Slava pogumnim ljudem Zopet je prišel dan, da mi — živi — počastimo spomin tistih, ki so bili nekoč z nami v življenju istih misli, pa niso imeli sreče, da bi preživeli strašni apokaliptični čas, in so padli pod kopiti zločinskih pokončevavcev-ideologov različnih ekstremov, ki jih je v eno družil skupni miselni temelj: nespoštovanje pravic človeka. Totalitaristični režimi vseh vrst, ki so se porajali po rodovniku: komunizem je rodil fašizem in ta nacisocializem — so planili tudi čez nebo naše domovine od vseh strani in terjali tisoče in tisoče žrtev nečloveških preganjanj, preseljevanj, zasužnjenih prisilnih delavcev, jetnikov koncentracijskih taborišč, streljanj talcev, umiranj v plinskih celicah, obešanj in pobojev, vojska in ^revolucij, skratka trpljenj posameznikov, družin. Ta vihar kaosa, ki je v svoj smrtni vrtinec potegnil tudi Slovenijo od vseh strani in tudi — odzriotraj nas- samih, je našo u-bogo Slovenijo pokril z grobovi, našo zgodovino razdelil v razkol in naš del pognal za meje v širni svet. V tem širnem svetu, kjer smo zopet našli svoj prostor na soncu in zaživeli življenje vredno življenja, je prišel spet dan, ki ga posvečamo spominu tistih, med katerimi bi bili tudi mi sami, da nas ni Bog rešil na ta otok miru in pravic do — življenja. Njih vseh se spominjamo ta dan, ki ga darujemo njim, ki so na krkršenkoli način izgubili svoja življenja v teh usodnih krčih, ki so zvijali v mukah narod in maličili njegovo duhovno podobo. In prav posebno ga posvečamo tem, ki so šli „pred nami v znamenju vere in počivajo v miru.“ Tem, ki so se uprli „malikovavcem zločina“, tem, ki so razglašali in uresničevali fizično uničevanje vsakega, ki je pričeval drugačno resnico, kot so jo oni predpisovali. Tem, ki so se upirali veri sovraštva, ki so od Lenina naprej preko Stalina vpili v svet „Streljajte, streljajte sovražnike ljudstva!“ In to jim je bil sleherni človek, tudi iz lastnega ljudstva, ki se je prekriževal v imenu Očeta in Sina... in ki je verjel v mirno sožitje raznih stanov, povezanih med seboj z duhovnimi vezmi bratstva ljubezni, ne bratstva sovraštva. „Streljajte, streljajte!“, je dal povelje Tito, ko je razposlal svoje agente po deželi zažigat revolucijo. „Streljajte!“ je ponavljal Dji-las v Črni gori, in delal iz ljudi „pasja grobišča“, kajti: „Sovražiti nasprotnika brez usmiljenja je tvoj program in tvoja prisega, to je plemeniti žar ideala... je plemenito sovraštvo... Da, e-dino merilo ljubezni do ljudstva je globoko sovraštvo do nasprotnika... “ In „Streljajte, streljajte!“ je pisal z lastno roko Kardelj, „Streljajte kulake, streljajte duhovnike...!“ In „Koljite! Koljite!“ je vpila za njim, manj vojaško, a še bolj nečloveško slovenska žena z imenom Vida Tomšič. A tega niso samo vpili, to so tudi zapisali, tako so ukazovali in tako so delali. In padali so župani, študentje, žene, dekleta ma-rijadružbarice, duhovniki in poslanci, vsakteri, ki je imel korajžo postaviti proti moritvam svojo lastno misel, komaj protest, še celo pa, če je imel ko-raj:o postaviti se proti s svojo telesno močjo — orožjem — ali s svojo duhovno silo. Z besedo in pismom. „Strah gre danes po Evropi!“ je pisal že Marx v Komunističnem manifestu in tako postavljal strah pred grozo maščevanja kot glavnega zaveznika za svoj zmagoslavni marš čez ves svet. Nihče ne more tajiti, da je tak uvod v svoj cilj napravila slovenska OF z organizirano „narodno vstajo“, ki je bilo samo drugo nacionalno ime za komunistično revolucijo, kar danes s ponosom in brez krinke izpovedujejo vodniki te revolucije same. Tito sam je to povedal in še obrazložil, da —j če bi tedaj povedal, za kaj gre — ne bi imel nikogar za seboj. Laž je bila v Začetku „osvbodilnega boja‘‘ in sovraštvo njega ideja. Nespoštovanje do človeka in njegovih pravic, tudi pravice — do življenja. šele nato, ko je ta jeza že divjala čez slovenski svet in morila posredno in neposredno preko okupator- L. P. ZAKLJUČIVA BESEDA O IZDAJALCIH iii. V prejšnjem odlomku o tem vprašanju smo citirali nemškega dopisnika Frankfurter Allgemeine Zeitung o književni propagandi partizanstva v Ljubljani. časnjkar trdi, da je temu kriva živčnost in slaba vest sedanjih oblastnikov z ozirom na to, da bi pri svobodnih volitvah v Sloveniji najbrž dobila večino krščanskodemokratska stranka. Odtod taka zagrizena gonja zoper „klerikalizem“, v kateri uprabljajo izmišljena in lažniva bojna gesla ter svoje nasprotnike obmetavajo z očitki narodnega izdajstva, da bi jih moralno umazali. Očitek leti na vse, ki so se javno uprli varljivim bojnim geslom OF, pa naj so to bili s puško v roki vaški stražarji, četniki Mihajlovičevih odredov (zlasti na štajerskem) ali domobranci v Ljubljanski pokrajini in drugod, kakor tudi na vse, ki so se postavili z govorjeno ali tiskano besedo in v drugih oblikah javnega delovanja po robu komunizmu za fasado OF. Omenjeni nemški žurnalist ocenjuje po omembi verjetne zmage protikomunističnih sil v primeru svobodnih volitev položaj v Sloveniji takole: „Ker imajo ljudje katoliško Cerkev, tudi če sama tega noče, podzavestno za močno torišče oblikovanja takšne usmeritve, so odnosi med državo in Cerkvijo v Sloveniji kljub lepemu vnanjemu videzu bolj zamotani kakor na Hrvaškem.“ Po našem mnenju je to stanje posledica skoraj stoletne tradicije lokalnih oblasti, ki so po volji ljudstva vladale po ■ načelih verskih resnic in so spoštovale Cerkev. Končno je na dnu sleherne človekove vesti ločnica med zavračanjem Boga in češčenjem Boga, in te ločnice niti marksizem ne more premakniti, kaj šele odstraniti. Vsak človek sam odloča, na kateri strani te ločnice je zasidrano njegovo življenje, in tam je tudi zasidrano njegovo politično prepričanje. Veren človek tudi v politiki živi in ravna po božjih zapovedih. Tako je ravnal tudi med vojno in revolucijo v trdnem prepričanju, da samo taka pot vodi v rešitev, svobodo in blagor naroda. Iz te podstave je mogoče sklepati, zakaj vidi nemški časnikar na cerkvenem področju ono zbirališče političnih sil, ki jih imenuje krščanska demokracija in ki jim pripisuje zmago v svobodnih volitvah. Natanko ta dejavnik je isto, kar komunisti z napačno oznako imenujejo „klerikalizem“. Toda vse in-dicije kažejo in potrjujejo, da je kleri- kalizem dokončno mrtev; nove oblike javnega življenja zahtevajo nove, sodobne oblike političnih formacij in njihovih odnosov do obstoječih realnosti. V takšni novi obliki se bo ob svojem času pojavil politični upor vernih ljudi zoper materializem in brezboštvo sedanjih oblastnikov in zoper njihovo sejanje tega strupenega semena v duše mladega rodu. Omenjajoč dogodke med vojno, imenovani nemški časnikar glede zgoraj definiranih sil takole piše: „Katoliška 'Cerkev v Sloveniji je onemogočena, da bi mogla svoje gledanje na tedanje dogodke predstaviti javnosti, ona nima možnosti javno dokazovati in prikazovati, da je bila sama prav tako nacionalno usmerjena kot komunistična 0-svobodilna fronta in da so bili njeni člani prepričani, da ravnajo za narodov blagor/' V tej pravilni in dokazani ugotovitvi leži jedro in srčika problema o „izdajalcih“. Z drugo besedo se to pravi: če so imeli komunisti pravico z vsemi sredstvi, z umorom in požigom, z bratenjem z Nemci (ki- ga je ustavil sam Hitler) in moralnim mazanjem svojih nasprotnikov zasledovati svoje ideološke in politične cilje, t. j. izvedbo revolucije in prigrabitev absolutne oblasti nad narodom, in sedaj vse to prikazujejo kot borbo za svobodo in blagor naroda, imajo po vsej človeški logiki isto pravico njihovi nasprotniki, ki so se komunističnim ciljem uprli in vzeli v roke tudi orožje proti oboroženim napadalcem, da bi branili svoje ideale in svoje politične poglede na bodočnost za blagor naroda ter jim priborili končno zmago. Da do zmage ni prišlo, so krive zunanje sile, o katerih je pred kratkim napisal tehtno študijo izredno važne vsebine David Martin pod naslovom „Patriot or Traitor — a Case of General Mihailovich“. Že sam naslov pove, da gre za vprašanje „izdajalca“' Mihajlo-viča. William F. Buckley Jr., zelo znanega imena v časnikarstvu in televiziji, je o Martinovi knjigi napisal esej v pariško International Herald Tribuno. Tam Buckley navaja, kako je Martin iz dokumentov v Londonu dokazal, da so bila poročila o gverilskih akcijah v Jugoslaviji v Kairu predelane (rewritten) tako, da je Mihajlovic kolaboriral z nacisti, nasprotno pa so bila poročila o Titovih stikih z nacisti, namenjena uničenju četnikov, zadržana; vse to z namenom pomagati komunistom in Titu doseči po vojni veliko prednost pred Mihajlovičem in njegovimi četniki. jev lastne slovenske ljudi, tedaj šele je vstala spontana obramba lastnih življenj v ljudstvu samem in iz njega. In svet je zavpil: „Izdajavci!