pomembno za sproščeno dogajanje na odru. Števerjanski igralci so se na nedeljskem nastopu v goriškem Kulturnem domu spet izkazali kot izredno uigrana, homogena skupina, ki s pikolovsko natančnostjo, hkrati pa tudi sproščenostjo odigra vsak posamezni prizor, da leta zablesti v vsej svoji absurdnosti in črni humornosti, v kateri se zrcali tudi naš čas, ko nekako vsakdanje "brezbrižno" sprejemamo vse mogoče dogodke iz črne kronike, ki se nas dotakne le površno.
Števerjanskim igralcem, njihovemu režiserju Franku Žerjalu in tehnični ekipi naj gredo iskrene čestitke za ponovno "zlato odličje".
m
vil v klenega, pokončnega kraškega človeka, ki je trdno zakoreninjen v domači zemlji in se ne da prelisičiti od nikogar, ki ima skomine po njegovi njivi. Cele dneve samo gara in njegova edina zabava je domača osmica, v kateri sicer vzdušje ni več takšno, kakršno je
bilo včasih, ko so vaščani bile le Slovenci. Kako pomembno je biti gospodar na svoji zemlji in kako dragocena je, prepriča celo lenega, brezdelnega, v vzhodno duhovnost sanjavo zagledanega sina. Tega in še druge protagoniste, soseda, arhitekta, politika, ki spreminja svoje slovensko ime in priimek po "političnem vetru", je prepričljivo odigral Iztok Cergol. Predstava, ki zaradi komedijskega žanra spravi gledalce marsikdaj v smeh, izpove marsikatero bridko resnico o slovenski zemlji, ki prehaja v tuje roke, ker vsi pač niso tako ljubeče zagledani vanjo in taki narodnjaki, kot je ta oče, ki trmasto vztraja pri svojem prepričanju in ga noben trik ne spravi s tira.
Da je tudi goriško občinstvo zelo dobro sprejelo predstavo, je bilo jasno razvidno iz toplega, dolgotrajnega ploskanja, ki je večkrat priklicalo nastopajoča k poklonu.
Tako prisrčno, skandirano, zelo navdušeno ploskanje, ki se je sicer oglašalo tudi ob koncu posameznih prizorov oz. songov - uprizoritev ima tudi prijeten "kabareten" pridih - je spremljalo konec svoje-
vrstne predstave Umor v vili itoungAchilleja Campanileja v izvedbi Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana, v režiji Franka Žerjala. Predstava, opremljena z italijanskimi nadnapisi, ki so zahtevali kar nekaj prizadevanja - na Komigo so se pojavili prvič -, je bila na sporedu Komigo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici v nedeljo, 30. marca 2014, popoldne. Zelo številno občinstvo, med katerim so bili tudi igralca Sergej Ferrari in Radoš Bolčina, nekdanji in sedanji član SNG Nova Gorica, režiser Mauro Fon-tanini, pa še županji iz Števerjana in Sovodenj, Franka Padovan in Alenka Florenin, je neizmerno uživalo ob tej posebni komedijski detektivki, obarvani s črnim humorjem, ki so jo števerjanski igralci premierno uprizorili v lanski sezoni in jo ponovili že trindvaj-setkrat na bližnjih in daljnih odrih. Do potankosti režijsko, igralsko, pa tudi scensko, kostumsko (maskersko), koreografsko in tehnično (oblikovanje luči, glasba, zvočni efekti) in - ne nazadnje v izgovarjavi - izbrušena predstava se je v tem času z zlatom okronala
na vseh pomembnejših ljubitel-j skih festivalih v Sloveniji (Linhartovo srečanje 2013 v Postojni, Čufarjevi dnevi na Jesenicah, pa še festival v kraju Ub (Srbija), kamor je bila uvrščena kot najboljša slovenska ljubitejska predstava v 1. 2013), potem ko je bila razglašena
nega konzulata so vam vedno odprta za pomoč in posredovanje". Tako bi lahko strnili misli, ki jih je generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš povedala ob koncu svojega prvega obiska pri slovenskih organizacijah v Gorici. S konzulko Eliško
ZSŠD, Glasbene matice, Knjižnice D. Feigel in Kmečke zveze ter jutranji obisk končali v Dijaškem domu.
Popoldne je bila generalna konzulka Sergaš gostja SSO. Na Travniku je obiskala Katoliško knjigarno, zadrugo Goriško Mohorjevo
Četrtek, 10. april 2014, ob 20. uri KC Lojze Bratuž - Gorica
SNG Nova Gorica / Premiera: Križ
Na svetu je en sam križ!
V	iskanju pravičnega, ki ga lahko pojmujemo na različne načine, v današnjem času, kjer v tej razčlovečeni družbi odpadajo vse nekdanje trdno zakoreninjene vrednote in se iz njenih tesnih okovov ne znamo ali ne moremo izviti, je Slovensko narodno gledališče postalo tudi pred Pravičnim, ki s (m) o ga ljudje nedolžnega pribili na križ in bi ga tudi danes, če bi se spet pojavil med nami, kot modro ugotavljata sicer ne ravno bistra vajenca v pesniško filozofski drami - s teološkimi primesmi -Križ. "Ves čas nas veže križ", "To ni življenje! To je križ". "Smrt odveže naju križa". "S križem sva tud' midva zlita", "Dosti tlake, dvajset križev že, eno samo veliko gorje"... Tako trpko pra-
Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, v četrtek, 13. marca 2014, v režiji Sama M. Strelca. Zdi se sicer, da je Strelec
v	svojem režijskem konceptu filozofsko- metaforičen, simbolen, pa tudi krščanski pomen križa, ki je prisoten v drami, nekoliko bolj umaknil v ozadje in osvetlil beckettovsko absurdni pogled na univerzalna bivanjska vprašanja. Publiko namreč najbolj pritegneta prav ta dva uboga vajenca, Coki in Ize, ki se zaradi svojega brezupnega položaja smilita sama sebi in se jima ob koncu zdi, da je najbolje, če se sama križata in se tako odrešita muk tega življenja, ki je samo po sebej "en sam velik križ". V pristni, groteskno absurdni interpretaciji Radoša Bolčine in Iztoka Mlakarja, nas
vita s preigravanjem besede križ Ize in Coki, pomočnika mojstra tesarja, potem ko sta se namučila, da bi dvignila križ oz. razpelo, na kateri v naravni velikosti visi Križani, ki ga je, po njunem mnenju, z izredno natančnostjo izdelal mojster. Le-ta ju kot vsi delodajalci izjemno izkorišča. A onadva se prav nič ne upirata temu izkoriščevalcu -hudiču, ki je večkrat v telefonski navezi s svojo tajnico Barbi in ob prostem času igra golf! Je pač prispodoba današnjega "poslovneža", ki uživa življenjske udobnosti na koži drugih. Pod križem uboga delavca filozofirata in Kristus nemo ter skoro oddaljeno posluša njun pogovor, saj je tudi Njega človek že izrinil s tega sveta. Mračno je že, bleda luna sije med oblaki in križ stoji "nekje globoko v rov-tah, v kotu, pozabljenem od Boga in ljudi", prav na križišču, kjer se cesta cepi v dvoje - sicer pa se s Kristusom lahko srečamo le v samoti... -. Utesnjujoče prizorišče in mrakobno ozračje sta okvir dramskega dela, ki ga je s poetično filozofskim nadihom, ob večnih vprašanjih našega bivanja na tej izmučeni zemlji, napisal Matjaž Briški (1953, Ljubljana), ki je študiral teologijo in filozofijo, nato pa še dramaturgijo. Za delo Križ je 1. 2005 prejel Grumovo nagrado na Tednu slovenske drame v Kranju. Kar nekaj časa je ta igra, ki se ji je pritaknila oznaka "težko uprizorljivega besedila", čakala na ugoden veter, da bi razpela svoja jadra, obarvana s kritiko ne samo slovenske družbe, ampak, kot sam avtor pravi, "kapitala oz. postmoderne kapitalistične družbe”. Zelo zanimivo, vznemirljivo besedilo, ki nudi večplastno interpretacijo, saj je
v	njem prisotna tudi metafizična razsežnost, je krstno bilo uprizorjeno na velikem odru
močno spominjata na "Gogota in Didija" iz predstave Čakajoč Godota, ki sta ju čudovito utelesila prav ta dva igralca pod režijsko taktirko Vita Tauferja. Dogajanje drame Križ je Briški postavil na veliki petek, kateremu pa ne sledi odrešenj sko nedeljsko slavje, ampak le neko nedoločeno stanje brez bremen križa, v katerem se znajdejo vsi protagonisti, obdani od beline, ki je v kontrastu s sivino, prisotno v celotnem dogajanju. To splošno, brezizhodno mračnost, ki tare duha, je v scenografski podobi, ki v polkrogu zaobjema oder, prav dobro izrazil Samo M. Strelec. Na sredi odra je seveda "kalvarijska vzpetina", na kateri stoji veliko razpelo. Mimo njega pripelje sin mater na invalidskem vozičku. Ta mati - kot ukazovalno, nadležno žensko jo je krasno orisala Teja Glažar - in sin v blagi, a tudi trdi upodobit-
vi	Petra Harla, sta drug drugemu križ, saj ona pogojuje njega, sam pa tudi nima dovolj moči, da bi se dokončno ločil od nje. Zato vidi izhod le v smrti: mater zaduši, potem pa sodi še sebi, tako da se obesi na "beckettovsko drevesce", ki je prisotno oz. nakazano v ozadju. Križani (milega, a z nekakšnim "hipijevskim" pridihom in oddaljenostjo ga je prikazal gost Matija Rupel) pa sestopi s križa in mu ga za nekaj časa prepusti, dokler si ga ne "prisvojita" Coki in Ize, sam pa, opremljen z "novim križem", mora kot vajenec za tesarskim mojstrom, ki ga je v nekakšni luči "biznismena" prepričljivo odigral Milan Vodopivec.
V	drami Križ gledalca najbolj prevzame utesnjujoč občutek, da je na svetu en sam križ, ki ga ni mogoče odložiti in s katerim moramo pač sobivati, saj smo drug drugemu križ, dokler se ne morda prekvasimo v svetlobi...
IK
Ob jubileju Srečka Kosovela
Trdna povezanost s pesnikom iz Tomaja
Kamor se obrneš, sta te dni povsod govor in pisanje o Srečku Kosovelu in njego-
vi	110-letnici. Zanimivo je, da Kosovel svoj rojstni dan praznuje 18. marca, torej le tri dni pred tem, ko svetovna javnost na pobudo organizacije UNESCO od leta 1999 dalje prvega pomladnega dne obhaja svetovni dan poezije.
Na Kosovela me veže marsikaj, ne samo kulturno-literarnega, ampak tudi stvarnega. Najprej je tu šolsko spričevalo, ki sem ga prejel od nižje srednje šole, ki nosi ime po njem. To se je zgodilo tistega leta, ko smo obhajali njegovo 90-letnico, ki je tedaj mimo najstnikov, resnici na ljubo, šla precej neopazno. Spominjam se le, da so pred našo nižješolsko maturo tistega leta po šoli, v katero ne moreš vstopiti, ne da bi šel mimo Kosovelovega doprsnega kipa, vsepovsod viseli njegovi portreti, ki smo jih tedanji dijaki posnemali po vsem znani Černigojevi grafiki. Nato je tu moja članska izkaznica Kosovelove knjižnice v Sežani, za katero sem se odločil pred slabimi desetimi leti. Tretje pa je moje bivanje nedaleč stran od njegove hiše v Tomaju. Tudi za tega sem se pred skoraj štirimi leti odločil sam.
Od mojega novega doma je tako
do Tomaja peš približno dobre pol ure ali slabo uro, odvisno od hitrosti koraka in trenutnega razpoloženja. Naša vas leži v manjši kotanj ici, tako da moraš do sosednjih krajev (Skopega, Poni-kev, Avbera, Koprive in že omenjenega Tomaja) po gozdnih poteh premagati večji ali manjši vzpon. Ko se k nam pelješ iz bližnje Koprive, od koder v vas vodi edina asfaltna cesta, lahko tomajskega zapaziš le še špico zvonika cerkvice svetih Petra
in Pavla za ozelenelim hribom. Za večino kraških vasi - skoraj šolski primer je v tem pogledu Štanjel - je namreč značilno, da se razprostirajo na južnih straneh vzpetin, kjer so obvarovane pred burjo.
Nemalokrat me zasene v Tomaj. Pot skozi kraško gmajno je seveda slikovita. Najbolj obiskana je jeseni, ko ob njej raste veliko gob; kdor bo prišel k nam v tem letnem času iskat šparglje, pa jih
ne bo dobil, saj očitno zanje tu ni pravega podnebja. Levo in desno je pokrajina različna, tu boš zapazil manjšo vrtačo, tam skupek dreves, ki že ustvarja manjši gozdiček, drugje pa so parcele skrbno negovane in pokošene. Prav pod tomajskim hribom, že onkraj katastrske meje, se začenjajo pojavljati prve njive in vinogradi. Pred samo vasjo pa leži na levi strani lep obnovljen kal. Ko se nahajaš na tej točki, se ti pogled že lepo odpre na sosednje kraje, na katere se lahko razgleduješ - že omenjeni Avber, levo od njega na griču Štanjel, tam že precej daleč Kopriva itd.
Očitno je te kraje za svoje domovanje ali - če lahko tako rečemo -utelešenje izbral tudi Genij z veliko začetnico. Srečko Kosovel, ki se je s svojim kratkim življenjem in obširnostjo poezije zapisal v sam vrh evropske književnosti, je namreč njegov najžlahtnejši predstavnik. Zanimivi pa so se-
veda še drugi in druge. V Dutovljah sta bila namreč rojena Levstikov prijatelj Lovro Švab in duhovnik Albin Kjuder, Kopriva nam je dala Branko Jurco (letos obhajamo njeno 100-letnico) in Milka Matičetovega, v Štanjelu oziroma Kobdilju sta se rodila škof Anton Mahnič in arhitekt Max Fabiani.
A to še ni vse. Zanimivo je, da je tale prostor, ki ga je državna meja pred skoraj sedemdesetimi leti bistveno okrnila, tako da ga je odrezala od njegovega naravnega zaledja - Trsta -, marsikoga tudi pritegnil. Literarni zgodovinar Taras Kermauner je iskal oddiha v Ščekovem Avberju, med vaško gostilno in Srečkovim grobom v Tomaju si je svoj pesniški prostor ustvaril Sarajevčan Josip Osti. Sam spadam med tiste pripadnike naše narodne skupnosti (in ni nas prav malo!), ki smo si svoj dom po spremembah iz zadnjega desetletja ustvarili v matični domovini. Nekateri smo v to šli bolj prepričano, drugi morda malce manj. Nekatere sta pritegnila neokrnjenost narave in spokoj v njenem objemu, druge nižje cene nepremičnin in življenjskih stroškov, spet tretje sla po bivanju v narodnostno in jezikovno nekoliko čistejšem okolju.
Upam si trditi, da vsakdo, ki svoje korenine presadi v novo okolje, išče tisto, kar ga spominja na njegov dom, v katerem je odraščal. Zame je to, poleg domače slovenske besede in odlične kraške kuhinje ter pristne črne kapljice-terana, prav gotovo oziroma predvsem Srečko Kosovel.
Primož Starman Brje pri Koprivi, marec 2014
SNG Nova Gorica / Ob 110-letnici rojstva Srečka Kosovela
Posvet in ugledališčene stvaritve pesnika s Krasa
V	torek, 18. marca 2014, prav na dan 110-letnice rojstva pesnika s Krasa, Srečka Kosovela, je v prostorih Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v poznih popoldanskih urah potekala okrogla miza z naslovom Srečko Kosovel na odru. Srečanje je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v sodelovanju s Slovenskim na-
rodnim gledališčem Nova Gorica. O uprizarjanju Srečka Kosovela na odru v različnih žanrskih uprizoritvah, gledaliških, plesnih, gibalnih in lutkovnih predstavah, ki so bile prikazane v zadnjih letih na Slovenskem, so se pogovarjali Matjaž Berger, režiser proslav in gledaliških uprizoritev, Kristjan Guček, igralec - in pianist - v predstavi Postani obcestna svetilka (po
pesmih Srečka Kosovela), Zala Dobovšek, kritičarka na področju uprizoritvenih umetnosti, in Barbara Korun, dramaturginja, pesnica in soavtorica zvočne knjige in glasbenega albuma poezije Srečka Kosovela Vibrato tišine.