“ Mi pa vemo, da. so bili to ljudje, ki so imeli pogum reči ubijanju: Ne! in napraviti mir, mir, ki bi vpeljal v slovenskem narodu spet ceno človeka kot merilo za veličino ljubezni. Danes se spominjamo z ljubeznijo vseh tistih, ki so imeli „korajžo“ tedaj, v tistih razmerah postaviti svojo misel proti tuji miselnosti, svojo molitev proti brezboštvu. Zato so padali preprosti ljudje in pobožne ženice in cele krščanske družine. Predvsem se spominjamo v tem mesecu juniju vseh tistih, ki so imeli „korajžo“ postaviti se z lastnim življenjem zavestno v borbo proti zlu, prav tako, kakor je svoj čas Janez Ka-pistran hrabril borce proti azijskim Turkom s križem in mečem, pa je bil pred leti razglašen za svetnika! Koliko takih svetnikov je med našimi ubtimi! Tudi med tistimi, ki so padali v prepade s streli v tilnik, ki mu ga je zadal v masah morivec komunist, kateremu v roke mu ga je po zvijačnosti predal politično slepi Pilat — ne pa v junaškem boju izgubljena bitka. Danes se Pilat kesa, ker se mora sam boriti proti istemu sovražniku — toda, njegovi zavezniki so v grobu, a navidezni od tedaj mu že jašejo na njegovem lastnem tilniku. .. Naš spomin na te grobove ni samo jokanje in točenje solza, je pobuda za novo delo v njihovem nasprotovanju zlu, v njihovi „korajži“ zavrniti neresnico in laž tudi z nevarnostjo lastnega življenja. In to so storili ti naši mrtvi, katerim danes poklanjamo na grob venec slave in naše hvaležnosti, da so se zoperstavili že tedaj proti nespoštovanju pravic človeka! Proti sovraštvu mo-renja človeka, ko bi ga morali z ljubeznijo osvoboditi, če danes Carter razglaša pravice človeka po svetu, jih z še večjim uspehom povzdiguje papež Janez Pavel II. In tako moremo na današnji dan samo ponoviti besede tega papeža, ki so kot naravnost namenjene našim žrtvam revolucije: „Hočem se pokloniti vsem znanim in neznanim pogumnim možem. Ljudem, ki so imeli in imajo „korajžo“ reči: ‘Ne’! ali ‘Da’! tedaj, ko to zahteva žrtev. Ljudem, ki imajo posebno zavest vrednosti človeka in človečanstva! Prav zato, ker so neznani, jim pripada še posebna počastitev in priznanje! Potrebno nam je junaštvo, da smo — človek !... da bi v ustreznem trenutku mogli odgovoriti iz svoje notranjosti z odločnim pogumom, s korajžo (cora-ggio).“ Kot naši bratje tedaj! td W. F. Buekley razkriva v pariškem listu, da je Sir Douglas Howard, angleški diplomat v uradu za Jugoslavijo pisal Martinu, ko je pregledal vsebino njegove knjige med drugim tudi to: „Lahko samo rečem..., da če bi nam bile informacije, ki so v vaši knjigi, na razpolago takrat, bi bila — in to zelo verjetno — vsa naša politika čisto drugačna.“ Kar velja za Mihajloviča, velja za vse protipartizanske borce v Sloveniji, če bi bil šel razvoj med vojno v smislu Martinovih odkritij, tako kot trdi Sir Howard (v drugačno angleško politiko), bi danes Frankfurter Allgemeine ne pisala, da skoraj ne mine teden, da ne bi bilo v kakršnem koli ča- sopisu ali reviji kakega članka o škofu Rožmanu ali kaki drugi „izdaji“ predstavnikov meščanstva in katolištva. V takem primeru bi se mogli iskati izdajalci v nasprotnem, komunističnem taboru, kjer so'voditelji (Kardelj) prodajali in izdajali slovenski narod v oblast — Stalina. Tužna domovina, kjer narod v bodočnosti ne more videti sprave med razprtimi sinovi, dokler ne priznajo krivde in izbrišejo žig izdajstva mrtvim in živim svojim protivnikom tisti, ki nosijo odgovornost za usodni spor. Razcepljen narod v domovini pod knuto diktature enega tabora ne more videti in pričakovati srečne bodočnosti. SLOVENSKA SKUPNOST IN VOLITVE V ITALIJI SLOVENSKA SKUPNOST NASTOPA V POVEZAVI S FURLANSKIM GIBANJEM Prihodnjo nedeljo in ponedeljek, 3. in 4. junija bodo v Italiji parlamentarne volitve, naslednjo, 10. junija, pa volitve v Evropski parlament. Slovenska skupnost, stranka demokratičnih zavednih Slovencev v Italiji, je pred časom sklenila, da se bo teh volitev udeležila in sicer za državnozborske v povezavi s Furlanskim gibanjem, za evropske pa v še širši povezavi s stranko francoske manjšine iz doline Aosta, Union Valdotaine. Omenjene tri stranke so se dgovarjale tudi z južnotirolsko (nemško) ljudsko stranko, ki se je v zadnjem trenutku odločila za povezavo z italijansko krščansko demokracijo. Slovenska skupnost je nastopila samostojno že na državnozborskih volitvah leta 1976. Samostojen nastop je gotovo nujen za vsako stranko, povezava manjšinskih strank pa nudi še več možnosti za izvolitev manjšinskih kandidatov. Odločitev manjšinskih strank za skupen nastop je sicer naravna posledica, a tudi uspeh večletnih prizadevanj stranke slovenske manjšine v Italiji za tesnejšo povezavo in sodelovanje med temi strankami. Za volitve v Evropski parlament bodo omenjene stranke nastopile z volilnim znakom francoske stranke — z valdostanskim levom; za državnozborske volitve sta Furlansko gibanje (Movimento Friulano) in Slovenska skupnost predložili skupen znak. Toda italijansko notranje ministrstvo tega znaka ni odobrilo — razlogi za odklonitev niso kaj jasni —, časa za pritožbo pa je bilo premalo. Zato bo volilna povezava obeh strank na volilnicah prikazana z znakom Furlanskega gibanja. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti se je sestalo 8. maja v Jamljah na Tržaškem in pregledalo opravljeno delo za volitve in proučilo načrt za predvolilno podrobno delo. Na sestanku so pripravili poziv vsem dobromisle-čim zavednim Slovencem, obrazložili nastali položaj zaradi odklonitve skupnega volilnega znaka in jih pozvali, naj oddajo svoj glas za Slovensko skupnost-Furlansko gibanje. Za poslansko zbornico so kandidati Slovenske skupnosti: za okrožje Trst-Terčon Antek, Tul Alojz in Lokar A-leš; za okrožje Gorica-Videm-Pordenno-ne in Belluno, Ferletič Marija in Gradnik Miro. Za senat pa kandidirajo v okrožju Trst I Harej Zorko, za okrožje Trst II Dolhar Rafko, za okrožje Gorica pa Bratuž Andrej. Kandidati Slovenske skupnosti za evropske volitve so: za severovzhodno okrožje (Furlanija-Julijska krajina, Ve-neto, Južna Tirolska, Emilija in Ro-magna) Drago Štoka, za severozahodno (Piemont, Lombardija, Ligurija) Marija Ferletič, za srednjo Italijo (Lacij, Toscana, Umbrija in Marke) pa Harej Zorko. Predstavniki volilnih povezav so tudi razvili intenzivno predvolilno delo. Med to gre šteti predvsem sestanek Fer-letičeve in Gradnika v Vidmu, 12. maja, z Beneškimi Slovenci, kjer sta jim kandidata podrobno prikazala delo, načrte in program Slovenske skupnosti. V Milanu so se 13. maja kandidati za Evropski parlament — Ferletičeva, Štoka in Bratuž — srečali z rojaki, ki žive v tem mestu in jih seveda obvestili o delu, pripravah in ciljih, ki jih zasleduje Slovenska skupnost z udeležbo na evropskih volitvah. Nastop na evropskih volitvah je tudi zgodovinsko pomemben: Edino Slovenci v Italiji morejo predstavljati ves slovenski narod v 'Evropskem parlamentu. Ostali deli slovenskega naroda te prilike nimajo: Večji del živi v komunistični jugoslovanski republiki, del pod Madžarsko, ki je popolnoma vezana na Sovjetsko zvezo in del pod Avstrijo; ta je po državni pogodbi nevtralna in ne more voliti poslancev v Evropski parlament. Slovenska skupnost je tudi edina slovenska stranka, ki more v zvezi z drugimi manjšinskimi strankami Italije izvoliti svojega zastopnika za nalogo obveščanja drugih evropskih narodov o posebnih problemih, težavah in hotenjih slovenske manjšine v Italiji pa tudi vsega slovenskega naroda. I ' gg Stroge omejitve v uporaM avtomobilov v Jugoslaviji Od 5. maja naprej se Jugoslovani ne smejo oddaljiti z avti za več kot 200 km od doma in ne smejo uporabljati svojih vozil en konec tedna vsak mesec in en delovni dan vsak teden. Najvišja dovoljena brzina je znižana od 120 na 100 km/uro. Tak zakon je bil izglasovan 25. aprila t. 1. Za tujce, diplomate in mednarodne organizacije ne bodo veljale te omejitve, razen maksimalne brzine. Prav tako bodo izvzeti taksiji, ambulance, avti v najemu in javna vozila. 'Cena bencinu je zvišana za 13% (druga povišica v teku 6 mesecev). Od novembra 1978 se je zvišala cena bencinu za 26.5%. Cena 98 oktanskega goriva je 10.50 dinarjev (0.635 amer. dolarja) za liter. Turisti iz inozemstva imajo 20% popusta. Stroški Jugoslavije za uvoz petroleja znašajo 1.400.000.000 dolarjev letno, kar predstavlja tretjino mednarodnega trgovskega deficita. Med leti 1964 in 1978 se je zvišala uporaba petroleja za 700%. Lani je bilo v Jugoslaviji približno 2.200.000 avtomobilov, od teh’ skoraj 2.000.000 v privatni lasti. Poleg tega je še 22.000 omnibusov, 160.000 tovornjakov (od katerih je 43.000 v privatnih rokah), 20.000 „posebnih“ vozil in preko 350.000 traktorjev. Osebnih vozil je bilo v Srbiji 756.000, na Hrvaškem 463.000 in v Sloveniji 323.000. Mnogo jugoslovanskih sezonskih delavcev ima svoje avtomobile registrirane v državah, kjer žive. Ker bodo imeli tuje tablice, bodo smatrani kot tujci, kar bo verjetno imelo nezaželjene posledice. NOVA VLADA \ KANADI MEDNARODNI TEDEN Celeste y blanco 22. maja t. 1. je bil v Kanadi dan volitev v poslansko zbornico. Te volitve so vsake štiri leta; lahko so volitve razpisane tudi pred pretekom štiriletne dobe. O tem odloči predsednik vlade, ali pa tedaj, če vlada v kaki važni zadevi ne dobi zaupnice v parlamentu. ¡Druga zbornica je senat, v katerega ni volitev. Senatorje imenuje vlada in to večinoma starejše, zaslužne in vladi naklonjene osebe. Senat pravzaprav nima možnosti političnega vpliva. Ima sicer pravico veta kakega zakona, ki ga je sprejela poslanska zbornica; pa še ta možnost je zelo omejena. ¡Močna težnja je, da bi senat sploh odpravili. V Kanadi, ki se ne imenuje niti „demokratična“,-niti „ljudska“, se posebno pri volitvah izkaže, da more vsak državljan soodločati o vodstvu države in vsak državljan doživi neposredno demokracijo v praksi, spričo veljavnega volitvenega postopka, ki je sledeči: a) Volilni urad pošlje uradnika na vsak dom, kjer napravi seznam volil-cev. Ni treba kazati nobenih izkaznic; uradnik zapiše vse člane družine, ki so izpolnili 18 let, stanujejo vsaj eno leto na istem naslovu in so državljani. Na ta način pridejo v volilni imenik in tudi zvedo takoj, kje naj volijo na dan volitev, b) Delo strank in kandidatov je intenzivno. Kandidat se npr. postavi ob vhodu v podzemsko železnico in sam deli letake s svojimi načrti in idejami. Njegov štab bombardira 8 tednov z letaki, konferencami in če je le mogoče, pride kandidat osebno na vrata volilca, da mu izroči svoj program in stisne roko, v upanju, da bo volilec odal zanj svoj glas. c) Največ dela imajo vodstva posameznih strank. Med drugim najamejo letalo in se vozijo 6 tednov po vsej deželi. Prav posebno kritičen trenutek nastane tedaj, ko imajo voditelji treh največjih strank javno debato na televiziji. To je trenutek, ko stranka lahko pridobi ali zgubi stotisoče glasov. V Kanadi ni1 problem ustanoviti stranko. Vendar so samo štiri toliko močne, da so prisotne v parlamentu: Konservativci so pri teh volitvah zmagali in dobili 135 poslancev. Manjka jim le šest mest do absolutne večine. Ni se bati, da bi konservativna vlada padla,, ker se ljudje zavedajo, da bi nove volitve ne prinesle bistveno drugega rezultata. Njihov program ni prepričevalen, ker si niso upali načeti problemov uničujočih stavk, inflacije in brezposelnosti. Morali bi reševati te boleče zadeve in odločno udariti po krivcih in tudi napovedati boleče reforme. Tega niso storili v bojazni, da zgubijo nekaj glasov. Zato njihove zmage ni toliko pripisati njihovemu programu, kot splošni želji po spremembi potem, ko je bila 11 let na vladi liberalna stranka. ¡Clark, vodja konservativne stranke in novi predsednik, je star 39 let, povprečen govornik in ne izstopa s kakimi posebnimi vrlinami. Mogoče bo pokazal na novem odgovornem mestu kaj več. Liberalce je vodil dosedanji predsednik Pierre Trudeau, ki je izredno talentiran, oster, včasih že kar aroganten politik. V debati na TV nedvomno najboljši. Vendar vsi njegovi argumenti niso mogli zbrisati dejstev: skoraj 9% brezposelnosti, skoraj 10% inflacije in najdaljših in najbolj uničujočih stavk v svobodnem svetu. Nova demokratska stranka, NDP, podobna angleškim socialistom, ne vleče in je dobila le 26 poslancev. Stranka zagovarja čim večjo kontrolo ekonomije, posebno velikih korporacij in nelogično kontrolo cen, ne pa plač. Ves njen program je tipično levičarski in predvsem usmerjen v to, kako se bo delilo, ne pa ustvarjalo nov dohodek. Ostale stranke so nepomembne; prav posebej nepomembni sta obe komunistični, ki sta imeli slogan: „Naj bogati plačajo“. Kanada je bila pred volitvami v težavnem položaju: državni proračun je pasiven za 15 milijard, t. j. skoraj za četrtino proračuna. Quebeški-francoski problem trenutno ni nevaren, vendar je ostal nerešen, če bodo konservativci skušali izpolniti svoje prevelike obljube, bodo ekonomske probleme še povečali, čakajo jih težki časi. Ako bodo velike probleme vsaj delno rešili, bodo še dolgo na vladi. V nasprotnem primeru pa že čaka na prvo ugodno priložnost voditelj opozicije Pierre Trudeau. Dr. Peter Urbanc «■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Evropa pod terorizmom ITALIJA IN ŠPANIJA V KRVI Terorizem se je ugnezdil v stari Evropi, že nekaj časa razsaja po Italiji, kjer razne levičarske formacije nenehno podirajo socialno strukturo, izvajajo bombne atentate, ubijajo, razkrajajo; Položaj se je tako zaostril, da je v borbo proti ekstremistom poseglo vojaštvo. Doslej še ni pomembnejših rezultatov, čeprav jim je že uspelo odkriti eno skrivnih zaklonišč. Proces bo dolg, in zlasti poln zaprek. Mestna gverila je eden izmed pojavov, ki ga je najteže kontrolirati. Le vztrajno delo varnostnih organov, ki morajo i-meti tudi ljudsko zaslombo, ji more priti v okom. Ali bo Italija tega zmožna? Kar se Španije tiče, je zadeva slična. Pretekli teden je, v razdobju ne- kaj ur, gverila usmrtila enega generala, dva polkovnika in še tri civiliste, nato je bomba, podtaknjena v kavarni, kjer se običajno zbirajo desničarji, povzročila smrt še desetih civilistov. Toda primer Španije je le nekoliko drugačen. Očividno levičarski ekstremisti nalašč tolčejo, da bi povzročili reakcijo vojske. Oborožene sile naj bi posegle in zaustavile demokratični proces. Tako bi kaj lahko zapeljali državo v novo državljansko vojno. Suarezova centristična politika in celotni demo-kracijski poizkus bi tako' šli po vodi. In Španija bi se znašla pred vrati komunizma. Zato si tudi laže razložimo potrpežljivost, s katero sprejema vse te pojave. Vendar: do kdaj ? Tudi usoda Španije je neznanka bodočnosti. POLJSKA se pripravlja na papežev obisk. In vlada se dobro zaveda, da ne bo mogla narodu preprečiti, da se približa svojemu vrhovnemu pastirju. „Ne smemo podcenjevati poljski narod,“ je dejal minister za verske zadeve, Kazimir Kakol. Oni bodo gotovo iznašli način, da premostijo zapreke.