Po okrogli mizi so na malem odru SNG domači igralci in nekateri gostje odigrali in odpeli svojevrsten, zelo dobro za-
mišljen in izvrstno izveden odrski prikaz, ki je prevzel naslov po Kosovelovih stihih Postani obcestna svetilka. Delo je režiral Andrej Jus, ki je z dramaturgom Nejcem Valentijem v predstavo prelil krike upora in intimistične izlive občutljive Kosovelove pesniške duše. Ta posebna uprizoritev, pri kateri so se nastopajoči igralci (Ana Facchini, Marjuta Slamič, Kristijan Guček, Miha Nemec in gost Žiga Saksida) ob glasbeniku Vladimirju Hmeljaku na bobnih čudovito izkazali tudi kot pevci, je bila krstno uprizorjena v SNG Nova Gorica v letošnjem januarju.
IK
Okrogel življenjski jubilej
80 let pisatelja in pesnika Jožeta Snoja
njega obdobja Gospod Pepi, Gospa in policaj in Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu se ukvarja s subjektovim spopa-
Pisatelj, pesnik in esejist Jože Snoj je 17. marca praznoval 80. rojstni. Snoj, ki je leta 2012 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je s svojim obsežnim opusom zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij. Jubilantu v čast je letos pri založbi Miš izšla pesniška zbirka In cel boš, podoben otoku.
Snoj v svojem literarnem opusu ustvarja večplastno podobo nemirnega 20. stoletja v luči razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino. Estetska in etična vprašanja povezuje v neločljivo celoto, pri čemer se z umetniško govorico upira nasilju ideologij in teptanju človečnosti ter priklicuje izvorno skrivnost življenja, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade.
V	poeziji je od prve zbirke Mlin
stooki do danes prehodil pot raziskovanja izraznih možnosti jezika pri upodabljanju razmerja med subjektom in sodobnim svetom. V jubilejni pesniški zbirki je zbranih 100 pesmi iz Snojevega obsežnega opusa 13 pesniških zbirk, objavljenih med letoma 1963 in 2008. Snoj je o naslovu dejal, da z njim ponazarja, "da je človek otok oziroma celota, ki se v neskončnosti oceanov mora boriti za obstanek". Dodal je, da je od 600 pesmi težko izbral 100 pesmi za zbirko, saj so zanj vse enakovredne.
V	Snojevem romanesknem opusu je prepričljiv umetniški odraz v nemirnem 20. stoletju našla človekova intima. Življenjska zgodba sodobnega človeka, ki poteka na družbenem ozadju, je v ospredju pisateljevih zgodnjih romanov. Tudi v romanih iz zad-
H
dom s svetom, z izostrenim etičnim čutom izrisuje naravo
zla, hkrati pa obuja vero v stvariteljsko in etično moč besede. Med njegova pomembnejša esejistična dela sodijo Simbolizem Josipa Murna, Handkejev paradoks, Med besedo in Bogom ter Ubijanje zemlje, podpisuje pa tudi več del za otroke in mladino, med njimi Škorčka norčka, Lajno drajno, Stop za pesmico ter Pesmi za punčke in pobe.
Jože Snoj (1934) je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Od 1961 do 1971 je bil novinar v kulturni redakciji Dela, od 1971 do 1993 pa urednik pri Državni založbi Slovenije. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi obe Prešernovi, Rožančevo, Jenkovo, Veronikino ter dvakrat Levstikovo nagrado.
10° RAZSTAVA IN PRODAJNI SEJEM
vrt, park, urbano zelenje, ekologija, življenje na prostem
Sejem vrtnih mojstrov
4.5.6. APRIL 2014 I GORICA
URNIK: 10.00/20.00
PRIREDITELJ
V SODELOVANJU Z
OBČINA GORICA
RAZSTAVISCE
VSTOP PROST
TRGOVINSKA ZBORNICA GORICA
V SOBOTO IN NEDELJO BREZPLAČNI AVTOBUS DO MESTNEGA SREDIŠČA ZA "GORICA EVROPA"
G
10 Europa
NOVI
Kratke
Silva Matos gostja v Finžgarjevem domu Komunikacija je življenjski projekt
Nedavno predavanje iz niza o pozitivnih odnosih do sebe, družine in družbe v Finžgarjevem domu je potrdilo, kar je že vsem znano: velik uspeh te pobude, ki zmore spodbuditi poslušalstvo vseh starosti in profilov. V četrtek, 20.
februarja, je psihologinja in terapevtka Silva Matos na Opčinah predstavila svoj pogled na učinkovito komuniciranje kot pogoj boljšega, bolj kakovostnega življenja.
Silva Matos je v slovenskem prostoru	priznana
strokovnjakinja na področju psihoterapije. S strokovnimi članki,	knjigami,
delavnicami in predavanji se predvsem	posveča
šoloobveznim otrokom, izobraževanjem odraslih, komunikaciji in medosebnim odnosom. Človek je namreč bitje skupnosti in lahko hodi skozi življenje samo skupaj z drugimi. Sobivanje prinaša torej odgovornost odnosov, ki nas neizbežno zbližujejo. Spoznavati drugega pomeni spoznavati sebe, kar odpira nova, neslutena odkritja. Za zdravo življenje je potrebna poglobitev, kar velja tako za fizično kot psihološko plat - in s tem tudi za “globino" medosebnih odnosov. V vsakega izmed nas je kaj položeno in naše poslanstvo je, da izpolnimo vsak svojo, enkratno nalogo. Spremembe in nepredvidljivosti nas bodo vedno presenečale, a treba je s pogumom stopiti na pot. Človek je kot izvir, pravi Matosova, in mora izpluti iz pristanišča na odprto morje, sprejeti življenjske preizkušnje, slediti svoji poti, ki pa ne sme voditi v osamo, temveč v družbo.
V današnjih časih so odnosi potrošni material. Najlepše, a tudi najtežje ostaja z najbližjimi. Komunikacija je bistvena za hojo skozi življenje - izražati je treba svojo enkratnost s pogumom, voljo, lotevati se problemov in razreševanja medosebnih sporov, gojiti veselje in vztrajnost in ne zanikati jeze, bolečine, nemoči, temveč sprejeti tudi negativna čustva kot del človekove celote. Pozitivna samopodoba je torej življenjski projekt, pri katerem se zaupanje vase meša s povezovanjem z drugimi. To težko nalogo lahko vzgajamo, če sledimo nasvetu Antona Trstenjaka, ki je zapisal: človek si toliko, kolikor se izraziš. Ohraniti komunikacijo kakovostno in dostojanstveno v najtežjih trenutkih - to je preizkušnja, ki gradi samostojnega in hkrati z bližnjim povezanega človeka. Morda nam bo le uspelo./ Jernej Šček
Prispevek 5 tisočink davka IRPEF
Na podlagi finančnega zakona št. 266 z dne 23.12.2005 lahko davkoplačevalec dodeli 5 tisočink davka IRPEF priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam, ki so na vsedržavnem seznamu.
V ta seznam je vključeno tudi ZDRUŽENJE HOSPICE ADRIA-ONLUS, ki deluje na področju skrbstva in nudi brezplačno pomoč terminalnim bolnikom na domu s sodelovanjem Zdravstvenega okraja št. 2 s pomočjo ADI (Assistenza Domiciliare Integrata). Prostovoljci so prisotni tudi v zdravstvenih ustanovah IGEA in S. Giusto.
Združenje ima še te cilje: organizira razna predavanja in pomoč ob izgubi drage osebe. Omenjena razvejena dejavnost zahteva vse večji trud in vse večja finančna sredstva.
Svoj prispevek lahko daste tako, da vpišete v okence, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam, davčno številko HOSPICE ADRIA-ONLUS 90093970326 in se podpišete v modelih CUD ali 730 ali Modello unico. Davčno številko lahko posredujete sodelavcem in znancem, da na davčni prijavi dodelijo 5 tisočink HOSPICU ADRIA-ONLUS in tako pripomorejo k razvijanju združenja prostovoljcev in njegovih dejavnosti. Združenje prostovoljcev izraža ob tej priložnosti prisrčno zahvalo in priznanje vsem davkoplačevalcem, ki so v prejšnjih letih dodelili prispevek 5 tisočink davka tej organizaciji, in tudi tokrat računa na njihovo naklonjenost ter se jim že vnaprej zahvaljuje.
V Društvu slovenskih izobražencev govor o politiki
Kje je medmanjšinska solidarnost?
V Peterlinovi dvorani je bil v ponedeljek, 24. marca, govor o vlogi politike in njeni pozitivni oziroma negativni plati. Predavanje so odgovorni uvrstili na seznam srečanj Društva slovenskih izobražencev slučajno prav dan pred polemiko, ki je v deželnem svetu pokazala razkol med stranko Slovenska skupnost in Demokratsko stranko: deželni svet je namreč spreminjal zakon, ki obravnava možnosti in pogoje za združevanje občin in posledično pravila za predlaganje, sklic in potek posvetovalnih referendumov. V svojem posegu je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec ponovno poudaril, naj za zaščiteno območje 32 občin od Milj do Trbiža obveljajo posebna pravila oziroma odstopanja, ki naj upoštevajo specifične potrebe in pravice narodno mešanega območja. Gabrovca je razočaralo zadržanje kolege Stefana Ukmarja (pripadnika DS), ki je v svojem posegu "bolj kot katerikoli Italijan ali desničar v avli dejansko točko za točko nasprotoval vsem trem predlogom, ki so bili usmerjeni izključno v zagotavljanje večjih garancij za občinske stvarnosti, v
katerih je priznana in zaščitena slovenska narodna skupnost v Italiji. Tako je bilo slišati iz ust Slovenca, da soudeležba paritetnega odbora ni primerna in torej ni potrebna, kot tudi, da niso potrebna odstopanja pri izvajanju posvetovalnih referendumov, češ da zaščita slovenske manjšine ni vezana na status takih ali drugačnih občin", je poudaril deželni svetnik Slovenske skupnosti Gabrovec v tiskovnem sporočilu: zadovoljiti se je tako moral le s sprejetjem prve točke popravka, ki vsaj načelno priznava vlogo paritetnega odbora.
Gosta DSI, deželni tajnik SSk Damijan Terpin ter podpredsednik deželnega sveta in svetnik stranke lipove vejice Igor Gabrovec, sta v svojem izvajanju med drugim govorila prav o spolzkosti političnih razmerij, ravnotežij in tudi predvolilnih dogovorov. Terpin je namreč občinstvo opozoril na usodo, s katero se mora sogovornik Gabrovec soočati v bitki pre-
dlogov v prid slovenski manjšini, ko nikakor ne more računati na pomoč kolege Ukmarja. Zdi se celo, da je Ukmarjeva funkcija le ta, da načrtno meče polena pod noge Igorju Gaborovcu - je bil mnenja Terpin.
Kje je torej medmanjšinska solidarnost, se je vprašal deželni tajnik SSk. Razlike med stališči pripadnikov slovenske etnične stranke se namreč krepko razlikujejo od stališč Slovencev, ki delujejo v italijanskih strankah. Težko je delovati na političnem področju tu-
di zato, ker dežela ne zna ovrednotiti političnega angažmaja slovenske narodne skupnosti; večkrat je pod vprašajem tudi odnos, ki ga naša matična domovina ima do te tematike. Vprašanje je še kako aktualno v tem obdobju političnoupravnih reform, ki jih italijanska državna vlada vsiljuje tudi krajevnim upravnim enotam. Razjasniti bi bilo treba vlogo, ki jo avtonomnost naše dežele ima v odnosu do centralne oblasti. Terpin namreč meni, da
naša dežela v razmerju z Rimom ni nikoli znala "unovčiti" doprinosa, ki so ga narodne manjšine oziroma jezikovne skupine imele pri zagotovitvi statusa avtonomnosti Furlaniji Julijski krajini. Igor Gabrovec pa je omenil ceneno polemiko glede visokih stroškov pokrajin, preustroj oziroma ukinitev katerih ne bo rešil iz zagate državne blagajne (med debato je bil govor tudi o predlogu deželne vlade glede združevanja občin in o negativnih posledicah v primeru, da bi zgoniško oziroma repen-tabrsko občino priključili tržaški).
Deželni tajnik SSk Terpin je ostro presodil etično razsežnost italijanskega političnega sistema, ki sloni na razmerju moči in prijateljstvih: takim dinamikam se žal ne izmika niti deželna predsednica Debora Serracchiani, ki je lani zmagala volitve tudi s pomočjo SSk. Pozorno bo treba spremljati njene poteze tudi zaradi pomembnih odnosov, ki jo vežejo s sedanjim premierjem Matteom Renzijem. Izkazalo se je namreč, da ostaja koalicijski partner SSk na deželni ravni včasih gluh, ko je potrebno sprejeti predloge stranke lipove vejice: soupravljanje nekaterih okoliških občin namreč ostaja problem.
met
imihih Ob dvojni obletnici
Prisrčna slovesnost v poklon msgr. Škabarju
V nedeljo, 9. marca 2014, so Barkovljani počastili spomin na msgr. Škabarja ob obeležju v vrtiču ob barkovljan-skem portiču.
Po maši ob 11. uri je bila na vrsti kratka slovesnost ob prisotnosti lepega števila domačinov.
Ob tej priložnosti je svoje misli prebral 14-letni Martin Poljšak, ki je med drugim dejal:
"Leta 2001, ko je bil Illy za tržaške-
ga župana, so poimenovali tale vrtiček po msgr. Škabarju.
Matija Škabar se je rodil v marcu leta 1876 in je v marcu tudi umrl, in sicer leta 1966. Doživel je dve svetovni vojni in čas fašizma.
Bil je zaveden domačin, dober dušni pastir, pevovodja, vzgojitelj in celo skladatelj. Dušni pastir je bil v Rojanu, pri Sv. Jakobu, v Križu, na Katinari in v Barkovljah, kjer je po vojni prevzel mesto ka-
oCOBBOOf^
\
spodbudno nagovorila. Zvrstili so se najprej prejemniki Flajba-novih podpor. Osrednjo nagrado v znesku 1.500 evrov je prejela Asja Gregori, ki obiskuje drugi letnik fakultete za tuje jezike na videmski univerzi. Ostale podpore v višini 500 evrov pa so prejeli Ivana Fragiacomo, Peter Ridolfi, Ester Gaggi Slokar, Erika Tomšič, Nastja Slavec, Tina Kralj, Tadeja Kralj in Iva Pertot. Leta 2012 so si pri SDD omislili nagrado, poimenovano po ge. Ireni Srebotnjak, dolgoletni odbornici društva, in jo namenili študentom umetnostne smeri: letos je to nagrado, ki znaša 1.500 evrov, prejela Sanja Mikac, ki obiskuje tretji letnik Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na oddelku za Industrijsko oblikovanje v Ljubljani. Pri Slovenskem dobrodelnem društvu so posebno pozornost namenili tudi dolgoletnim zaslužnim študentom, katerim so letos podelili posebna priznanja: Jurij Klanjšček, Sara Zupančič in Mateja Počkaj so namreč letos prejeli Flajbanove zlatnike.
IG
Slovensko dobrodelno društvo
Podelili so letošnje Flajbanove nagrade
Slovensko dobrodelno	krat na leto nagrade zaslužnim
društvo je nastalo že leta	visokošolskim študentom, kar
1948 in se od takrat zavze-	omogoča zapuščina Mihaela Flaj-
ma za pomoč šoloobveznim otrokom. To tudi danes počenja na različne načine. Primarna dejavnost SDD je ta, da v sodelovanju z ravnatelji slovenskih šol ponuja denarno podporo družinam v stiski:
"Na tak način lahko družine krijejo stroške za raznolike šolske dejavnosti, od gledališča in prejemanja revij vse do udeležbe na zelenih tednih ali izletih", je dejala odbornica SDD Veronika Gerdol v petek, 28. marca, ko so na sedežu društva s podelitvijo tradicionalnih Flajbano-vih nagrad potrdili poslanstvo, ki ga istoimenski sklad ima že 27 let zapored. Kot	bana, tržaškega mecena. Namen
je poudarila odbornica, ki je na-	SDD je namreč tudi ta, da spod-
domeščala predsednika SDD Iva	buja študirajočo mladino k
Jevnikarja, ponuja društvo en-	vztrajnosti, poglobljenosti in
dovršenosti pri začetnem študiju, kakor tudi pri pomoči prizadetim in ljubezni ter zvestobi svojemu
narodu.