‘‘ Vlada ne bo dovolila dohoda naknadnih avtomobilov v Krakov, ker, po besedah istega funkcionarja, „100.000 naknadnih avtomobilov bi pomenilo konec papeževega obiska.“ Vlada bo tudi za 36 ur ustavila promet tovornih vlakov, in namesto njih ojačila promet potniških za dohod ljudi na kraje, kjer ,se bo papež nahajal. Razni računi vedo povedati, da je kakih 20 milijonov Poljakov, ki imajo namen videti poljskega papeža. Policija se medtem posveča preiskavam po domovih oporečnikov. Nekatere je aretirala in jim zaplenila papeževe slike in letake. Miroslava Kim-nesa je celo poslala v norišnico, ker je pobiral podpise na prošnjo za televizijske oddaje o papeževem obisku. IZRAEL IN EGIPT sta storila korak naprej na poti k miru. V El-Arish sta se sestala Begin in Sadat ter sklenila odpreti mejo med obema državama. Iz tega mesta sta nato poletela v Beer-sheba, kjer je Sadat pomolil na mestu, kjer je živel Abraham pred 3.500 leti. NA ¡DUNAJU je vse pripravljeno za veliki dogodek, ko bosta ameriški predsednik ¡Carter in sovjetski veljak Brež-njev podpisala pogodbo o omejitvi strateškega orožja. Vodja obeh največjih svetovnih sil bosta na Dunaju od 15. do 18. junija. Brežnjev naj bi prišel v posebnem vlaku (zaradi slabega zdravja), a sedaj napovedujejo, da bo prispel z letalom. V KARTAGENI, Kolumbiji, se je sestalo pet članov andskega pakta. Kaj oslabela regionalna gospodarska skupnost je sklenila ojačiti svoje delovanje Predsedniki (Bolivije, Kolumbije, Ekva torja, Peruja in Venezuele so tudi iz rabili priliko, da so krepko kritizirali .Somoza in njegovo politiko ter izrekli zaslombo Boliviji v njenem boju za pridobitev izhodišča na morje. NIKARAGVA bije težak boj. Medtem ko levičarska sandinistična gverila udarja tako v glavnem mestu kot v kraju León (zadnje dni so šteli 14 mrtvih), se predsednik Somoza ne zmeni za zahteve politične opozicije. Polarizacija je kaj nevarna: čim bolj vlada vztraja na svojem negativnem stališču, tem bolj ekstremna je opozicija naroda. AMINOVE SANJE oblasti še niso končane. Ko v Ugandi sodijo njegove najožje sodelavce, si on nabira arabske plačance, da z njimi sestavi vojsko, ki naj bi vpadla v Ugando. ČEPRAV je predsednik Carter leta 1977 zagotovil, da bo omejil prodajo orožja, so ZDA v teku zadnjih let praktično podvojile izvoz raznega o-rožja državam tkim. tretjega sveta. Ni poznana vsota denarja za katerega so države v razvoju kupile to orožje. Vsekakor morajo biti številke ogromne in brez dvoma bi se dalo s takimi vsotami kupiti mnogo živeža za lačne... Comentando los festejos realizados con motivo de haberse cumplido un nuevo aniversario de la Revolución de Mayo, el matutino porteño “La Nación” publicó también un comentario que, adaptado," reproducimos a continuación: “El celeste y el blanco de los colores nacionales engalanaron al país y a sus habitantes. Ayer se conmemoró la Revolución de Mayo y esas galas patrióticas habían sido algo lógico dentro de la festividad, de no mediar el hecho de que reverdecieron una costumbre algo olvidada en las últimas épocas. Cientos de banderas ondearon en frentes, ventanas y balcones, fuese de comercios, empresas o viviendas; pocos, muy pocos, resultaron los transeúntes que no luciesen sobre el corazón una escarapela, en muchos casos distribuidas por entidades privadas o casas comerciales. Una comunión total del hombre, la mujer y el niño argentinos con los símbolos de la nacionalidad. La demostración masiva, cálida, intrínsecamente valiosa como reencuentro masivo tras un signo único, superó cualquier diferencia de opinión y no pudo, desde cualquier punto de vista, ser atribuida al móvil de una simple exhortación. Los argentinos exteriorizaron así, sin rubores, la profundidad de su sentimiento y conciencia patrióticos. Demostraron un sentido de la nacionalidad ubicado muy por sobre el juego de las ideas. Acaso una respuesta a quienes, desde el exterior, intentan, en vano, demostrar lo contrario. IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Znova je sindikalno življenje pritegnilo minuli teden pozornost političnih opazovalcev. Najprej zaradi debat o potovanju v Ženevo. Tam se te dni pričenja zasedanje Mednarodne organizacije za delo. Vsako leto se ponavlja ob tem ista štorija: sindikalisti hočejo iti, a pod določenimi pogoji; vlada tudi želi, da gredo, a jo skrbijo pogoji. Letos je bila največ ja zapreka zapor šestih sindikalistov, ki jih je vlada aretirala ob napovedi splošne stavke, ki pa se je izjalovila. Vendar bodo sindikalisti šli, in vlada ne bo stavila posebnih pogojev. Nadalje je zanimivo sindikalno življenje. Doslej še nismo pričakali objave zakona sindikalnih organizacij. Naši bralci so lahko sledili iz tedna v teden nekatera lazmišljanja v tej zvezi. Tudi se zavedajo, kolikokrat je vlada že napovedala objavo tega zakona. Nazadnje so ga slavnostno obljubljali za prvi maj, nakar za sredi maja; a maj že umira, zakona pa še nikjer, in kar je najhuje, kaže, da so porodne * V JANEZ PAVEL II. je imenoval 15 novih kardinalov. Od teh je 6 Italijanov, dva Poljaka, po eden iz Francije, Irske, Kanade, Vietnama, Japonske in Mehike. Ime ostalega je papež ohranil „in pectore“. GRČIJA je postala deseti član evropske gospodarske skupnosti, ko so preteklega 28. maja v Atenah podpisali pogodbo. Slavnosti so se udeležili zunanji ministri držav skupnosti. LETALSKE NESREČE so kaj pogoste. Te dni je v ZDA strmoglavilo na zemljo letalo DC-10 American Airlines. V nesreči je umrlo 272 ljudi. Kot posledica te nesreče so začasno ukinili polete vseh DC-10, da proučijo njih strukturo. V IRANU se nadaljujejo čistke. Sedaj so na vrsti muslimanski duhovniki. Ayatollah Homeini je zapovedal, naj izvedejo preiskave in naj sodijo vse „izdajalce*1 in „tuje agente“ v vrstah klera. V SAN SALVADORJU so levičarski gverilci ubili ministra za vzgojo. A-tentat so izvedli potem, ko je bilo pobitih 14 ekstremistov, pripadajočih Ljudskemu revolucionarnemu hloku. Kmalu zatem je bilo v atentatih ubitih še šest ljudi. Kdaj bo konec morije? bolečine hude. Vlada si baje ne upa seči po „carskem rezu“. Zadeva je bolj zapletena, kakor izgleda na prvi pogled. Kar je po svoje tudi zapleteno, je problem med Argentino in Paragvajem glede hidroelektrarne Yacireta. Ko je bilo že vse pripravljeno, in je bila tudi finančna plat že preskrbljena, se je paragvajska vlada domislila, da ji ni po godu gradbeni načrt. Da bi ga bilo treba pregledati in določiti nov kraj, itd. Zagata je v tem, da celotnemu podjetju zapade kredit medame-riške banke, ki bi odločilno pomagala pri zgradnji kompleksa, če kmalu ne pride do sporazuma. Zato je te dni odhitela v Paragvaj posebna argentinska misija, ki naj dokončno uredi to zadevo. A. težave razumevanja so velike. Ob vsem tem je žalostno, da medtem ko Argentina nenehno naletava na zapreke, Brazil na istem vodnem toku gradi kojosalna dela. Doslej se je o