Odbornica Vera Vessel je nato na neformalen način poklicala iz občinstva nagrajence in vsakega
plana za slovenske vernike.	vljani pravijo Kunčeva
Ob 60-letnici mašništva je bil poi-	njiva,
menovan za monsinjorja in 7 let	Odbor Kulturnega
pozneje je umrl. Pokopan je na do-	društva Barkovlje je leta
mačem pokopališču, ki mu Barko-	2007 sklenil, da se bo-
do Barkovljani oddolžili spominu na msgr. Škabarja vsako leto v mesecu marcu, saj se je vtem mesecu rodil in tudi umrl".
Martinovim besedam je sledilo
polaganje cvetja k spominski plošči, nato je msgr. Vončina povedal nekaj misli o pokojniku in blagoslovil ploščo, postavljeno v hvaležen spomin na msgr. Škabarja.
Mladi Martin Poljšak je svoj nagovor končal takole: "Dne 11. maja 2001 je Primorski dnevnik objavil na prvi strani novico o poimenovanju vrtiča v Barkovljah po msgr. Matiji Škabarju. Pripravil sem fotokopije tistega članka, da boste vedeli, kaj je takrat novinar napisal".
Vsi prisotni so bili deležni fotokopije, potem pa se je slovesnost končala.
NOVI
POGOVOR
Župan občine Repentabor Marko Pisani
Prepričan sem, da mora politika zasledovati take poti, ki vodijo k skupnim ciljem
Pisani končuje prvi županski
1V/R
-L V J- mandat na čelu občine Repentabor. Še prej pa je bil pet let podžupan v upravi Aleksija Križmana. Volilni dogovori med stranko Slovenska skupnost in Demokratsko stranko, ki so pred petimi leti privedli do županovanja predstavnika stranke lipove vejice, so namreč prav na Repen-tabru pokazali pozitivne učinke, ki so perspektivno vplivali na razvoj področja in na dobrobit občanov. Ob zaprtju redakcije kaže, da se bo naveza SSk-DS ponovila tudi ob tej volilni preizkušnji, čeprav so bila tokratna pogajanja bolj težavna od preteklih.
Ob iztekajočem se mandatu bi vas vprašali za obračun zadnjih petih let na čelu občine Repentabor.
O končnem obračunu se bodo vsekakor izrekli volivci. Zagotavljam vam, da je za menoj pet zelo razvejenih let. V sodelovanju s podžupanom Casimirom Ci-bijem in odbornikoma Roberto Škabar in Andrejem Škabarjem ter pristojnimi uradi smo udejanjili kar nekaj načrtov, ki smo jih določili v prejšnjem volilnem programu: dejansko smo njegove smernice izpeljali skoraj v celoti. Še zlasti sem zadovoljen, da smo udejanjili tiste projekte, ki so še najbolj namenjeni ljudem. Težko smo se držali naših načel v teh letih krize in prav zato je zadoščenje še večje, da smo bili sposobni stati ob strani občanom, ki so bili v težavah. Konkretno: obdržali smo nizke prispevke glede kvot za šolsko menzo, še vedno je storitev našega šolabusa brezplačna.
V mejah naših pristojnosti in zmožnosti smo tudi količnik občinskega davka na nepremičnine obdržali na najnižji možni stopnji. Po drugi strani pa smo izpeljali investicije, ki zadevajo prostorski vidik občinskega ozemlja. Nedvomno je bila obnovitev vaškega 'plača' vRepnu največji arhitektonski poseg. Ne gre pozabiti na zamenjavo podov v šolskem poslopju in v vrtcu. Namestili smo ekološko ploščad na Fernetičih ter uredili Pot poetov in jusarsko Romarsko pot do Tabra. Na novo smo tlakovali nekatere občinske ceste, uredili avtobusna postajališča. To so posegi, kijih oko lahko zaznava: svoje moči smo usmerili tudi
v nadgradnjo nevidnega občinskega kolesja, ki pa še kako vpliva na vsakdan občanov. Ali mislite na birokratski ustroj?
V določeni meri, a ne samo. V sodelovanju z ostalimi občinami smo dali novega zagona t. i. kraškemu vodovodu. Ob strani smo stali našim kulturnim in športnim društvom, tako da smo jim dajali najboljše možnosti delovanja. Ne skrivam dejstva, da so nekatere točke programa ostale na papirju: mislim na prometno ureditev na Fernetičih.
Zakaj ostajajo Fernetiči tak problem?
Naše pristojnosti so na tem območju omejene. Ureditev pro-
metnega režima pripada podjetju Anas. Kljub temu smo storili mnogo več od tega, kar bi bili dolžni: s pomočjo pokrajine je prišlo do financiranja ureditve področja v višini 550 tisoč evrov, obenem smo pripravili tudi idejni načrt glede prometne ureditve, ki smo ga posredovali cestnemu podjetju: Anas mora sedaj poskrbeti za izdelavo izvršnega
Foto IG
načrta in izvesti posledično tudi potrebna dela.
Zakaj se podjetje Anas ni še angažiralo?
To vprašanje je vredno milijon evrov. Vem le to, da je naša občinska uprava storila vse, kar je mogla!
V	času volilne kampanje izpred petih let ste si želeli, da bi birokratski ustroj upravljanja temeljito poenostavili: ali je bi-
lo	to sploh mogoče?
Sposobni smo bili nekaterih birokratskih sprememb v upravljanju občine: najbolj pa me jezi, da 'z vrha' stvari čedalje kompli-cirajo, namesto da bi jih poenostavljali.
Na kaj oziroma na koga mislite?
Pomislimo le na ICU (Imposta comunale unica - Enotni občinski davek), normative in izvajanje
Ne razumem političnih dinamik, ki vodijo stran od zasledovanja skupnih ciljev v dobrobit občanov.
katerega so se v zadnjih šestih mesecih spremenili najmanj štirikrat! Ponujam vam v razmislek še ta podatek: Ponosno lahko izjavim, da je bila naša občina krepostna tudi glede sprejemanja vsakoletnega proračuna, ki smo ga izleta v leto določali že meseca decembra: tako smo lahko z januarjem že začeli delovati z jasnimi vsotami. No, v zadnjih dveh letih smo zaradi zamud, ki pripadajo vsekakor državi oziroma deželi, bili prisiljeni sprejemati bilanco krepko po novem letu. Razumljivo je, da ta časovni zamik ovira redno delovanje občine in jo prisili, da pristaja na
sistem t. i. dvanajstink: to pomeni, da mora občina poslovati z dvanajstinko budgeta, ki ga je bila leto prej potrosila za iste dejavnosti. Na tak način je seveda onemogočeno vsakršno daljše ali pa celo srednjeročno načrtovanje. Leta 2011 je na podlagi varčevalnega paketa občina Repentabor podobno kot ostale majhne občine tvegala ukinitev oziroma spojitev s sosednjo občino. Do tega ni prišlo, čeprav so varčevalni posegi s strani višjih upravnih enot pogojevali delovanje tudi krajevnih občin. Ali bi nam lahko kaj več povedali o tem?
Na srečo šteje naša občina manj kot 1000 prebivalcev, zaradi česar se nas režim t. i. spending rewiev ne tiče. Posredno pa ga še kako občutimo, saj se na nas odražajo problemi sosednjih uprav in ustanov (mislim na deželo in pokrajino), ki so ta pravila primorana spoštovati. Po drugi strani moram izpostaviti, da pritisk glede združevanja manjših ne pojenja. Temu načrtu ostro nasprotujemo iz več razlogov. Majhne občine so namreč dokazale, da lahko bolj smotrno upravljajo teritorij, saj imajo večji pregled nad dogajanjem na krajevnem območju. To pomeni, da učinkovitejše lahko ugodijo potrebam in zahtevam občanov. Ne gre pozabiti tudi, da je že dolgo, odkar je z ostalimi občinami steklo sodelovanje v smeri združevanja nekaterih storitev: z občino Zgonik in Devin-Nabežina smo že svojčas sklenili konvencije za servis šolabusa in šolskih menz, tehničnega urada in socialnih služb ter komisije za okolje (to sinergijo nam omogoča sodelovanje pri združenju Morje-Kras). Racionalizacija pogojuje naše delovanje že vrsto let. Prav v teh dneh podpisujemo z občino Dolina sporazum glede informacijske podlage, ki jo uporabljamo pri našem delu. Marsikaj lahko še izboljšamo: rad poudarjam, da moramo v sedanjih racionali-zacijskih okoliščinah zasledovati dinamični režim upravljanja, kar pomeni, da se ne smemo zadovoljiti z že doseženimi rezultati, temveč se moramo glede na sunkovite normativne spremembe čim bolj učinkovito prilagajati novim upravnim okoliščinam in zahtevam občanov.
V	čem se je zlasti z osebnega vidika razlikovala vaša županska izkušnja zadnjih petih let od prejšnjega mandatnega obdobja, ko ste bili v občini podžupan tedanjega prvega moža Križmana?
Razlika je velika. V desetih letih je prišlo do ogromnega preobrata, ki ga ni pogojevala zgolj gospodarsko finančna kriza. Nekoč je bilo mogoče načrtovati prihodnost občine in snovati strategije, ki bi lahko nekega dne postale otipljive: danes pravzaprav rešujemo le situacijo tako, da 'mašimo luknje'. Nikakor pa se ne vdaja-
mo malodušju, saj se tudi v takih okoliščinah držimo lestvice prioritet, ki jih ob finančnih sredstvih poskušamo izpeljati. Omenil bi tudi črpanje evropskih prispevkov, ki so postali pomemben vir dotacij tudi v proračunu občinskih uprav. Zgodi pa se, da postaja koristenje teh sredstev vedno težje prav zaradi birokratskega kolesja: to je - kot že omenjeno - zapleteno do mere, da se določenim evroprojektom celo odpovedujemo.
Dodal bi še, da so se v teh letih spremenile tudi pristojnosti občin, ki jim centralna oblast nalaga vedno več zadolžitev. Glede na dejstvo, da ostaja zaposlovanje novega osebja vse težje, se količina obveznosti čedalje kopiči na ramenih že itak skromnega števila uslužbencev naših uradov. Kako so se v tem desetletnem razdobju spremenile potrebe občinskega področja?
Povečale so se potrebe nekaterih občanov prav zaradi gospodarske krize. V primerjavi s situacijo izpred nekaj let opažamo, da veliko več družin oziroma gospodinjstev vlaga prošnje za finančne olajšave in vsestransko pomoč. 'Politični dogovor med SSk in DS se je izkazal za pravilnega tudi zato, ker so ga naši občani v času docela sprejeli in se prepričali, da je ta složnost pripomogla k udejanjanju njihovih pičakovanj. Sporazum se je torej obrestoval do tolikšne mere, da ni bilo sploh dvoma o njegovi ponovitvi na tokratnih občinskih volitvah'.
S temi besedami ste v intervjuju za naš tednik, objavljenem 28. maja 2009, opredelili tvoren dialog med osrednjima političnima strankama na območju občine Repentabor. Kaže vendar, da je v tokratni volilni preizkušnji ta naveza pod vprašanjem. Ali je to res? Kako si razlagate to stanje?
Ko smo pred desetimi leti s tedanjim županskim kandidatom Aleksijem Križmanom sklenili volilni dogovor o sodelovanju, nismo vedeli, ali se bo ta politična naveza v prihodnje obrestovala: upali smo, da smo krenili v pravo smer. Danes lahko potrdim, da boljše poteze takrat nismo mogli storiti! Tega so se v desetih letih zavedali sami občani. Prepričan sem, da mora politika zasledovati take poti, ki vodijo k skupnim ciljem. Le tako je mogoče upravljati določeno enoto, naj bo to večja ali manjša občina. Prav zato smo pred petimi leti isti dogovor potrdili in s podžupanom Casimirom Cibi-jem sem v iztekajoči se mandatni dobi odlično sodeloval. Prav zato sem s svoje strani že pred časom izrazil pripravljenost, da bi dogovor z DS obnovili tudi tokrat. Kako vplivajo zapleti in razpleti med SSk in DS v občini Repentabor v ravnotežju odnosov med SSk in DS na pokrajinski ravni v vidiku prihodnjih upravnih volitev? Navezujem se na to, kar sem rekel prej. Ne razumem političnih dinamik, ki vodijo stran od zasledovanja skupnih ciljev v dobrobit občanov. Prepričan sem zato, da bi morala tajništva strank bolj prisluhniti dejavnikom, ki so aktivni na območju in so bili izvoljeni, da določeno področje upravljajo. Razumem, da je lahko politika podvržena dogovarjanju in kompromisom, težje pa sprejemam pomanjkanje zdrave pame-
Obvestila
Vincencijeva konferenca vabi na duhovno pripravo na Veliko noč v četrtek, 3.4. 2014, v zavodu šolskih sester, ul. delle Doccie 34: sv. maša ob 16. uri, nato poglobitev in premišljevanje, ki ju bo vodil g. Jože Špeh.
Romanje v Medjugorje od 2. do
5. maja letos. Odhod iz Nove Gorice in Rožne Doline s postankom na Kozini za tržaške romarje. Vpis pri g. Darku za Gorico (tel. št. 3703201305), za tržaško pri g. Jožetu Markuži (tel. št. 040 229166), za Novo Gorico 00386 5 3022503. Potovanje z udobnim avtobusom. Slovenski in italijanski državljani potujejo z veljavno osebno izkaznico.
Potovanje z Novim glasom v Maroko bo od 21. do 28. maja 2014; odhod z letališča v Ronkah. Za vpisovanje in informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481533177, uredništvo v Trstu, tel. 040 365473, g. Jože Markuža tel. 040 229166. Kdor želi prejeti
program po elektronski pošti, naj sporoči na naslov: mohorjeva@gmail. com ali uprava@noviglas. eu Poštena gospa nudi oskrbo starejših ljudi v obliki izmenjave. Več informacij 00385 2386744. Nudim pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol vTrstu in okolici. Tel 345 9264496.
Darovi
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu
daruje Ida Klarič 50 evrov. Namesto cvetja na grob Edija Gregorija darujeta za Društvo Rojanski Marijin dom Tine in Diomira Frančeski 50 evrov.
V spomin na drago Pino Glavič por. Race darujejo Robert, Tamara in Mitja 50 evrov za Zvezo cerkvenih pevskih zborov in 50 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo.
V spomin na sestro daruje N. N. 200 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco pri Sv. Ivanu.
ti. Sprašujem se, zakaj ne bi SSk in Demokratska stranka sodelovali na vseh upravnih nivojih, ko že sodelujeta na ravni dežele in pokrajine. Verjamem zato, da bi lahko tudi v Zgoniku storili korak naprej v medsebojnih odnosih. Res je vsekakor, da mora vsaka politična naveza dozoreti v času: sodelovanje v občinah Repentabor in Dolina ima za sabo dolgo pot. V Zgoniku tega postopka ni bilo. Nekje pa je vendar treba začeti...
Jasno moramo imeti pred sebojprepričanje, da bomo v primeru nastanka mestne ali metropolitanske občine (zamisel katere ni še dokončno tonila v pozabo!) postali obrobje obrobja.
V	čem se bo tokratni volilni program vaše liste razlikoval od programa izpred petih let?
Še bolj bomo poudarili pomen naše vsestranske avtonomije in upravne samostojnosti. To bomo dosegli le, če bomo dokazali, da je naše upravljanje uspešnejše kot upravljanje večjih občin. Jasno moramo imeti pred seboj prepričanje, da bomo v primeru nastanka mestne ali metropolitanske občine (zamisel katere ni še dokončno tonila v pozabo!) postali obrobje obrobja. Iskati moramo način, da bomo našim občanom ponudili najboljše
usluge z najmanjšim trošenjem finančnih sredstev in z najnižje mogočim občinskim davčnim pritiskom.
Zakaj bi vam morali občani ponovno zaupati svoj glas za nov mandat?
Zato, ker smo v teh letih dokazali, česa smo bili zmožni doseči ravno na podlagi dogovarjanja. V ta dialoški trenutek uvrščam tudi predloge in konstruktivne kritike občanov. Pravšnje upravljanje občine v teh letih je bil sad angažmaja različnih dejavnikov: dobro bi bilo, ko bi se ta sinergija nadaljevala tudi v prihodnji zakonodajni dobi. Pa še čisto osebno: pred petimi leti sem sprejel kandidaturo zato, ker sem se čutil dolžnega povrniti področju, kateremu pripadam, del vsega dobrega, ki sem ga bil v vseh letih prej neposredno deležen. To prepričanje me bo vodilo tudi pri tokratni volilni preizkušnji.
Kako mislite, da bi se vaša politična pot lahko nadaljevala v prihodnje: morda na deželni ravni?