tem le šepetalo, sedaj pa teče že javna debata o pojavu, da medtem ko Brazil raste v svojem razmahu, se Argentina poglablja v težave. Argentina močno potrebuje več energije. Deficit zaenkrat ni očividen. A če hoče doseči večji razmah, je nujno, da postavi nove električne centrale. Že sedaj se dogodi, da ob vsaki nepriliki doživljamo prekinitve toka. Prav te tedne je kot posledica pomanjkanja gonilne sile veleelektrarne Chocon primanjkovalo električne energije v Buenos Airesu in okolici. Nato je problem še otežkočila domnevna okvara v jedmi elektrarni Atucha. Argentina ima sicer v načrtu še tri jedrne elektrarne, a nujno potrebuje bolj cenene energije. Vodovja ima v izobilju, pa ga ne zna izrabiti. Kadar so načrti pripravljeni in financiacija zagotovljena, se pojavijo zapreke in odtenki mednarodne politike. Ko že govorimo o vodah, omenimo še neprijeten pojav poplav na severu. V provinci Formozi doživljajo hude poplave kot posledica narasle reke Paragvaj. Že nekaj časa skrbi oblasti in prizadeva prebivalce, a zadnje dni je položaj postal kar kritičen. Voda je dosegla že nižje stoječe četrti provin-cijske prestolnice in raste nezadržno 10 centimetrov dnevno. Oblasti so organizirale središča, kjer prepeljavajo prebivalce, ki so zapustili svoje domove v begu pred vodo. Kaj več pač ni mogoče. Naravnih sil ne morejo kontrolirati. Tine Debeljak (92) Med knjigami in revijami UTRIPI 1948—1978 Zbornik Slovenske prosvetne matice v Trstu nosi ta naslov Utripi in je izdan ob priložnosti tridesetletnice obstajanja te organizacije. Ustanovljena je bila 23. junija 1948. leta v Trstu z namenom, da bi spodbujala in gojila svobodno kulturno-prosvetno življenje med (Slovenci na ¡Primorskem, ki so po drugi vojni ostali zunaj meja Jugoslavije. Pobudo za njeno ustanovitev so dali narodno zavedni in demokratični Slovenci, ki so hoteli svobodno in samostojno delovati na kulturnem in prosvetnem polju. To se je zgodilo pod Zavezniško upravo, ki je dala tudi takoj na razpolago avditorij za večje slovenske prireditve. Med ustanovitelji so bili npr. univ. prof. dr. Dabinovič, družina glasbenikov Sancinov ’(Karl, Mirca in Marij) prof. Umberto Urbani, msgr. J. Ukmar. Predsedniki so bili dr. J. Jež, dr. F. Dejak, Ferd. Ferluga in sedanji predsednik M. Flajban. — V članku Demokratični Slovenci in začetki njih delovanja je dr. A. Sfiligoj podal histo- riat tega liberalno demokratičnega gibanja, ki se je združil v Trstu v Slovensko demokratsko zvezo. Za glasilo je ustanovilo list Demokracija (25. aprila 1947), ki je bila obenem tudi glasilo (katoliške) Goriške slovenske demokratske zveze. Prva urednika sta ji bila dr. Andrej-Slavko Uršič in Polde Kemperle. Obe SDZ sta politično pri volitvah 1. 1949 nastopili skupno z znakom „lipove vejice“, ki je še danes znak primorskih demokratičnih Slovencev, združenih v skupnih političnih nastopih. Prvi predsednik Slovenske demokratske zveze v Trstu je bil dr. J. Agneletto. >— Nato sledi članek o glavnih sodelavcih v SDZ, ki jih ponazarja 19 fotografij (med njimi tudi Petra Šorlija). SDZ je centralna organizacija dveh drugih, ki sta Slovenska prosvetna matica v Trstu in Slovensko dobrodelno društvo, ki je v svoje namene obnovilo v 1. 1951-69 slovanske plese kot tradicijo slavljanskih plesov izpred prve svetovne vojne. To so uvodni zgodovinski članki o delu tržaških liberalnih demokratičnih ¡Slovencih, ki so stali vedno proti fašistični kakor komunistični diktaturi za res pravo demokratično svobodo, kakor jp je z naslovom poudarilo že njeno prvotno glasilo Demokracija. Nato slede spominski članki o umrlih zaslužnih organizatorjih, kakor so bili prof. I. Rudolf, urednik Demokracije, ter dr. R. Marc in F. Ferluga, oba bivša predsednika SDZ. Zanimivi so podatki o dr. A. Uršiču, prvemu uredniku Demokracije, ki so ga ugrabili komunisti v Kobaridu 1. 1947. Zdaj bi bil star 70 let. Zato ta spomin. Pripomnili bi pa, da se dr. Uršič ni ločil od JNS šele v znak protesta ob poklonitvi deputacije Mussoliniju, ampak že prej, kakor nam je znano. V oddelku o jubilejih je na 19 straneh strnjena oznaka pesnika S. Gregorčiča za njegovo 70-letnico smrti, ki jo je po najnovejših dognanjih napisal dr. A. Kacin. (Dodanih je 5 različnih fotografij iz pesnikovega življenja.) M. Komac opisuje kiparja F. Goršeta ob njegovi 80-letnici, kajti zaslužen je tudi za Primorce s svojim delom v Trstu. Krajše obdelani so drugi jubileji, kakor Cankarjev, Župančičev, Kettejev, Vo- dopivčev in Aljažev; ob njihovih stoletnicah pa je obujen spomin na S. Kosovela, L. Bratuža, A. Gradnika. — Zbornik se spominja 60-letnice odpora proti fašističnim nastopom proti Slovencem v Italiji s člankom Nekaj o Tigrih in Tigrovih v letih 1918-1943 (F. Udovič). V političnih obletnicah se spominja Zbornik: 60-letnice boljševiške revolucije, 30-letnice italijanske ustave in bolj-ševiškega puča v Pragi, 601etnice bitke pri Kobaridu in tudi zgodovine idrijske realke, ukinjena pred dobrimi 50 leti. Tudi narodni voditelji zaslužni za Primorsko so omenjeni ob svojih jubilejih smrti, tako dr. J. Ev. Krek (ob 60-letnici), dr. O. Ribar (ob 50-letnici), dr. I. Čok (ob 30-letnici), dr. J. Vilfan (ob 100-letnici rojstva), dr. K. Lavrič (ob 100-letnici smrti), dr. J. Abram (ob 25-letnici smrti). Topli posmrtnici sta posvečeni tudi našim argentinskim znancem, zaslužnim za Primorsko, dr. S. Baragi in dr. V. Kisovcu. Tako je v tem zborniku lepo predstavljeno kulturno prosvetno življenje tržaških demokratskih Slovencev v zadnjih trideseti hletih. Pa z jubilejnimi članki rojstev in smrti tudi ponazorjeno precejšnje število kulturnih delavcev, pomembnih za primorsko prosveto. Je pa po drugi strani res, da je Argentina v tem oziru precej zaostala. Ni jezov ne sličnih zgradb, ki bi prebivalstvo varovalo pred naraslimi vodami. Na severu ali v Mezopotamiji (province Corrientes, Santa Fe, Entre Ríos) si leto za letom sledijo pojavi naraslih voda. V trenutku krize je govora o raznih potrebah, o načrtih, da se to ne bi ponavljalo. A vedno brez konkretnih pozitivnih posledic. Res pa je tudi, da ljudje večkrat nimajo niti interesa zapustiti predelov, ki jih stalno ogrožajo vodovja. Po eni strani nočejo zapustiti rodnih krajev, po drugi pa so zasidrani v svoji apatiji. :Saj, kadar pride povodenj, jim že oblasti priskočijo na pomoč. Potem pa •— jovo na novo. In v Argentini je dovolj prostora, da se jim ne bi bilo treba drenjati ob reki Paraná. !Ob praznovanju 25. maja, argentinskega narodnega praznika, je predse-nik general Videla izjavil, da je blizu etapa dialoga. Upajmo, da bo ta dialog, katerega narava še ni popolnoma znana, posvetil v težke okoliščine. Problem Argentine je malo globlji kot le problem trenutnega gospodarskega položaja ali demokratičnega izhoda. In tistega prvotnega problema bi se enkrat bilo treba lotiti. jfCdo si bo upal? Buenos Aireg, 31. maja 1979 SVOBODNA SLOVENIJA THi LJUBLJANA — Na zadnjem mladinskem abonmajskem koncertu Glasbene mladine sredi aprila sta koncertirala violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje. Ta duo je odlično poustvarjal dela Haendla, Gragnanija, Paga-ninija in dela iz sodobne glasbe. Pogrešali so glasbo iz dobe po baroku in pred sedanjo moderno. LJUBLJANA — Dosedanje letošnje podražitve so v Sloveniji že skoraj prekoračile „letni plan“. In poleg vseh teh nevšečnosti čaka šest tisoč izdelkov, da bi jim „'zavod za cene“ dovolil podražitev. LJUBLJANA — Za ceste so letos namenili pet milijard dinarjev. Večino denarja nameravajo porabiti za novogradnje. Pa so nekateri glede novogradenj kar skeptični. Lani so od 1187 milijonov dinarjev, j namenjenih