Trenutno sem z vsemi močmi zatopljen v prihodnje občinske volitve in o tako oddaljeni prihodnosti sploh ne razmišljam. Prepričan pa sem, da je v življenju pomembno izrabiti izkušnje, tudi na političnem in upravnem področju, ki si jih je človek predhodno nabral. Ponavljam pa, da je vsaka hipoteza glede mojih prihodnjih izzivov prerana.
IG
Seminar YEN v Trstu
Od srede, 26. februarja, do nedelje, 2. marca, smo člani mednarodne delavnice MOSP-a in Mladi SSk v soorganizaciji gostili YEN-ov seminar (Youth of European Nationalities) '30 years Kick-off'. YEN je organizacija, ki krepi zavest in dejavnost mladih Evropejcev, posebno z mednarodnimi seminarji, srečanji in izmenjavami, ter omogoča mladim, da spoznavajo vrstnike po Evropi.
Med seminarjem so delovne skupine načrtovale delovanje organizacije v letu 2015 in postavile temelje za VVhite paper on minority rights. Poleg tega pa so spoznali našo manjšino, kraje, v katerih živimo, ter našo kulturo in navade.
Tudi mediji so se pozitivno odzvali naši pobudi, saj so o nas in o seminarju poročali tako časniki kot tudi radio in televizija.
Veseli smo, da ste se zavzeli za našo pobudo in se odločili za sodelovanje ter se zahvaljujemo za izkazano pomoč pri seminarju. S spoštovanjem, Orga Team YLC Trst
Za dodatne informacije in slike: http://www. slomedia. it/srecanje-
yen-pri-slovencih-v-italiji-odlicno-uspelo-foto-galerija
https: //www. facebook. com/yeni. org? fref=ts
https: //www. facebook. com/TudiMiSmoYen? fref=ts
http: //www. yeni. org/
■fliMii Enej Gala
Posledica udomačenega
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (44)	Mariza	Perat
Svete Višarje v Kanalski dolini
Nova cerkev je potrebovala tudi nove zvonove, saj je prejšnje pobrala vojna. Svetišče je dobilo tri zvonove. Na vrh so jih peljali na saneh, ki so jih vlekli voli. Zvonove je blagoslovil dr. Lambert Erlich, žabniški rojak.
Med drugo svetovno vojno svetišče na Višarjah ni bilo skoro nič poškodovano, je pa morala spet nastopiti pot izgnanstva Višarska Mati Božja. Kot beremo v knjigi p. Odila Hanjška "Marijine božje poti", je višar-ski milostni kip od 4. avgusta do 3. oktobra 1943 bil izpostavljen v čaščenje v žabniški farni cerkvi. Tudi naslednje leto je bil kip Višar-ske Matere Božje še vedno v Žabnicah.
Tu je v župni cerkvi bil izpostavljen od 1. maja do 1. oktobra. Tedanji žabniški župnik Jožef Simiz je nato kip skril na varen kraj, kar se je pozneje izkazalo za zelo pravilno potezo, saj je bilo žabniško župnišče 20. marca 1945 bombardirano. Vojna pa je že šla proti koncu in 11. avgusta 1945 se je Višarska Mati Božja dokončno vrnila na svoj višarski prestol. Marija je sicer pozneje še zapustila svoj dom na Višarjah, a ne več kot begunka, ampak zato, da je odšla med svoje otroke, ki so jo vsepovsod navdušeno sprejemali. To so bila t. i. "Marijina romanja”, ki jih je leta 1947 organizirala videmska nadškofija. Višarska Marija je tako obiskala Landar v Nadiški dolini, kjer so imeli misijon, nato se je podala na pot po Kanalski dolini. Ljudstvo jo je vsepovsod sprejemalo z velikim navdušenjem, a tudi v duhu spokornosti. Ta je zlasti prišla do izraza pri procesijah, ko so ljudje bosi spremljali Marijo. Bos je bil tudi duhovnik, ki je nosil križ.
Višarska Mati Božja pa se odpravlja med nas tudi danes, saj je v letu vere 2013 obiskala tudi našo deželo, da bi vse svoje otroke povezala v duhu sloge in medsebojne strpnosti ter jih utrdila v veri.
Svete Višarje so v času svojega nastanka spadale pod Oglejski patriarhat. Ko je bila leta 1751 ustanovljena goriška nadškofija, so do leta 1788 spadale pod to nadškofijo, nato do leta 1809 pod krško celovško škofijo. Nekaj časa so bile Svete Višarje pod ljubljansko, nato za kratek čas pod videmsko nadškofijo. Zatem so spet prišle pod krško škofijo in tako je ostalo do konca prve svetovne vojne, ko so Svete Višarje
znova pripadle goriški nadškofiji, od leta 1933 pa spadajo pod videmsko nadškofijo. Svetovišarsko svetišče so že od začetka oskrbovali dušni pastir-ji iz Žabnic, saj Svete Višarje spadajo pod to župnijo. Leta 1906 so oskrbo svetišča prevzeli ljubljanski frančiškani, ki so tu ostali do leta 1924. Za njimi so za svetišče in romarje skrbeli škofijski duhovniki.
Svete Višarje so vedno slovele tudi kot izredna razgledna točka, saj se pred romarjem in izletnikom tu odpira čudovit razgled. Proti vzhodu se dviga Mangart s Poncami, Lovci in Bovškim Grantavcem, na severu zakriva pogled Ojster-nik z Dobračem in Ziljsko dolino, na zahodu se dvigajo Karnijske Alpe in daleč na obzorju ob lepem vremenu lahko vidimo tudi Veliki Klek (Grossglokner). Najlepši pa je razgled na Viš in Montaž z navpičnimi stenami. Tudi po tem slovijo Svete Višarje. Te so postale vir navdiha tudi za mnoge pisatelje in pesnike. Narte Velikonja je napisal povest Višarska polena, v kateri opisuje, kako so romarji na poti proti Višarjam za pokoro nosili polena. Metod Turnšek je napisal povest Na Višarjah zvoni, Joža Lovrenčič Višarsko legendo. Pa še ta in oni pesnik je našel navdih za svoje stvaritve prav na Svetih Višarjah, ki med vsemi romarji vidijo največ Slovencev.
/dalje
V Vidmu so predstavili Rečni čezmejni park Nediže
Za ovrednotenje naravnih, družbenih in kulturnih virov
Od 13. marca do 5. aprila je v Galeriji Tir na Mostovni v Solkanu na ogled razstava akademskega slikarja Eneja Gale z izzivalnim naslovom Posledica udomačenega dvoma. - Galerija je odprta v četrtek od 17.00 do 19.00 in za obiskovalce Mostovne v petek in soboto: 21.00 - 23.00. Ogled razstave izven urnika je mogoč po predhodni najavi na: tir@mo-stovna. com
Enej Gala, doma iz Nove Gorice, spada v generacijo mlajših umetnikov, ki svojo umetniško pot šele začenjajo. Za svoje ustvarjalno delo je bil že v času študija nagrajen s štipendijo, ki jo perspektivnim mladim umetnikom vsako leto podeljuje beneška Fundacija Bevilac-qua La Masa. Poleg tega pa ima za seboj že številna sodelovanja na različnih razstavah doma in v tujini. Pred letom dni pa se je domačemu občinstvu predstavil tudi s prvo samostojno razstavo v galeriji Dimenzija napredka v Solkanu.
V	Galeriji Tir se predstavlja s celotnim opusom svojega ustvarjanja. Na ogled so slike, risbe in mala plastika, ki so nastale v novejšem obdobju. Ustvarjalnost Eneja Gale navdihuje sporočilnost bogate zapuščine ikonografije likovne umetnosti, ki jo sam zavestno preoblikuje in reinter-pretira v kodiran sistem lastnega likovnega jezika. Pri tem ne opušča narativne moči podob, ampak jo nadgrajuje v novo, paralelno, avtorsko občuteno realnost, ki nas sili k razmisleku o
nas, o odnosu, ki ga imamo do sveta, zgodovine, do naše ambivalence, prihodnosti...
Kaj točno namiguješ z besedno zvezo "Posledica udomačenega dvoma"?
Do tega stavka me je nekoč pripeljalo razmišljanje o vlogi dvoma. Manjka se dvomov v državo, politiko, neštete odločitve, ki jih vsakodnevno sprejemamo ali ne ipd. Toda prav ti dvomi so se tako udomačili, da so dejansko otopili naše senzorje za smiselnost dobrega počutja. Navada je pokopala primaren vzrok dvoma, ki je radovednost.
Ravno tako umetnost se ne
dvoma
more prepuščati konformizmu, ampak ustvarjati vedno nove "dvome". Pa se vrniva k naslovu in tvojim delom. Kljub formalni in vsebinski večplastnosti svojega likovnega izraza gledalca ne pustiš popolnoma zbeganega.
Ja, ni mi poanta zbegati gledalca, raje mu skušam predlagati neke potencialne sklepe z vpeljavo realističnih detajlov, ki zreducirajo figurativnost zgolj na funkcijo sledi, po ka teri lahko in tui-tivno pride do zgodbe, ki jo po-
dajam, ne da bi pri tem izgubil svobodo lastne interpretacije. Motivi po navadi izvirajo iz paradoksov, ki se mi v takšni ali drugačni obliki zdijo zanimivi pri posredovanju zgodb oziroma sporočil. Tu se predvsem osredotočam na nerazumevanje vrzeli med podobo in idejo izraženega v delu.
Medtem ko se večina ustvarjalcev mlajše generacije "navdušuje" nad uporabo novih medijev, ti ostajaš zvest tradiciji.
Zanimivo, da si uporabila besedo "navdušuje". Mislim, da je izredno težko navdušiti kogarko-
li	v današnji sočasni umetnosti, ki postaja vedno bolj podobna kakšni borzi. Lahko se pa eksperimentira. Samo v zadnjih 70 letih se je zgodilo toliko uporabe vsega, da sem zelo skeptičen glede vsakovrstne uporabe "novih" medijev. Mislim, da je medij le sredstvo, ki v takšni ali drugačni obliki služi sporočilu njegovega uporabnika. Slikarstvo je eden od osnovnih jezikov, kot je, denimo, pisava. Od nekod je treba začeti, to pa ne pomeni nujno kakršnekoli "zvestobe", saj končno tudi sam počnem veliko
drugih stvari, ki niso slikarstvo. Si pa vseeno upam trditi, da brez dvoma izhajajo prav iz njega. Kaj pa tvoj likovni slog? Koliko vpliva imajo pretekla umetnostna gibanja nate? Umetniki so se v avantgardah prvič zavestno uprli golemu opisu realnosti oz. nekakšnih dogmatičnih idealov. Žalostno se mi zdi le to, da se na neki kolektivni ravni zavest o razvoju umetnosti pri povprečnem človeku tam paradoksno konča. Seveda so name vsekakor vplivali vsakovrstni
umetniki. Bistvo vsakega sloga je končno osebna reinterpretacija vplivov skozi čas, v katerem živiš, z informacijami, ki so ti na voljo. Nadrealisti so zaobsegli vso realnost; zavedno in nezavedno, tako da je težko ubežati njihovemu vplivu. Karkoli je lahko Nadrealizem. Še konceptualna umetnost, ki stoji kot temelj nasprotja vizualne umetnosti in promovira izčiščenosti ideje, brez motil, je konec koncev lahko tolmačena skozi prosto asociiranje med predmetom, ki ga vidiš, in idejo, ki jo predstavlja. A misliš, da ni vse to nastalo le po naključju? Sam nisem nikoli načrtoval, kaj vse bo vplivalo name, da se bom razvil, v kar sem se razvil.
Za konec pa še vloga umetnosti v času recesije. Kakšna je vloga (funkcija) umetnosti v naši družbi in kakšna bi bila idealna?
Najbolj me moti to, da se nekaj, kar bi moralo predstavljati zbližanje s primarnim zadovoljstvom, ki naj bi širilo zavest, osvobajalo in produktivno vplivalo na človekov vsakdan, izrablja za dokazovanje ek-skluzivnosti posameznikovega ega oziroma njegovega statusa v družbi. Mislim, da se je umetnost razvrednotila v trenutku, ko je postala naložba. Boli me, ko opažam, kako se lahko inovativnost idej in vrednot zreducira na potrošniški produkt v vi trini. Kako končno umetniki živijo na račun istih idej, proti katerim so se tako strastno borili od avantgard do včeraj.
Mojca Valič
Z ustanovitvijo naravnega parka omogočiti ovrednotenje in ponovni zagon območja, še predvsem vzdolž nižinskega toka reke Nediže. Ta cilj so si zastavili pobudniki Rečnega čezmejnega parka Nediže, ki so ga 13. marca na sedežu deželne uprave v Vidmu predstavili odbornici za infrastrukturo in prostorsko načrtovanje, Marii Grazii Santoro. V imenu predlagateljev (krajevnih upraviteljev) zamisli je na srečanju spregovorila Claudia Chiabai, ki je podčrtala, kako so bile reke v zgodovini za skupnosti, ki so živele ob njenih bregovih, prinašalke življenja: park torej ne bi smel postavljati novih omejitev in zavirati razvoj, pač pa ga spodbuditi. Predlog predvideva uresničitev ekoloških posegov ob reki, ovrednotenje zgodovinskih, kulturnih in arheoloških najdišč, živilskih in umetniških značilnosti, ki so prisotne ob reki. Park naj bi predstavljal pomembno turistično atrakcijo. Predlagatelji načrta, ki naj bi ga uresničili na ozemlju vseh občin, po katerih teče Nediža, od Tipane do Chiopris-Visconeja, bi radi izvedli sanacijo rečnih bregov, na novo uredili prečiščeval-ne naprave, povečali dotok vode
v	rečni strugi, uredili kolesarske steze in pešpoti ter ovrednotili pomembne božje poti ob reki. Projekt naj bi tudi povezali s pobudami ob 100-letnici prve sve-
tovne vojne. Uresničitev parka bi morala omogočiti razvoj na območju prisotnih tradicionalnih produktivnih dejavnosti, v prvi vrsti kmetijskih. Obiskovalci parka naj bi tudi imeli možnost se preizkusiti pri raznih kmetijskih delih. Projektu bi se moralo pridružiti tudi območje Kobarida, ki bi omogočilo izvedbo čezmejne izvirne zamisli "Water for peace": kraji, v katerih so pred 100 leti potekali srditi boji, naj bi tako postali območje miru.
Odbornica Santoro podpira ustanovitev Rečnega parka Nediže
Deželna odbornica za infrastrukturo in prostorsko načrtovanje, Maria Grazia Santoro, je izrekla popolno podporo predlogu glede ustanovitve Rečnega čezmejnega parka Nediže, ki so ji ga predstavili v videmski deželni palači. "Projekt - je obrazložila odbornica - bo vključen v Deželni krajinski načrt kot strateško
sredstvo za turistični razvoj območja z naravovarstvenega in kulturnega vidika". Pobudnike parka je spomnila, naj pri svojem delu razmislijo o načinu upravljanja snujočega se parka ter naj določijo prioritete njegovega razvoja; istočasno jim je svetovala, naj glede projekta vzpostavijo tesen stik s soudeleženimi občinskimi upravami ter s posameznimi deželnimi od-borništvi. Povedala je tudi, da si deželna uprava prizadeva poe-
nostaviti birokratske postopke, ki jih je treba izvesti za čiščenje gozda in odvzem gramoza iz rečnih strug. "Cilj ustanovitve parka - je sklenila svoje izvajanje Santorova - je omogočiti mreženje gospodarskih dejavnosti, ki naj nudijo nove razvojne možnosti na osnovi konservativnega ovrednotenja krajevnih naravnih, družbenih in kulturnih virov".
MC
Grožnje o “preurejanju” zakona o verski svobodi
Predčasne volitve morda možnost za preporod Slovenije
Obup in razočaranje zaradi razmer v Sloveniji sta dosegla tak obseg in razsežnosti, da je eden od najbolj znanih politikov zapisal, kako je začel razmišljati o tem, ali smo bili Slovenci sploh dovolj usposobljeni in pripravljeni na to, da smo dobili svojo državo. To je seveda čisti populizem, morda celo politikantstvo, saj gre za predsednika zunajparlamentarne stranke, ki na valovih sedanjih težav in krize pripravlja volilno kampanjo zase in svojo stranko, na kar nekaj predvidenih volitvah v prihodnjem poldrugem letu.
V	Sloveniji je v tem času nekaj bistvenih težav, ki jih oblast in politika sicer zaznavata, a jih zaradi različnih ideoloških in političnih vrednot, ki delijo koalicijo in opozicijo, ne morejo oziroma nočejo reševati. Vlada v nekaj več kot enem letu svojega mandata ni dosegla nobenega takega uspeha, ki bi prispeval k umiritvi družbenega ozračja in izboljšanja življenjskih razmer. Premierka je postala razdražljiva, za težave v koaliciji dolži tudi javna občila, prišla je v spor s posameznimi zdravniki in zdravniškimi organizacijami, kar 60 odstotkov vprašanih v raznih anketah pa Alenki Bratušek ne zaupa več. Premierka za svoje neuspehe pogosto krivi prejšnje vlade, zlasti tisti dve, ki ju je vodil Janez Janša.
Na vprašanje časnika Delo, kaj njegovi bralci najbolj zamerijo sedanji vladi Alenke Bratušek, jih je 39,3% odgovorilo, da čezmerno zadolževanje, 20% obremenjevanje z davki, 19,3% ponesrečeno izbiro ministrov, 8,77% pa vladni zakon o ob-
davčitvi nepremičnin. Največje breme Slovenije zdaj pomenijo veliki dolgovi mednarodni skupnosti in skrajno malomarno ter površno pripravljen zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki ga je Ustavno sodišče v celoti razveljavilo.
Iz uradnega pregleda zadolževanja je videti, da se je državni dolg Slovenije najmanj povečal v obdobju od leta 2005 do 2008, ko je vlado vodil Janez Janša. Zadolževanje se je močno povečalo med letoma 2009 in 2011, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor. V letu 2012 je vlado spet vodil Janez Janša in zadolževanje se je ponovno umirilo. V letu 2013 je vodenje vlade prevzela Alenka Bratušek, tedaj pa se je zadolževanje Slovenije začelo ponovno hitro povečevati. Napovedi za letošnje leto kažejo, da bo vlada državo zadolžila najmanj za novih 7,7 milijarde evrov. Vse torej kaže, da bo skupni državni dolg Slovenije do konca letošnjega leta dosegel okrog 30 milijard evrov, kar je več kot 80 odstotkov bruto domačega proizvoda. Le-ta predstavlja vrednost vseh del in storitev, izvedenih v državi v enem letu. Evropski poslanec Lojze Peterle je nedavno v neki TV oddaji povedal, da se v evropski komisiji čudijo zadolževalni vnemi Slovenije, a jo bodo najbrž ocenjevali, to je kritično ocenili, pozneje, po volitvah v evropski parlament oziroma po oblikovanju nove evropske komisije, se pra-
vi	izvršilne oblasti. Naša premierka pa ponavlja, da se bo Slovenija še zadolževala, dokler bo pač imela primanjkljaj v javnih financah.
Potem ko je Ustavno sodišče soglasno razveljavi-
lo	Zakon o obdavčitvi nepremičnin, ki ga je vlada na hitrico in površno pripravila, tako da je bil tudi poln strokovnih vrzeli in pomanjkljivosti, se je naj višja izvršilna oblast na čelu z Alenko Bratušek znašla v nelagodju in težavah ter pod pritiskom opozicije. Ta meni, da je razveljavitev zakona o obdavčitvi nepremičnin pomenila tudi nezaupnico vladi, ki bi morala zato odstopiti. Le-ta tako razlago zavrača in navaja, da bo izpad dohodkov iz razveljavljenega zakona nadomestila s
sredstvi iz drugih virov. Gre za več kot 200 milijonov evrov. Premierka pravi, da bodo nekateri ukrepi za pridobitev novih prihodkov v državni proračun bolj boleči in manj pravični, kot pa bi bil davek na nepremičnine.
V	Sloveniji bi bile za premostitev težav in globoke družbene krize, pa za izvedbo reform, ki jih zmeraj znova, toda brez uspeha zahteva tudi EU,
najbrž najbolj primerne in uspešne nove predčasne državnozborske volitve. A teh ne bo, ker se poslanci boje, da bi po volitvah najbrž izgubili svojo dobro plačano in udobno službo, kar jev sedanjih razmerah pač tudi zanje najpomembnejše. Zato se bodo politična trenja v Sloveniji, ki praviloma ne vodijo nikamor in kvečjemu le poglabljajo in zapletajo krizo, nadaljevala. Izhodišča in povodi zanje bodo zlasti volitve poslancev v evropski parlament, 25. maja, sodba višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Patria, referendum o odprtosti oziroma dostopnosti arhivov, pa še kaj, kar si bo nemara izmislila ali javnosti navdihnila politika. Ni tudi jasno, kako se bo razpletel primer novega predsednika komisije za preprečevanje korupcije Borisa Štefaneca. Iz nekih novih dokumentov, ki jih je predložil zainteresiranim organom, je menda razvidno, da domnevno ni dovolj sposoben za uspešno opravljanje svoje nove službe.
O stanju duha, tudi o ideološki in politični nestrpnosti v koaliciji in delu slovenske družbe, priča tudi namen vlade, "da celovito preuredi zakon o verski svobodi". Dejansko naj bi sprejeli nov zakon, s katerim naj bi odpravili privilegije, ki jih v Sloveniji domnevno uživa oziroma jih je deležna katoliška Cerkev, največja verska skupnost v državi. V slovenskem katoliškem tedniku Družina so se na omenjene namere vlade in koalicije odzvali s komentarjema na celi strani časnika. Naslovili so jih: Kam meri "celovito preurejanje"; Pred spremembami zakona o verski svo-bodi-prva tarča duhovna oskrba vojakov. Objavljen je tudi odgovor vojaškega vikariata pri slovenski škofovski konferenci na trditve o domnevni neustavnosti duhovne oskrbe v slovenski vojski in policiji. Skrajni rok, ki ga je za sprejetje spremenjenega oziroma povsem novega zakona o verski svobodi določila vlada, je letošnji 24. december, torej sveti večer.
Marijan Diobež
Boris Stefanec
Slovenija, dežela, kjer se vseskozi nekaj dogaja
Vznemirjenje?
Ne, panika!
V Ljubljani se izrisuje neko novo stanje vznemirjenosti. Pomlad je v polnem razcvetu, brstenje in šelestenje ne pušča za sabo ravnodušnosti pri nikomer. Država je spet na nogah, čaka novo prerojenje, ki pa je bilo do nadaljnjega zamaknjeno. Pa bomo videli, kaj bo ta zamik prinesel. Zanimivo je namreč, kako je pred samo dvema tednoma premierka Alenka Bratušek energično in prepričljivo pojasnjevala, kolikšni so bili dosežki njene vlade v zadnjem letu. Kako so Sloveniji povrnili zaupanje Evrope, kako je z odločnimi ukrepi na področju
bančništva uredila najhujši problem in kako se tudi javne finance vračajo v meje normalnosti.
Vse kolajne Alenke Bratušek
Na vse kolajne, ki si jih je pripela Bratuškova, bi veljalo marsikaj povedati: že res, da je danes za Slovenijo zadolževanje precej bolj poceni kot pred šestimi meseci: donosnost desetletnih obveznic je pred objavo rezultatov stresnih testov kotirala nekje okoli 6,5%, danes je pod 4% (in Slovenija se je ravno v torek zadolžila že tretjič v zadnjega pol leta). Drži pa tudi, da so bili tuji pregledi bank, ki so na dan prinesli 5-milijardno luknjo, nekako vsiljeni s strani Evrope: skratka, ni šlo za vladno pobudo. Glede javnih financ pa bo zgodba še zelo dolga. Slovenija je bila pred slabim mesecem, kot edina država v EU, že drugič zapored opozorjena na presežna makroe-
konomska neravnovesja. Kar pomeni, da Slovenija še vedno veliko več porabi, kot proizvede. V "porabo" seveda spadajo tudi vse dokapitalizacije bank, ki so se doslej zvrstile, in reševanja vseh podjetij "v državnem interesu”. Tudi to, nekoliko bolj domače: državna poraba pomeni tudi reševanje tistih lukenj, ki so jih povzročili taki in drugačni tajku-ni.
No, ampak pozitivne ocene in
dobro delovanje vlade, o katerih nas je prepričevala Bratuškova, so prejšnji teden bile postavljene na glavo. Ustavno sodišče je razsodilo, da je nepremičninski davek, ki je bil eden od temeljnih postavk za letošnji proračun, neustaven. Razlogov za neustavnost je sicer več. Če poenostavimo pa gre za to, da je bilo veliko nejasnosti pri nepremičninskih cenitvah, ki naj bi služile kot osnova pri izračunu samega davka. Neustavne so bile tudi različne davčne stopnje za rezidenčna in nerezidenčna stanovanja ter razlikovanje med energetskimi in ostalimi poslovnimi industrijskimi nepremičninami. Toliko s tehničnega vidika. Poglejmo še na kratko, kaj to pomeni s finančnega vidika: država je računala, da bo s tem davkom v
državno blagajno pospravila približno 200 milijonov evrov. Po prvotnih načrtih naj bi približno isti znesek dobile od davka tudi občine. Predvideni prihodki so bili nato ocenjeni nižje. V občinske blagajne naj bi šlo približno 130 milijonov evrov, v državne pa 160 do 170 milijonov evrov. K temu so botrovale spremembe v zakonu o nepremičninskem davku, ki jih je koalicija vnašala vse do zadnjega.
Blokada Ustavnega sodišča
No, ravno z razsodbo Ustavnega sodišča je Slovenijo in posebej vladne palače prežel duh vznemirjenosti, ki pa s pomladanskimi učinki ni imel veliko skupnega, pa čeprav so bile reakcije prav take, kot bi šlo za pomladanski sindrom. In tukaj smo že pri političnih posledicah zavrnitve nepremičninskega davka. Tega si je vlada namreč zamislila prav zaradi krpanja proračunske luknje. Skupaj z dvigom DDV je bil to glavni ukrep, ki ga je lani vlada sprejela na prihodkovni ravni. Lanski proračun je bil izračunan malodane do centa. Zaradi zelo slabega stanja v slovenskih javnih financah je Bruselj bil do Slovenije strog pri kriterijih primanjkljaja. In vlada Alenke Bratušek, ki je na odhodkovi strani nadaljevala po tirnicah Janševe vlade, je v poskusu zmanjšanja primanjkljaja uvedla tudi nove davke na prihodkovni strani. Kot smo že zapisali, je bil celoten proračun pripravljen tako, da ni predvideval in "si ni smel dovoliti" nobenih šokov. In razsodba ustavnega sodišča, ki je naenkrat državnim blagajnam odtegnila 200 milijonov evrov, je bil prav tak šok. Če je Evropa lani nekako še požrla dejstvo, da bo Slovenija v letu 2014 še vedno imela okroglo milijardo evrov primanjkljaja (4,2
odstotka BDP), pa novega nenačrtovanega izpada prihodkov seveda ni mogla prenesti. Zato se je takoj po objavi razsodbe Ustavnega sodišča oglasil Olli Rehn, komisar za finančne in monetarne zadeve, ki je bil dokaj jasen: "Najdite alternativna sredstva. Kot veste in znate"! In v vladi je spet završalo. In spet ne zaradi pomladanskih učinkov, ampak zaradi panike: kaj nam je zdaj storiti?
Razsodba, ki je razveljavila nepremičninski davek, ni bila povsem nepredvidljiva. Kvečjemu nasprotno. Mnogi strokovnjaki na ustavnem področju so opozarjali na neusklajenosti in na sporne točke zakona. Dejstvo je tudi, da je bil zakon sestavljen v dokajšnji naglici zaradi potreb izravnavanja proračuna in je šel skozi vse postopkovne organe brez ustreznega premisleka in usklajevanj. Pač, mudilo se je... in tak zakon je prišel na dan.
Trenja v koaliciji Seveda, potrebno je bilo reagirati takoj. Ampak spet... na dan je prišel predlog novega dodatnega povišanja DDV, že drugega v slabem letu. Davek na dodano vrednost, ki je bil pred slabim letom dvignjen z 20 na 22 odstotkov, bi zdaj lahko poskočil kar na 24 odstotkov. Njegova znižana različica za najnujnejše dobrine, ki je bila pred slabim letom 8,5 odstotkov, bi s 1. majem lahko poskočila na 10 odstotkov. Kaj vse to pomeni? Za slovensko gospodarstvo nič dobrega. Predvsem v nameri ponovnega zagona rasti. Potem ko Slovenija že dve leti zapored beleži recesijo (2012 je znašala -2,5% BDP, lani pa -0,7% BDP), so finančni kazalci za letošnje leto prvič nakazali možnost (komaj občutne) rasti. Novo povišanje DDV bi lahko te kazalce bistveno poslabšalo. Razlog je zelo preprost. Slovensko gospodarstvo sloni na izvozu, ki je v zadnjem letu ponovno začel rasti in je bil edini sektor, na katerem je slonela slovenska ekonomija. Da bi bil zagon odločnejši, bi morala krepko zrasti tudi zasebna potrošnja (to, kar potrosijo vsak dan navadni državljani), ki je bila glavni za-
viralni element v slovenski recesiji. Državljani pač niso imeli na razpolago tolikšnih sredstev kot v času konjunkutre: visoka rast brezposelnosti (danes pri 14 % oziroma 130 tisoč brezposelnih), zniževanje plač in vse bolj pogosto pojavljanje nestalnih oblik dela, kreditni krč ter zmanjševanje kupne moči so prispevali svoje. Nova rast DDV bi pomenila nov hud udarec zasebni potrošnji: višji davek državi bi se namreč v večini primerov prevalil na povišane cene za končnega kupca. Posledično bi torej zasebna potrošnja že spet padla.
Od tega predloga se je sicer oddaljila Virantova Državljanska lista, ki želi nadomestnih 200 mi-
lijonov najti z novimi rezi (torej na odhodkovni ravni) in ne z novimi davki (na prihodkovni ravni). Ob koncu redakcije še ni jasno, kako se bo s to Virantovo blokado soočala koalicija. Jasno je namreč, da morajo nadomestne ukrepe podpreti vse koalicijske partnerice, drugače bo vlada tvegala zelo veliko. Virantova odločitev postavlja pod vprašaj rešitev, ki jo je z dvigom DDV oznanil Čufer. In Virant, to smo se naučili, je zelo nepredvidljiv. Težko je zato napovedovati vsakršni nadaljnji razvoj dogodkov. Nedvomno pa sta vznemirjenost in panika znotraj vlade še enkrat zelo močno prisotna.
Andrej Černič
SNG NG / Gostovanje SLG Celje
Sleparja v krilu, žlahtna komedija 2013
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je prav na dan žena, 8. marca, pod večer imelo v gosteh Slovensko ljudsko gledališče Celje, ki seje predstavilo s svojo uspešnico Sleparja v krilu v režiji Borisa Kobala. Prva slovenska uprizoritev tega dela sodobnega ameriškega dramatika in režiserja Kena Ludvviga (1950) je na Dnevih komedije 2013 bila izbrana za žlahtno komedijo: “Ludvvigova komična predloga omogoča režiserju in razigranemu ansamblu dinamično, živo in sproščeno uprizoritev, v kateri so vsi elementi na zavidljivi ravni s poudarkom na igralskih dosežkih, ki preigravajo različne komedijske žanre. Predstava je neposredna in učinkovita, saj s hitrim tempom in premišljenim ritmom privlači gledalca od začetka do konca”, je zapisala žirija 22. Dne-vov komedije v Celju I.