novogradnjam, porabili le 622 milijonov. Niso pa povedali, kam so vložili preostanek. LJUBLJANA — Svet Festivala je pripravil program za 27. ljubljansko kulturno poletje v Križankah. Poletne prireditve se bodo začele 20. junija s slovesno otvoritvijo in odprtjem razstave „60 let slovenskega baleta“. Obenem z otvoritvijo poletnih kulturnih prireditev bo tudi otvoritev osmega pugo-slovanskega baletnega bienala, ki bo trajal do 29. junija. KRANJ — Na 4. mednarodnem sejmu malega gospodarstva, ki je bil na razstavišču Gorenjskega sejma od 8. do 16. maja je razstavljalo 400 neposrednih razstavijalcev ter 2000 obrtnikov in manjših delovnih organizacij. Od 5.600 kv. metrov so 1.000 kv. metrov zasedli razstavljalci iz Avstrije, Italije, Švice, ZR Nemčije in švedske. PORTOROŽ — Skoraj 5000 ljudi si je kljub deževnemu vremenu ogledalo razstavo okrasnega grmičevja in cvetja, ki ga je že desetič organiziralo hortikulturno društvo iz Portoroža. Obiskovalci razstave so rastline tudi mogli kupiti. MURSKA SOBOTA — Na murskosoboški železniški postaji sta se 26. aprila oplazili lokomotivi in se zaradi hudega udarca prevrnili na bok; žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda ocenjena na milijon dinarjev. KOMENDA — Nov otroški vrtec za 100 otrok so odprli 26. aprila v Krajevni skupnosti KomendajMoste. Vrtec je bil dokončan že pred petimi meseci, odpreti pa ga niso mogli zato, ker ni bil še dokončno urejen kanalizacijski vod. skozi naselje. DOMŽALE — V Domžalah so 25. aprila uradno odprli novi 600 kilovatni oddajnik, ki je „neuradno“ delal že od 15. aprila 1979. Ta oddajnik je močno izboljšal slišnost oddaj Ljubljanskega radia na valu 326,8, zlasti v popoldanskih in večernih urah. LENDAVA — V lendavski občini se je število zaposlenih dvignilo na nad pet tisoč, kar je za 16 odstotkov več kot lani. Največ delavcev, nad 1000, je zaposlenih v podjetju INA-Nafta, pa tudi večina — 3.200 — od zaposlenih čela v industriji. ^UlllUIIIIIIHIIIIIIINIIIIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIII V ¡MARIBOR — Zaradi hudih izgub v tovarni mesnih izdelkov Košaki, je na predlog „družbenega pravobranilca“ zbor združenega dela občine Maribor soglasno razpustil delavski svet te tovarne, postavil začasno vodstvo in komisijo zbora združenega dela, ki bo „nadzorovala uresničevanje ukrepov družbenega varstva.“ LJUBLJANA — Na Sloveniki, avtocesti med Vrhniko in Razdrtim so cestnino povišali za 62 odstotkov. Po novem bo treba odšteti namesto dosedanjih 16 dinarjev 26 dinarjev; ko bo na jesen — tako napovedujejo — odprt še novi odsek od Vrhnike do Dolgega mostu — čez Ljubljansko barje — bo treba pridati še devet dinarjev. ¡SEŽANA — V sežanski občini se bo odvoz smeti podražil s 1. julijem za 60 odstotkov. Ob sprejemu nove cene so sporočili podjetju, ki skrbi za snago, da bo v bodoče moralo vestneje opravljati delo. POSTOJNA — Ljubljanski operni solisti — Lado Korošec, Marcel Osta-ševski, Rajko Koritnik, Sonja ¡Hočevar, Drago Čuden in pianistka Zdenka Lu-kec — so 23. aprila izvajali Donizettijevo opero Don Pasquale. V dvorani, ki ima 350 sedežev, je bilo le 38 poslušalcev- GORNJA RADGONA r- Na razstavišču Pomurskega sejma so pripravili prvo mednarodno razstavo „Elektronika in elektroenergetika v kmetijstvu“, ki je bila odprta 5. maja. Razstavo je organizacijsko pripravilo ljubljansko Gospodarsko razstavišče v sodelovanju z Elektrotehnično zvezo Slovenije in z republiškim zavodom za napredek gospodinjstva. BLED — Na Bledu se je zbralo na 12. mednarodnem pisateljskem srečanju, ki je bilo od 9. do 12. maja, 70 u-deležencev iz 30 držav. Temi srečanja sta bili: “¡Literatura kot posredovalka novega univerzalizma” in “Literatura kot most med narodi”. Umrli so od 30. aprila do 8. maja 1979: LJUBLJANA — Marija Nered, up.; Fric Weissbacher; Janez Ložar; Olga Cafarin; Ivan špoljar, 70, up.; Frančiška Herman r. Kožuh; Marija Škrbec r. Drašler, 88; Karel Mikolič, up.; Terezija Pergar; Milan Sušnik, up., 72; Marija Tauses, up.; Miroslav Belle, up. 75; Frančiška Povše r. Zupan; Janez Rekar, up., 84. RAZNI KRAJI —- Frač Maraž, železničar, Trebnje; Fran Zapušek, 70, up., Litija; Martin Razpet, Straža pri Gerknem; Janez Mokric, posestnik, Za-dvor; Marija Grebenc, 91, -PoljeJLj.; Zofija Babič, 80, Postojna; Franc Selan, Pedranov France, Bizovik; Stanislava Dornik, Mengeš; Franc Bolta, Polje-Lj.; Valeska Veter r. Lilleg, Kranj; Marija Gorenec r. Kralj, 87, Raka pri Krškem; Marija Peterca, Gorenčeva mama, 76, Vevče; Ivan Globevnik, Škocjan na Dol.; Pavla Bauman r. Mazi, up. uč., Kranj; Lado Samsa, Brezovica; Karel Jereb, up., Kamnik; Lojzka štrubelj r. Lampič, Tlake; Roza Brence r. Bau-mann, 90, Maribor; Justina Obid, 70, Kranjska gora; Angela Ritovšek, Šoštanj; Franc Grča, 79, Preserje; Alojz 'Lavrenčič, 91, Mengeš; Janez Narobe, up., 79, Sostro; Marija Glavan r. Po-doreh, Kmetova Mici, 65, Jama pri Dvoru; Anton Nahtigal, 71, Češnjice pri Trebelnem; Neža Pušnik, 71, Nadole pri Ptuju; Janez Kepic, 70, Bavantov ata, gostilničar, Dvorje pri Cerkljah; Janez Čadež, Hotovlje. “Sloga” nudi od 1. 7. 79 dalje svojim članom možnost maksimalne posmrtninske podpore $ 1.400.000— V zvezi z objavo osnovnih določil glede upravičenosti in odmere posmrt-Dinske podpore za umrlim članom, ki jih je prinesla zadnja (3-4) številka "STIKA”, smo od našega članstva prejeli večje število vprašanj, na katera odgovarjamo. Istočasno z zadovoljstvom informiramo o važnih sklepih glede Posmrtninske podpore, ki jih je upravni odbor podvzel v popolnem soglasju s programom, začrtanim na zadnjem letnem občnem zboru, ko je prevzel modalno obvezo, da bo višino posmrtninske podpore stalno skušal držati v primernem razmerju z realnimi življenjskimi stroški.' Skladno z omenjenimi načeli javljamo naslednje: 1) Do 30. junija 1979 ne bo nikakih sprememb glede višine posmrtninskih Podpor, niti glede potrebnih pogojev, ki smo jih že objvaili. 2) Dne l.julija 1979 pa bo stopila v veljavo avtomatična kombinacija obeh 7yst posmrtninskih podpor, tako za lastnike vezanega kapitala, ki je brezplačna, kot tudi za lastnike navadnega ne-yezane ga kapitala, katerim se bo odra-eunavala skromna letna premija, ki je tndi že bila objavljena v “STIKU”. Kot posledica tega sklepa bodo imeli lastniki obeh vrst naloženega kapitala pravico do kombinacije obeh posmrtnin, razen tistih, ki bi se tej kombinaciji posmrtnin pismeno odrekli. 3) Določila glede karenčne dobe o-stanejo praviloma takšna, kot smo jih že objavili. 4) Izjemoma pa smo sklenili, da bodo imeli pravico že od 1. julija 1979 dalje do obeh maksimalnih posmrtnin brez karenčne dobe, to je do znescka $ 1.140.000.—, vsi tisti člani, ki so pristopili k Slogi do dne 31. marca 1979 in ki bodo imeli do 30. junija 1979 vloženega vsaj $ 200.000.—• vezanega kapitala, kot tudi tistega nevezanega kapitala, ki je potreben za polno posmrtnino z ozirom na članovo starostno dobo. 5) Vsi novi člani, kot tudi tisti stari člani, ki bodo izpolnili pogoje minimalnih naložb kapitala, potrebnega za ugodnost maksimalne posmrtnine, po 1. juliju 1979, bodo imeli pravico do obeh polnih posmrtnin v znesku $ 1.140.000.