2013, ki so jo sestavljali
režiser Nebojša Bradic, gledališki režiser Jaša Jamnik in ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. S to oznako je soglašalo tudi občinstvo, ki je spremljalo Dneve komedije, saj je izbralo in nagradilo isto komedijo, pri kateri je režiser Boris Kobal omogočil igralcem, da so po lastnem vzgibu iz dodeljenih vlog ustvarjali mične komedijske like. Ob komično dovršenih igralskih kreacijah in ob komedijskih zapletih, v katere zaideta protagonista, brezposelma angleška igralca, ki se ob misli na bogato dediščino predstavita bogati gospe oblečena v ženski - nečakinji, ki jih išče stara bogatašinja, so se gledalci v SNG Nova Gorica prijetno zabavali, še posebno seveda gledalke, ki so na tako razvedrilen način preživele svoj praznik. / IK
		
\ \ jf-[_	r'jl	t* j m-
		
		
		■F II JlF
NA SUBIDI PRI KRMINU
Posvet o naravnem kisu
" n
Srečali so se "kisli prijatelji
V ponedeljek, 17. marca, se je na Subidi pri Krminu zbrala lepa skupina ljudi, ki so sprejeli povabilo petih 'kislih prijateljev', kot so se sami poimenovali, ki so priredili zanimivo srečanje, uglašeno na večplastno in vsestranko uporabnost naravnega kisa. Gostitelj tega prvega javnega srečanja je bil znani gostinec Joško Sirk, ob njem pa so na Subido prišli, da bi predstavili svoje izkušnje in gledanja na kis, še Andrea Bez-zecchi, ki vodi octarno San Gia-como v kraju Cognento di Cam-pagnola v pokrajini Reggio Emi-lia, in še Mario Pojer in Andrea Paternoster, ki sta doma v pokrajini Trento, prvi iz kraja Faedo, drugi pa iz Viga di Ton v dolini Non, ter še Andreas VVidmann, ki vodi vsaj 200 let staro vinsko klet in octarno v kraju Kurtatsch v pokrajini Božen. Joško Sirk je o organizatorjih povedal, da so to prijatelji, ki jih povezuje zanimanje za naravni kis. Srečujejo se občasno, tokrat pa so se prvič odločili, da organizirajo posvet,
V deževnem nedeljskem dopoldnevu, 23. marca 2014, se je v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici končal niz treh otroških predstav Komigo baby, ki sta jih poskusno priredila Kulturni dom Gorica in zadruga Maja iz Gorice, po zamisli in spodbudi tržaškega igralca Franka Korošca, kot dopolnilo za otroke zelo uspešne abonmajske ponudbe za odrasle, trijezičnega festivala komičnega gledališča Ko-migo. Pod geslom -vzkli-kom Mama, očka ... gremo v gledališče! je v nedeljo v dopoldanskih urah bila na sporedu znana glasbena pravljica Peter in volk, ki jo je ruski skladatelj in pianist Sergej S. Prokofjev (1891-1953) napisal 1. 1936. Vse protagoniste -smešnega dirigenta, pogumnega dečka Petra, ki je z zvijačo in pomočjo ptičke pregnal lačnega, grozečega volka, nerodno račko, drobno ptičko, dedka s pipo, malce "štoraste" lovce in požeruške-ga volka - je z malo rekviziti, a dobršno mero duhovitosti poosebil igralec Franko Korošec. Pri pripovedovanju zgodbice, ki se
odprt strokovni javnosti, časnikarjem in gostincem ter ljubiteljem.
Peterica 'kislih prijateljev' prisega na spoštovanje treh temeljnih načel: 1. izhodiščna surovina mora biti čim bolj kakovostna, 2. ne uporabljajo tehničnih pripomočkov za pospeševanje procesa kisanja in 3. dosledno spoštujejo naravni potek in klimatske pogoje letnih časov, ker edino s počasno fermentacijo lahko ovrednotijo naravno cvetico -arome in vonjave, ki so značilne za mošte iz raznih vrst sadja, za grozdje in vino ali medico, kajti tudi iz medice v kraju Vigo di Ton nastajajo edinstveni kisi, ki odražajo cvetlični izvor medu, iz katerega so jo izdelali. V Sirkovi octarni je čebelar Andrea Paternoster zbranim povedal, da je bila medica ena prvih alkoholnih pijač, ki jih je pripravil človek, se pravi, da so med razstopili v vodi, da je lahko prišlo do alkoholne fermentacije. Tako smo dobili pijačo, ki ima zelo različno alkoholno stopnjo in jo pozna vsa
seveda čudovito ujema z glasbo -vsakega protagonista v glasbi predstavlja en instrument, kot je otrokom lepo razložil Korošec pred začetkom pravljične niti - si je Korošec pomagal s projekcijo risb prizorčkov in pravljičnih junakov. Ob koncu pripovedi je povabil na oder otroke, da bi z njim
zakorakali po odru in spremljali volka v živalski vrt, da ne bi več strašil okrog hiš in delal škode. Pri njem na odru se je tako zbrala cela gruča otrok, ki so razigrano, seveda tudi z rekviziti, upodobili vse nastopajoče junake. Ta glasbena pravljica je Korošcu zelo domača, saj jo je pred leti veliko igral in imel v goriškem Kulturnem domu vrsto nastopov za slovenske in italijanske šolarje. Zato
Evropa, in tudi iz te pijače lahko pripravimo kis. Medico da v odprte lesene sode, tako da je tekočina v stiku z zrakom in da vse to diha in da se v nekaj mesecih - včasih je treba čakati tudi leto dni - alkohol spremeni v kis. Vsaka strd nam da drugačno medico in torej iz različnih medic pripravimo različen kis, ki se razlikuje po okusu in cvetici, ker so vonjave pač odraz medu, se pravi cvetja, ki so ga obiskovale čebele. 'Kisli prijatelji' so želeli osvestiti čim širšo javnost o koristnosti uživanja naravnega kisa. V tem smislu so v kongresni dvorani vinske kleti Jerman, ob cesti, ki vodi k Rutarjem, priredili posvet, na katerem je zgodovinar Gian-carlo Signore osvetlil zgodovinske vire, ki govorijo o kisu in njegovi uporabi. Še posebej je obdelal rimske in italijanske renesančne pisce in kako so uporabljali t. i. garum in druge kisle pripravke.
O naravnem kisu in kisanju, kar se tiče tehničnih postopkov, ne bomo dobili veliko strokovnih
seveda zna zelo spretno pritegovati pozornost malčkov in jih dejavno vpletati v odrsko dogajanje. To mu je uspelo tudi na zadnjem srečanju Komigo baby, saj so otroci zelo lepo spremljali predstavo, pred katero so dve igrivi pesmici zapeli malčki iz pevm-skega vrtca Pikapolonica pod vodstvom Katje Bandelli.
Ob koncu predstave so zadovoljni otroci in starši navdušeno zaploskali igralcu Franku Korošcu, ki jim je polepšal deževni dan, malčki pa so še posebno veselo odhajali iz goriškega kulturnega hrama, saj so prejeli v dar balonček, pobarvanko in sladko liziko. Poskusni po vsebinah raznolik otroški niz predstav je ponudil gledališki dogodek v soboto popoldne, v nedeljo popoldne in v nedeljo dopoldne. Zdi se, da je staršem najbolje ustrezala nedeljska matineja, saj se je na njej zbralo največ otrok in odraslih spremljevalcev, zato se bodo prireditelji verjetno odločili ponuditi te otroške predstave v nedeljo dopoldan. Vsekakor bo Komigo baby razveselil malčke tudi v prihodnji sezoni.
zapisov. Podrobneje je tehnologijo priprave kisa obdelala raziskovalka Maria Gullo, ki deluje v vseučiliških laboratorijih v Mo-deni in Reggio-Emilii in ki se specifično posveča raziskavam o
Pred kratkim je dr. Julij Bertoncelj napisal izredno zanimivo knjigo z naslovom Saga hiše ob gozdu. Knjigo, ki ima 280 strani in jo je izdalo podjetje Berton d. o. o. iz Kranja. Avtor je knjigi dodal podnaslov Obračun s preteklostjo, ker opisuje grozote 2. svetovne vojne, s poudarkom na Gorenjskih krajih, zlasti v Medvodah in okolici, kjer je preživel otroška leta. V živem spominu so mu do današnjih dni ostali dogodki, ki jih je doživljal in spremljal vse do danes. Dokumentirano in izredno podrobno je opisal življenje Slovencev med drugo svetovno vojno in po njej, ko je osvajala in kasneje prevzela oblast Komunistična partija. Ta se je kasneje preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije oz. Slovenije. Le-ta je odločala s pomočjo Ozne, Udbe in SDV o življenju in delu mnogih Slo-
ocetnih bakterijah. Natančno je obdelala različne metodologije izdelave kisa ter predstavila zakonodajo tudi glede tako imenovanega balzamičnega kisa z geografsko zaščitenim poreklom in čestitala organizatorjem, da se s tolikšno ljubeznijo in vnemo posvečajo kisu.
Stefano Caffarri, ki urejuje tematsko zaokrožene kuharske izdaje, ki so znane pod naslovom II cucchiaio d'Argento, je podčrtal sodoben pristop k uporabi naravnega kisa v kuhinji, češ da gre za starodaven, a žal skorajda pozabljen način, s katerim lahko
vencev, razvoju, napredovanju in celo o likvidacijah. Berton-cljeva družina in njihovi sorodniki so bili napredni. Razmišljali so s svojo glavo, kar mnogim ni bilo všeč. Zanimiv je primer
dveh Bertoncljevih bratov: eden je bil nasilno mobiliziran v nemško vojsko, drugi pa je aktivno sodeloval s komunisti ter povzročal težave vaščanom in drugim.
V tej knjigi lahko iz prve roke spoznamo početja komunistov
kuhar preseneti gosta. Z njim se je strinjala vodja kuhinje gostilne Hiša Franko iz Kobarida, Ana Roš, ki je lepo orisala uporabnost naravnega kisa v kuhinji, ki želi s posebnimi okusi navdušiti gosta, in je tudi orisala nekaj možnih receptov.
Moderator posveta, predsednik konzorcija Via dei sapori - Pot okusov, Walter Filiputti, se je ob koncu spraševal, kako naj bi ob vsem tem bogastvu informacij ovrednotili naravni kis. Odgovor prisotnih se je glasil: naravni kis bomo ovrednotili z bolj dosledno in mogoče tudi bolj domiselno rabo v kuhinji, pri mizi in v življenju nasploh, saj so že naše babice vedele, za kaj vse ga je mogoče uporabljati.
in njihovih izvrševalcev pod vodstvom Udbe. Ta je bila podrejena Komunistični partiji oz. ZKS ter je imela vso oblast po letu 1945. Julij Bertoncelj je na pregleden način opisal življenje kot otrok, dijak, univerzitetni študent, doktorand in kasneje okoliščine v službovanju na strojni fakulteti, Gospodarski zbornici, Gorenju Velenje in drugod. Ker ni bil član partije oz. ZKJ, mu ni bilo lahko. Zato je doživljal po nepotrebnem številna šikaniranja. Kljub temu je dosegel zavidljive reference v teoriji in praksi. Med vojno in po njej se je veliko dogodkov dogajalo v rojstni hiši ob gozdu v bližini Medvod. Številne zgodbe so bile zamolčane, ki pa jih je avtor znal obelodaniti. Tako bo ta knjiga mnogim v spomin in opomin pri spoznavanju dogodkov ter družbenopolitičnega življenja v Sloveniji v času enopartijskega družbenega reda.
Avtor ima naravni dar opisovanja dogodkov na razumljiv, objektiven način ob upoštevanju literarne vrednosti. Zato bi bilo koristno, da bi to knjigo izdali še v drugih svetovnih jezikih.
Gabrijel Devetak
IK
NOVI	ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
(^1 A	Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548 276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SVVIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 - 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B - Videm.
Tel. št. 0039 0432 299664 - Faks 0039 0432 512095 - E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo
jfrj za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. liC ^ Novi glas je elan Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 1. aprila, ob 14. uri.
Erika Brajnik	NATUROPATSKI	NASVETI	(20)
AGITATOR - EKSTREMISTIČNI TIP
Oči so odsev duše in prav čarobno jih je opazovati in brati, saj nam razkrivajo vedenjski in čustveni svet ter fizično ravnovesje osebe, ki stoji pred nami. Vendar pozor - analiza očesa mora biti vedno opravljena v živo z iridoskopom, brez posnetkov. Profesionalni iridolog opazuje živo oko, ki diha in se odziva pred njim; samo taka analiza očesa je prava, saj smo mi živi, oko je živo in kot takega ga je treba opazovati.
Kdor ima odprtine na očesu, ki so bolj podolgovate oblike kot spodaj na sliki, spada k ekstremističnemu tipu oziroma agitatorju, saj ima določene vrline tipa biser in določene vrline tipa roža.
Oseba agitator je dinamični tip, inovativen, progresiven, ni ustaljen v konvencionalnih klišejih in navadah, je izven mode in časa, je drugačen, njegove misli letijo čez vse meje razuma, skratka je genialno ustvarjalen. Zaradi svoje genialnosti je večkrat nerazumljen ali pa ga ljudje imajo za bizarnega. Ljudje tipa agitator ljubijo spremembe in novosti, stvari, v katere verjamejo, zagovarjajo do skrajnosti, z vnemo in strastjo delajo vse, kar jih veseli, včasih tudi pretiravajo. Niso vztrajni, metodični, zato se pogosto zgodi, da z zanosom začnejo določen projekt, s katerim požanjejo veliko slave, a če ne pazijo in pretiravajo z ekstremom, zapadejo v situacijo, ki jih lahko popelje do propada. Večkrat jih najdemo med inovatorji in raziskovalci. Potrebujejo ravnovesje in nekoga, ki jih uravnava, zato iščejo osebo tipa
fluks (ki bo opisan v naslednji kolumni).
Učijo se prek gibanja in dotika.
Človek tipa agitator je karizmatičen in samokritičen z močno osebnostjo, kar nakazuje že s hojo po cesti - glavo drži visoko pokonci, hrbet je raven in prsi so močno izbočene. Na ta način poudarja in kaže na svoj pomen in svojo osebnost. Pri taki osebi cilj upravičuje sredstva. Se velikokrat razburi, saj govori in dela z vnemo. Če je energija v telesu harmonično uravnovešena, lahko agitator doseže veliko moči v življenju, saj je dejansko zelo karizmatičen. Če pa je tip agitator v energetskem neravnovesju, bo postal dispersiven, tiranski, brutalen in prepotenten. Tak tip sovraži omejitve, je zelo konkreten, rad podira meje in krši pravila, z njimi je težko vzdrževati neko stalnico. Zahteva in išče takojšnje in konkretne rešitve.
Rad ukazuje, poveljuje. Ob njem si z lahkoto predstavljamo velikega bojevnika, ki svoje može popelje v vojno, jih tako navdihne in motivira, da vedo, zakaj živijo in za kaj se bojujejo. To so veliki možje, ki tudi umrejo za svoj prav.
Če je energija v deficitu, se taka oseba rada veliko krega, ni objektivna, sebe postavlja vedno v ospredje. Med strahovi je pri njem najbolj izpostavljen strah, da bi izgubil kontrolo nad seboj, boji se tudi ljudi, ki so neodločni, saj ga je strah, da bi se okužil z njihovo neodločnostjo. Tip agitator je velik poveljnik, ki se mora naučiti umetnosti poveljevanja!
www. saeka. si
KULTURNI DOM GORICA
| Komigo baby
Zabavno ob pogumnem Petru
Najnovejše delo dr. Julija Bertonclja
Saga hiše ob gozdu Obračun s preteklostjo
Lepa beseda lepo mesto najde
Vse je odvisno od zornega kota
Včasih sploh ne pomislimo, zakaj smo do nekega dogodka in situacije negativno razpoloženi. Dela in popravila na domu so nedvomno nekaj, kar vsi sovražimo in česar se izogibamo, kolikor moremo. Kdo pa ima rad delavce, ki v umazanih kombinezonih, z vrči malte oziroma, po novem, z gradbeno peno v rokah krožijo po hiši in vdirajo v naš vsakdan. Nihče, mislim, sama pa sem, priznam, ena od tistih ljudi, ki gradbišča v hiši sploh ne prenaša.
Ko sva se z možem odločila za nakup hiše v Beneški Sloveniji in za selitev, so me popravila, ki jih je bil nov dom potreben, že takoj spravila iz tira in, priznam, ukradla marsikatero uro mirnega nočnega počitka. A kaj, če pač nekaj začneš, moraš nadaljevati po zastavljeni poti, izbrala sem gradbenika in na usodni dan kar se da mirno spremljala, kako je kamion zaoral po zeleni trati, posejani z marjeticami, in kako je dnevno sobo, spalnico, garažo in vse ostalo napolnila cela vojska kovčkov z orodjem, vrtalnikov, svedrov in ostale nepriljubljene šare. Moja prva misel, ki je najverjetneje skupna vsem tistim, ki
se odločijo za prenovo doma, je bila: upajmo, da bo čim prej vsega konec in da jih potem ne bom videla nikoli več.