—, po preteku normalne karenčne dobe 90 dni v primeru vezanega kapitala in 180 dni v primeru navadnega nevezanega kapitala. Praznih v San Martinu Proslava 18-letnice blagoslovitve Slovenskega doma v San Martinu, ki se je vršila v nedeljo, 20. maja, je bila za 'Slovence v tem okolišu lep praznik. Kakor so na eni strani za vso slovensko skupnost pomembni skupni verski prazniki (romanje v Lujan, Lourdes, procesije, žegnanje cerkve Marije Pomagaj in dr.) ter skupni narodni prazniki (Slovenski dan, Spominska proslava, proslava 29. oktobra), tako so gotovo pomembni in važni tudi krajevni prazniki —• zlasti obletnice krajevnih Domov. Da so res pomembni, se vidi tudi iz tega, da se teh praznikov udeležuje veliko število naših rojakov. Tudi Slovenski dom v San Martinu je preteklo nedeljo obiskalo veliko število rojakov z željo, da skupno proslave osemnajsto obletnico blagoslovitve sanmartinskega Slovenskega doma. Ob 11 je v prostorni kapeli Presv. Srca daroval sv. mašo delegat msgr. Anton Orehar. V svoji pridigi je o-menil slovenski verski in narodni preporod, ki se je izvršil ob koncu prejšnjega in v prvih desetletjih sedanjega stoletja, in katerega so po vseh svojih močeh pospeševali slovenski škofje: kardinal Missia, Sedej, Jeglič, Rožman, Držečnik. Sadovi tega velikega vzgojnega dela so še danes vidni doma in morajo ostati vidni tudi med nami — zdomskimi Slovenci. K temu naj služijo tudi proslave obletnic naših Domov, kjer se gojijo verske vrednote in ohranja narodna zavest. Pri sv. maši je krepko prepeval domači pevski zbor pod vodstvom Vinka Klemenčiča. Po sv. maši je množica rojakov odšla v prostore Slovenskega doma, kjer je bilo pripravljeno okusno kosilo, delo požrtvovalnih sanmartinskih gospa. Akademija Kmalu po 15. uri so začeli prihajati novi gostje z namenom, da vidijo že tradicionalno akademijo. Kmalu se je prostorna dvorana popolnoma napolnila. Naj omenimo navzočnost predsednika Zedinjene Slovenije g. Boža Stariha in tajnika Emila Cofa, domačega župnika g. Franceta Berganta, zastopnike slovenskih Domov: g. Potočnika (Slomškov dom), g. Bogataja (Naš dom), g. Ranta Fr. (Pristava), g. Vidmarja (Be-razategui), g. Mehleta (Slov. vas), g. Žnidarja (Carapachay) ter zastopnikov raznih slovenskih organizacij. Okoli 16. ure je kulturni referent Janez Petkovšek začel akademijo, ki se je vršila pod geslom „Zvestoba slovenskim izročilom“ t. j. zvestoba Bogu in idealom naših pobitih bratov. Takoj nato so na oder prikorokali s slovensko zastavo učenci osnovne šole škofa dr. Rožmana. Pozornost je vzbujala lepo narisana alegorična slika na zadnji steni odra z veliko številko “18”, delo štu- dentke Umetniške šole gdč. Lučke Vor-šič. Učenci so za uvod zapeli slovensko himno ,,Naprej, zastava Slave“, ki so jo navzoči stoje poslušali. Ves nastop, v katerem so se vrstile pesmi in deklamacije, je bil posvečen škofu dr. Rožmanu ob 20-letnici njegove smrti. Sledila je beseda predsednika g. Franceta Zorca, ki je pozdravil vse nvazoče ter na kratko orisal delo v Domu ter povedal, da obstaja zlasti pri mlajših želja po zboljšanih prostorih V Domu, ki se mnogim že zde preskromni. Ta stremljenja vsi podpiramo — je izjavil g. Zorec ----- in sta bila v ta namen izvoljena gradbeni in finančni odbor, ki naj poskrbita za izpopolnitev Doma. Naglasil je g. Zorc, da zidovi, četudi bi bili še tako lepi, niso vse. Važen je duh, ki vlada med zidovi —-pravi krščanski in slovenski duh, duh veselosti, strpnosti, prave svobode in demokracije ter vzajemnega sodelovanja starejših in mlajših. — Temu pozdravnemu govoru je sledil nastop mladine iz Churuce s posrečenim prizorčkom, ki je izzvenel v zahvalo tistim, ki vzdržujejo našo skupnost. Odlična je bila v odrskem slogu pripravljena deklamacija Prešernove pesmi „Od železne ceste“, ki so jo izvajali po trije člani SFZ in tri članice SDO v režiji ge. Nataše Smersujev©, ki uspešno vodi odrsko delo v San Mar- tinu. Govor g. Jožeta Korošca ml. Glavni govornik na akademiji je bil zastopnik mlajše generacije vseučili-ščnik g. Jože Korošec, ki je s svojim govorom prijetno presenetil vse navzoče. Iz govora posnemamo tele misli: Spet smo se zbrali, da proslavimo obletnico enega naših Domov, ki ohranjajo in gojijo naša verska in narodna izročila. Vsaka obletnica ima svoj pomen samo tedaj, ako ne živi samo v spominih, ampak želi nadaljevati delo in gojiti zvestobo do ciljev, ki si jih je Dom postavil. Zato je prav, da ste si za cilj postavili geslo „Zvestoba slovenskim izročilom“. Zvestoba pa naj ne bo samo lepa beseda ali melanholična ganjenost, ampak naj bo tista značajska trdnost, ki se ne straši ne truda ne trpljenja, da izpoli svoje poslanstvo. Katerim izročilom pa velja naša zvestoba? Velja verskim, narodnim in kulturnim izročilom. Zvesti moramo torej ostati verskim izročilom, tisti veri, ki so jo naši predniki skozi vso zgodovino branili, če je bilo potrebno tudi s svojim življenjem od časov turških napadov do zadnje komunistične revolucije, ko je tisoče Slovencev in Slovenk dalo svoje življenje za vero in domovino. Zvesti moramo ostati tudi svojim narodnim izročilom; ostati zvesti sinovi slovenskega naroda, ohraniti svojo narodno zavest, ljubiti slovenski narod in slovensko domovino, čeprav smo rojeni v tujini, pa smo vendar člani slovenskega naroda. Ker pa živimo v deželi, ki ni slovenska, toda je dala našim staršem novo domovino, moramo tudi zanjo delati in jo tudi ljubiti, ker je naš rojstni kraj in ker nam daje polno svobodo, da se razvijamo v slovenskem duhu. Vi starejši bodite nam trden temelj v o-hranjevanju naših narodnih tradicij, bodite nam zgled, da bomo tako vzgojili v sebi močno narodno zavest. Mi mladi pa hočemo slediti vašemu zgledu. Hočemo ostati zvesti slovenskim izročilom, pri tem pa nočemo zaničevati ničesar tujega, kar je dobro. Mi mladi bodimo opeka pri zidanju slovenske hiše v tej deželi. Vsaka opeka je važna, ker brez nje hiša ne bi bila dograjena. Slovenski in argentinski narod nas potrebujeta, in do vsakega izpolnimo nalogo, ki nam je bila naložena. Zvesti moramo ostati tudi slovenski kulturi. Slovenski narod je dolgo razvijal in ohranjal svojo kulturo. Je visoko kulturen narod. Že zgodaj, v 16. veku, mu je Trubar napisal prvo slovensko knjigo, Slomšek mu je dal slovensko šolo. Množica pisateljev in pesnikov je množila slovenski kulturni zaklad. Tudi naša pesem je del slovenske kulture. Je plamen, ki plapola v naših srcih in je pristni izraz slovenskega duha. Zato gojimo našo pesem, množimo vrste naših zborov in zvesto podpirajmo njihovo delo! In naše odrsko delo, predavanja, naše šole, vse to moramo ohranjevati in 'zvesto skrbeti zanje. Ko ohranjamo slovensko kulturo in jo bogatimo, je prav, da sprejemamo vse dobro, kar vsebuje argentinska kultura, da bomo s tem še bolj obogateli svoj slovenski kulturni zaklad. Na drugi strani pa pomagajmo tudi tukajšnjim ljudem pri njihovem kulturnem stremljenju. Ostanimo vedno zvesti tistim vrednotam, ki jih izraža geslo: „Mati, domovina, Bog.