Tako sem si prvi dan s polno malho nezaupanja, pričakovanja in strahu nejevoljno ogledovala gradbišče. Na delu sem našla le pomočnika, ki je odstranjeval ploščice na balkonu, po mojem okusu seveda prepočasi. Vprašanje, kje pa je tvoj šef, je prišlo iz mojih ust veliko pred vljudnim pozdravom. Seveda, želela sem si, da bi bilo že prvi dan vse končano in da mi ne bi bilo treba mesece gledati prahu in razdejanja. Vseeno me je radovednost gnala, da malo poklepetam in vsaj izvem, kdo se ukvarja s prenovo mojega doma. Mlad fant, doma izpod Matajurja, Monte-maggiore, se mi je veselo predstavil in povedal nekaj o sebi in svojem življenju. Pomislila sem na vas v hribih. To mora biti tam, sem se spomnila, kjer sem v svojih dvajsetih letih s fantom pod neko lopo čakala, da dež pojenja in da greva skupaj na Matajur. Pa v dveh dneh ni nehal in zato sva se kisla in slabe volje vrnila domov. Drugih srečanj s to gorsko vasico menda potem vse življenje
Športno dogajanje pri nas
V aprilu več vrhuncev sezone
Pred nami so vsi vrhunci v športnih panogah, katerih sezona se ujema bolj ali manj s šolskim letom. Tako kot med šolskimi klopmi bosta odločilna naslednja dva meseca. Poln adrenalina za naša moštva zna biti predvsem ta april, v katerega smo stopili. Tu bi že znalo, prav kmalu, priti do številnih končnih odločitev, pritisk bo malce popustil le za Veliko noč.
Najprej košarka. Jadranu se uresničuje sanjski scenarij. Če bo zmogel še dve zmagi, v soboto doma proti Arzignanu in naslednjo nedeljo v Montebel-luni, bo proslavljal zgodovinsko napredovanje v državno B ligo. Četudi bi se zalomilo, pa bi bil tu še popravni izpit (z najboljšim izhodiščem) v play-offu. Podobno velja za nogometaše Krasa, Vesne in Brega. Minuli konec tedna je sicer pomenil korak nazaj za omenjene tri enajsterice, vendar tri kroge pred koncem rednega dela Kras deli s Fontanafreddo prvo mesto v elitni ligi, Vesna je prva v promocijski ligi s štirimi točkami prednosti, Breg pa je v prvi amaterski ligi prvi skupaj s Čor-monesejem. Končati prvenstvo na vrhu je bistveno zato, ker le prvouvrščena napreduje neposredno. Drugo mesto - tako kot pri Jadranu - pa prinaša igranje zahtevne končnice za napredovanje, ki je vsakič prava neznanka. Mesto v play-offu iščejo s konkretnimi možnostmi tudi nogometaši Juventine (promocijska liga), Primorca (prva kategorija, v kateri se Sovodnje potegujejo za obstanek), Zarje (druga amaterska liga), Primorja in Mladosti (tretja). Najboljša osmerica, se pravi
nisem imela.
Teden dni sem tako opazovala gradbišče, zaradi dežja, ki je zaznamoval letošnjo zimo, je vse napredovalo izredno počasi. Tako da sem neko še posebno turobno soboto svojo nejevoljo, obup in pesimizem po mailu posredovala delovodji.
Odgovor, ki sta mi ga posredovala mojster in njegova žena, pa ni bil to, kar sem pričakovala. Napisala sta mi, da sta večkrat prebrala moje sporočilo, razumela stisko, strah, žalost in predvsem pesimizem, ki so veli iz njega. Prosila sta me, naj delavcem zaupam, zame in za moj prihodnji dom bodo delali s srcem in z vso poštenostjo. Samo moje misli naj bodo bolj pozitivne, to grenkobo naj preženem in naj zaupam v delo, v prihodnost, v življenje. Pozitivno mišljenje namreč gradi mostove čez največje prepade.
Ko prejmeš tako pisanje od delovodje svojega gradbišča, se seveda zamisliš nad samim seboj, nad trenutkom, ki ga živiš, in seveda tudi nad človekom, ki se v teh dneh ukvarja s popravilom tvoje strehe in tvojega doma. Na gradbenika, ki sem mu zaupala popravila, sem začela gledati drugače. Tako kot gledaš na sočloveka. In v njem sem začela spoznavati prijatelja, ki je bil ne samo vreden vsega mojega zaupanja, temveč mi je bil celo v neštetih pogledih soroden po duši in mišljenju. Kmalu sva se začela pogovarjati o vsem, o naravi, o Benečiji, o budističnem templju na Polavi, ki ga je zgradil ravno on s svojo ekipo.
JURIJ PALJK
KAI SPLOH POČNEM TUKAI?
182
play-off, je tudi cilj Brega v košarkarski deželni C ligi. Bor pa se tu krčevito otepa izpada in računa na reševanje z dodatnimi tekmami play-outa. Košarkarji Kontovela in Sokola pa so se, s predčasnim obstankom in igranjem v prvem krogu play-offa, že poslovili od letošnje D lige in so že z marcem zadovoljni končali kratko sezono.
V	odbojki je s polnimi pljuči zadihala naša najviše postavljena ekipa, Sloga Tabor, ki pridno koraka obstanku v državni B2 ligi naproti. Vse bližja tej drugoligaški konkurenci pa je združena moška ekipa 01ym-pie, ki vodi na lestvici deželne C lige s štirimi točkami naskoka pred zasledovalci. Zgodba je tu slična kot pri Jadranu in vodilnih nogometaših. V zadnjih petih kolih bi kazalo ubraniti prvo mesto, ki pomeni napredovanje, drugače bo potreben play-off. Mlajša enotna vrsta Soča pa je že obsojena na izpad v D ligo, v kateri je druga postava Sloge Tabor peta in jo čaka še drugi del prvenstva.
In končno še dekleta Zaleta, ki delijo sanjsko drugo mesto v deželni C ligi, v sicer izjemno izenačenem vrhu, kjer je prvo mesto že oddano, v dveh točkah pa je šest ekip. Žal je tu boj za drugo mesto čisto prestižnega značaja, saj play-off ni predviden.
April bo čas odločilnih obračunov tudi za naša prvoligaša, Polet Kwins v moškem hokeju in line, ki odločno meri na napredovanje iz A2 v Al ligo, in Kras v ženskem namiznem tenisu, ki pa nima skomin po napredovanju iz A2.
HC
Konec tedna bodo v Gorico prišli na kongres urednikov italijanskih tednikov kolegi iz vse Italije, posvet bo uglašen na temo življenja ob meji in v našem prostoru s posebnim ozirom na balkanski prostor. Med kolegi iz Italije so tudi nekateri prijatelji, s katerimi sem se spoznal že pred veliko leti in se redno srečujemo vsaj enkrat na leto po različnih krajih v Italiji, vsaka tri leta pa v Rimu, ko imamo kongres, na katerem imamo volitve za upravni odbor zveze FISC. Priznam, da nekatere zelo rad srečujem, z določenimi sem navezal iskreno prijateljstvo, ki mi veliko pomeni, še posebej s tistimi iz krajev, kamor le redko grem in sem zato vedno znova vesel, ko se srečamo in pogovorimo o skupnih težavah, ki so danes lastne vsem časopisom. Svetovni splet, internet, nas najeda in razjeda, saj izgubljamo predvsem mlajše bralce in mlajše naročnike, to vemo že dolgo in vedno znova se zato sprašujemo, kam vse to vodi, ko pa vidimo, da pisanje za splet ni isto, kot je pisanje za časnik, saj se na spletu novica v trenutku izgubi v poplavi resničnih in namišljenih novic in novičk in jo po navadi požre ta moloh, kar svetovni splet vedno bolj postaja. Na spletu imaš namreč občutek, da hitro izveš vse, a je vprašanje, če si zares sploh kaj izvedel, in še nekaj je: svetovni splet in razna družbena omrežja sama po sebi sploh ne proizvajajo novic in ne komentarjev, ampak jih samo "fago-citirajo", požrejo na hitro in jih prežvečene, največkrat celo okrnjene, nepreverjene vedno!, delijo naprej, nobene kritične presoje ni na spletu, saj ta neznanska gmota podatkov, podob, zapisov, datotek, posnetkov in drugega prenese vse in ta neznanska gora vseh teh različnih podatkov nadomešča tisto pristno iskanje bistva, ki mora biti za vsakega časnikarja na prvem mestu. Prav tako seveda za bralca.
Nekaj prijateljev imam med temi odgovornimi uredniki, ki bodo ta konec tedna v Gorici razglabljali o novi Evropi po padcu državnih meja, med njimi tudi starejše ljudi, ki se podobno kot se jaz dnevno sprašujejo, kaj sploh počnem tukaj, še posebej zato, ker vsi prihajajo iz časov, ko so se časopisi še tiskali v pravih tiskarnah in ne v nekih oddaljenih velikanskih avtomatiziranih halah, v katerih je vloga tiskarja obrobnega pomena, saj gre danes pri tisku predvsem za denar, za varčevanje pri barvi, pri papirju, povsod, kjerkoli se le da, še najbolj pa seveda pri ljudeh. Kot da bi vsi bili obsedeni s to avtomatizacijo in tem nižanjem navzdol, v vseh smislih. Če bi vas lahko popeljal v kraj, v katerem tiskajo v Padovi naš časnik, bi samo strmeli, saj je v tamkajšnji tiskarni ljudi za prste na eni roki, vse ostalo so samo stroji, računalniki in spet stroji.
Tako pač je, mi pravijo, tako pač je. Časi, da so taki. In mi, da smo drugačni, če pa nismo, da bi morali biti drugačni.
In sem zato vesel, ker vem, da bo prišel v Gorico tudi Gio-vanni iz daljne Lunigiane, območja, ki je razdeljeno med Toskano in Ligurijo, tako za prve kot za druge pa velja to območje za nekakšna "rovta", če sem lahko malo nesramen, saj gre za gorato deželo, kjer v od ljudi in Boga pozabljenih vasicah še živijo maloštevilni ostareli ljudje, za katere skrbi tudi moj prijatelj Giovanni, ki je duhovnik, a tudi profesor klasičnih jezikov, urednik, bil pa je tudi ravnatelj tamkajšnje-
ga klasičnega liceja, moder mož, s katerim sva se spoprijateljila že pred veliko leti v Rimu, in to na precej nenavaden način: oba sva namreč kadilca in sva izkoristila na kongresu dolgočasno predavanje za krajši odhod iz kongresne dvorane na plan...
On je takrat v Rimu pred hotelom Midas potegnil svoje rdeče "malborice" iz žepa krajšega in nič kaj duhovniško slovesnega mornarskega suknjiča, nasmehnila sva se in pričela pogovor, začelo se je pri tem, od kod sem doma, takoj sva se začela tudi tikati in takoj mi je postal simpatičen, najprej zato, ker je seveda imel v žepu cigarete, predvsem pa zaradi ironije, s katero je takrat označil in še danes komentira nekatere posege "velikih sonc, ki prodajajo sladoled", kot bi lahko prevedel njegov toskanski zajedljivi, a odkritosrčni: "II solone che ven-de gelato"! Ta vzdevek mi je postal ljub, saj označuje človeka, ki govori stvari, o katerih bi moral molčati, saj prav tako kot sonce ne more prodajati sladoleda, tudi on ne more prodajati znanj, ki jih po navadi nima...
Niti skupaj, ne seveda na kongresu, ko prično taka "sonca, ki prodajajo sladoled", svoje posege, se znajdeva vedno zunaj in prižgeva eno, govoriva o Lunigiani in o Goriški, o Sloveniji, ki jo Giovanni bežno pozna, o nas, predvsem pa o tem, kako se družba sesuva sama vase, in vedno govoriva predvsem o ljudeh. Giovanni je še eden tistih urednikov, ki ve, komu piše, ki ima rad svoje bralke in bralce in tudi ve, kaj so vrednote, katerim ostaja zvest tudi danes, ko je "vse drugače, a gre v bistvu vedno za iste stvari", kot mi je sam rekel. Ljudem in vrednotam je vedno ostal zvest. Vedno mi tudi da namig za kako knjigo, čeprav je tudi on vešč na spletu. Knjige tudi njemu pomenijo veliko in vsakič, ko se znajdeva na kongresu v kakem italijanskem mestu, razpredava, kaj nam je prireditelj pripravil, vedno nam namreč dajo tudi kako knjigo, navadno so te krajevno obarvane, tokrat pa bomo tudi mi poskrbeli, da bodo naši kolegi iz Italije izvedeli kaj več o nas Slovencih, saj nam bo Goriška Mohorjeva družba dala izbor knjig v italijanskem jeziku o nas Slovencih, ki jih bomo delili udeležencem.
In sem se spomnil, kako sem v Ceseni pred dvema letoma dobil v dar na kongresu nekaj knjig o tem lepem mestu, jih skrbno shranil, da sem jih odnesel očetu domov, pravzaprav že v bolnišnico, kjer se je poslavljal od življenja. Na Ceseno je bil tata navezan, tudi tam je bil vojak, samo dan pred bombardiranjem je odšel proti južni Italiji, šel sem tudi poiskat kasarno, v kateri je moj oče kot mladenič spal, ni je bilo več, samo portal je ostal od nje, danes mimoidoče spominja na bombardiranje. Knjige sem pustil očetu in mu rekel, naj še posebej pogleda vodnik po Ceseni, dan kasneje mi je tata očitajoče rekel, da mu vodnika nisem prinesel. Doma sem ga zaman iskal, vedel sem, da sem ga vzel, a našel ga nisem. Oče je umrl, ne da bi vodnika po Ceseni videl. Na tisti nesrečni vodnik po Ceseni, po katerem me je še nekaj dni pred smrtjo oče spraševal, sem pozabil. Našel sem ga pred slabim mesecem, bil je zakopan pod časopisjem, še vedno zavit v celofan. Vzel sem ga in ga postavil nekam visoko na knjižno polico, a ga nisem niti odvil.
Počasi sem začutila prijateljstvo in ni mi bilo več težko	izročiti
ključev in prepustiti	številne
odločitve in izbire.
Pa tudi strah in napetost sta pojenjala.
Še vsaka trohica nezaupanja je izginila tistega dne, ko mi je pripovedoval o svojem sinu.
Pravzaprav ni moj sin, je rekel in umolknil. A sta ga torej posvojila, me je zanimalo. Niti to, je povedal in iz njega sta vela ljubezen in navezanost. Nisva ga hotela prisiliti, da bi nama bil hvaležen, da bi naju imel rad. Nisva ga posvojila. Hotela sva mu dati svobodno izbiro. Povedal je, gre za fantiča iz Afrike, ki sta ga najprej podpirala na daljavo, potem je nastala vez, spoznali so se, izšolala sta ga in sedaj, ko je dorasel in končal študij, tu ni našel za-positve. Po poznanstvih sta zanj poiskala delo v Avstriji. Če le moreta, ga obiskujeta ob vikendih. Kmalu je postalo gradbišče del mojega življenja. Spoznala sem, da imajo moji delavci prav. Ni pomembno, da je delo končano v najkrajšem času, pomembna je kakovost in pomembno je medsebojno zaupanje. Kar mi je postalo pri mojem izvajalcu najbolj všeč, pa je bil njegov odnos do podrejenih. Vedno prijateljski, nikoli ukazovalen, jeze praktično
ne pozna. Ko je vodovodar, ki sem ga sicer sama izbrala in ni spadal h gradbenikom, naredil nekaj narobe, me je delovodja prijel za ramo, me pogledal v oči in poprosil: z lepimi besedami, brez vpitja, brez jeze. Čeprav sem precej nagle jeze, sem mu tokrat prisluhnila in zadržala izbruh neprijaznih besed. In pozneje spoznala, da je v pregovoru "lepa beseda lepo mesto najde" veliko resnice.
Sedaj je večina dela za nami, morda bo gradbišče stalo še nekaj tednov, prah, odpadni material, ki leži na vrtu, ter orodje, ki je našlo svoj prostor v dnevni sobi, da bi ga zunaj kdo ponoči ne izmaknil, me ne motijo več. Z možem sva postala del te ekipe in sedaj, ko je tu pomlad in ko so sredi dotrajanih 'korcev', starih ploščic in cementa zacvetele marjetice, z možem komaj čakava, da je ura kosila in skupaj z delavci sedeva
k malici in pivu. Vsak dan je naše prijateljstvo tesnejše. Na tihem si moram priznati, da mi bo tistega dne, ko bo kamion za vedno odpeljal oder in orodje z našega dvorišča, presneto žal. In me bosta red in tišina celo motila. Predvsem mene, ki izhajam iz delavske družine in sem otroštvo preživela tako, da me je oče vodil s seboj na delo, jaz sem mu pa pomagala tako, da sem mu podajala orodje, izbirala vijake in tesnila ter mu krajšala čas. Tedaj sem se tudi naučila nekaterih majhnih veščin, tako da znam sama zamenjati pipo ali popraviti vtičnico. Vem, da tudi naši delavci cenijo to, da nama z možem ni težko prijeti za kramp in lopato, zavihati rokave in prenašati polne samokolnice. Nergati in vihati nos znajo namreč vsi, delo, predvsem težaško, pa marsikomu smrdi.
Suzi Peitot
Živi morje Furlanije Julijske krajine, tudi ob Veliki noči!
Lignano Sabbiadoro in Gradež te čakata v milih pomladnih dnevih, da v njih preživiš nekaj trenutkov počitka, da se sprehodiš po mirnih in varnih plažah, ob morju, v tematskih parkih v Lignanu ali pa po ulicah sredi starega mestnega jedra Gradeža. Doživi enkratno doživetje, živi Furlanijo Julijsko krajino.
Vse ponudbe odkriješ na naslovu:	^	You «_____________
M OB 1800-016-044
www.turismofvg.it £* -
_£
Comunita Montana della Camia
Informacije:
Comunita Montana della Carnia
Via Carnia Libera 1944, n. 29 33028 Tolmezzo (UD)
Tel. 0433.487779 carnia.musei@cmcarnia.regione.fvg.it www.carniamusei.org www.admuseum.eu
ES
■&GlRHAMVSEI
www.publistarudine.com
PUBU (TUR
Posebna priloga tednika “Novi Glas
Tednika Slovencev v Furlaniji Julijski krajini
Prilogo pripravila agencija Publistar sr/ - Via Treppo, 5 - Tel. 0432.299664
4$W
Comunita Montana della Camia
Informacije:
Comunita Montana della Carnia
Via Carnia Libera 1944, n. 29 33028 Tolmezzo (UD)
Tel. 0433.487779 carnia.musei@cmcarnia.regione.fvg.it www.carniamusei.org www.admuseum.eu
M
■&CXnšiaMvsei
Priloga o Trivenetu
Počitnice: oddih za dušo in telo!
Nekaj svežih idej za počitnice
Počitnice, tako želj ene počitnice, ko si tisti, ki si jih lahko privoščimo, zaželimo oditi v kraje, kjer se veselimo prostega časa, a si istočasno privoščimo lepote ter oddih, ki ga je v vsakdanjiku premalo.
Na štirih straneh najdete različne ponudbe za oddih in letovanje v Trivenetu, ki slovi po svojih naravnih lepotah daleč naokrog. Ponujamo vam nekaj idej za oddih ob
morju in v gorah, pa naj gre za čudovito peščeno plažo v Li-gnanu Sabbiadoro ali za oddih v Gradežu, ki slovi v Srednji
Evropi kot ena prvih letoviščar-skih plaž nasploh, ali naj gre za slovite Dolomite, da niti ne govorimo o Karniji in Karnijskih
sanjati lepoto daljnih dežel, se bomo podali v Mira-marski grad, od koder je pogled na Jadransko morje in v svet nekaj posebnega, prav tako ne smemo pozabiti na lepoto Pordenona in okolice, pa tudi ne na Gorico, Brda, Videm z okolico. Tudi doma je lepo, tudi pri
Alpah. Ne smemo pozabiti na	na	ogled, če že o sloviti bazili-	nas v Trivenetu si lahko pri-
zgodovinsko vrednost Ogleja	ki,	od koder izvirata naša omi-	voščimo počitnice, ki si jih bo-
in največjih starokrščanskih	ka	in naše krščanstvo, ne	mo dolgo zapomnili!
mozaikov na svetu, ki so tam rečemo nobene. Če hočemo	JUP
EM
ntaMvSEI
Comunita Montana della Carnia
Gorska skupnost Karnije je nadobčinska ustanova, ki poleg upravljanja različnih storitev za občine goratega območja skrbi tudi za razvoj in načrtovanje celotnega področja. Mreža muzejev CarniaMusei, ki je nastala leta 1998 prav na željo Gorske skupnosti, je del tega načrta: mreža muzejev razpolaga z dediščino 25 zbirk, za katere skrbi ravno Gorska skupnost, ki jih ponuja na ogled preko promocijskih in založniških, razstavnih, konferenčnih ter didaktičnih dejavnosti.
Zakaj taka mreža v Karniji?
Zato da bi posamezni muzeji, v katerih večkrat primanjkuje kvalificirano osebje, imeli referenčno točko za ovrednotenje in načrtovanje svojih pobud; zato, da bi sprožili sodelovanja tudi z večjimi muzeji in izkoristili njihovo znanstveno podlago; zato, da bi načrtovali kulturne pobude in posege, ki so vezani na ohranjanje in dokumentacijo zbirk: slednja je nevidna, sicer neobhodno potrebna dejavnost.
Kateri so muzeji, ki sodelujejo pri pobudi CarniaMusei?
Več je možnih izbir. Kulturo in tradicijo bo mogoče spoznati na podlagi etnografskih zbirk, od Muzeja ljudske umetnosti Gortani v Tolmeču do zbirk iz Saurisa in Forni Avoltri, poleg Mozartine v Paularu in Jaslic Tena v Sutriu. Starodavni poklici so zbrani v lokaciji Farie di Checo v kraju Cercivento, vMulin dal Clec v kraju Illegio, v Rudarskem muzeju v Cludinicu, v Muzeju lesarstva v Ovaru in v Muzeju urarstva v Pesariisu.
Naravoslovna pot bo vodila do Geološkega muzeja v Ampezzu in Naravoslovne razstave v Preonu, Botaničnega vrta v Zugliu in do Razstave fosilov v Artu. Zgodovino bodo obiskovalci spoznali v Občinskem arheološkem muzeju v Zugiu, v Antiquariumu v Cesclansu in v muzeju v kraju Timau, ki je posvečen karnijski fronti v prvi svetovni vojni. Umetniške zbirke domujejo v Galeriji De Cillia v Treppu Carnico, v Art Park v Verzegnisu, v Galeriji Corbellini v Tolmeču in Galeriji Davanco v Ampezzu ter v Muzeju della Pieve di Gorto v Ovaru.
Informacije: Comunita Montana della Carnia - Via Carnia Libera 1944, n. 29 - 33028 Tolmezzo (UD) Tel. 0433.487779 - Fax 0433.487760 - carnia.musei@cmcarnia.regione.fvg.it www.carniamusei.org - www.admuseum.eu
\\\5^
\-
Živi kulturo Furlanije Julijske krajine!
Skupaj s svojo družino odkrij srednjeevropski čar Trsta, milino slikarja Tiepola v Vidmu, rimske mozaike v Ogleju, srednjeveški grad v Gorici ali pa zgodovinske palače v Pordenonu. Izkoristi možnosti vodenih ogledov in se približaj tisočletni zgodovini ter najbolj zanimivim krajem v Furlaniji Julijski krajini.
-\	Odkrij	ponudbe	na:
ww.turismofvg.it
800-016-044
REKLAMNI OGLAS JE PRIPRAVILA PUBUSTAR SRL
ersa
REGI9NE AUTON9MA FRIULI VeNEZIA G1UUA
Deželna agencija za kmetijski razvoj
Od pomladi do jeseni bo intenzivna promocijska dejavnost agencije ERSA v okviru velikih enogastronomskih, kulturnih, športnih, medijskih dogodkov; ki bodo poživili Furlanijo Julijsko krajino
r rv
I
V	okviru svojih institucionalnih nalog, ki vključujejo promocijo kmetijsko-živilskega sektorja in razvoj podeželskih območij kot celote, ERSA meni, da je pomembno biti navzoči pri različnih pomembnih deželnih prireditvah z več promocijskimi dejavnostmi.
Spodbujanje številnih tipičnih in kakovostnih kmetijsko-živilskih pridelkov, ki so značilni za našo deželo, seveda ne more potekati na nerazpoznaven in zgolj sektorski način, ločen od ozemeljskega, kulturnega, gospodarskega in zgodovinskega konteksta, v katerem
se pridelujejo, so cenjeni in se še nadalje izboljšujejo. Poleg tega so večletne izkušnje dokazale, da promocija podeželja in njegovih agroživilskih zakladov mora potekati v sinergiji s turistično, kulturno in okoljsko promocijo celotnega ozemlja. Promocijska dejavnost, uresničena s sinergijskimi in medsektorskimi merili, je še pomembnejša v optiki zavestnega in trajnostnega turizma, ki poleg naravnih čudes in umetniških mojstrovin zna ceniti tudi bogastvo kulturnih in enogastronomskih tradicij ter ujeti tanko, toda izredno pomembno nit, ki veže vse vidike - naravne ali človeške - obiskanega krajinskega konteksta.
ERSA bo sodelovala pri dogodkih, kakršen je npr. "e'Storia" v Gorici (od 23. do 25. maja), pomembna kulturna prireditev, katere sloves je že dalj časa presegel deželne meje, saj jo cenijo v Italiji in na tujem; pomembna je tudi za kmetijstvo že zaradi zgodovinske vrednosti poldrugega stoletja znanstvenih in poljudnih
publikacij, ki so bile izdane v tej deželi; sodelovala bo pri pobudi Giro dltalia v Trstu (31. maja in 1. junija), zgodovinski športni manifestaciji, ki privablja ogromno ljudi in je zato učinkovita medijska izložba za Trst in vso Furlanijo Julijsko krajino; zraven bo pri Deželnem sejmu vin ("Fiera regionale dei vini") v Buttriu (od 13. do 15. junija), pomembnem in že tradicionalnem dogodku za deželno enologijo, pri enološki tematski prireditvi "Selezione Fiulano & Friends" (od 22. do 29. junija v kraju, ki ga bodo še določili), pa tudi na zelo odmevnem prazniku "Aria di festa" v kraju San Daniele del Friuli (od 28. do 30. junija), kjer se splet neštetih enogastronomskih poslastic lahko valorizira z znamenitim pršutom, ki je poznan po vsem svetu.
Promocijska dejavnost ERSE se bo nadaljevala s sodelovanjem na velikih septembrskih dogodkih prireditve "Pordenone Legge", ki je s srečanji z avtorji postala ena izmed najpomembnejših italijanskih založniških manifestacij; na gastronomski pobudi srednjeevropskih in mednarodnih okusov z izrazitimi etno-folklornimi značilnostmi "Okusi ob meji" v Gorici, pa tudi na "Friuli Doc" v
Vidmu, pravi deželni izložbi enogastronomskih pridelkov iz Furlanije in bližnjih krajev. V oktobru se bo Agencija v Trstu udeležila vsakoletne "Barcolane", velikega in odmevnega praznika morja, kije hkrati dogodek mednarodnega slovesa, ki prispeva k spoznavanju Trsta in vse dežele po svetu.
Kot je razvidno, je tipologija dogodkov, ki se jih bo udeležila ERSA s svojo promocijsko dejavnostjo, zelo obsežna in razvejena. To samo potrjuje izhodiščno filozofijo sinergijske in koordinirane promocijske dejavnosti med kmetijsko--živilskim področjem in vsemi drugimi proizvodnimi, turističnimi, kulturnimi, družbenimi komponentami, ki prispevajo k temu, da je neizmerna krajinska, zgodovinska in kulturna dediščina Furlanije Julijske krajine, v kateri poljedelstvo, kmetijske in živilske predelave, kulinarične in enološke tradicije ter na splošno kmečki svet, po izvoru starodaven, in vendar vedno živahen in inovativen, predstavljajo enega izmed osnovnih vidikov za deželo, pa tudi - v širšem in bolj razvejenem pomenu pojma trajnostnega kmetijstva in poljedelstva - za Italijo, Evropo in ves svet.
Mi vam nudimo:
osebje tehnologije najvarnejše materiale strokovnost izkušnjo
Vas pa prosimo:
da ne zauživate alkoholnih pijač da spoštujete omejitve hitrosti da spoštujete varnostno razdaljo da si pripnete varnostni pas da vozite odgovorno in previdno
www.autovie.it
AUTOVIE VEHETE
lahko ste gotovi, da vozite varno 89 24 89
Infopromet - Informacije o prometu z operaterjem (proti plačilu) www.autovie.it
Internetni portal (tudi mobilen) - Prevoznost - Spletna kamera - Kartografija - Usluge
vzemite jih s sabo v
potujejo zastonj
DEŽELNI ODBOR FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE
DRŽAVNEGA ZDRUŽENJA PRO LOCO ITALIJE
UNPLI
Dogodki in manifestacije v Furlaniji Julijski krajini
KOLEDAR 2014
V Trivenetu je veliko krasnih cerkva
Med počitnicami lahko najdemo tudi priložnost za duhovnost!
DOSTOPEN JE NA SPLETU NA WEB STRANI
www.prolocoregionefvg.org
KOLEDAR DOGODKOV, PREDVIDENIH V DEŽELI LETA 2014
INFO
Deželni odbor Furlanije Julijske krajine UNPLI-ja
Villa Manin v Passarianu, Codroipo (UD) - Tel. št. 0432.900908
info@prolocoregionefvg.org - www.prolocoregionefvg.org
u
PROJOCO'
Ko so upokojenega go-riškega nadškofa msgr. Dina De Antonija pred časom vprašali, kje je sam najraje na počitnicah v poletnem času, je bil jasen, saj je dejal, da je sam kot 'Čožot', doma je namreč iz ribiškega mesta Chioggia, zaljubljen v morje, a da gre takrat, ko vročina in sopara postaneta neznosni, najraje v hribe, pravzaprav v Karnijo; še posebej je msgr. Dino De Antoni navezan na Sauris, gorsko vasico, ki ima danes vsega 400 prebivalcev, a se poleti spremeni v eno tistih letoviščarskih mestec, kjer si človek zares lahko napolni dušo in sprosti telo. V svojem razmišljanju je šel msgr. Dino De Antoni še dlje, saj je dejal, da je potovanje ena od bistvenih lastnosti krščanstva, če pomislimo samo na prve misijonarje, ki so ponesli evangelij v svet tako, da so se odpravili na pot v neznano. In to so bili najprej sami apostoli in prav tako so prišli tudi do našega Ogleja in tam začeli graditi prvo krajevno Cerkev, iz katere tudi mi izhajamo. Oglej je primeren kraj za ogled zago-dovinskih pričevanj o naši preteklosti, bazilika s svojim mogočnim zvonikom, ki je postal tudi v slovenskem Primorju prototip zvonika nasploh, pa s svojimi nenadkriljivimi mozaiki govori o naši krščanski omiki in starem izročilu, ki nas veže na navade in vedno svežo novico evangelija.
Dandanes večkrat govorimo tudi o t. i. imenovanem religioznem, verskem turizmu, pa
čeprav pri tem ne gre za navadni turizem, ki gradi vse na zabavi in veseljačenju, ampak gre
za iskanje krajev, kjer se lahko v naravi in občudovanju le-te spet najdemo, kjer lahko v tišini in sredi lepote narave raz-
mišljamo o sebi in o svoji umeščenosti v prostor in čas, istočasno pa se lahko oddahnemo.
Tisti, ki ne moremo na daljše počitnice, se lahko v našem Trivenetu podamo na obisk cerkva in samostanov; če smo vse stolnice naših krajevnih mest že videli in spoznali njihovo zgodovino, se lahko odpravimo na obisk številnih božjepotnih središč v Venetu, na Tridentinskem ter seveda v Furlaniji Julijski krajini. Kako naj pozabimo, tudi Slovenci smo nekoč radi hodili tja!, na Barbano v Gra-deški laguni, na našo Staro Goro, v manjše vasi v naših krajih, ki te s svojo lepoto dobesedno očarajo in pričajo o naši
zasidranosti v času?
Samo odpraviti se je treba, najti čas zase in za božje v nas!
JUP
ww.cammihodellepievi. it
mIdelle pi e vi
Carnia
1.-5
• V •
.,.i	L'»	•	-
/tv'
Provincia di Udinc
Pnn-incie di Vdin
4
Si
Pod vodstvom našega nadškofa po poteh Upanja pospremimo družino in mlade, prihodnost družbe, po poteh Vere, Miru in Ljubezni.
:V LS
*■»
FONDAZIONE
OLP
11 Banca Popolare dl Cividale
^ Gruppo Banca Popolare di Cividale	C	.
	
_
 I m
coccia
di carnia
Že štirideset let družinska članica
ACQUA MINERALE NATURALE OLIGOMINERALE
, coccia
V di carnia
^ ^a’*a s<>rgente in alta quota delle Alpi Carniche
coccia	coccia	coccia
di carnia	di carnia	di carnia
v.
NATURALE
Edina, čista, dobra.
Goccia di Carnia od leta 1972 prihaja na tvojo mizo ravno tako, kot žuboreče izvira iz studenca na 1370 metrov višine v nedotaknjenem osrčju Karniških Alp.
Spremljaj nas na
gocciadicamia.it