“ Ponosno izpovedujmo: „Slovenec sem... “, pa obenem spoštujmo tudi tukajšnjo deželo. Govor g. Korošca, ki je nekaka izpoved mladih, so navzoči nagradili s krepkim ploskanjem. Po govoru so sanmartinska dekleta lepo in skladno predvajala dva moderna ritmična plesa ob zvokih modeme glasbe (morda bi se dala najti v ta namen kaka moderna slovenska skladba). Za sklep je sanmartinski pevski zbor pod vodstvom g. Klemenčiča živahno zapel naslednje pesmi: Zvonikarjevo Dekle na vrtu zelenem stoji ter Parmovo ,,Čolničku“. --- S tem se je akade- mija končala. Po akademiji se je razvilo veselo družabno življenje ob zvokih orkestra Planika. SmR PO ŠPORTNEM SVETU SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice: Krst: Krščena je bila Gabrijela Marjana Bergant, hči Petra in ge. A-nice roj. Maček. Botra je bila ga. Ana Satta, boter in krstitelj pa g. žup. France Bergant. Čestitamo! ZDA — GILBERT Metod Menart — umrl Slovensko ¡skupino v Gilbertu je zadela velika izguba. Nepričakovano jih je zapustil eden najbolj delavnih in uglednih rojakov — g. Metod Menart, še 29. aprila t. 1. je na občnem zboru Društva slovenskih protikomunističnih borcev ves čil in zdrav podal blagajniško poročilo. Naslednjega dne -— 30. a-prila je šel v gozd žagat drva. Nenadoma se je zgrudil zadet od srčne kapi. Žalostna novica je pretresla vse Slovence v tem okolišu. Kako je bil priljubljen in spoštovan, je pričal njegov pogreb. — Pokojnik je bil rojen 21. maja 1911 v Logatcu. Že v mladosti je bil član Prosvetnega društva, Orla in pozneje fantovskega odseka. Politično se je udejstvoval pri SLS. Bil je zaposlen v Mlekarski zadrugi v Logatcu, pozneje pn Sv. Lenartu na Dolenjskem. Kot odločen protikomunist je vstopil v Notranjski četniški odred in držal zvezo z Vaškimi stražami in domobranskimi edinicami na tem področju. Po končani vojni ga je pot zanesla v begunstvo in se je naselil v Gilbertu (ZDA), kjer si je postavil lep dom. Kljub močni zaposlitvi je vedno našel čas tudi za slovensko javno delo — zlasti pri borcih. Zapušča ženo Marijo in sina Tonija, katerima izrekamo globo7 ko sožalje. OBVESTILA SOBOTA, 2. junija: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 3. junija: Praznik slovenskih junakov v Slovenski hiši. SREDA, 6. junija: Sestanek Zveze slov. mater in žena ob 17. uri v Slovenski hiši. Počastitev naših junakov. Sodeluje gdč. Katica Cukjati in gdč. Kristina Jereb. NEDELJA, 10. junija: Redni občni zbor Slovenskega doma v San Martinu ob 10. uri. Roditeljski sestanek Slomškove šole. Predava msgr. Anton Orehar. ČETRTEK, 14. junija: Na Pristavi ob 15. uri redni sestanek USPEŠEN JE ZAČETEK turneje argentinske nogometne reprezentance po Evropi. Za proslavo 75-letnice Mednarodne nogometne zveze sta se pomerili 22. maja v Bernu Argentina in Holandija. čeprav je argentinski trener Menotti zatrjeval, da ne gre za „povratno tekmo za svetovno prvenstvo“, so v Evropi drugače mislili. Holandija in Argentina sta se razšli v normalnem času neodločeno 0:0. Tekma je bila na višini, borbena a brez Hudih namernih prekrškov. Pri streljanju enajstmetrovk pa so Argentinci premagali Holandijo z 8:7 in osvojili jubilejni pokal FIFE, Tekmo so motili ekstremistični napisi proti argentinskim oblastem in predsedniku Videli; švicarske oblasti niso ukrepale z naglico, kot bi bilo pričakovati. Drug škandal je bil tudi z uradnim zvezinim filmom „Mundial 78“, ki ga je pripravil Brazilec Milton Reis. Pravijo, da filma ni nihče prej videl, ker ga je producent izročil tik pred projiciranjem. Je pa vse prej kot špor- ženskega krožka. Msgr. Anton Orehar bo imel razgovor o temi: „Žena v družini.“ SOBOTA, 16. junija: Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenskem domu v San Martinu ob 21 večerja-show v priredbi SDO in SFZ. Gospodarski večer v “Slogi” ob 20. uri. Predavanje dr. Vladimirja Pezdirca: “Import-Eksport”. TOREK, 19. junija: V Slovenskem domu v San Martinu spominska proslava ob 18.30 v priredbi Lige žena-mati. SOBOTA, 23. junija: Očetovska proslava v Slomškovem domu ob 18. uri. NEDELJA, 24. junija: V Slovenskem domu v San Martinu ob 10 spominska proslava za pobitg junake. SOBOTA, 30. junija: Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. V Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a. Spominska proslava pod geslom: Narod slovenski živi naj, živi! v Slomškovem domu ob 19. uri. Sodelujejo: Slomškova šola, ramoški cerkveni zbor in SDO-SFZ. Na Pristavi bo 25. junija ob 16. uri ga. Mira Eckerjeva začela tečaj za gospe in dekleta o praktični kuhinji. Prijave: 629-7589 in 628-1141. ten. Predsednik FIFA Joao Havelange je prepovedal ta film, ker se „ne drži pogodbenih točk, ki določajo, da mora biti izključno športne vsebine.“ Tudi neodločena igra z Italijo 2:2 v Rimu v soboto 26. maja je uspeh za Argentino. Italija je bila na Mundialu v Buenos Airesu edina, ki je premagala Argentino z 1:0. Argentinska e-kipa je igrala nekoliko slabše, kot proti Holandiji. Sodnik jo je med drugim -tudi oškodoval za enajstmetrovko, toda enajstmetrovka, s katero je Argentina izenačila, je bila dvomljiva. Rezultat 2:2 je kar realen, Argentina je v obeh tekmah dokazala, da še upravičeno nosi naslov svetovnega prvaka, ki ga bo seveda imela vsaj do prihodnjega svetovnega prvenstva, ki bo leta 1982 v Španiji. NA SVETOVNEM PRVENSTVU v namiznem tenisu v Pjongjangu v Severni Koreji so v finalu Madžari ponovno premagali Kitajce in osvojili e-kipni naslov prvakov. Pri dekletih so Kitajke prvakinje, drugo mesto je pripadlo Severnim Korejkam. V tekmovanju posameznikov je med moškimi zmagal Japonec Ono, pri damah Kitajka Čen Sinaj, v parih pa jugoslovanska dvojica šurbek-Stipančič. Damski par Palatinuš-iPerkučin je zasedel tretje mesto. NOVOMEŠKI ATLET Darko Cujnik je 6. maja v Mariboru v deseteroboju zbral 7551 točk, kar je drugi točkovni seštevek atletov iz Jugoslavije. Cujnik je za rekordom J. Makaroviča zaostal le 58 točk, vrh tega pa je tudi izenačil jugoslovanski rekord v metu kopja z 79,26. MLADINCI ljubljanske Olimpije so v čačku osvojili v košarki drugo mesto. V finalu ¡so jih premagali igralci domačega Borca. Bogdana Blaznika, i~ gralca Olimpije so proglasili za najboljšega igralca tega mladinskega državnega prvenstva. NA REKI je bil 6. maja zaključen prvi pokalni turnir FINA v vaterpolu. Jugoslovani so bili sicer med favoriti, pa so se po neuspehih v tekmi z ¡Madžarsko, ki je osvojila pokal, in Sovjetsko zvezo morali zadovoljiti s tretjim mestom in tolažbo, da so. v zadnji tekmi premagali svetovne prvake Italijane s 7:6. NA 13. MEDNARODNI kolesarski dirki Alpe-Adria je startalo le 34 kolesarjev, zmagal je na 763 km dolgi etapni progi Italijan Biason. Kranjčan Ropret je bil drugi. Bil bi lahko celo prvi, saj je odlično vozil, -toda ni imel potrebne opore v ostalih slovenskih tekmovalcih. Slovenski tekmovalci so zmagali v dveh etapah (žavbi, Novak), zmagal je Žavbi tudi v letečem cilju, v gorskih ciljih je bil prvi Ropret. SLOVENSKA HIŠA 3. JUNIJA OB 16. URI SPOMIN — V SPOMINSKI CERKVI MARIJE POMAGAJ: kon-celebrirana sveta maša. Z delegatom ms gr. Antonom Orehariem bodo somaševali naši duhovniki. Pel bo S P Z “Gallus” — PRED SPOMENIKOM: položitev venca in molitve za mrtve Udeležba je naša častna dolžnost V DVORANI: spominska beseda g. Milana Magistra IN VE N( DAR / NEKOČ BO! Proslava našim padlim v spomin — živim v opomin VABI “ZEDINJENA SLOVENIJA” ¡ S D O S F Z ■ v soboto, 16. junija ob 21. ■ ■ Zlata veriga ne da svobode. Slovenski pregovor DRUŠTVENI OGLASNIK V nedeljo 3. junija bo slovenska radijska ura posvečena našim padlim žrtvam. V slovenščini se bo spomnil vseh žrtev podpolkovnik g. Emil 'Cof. Slovenska oddaja je na radio Antártida od 8. do 8.30 ure. KOLINE ■ ■ na Pristavi : j za na dom bodo na voljo i g ■ 9. JUNIJA od 18. ure dalje. ! \ j Družinsko kosilo S : S KOLINAMI V NEDELJO, 10. JUNIJA OB 13. URI OSREDNJA HIŠA; j LOMAS DE ZAMORA g Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 : ■ (med Boedo in Sáenz) ... „„ San Martin vabita na VEČERJO - SHOW „SPOMIN NA HOLLYWOOD“ Nakaznice v predprodaji pri članih in članicah SFZ in SDO. “SLOGA”SPOROČA MOŽNOST MAKSIMALNE POSMRTNINSKE PODPORE BO OD 1. JULIJA 1979 DALJE ZNAŠALA $ 1.140.000.— Od omenjenega dne dalje se bo avtomatično združila posmrtninska podpora, pripadajoča članom, ki imajo navadne, ali pa vezane deleže, pod dosedanjimi že objavljenimi pogoji. Podrobnosti objavljamo v posebnem članku te številke. Vse za dom Pohištvo GOSPODARSKI VEČER V “SLOGI” Import - Eksport EKONOMSKA AKTUALNOST V ARGENTINI Kratko strokovno predavanje, debata in praktični nasveti. Predaval bo 16. junija ob 8. uri v prostorih Sloge naš dober poznavalec zadevnih problemov DR. VLADIMIR PEZDIRC. * * * Vsi člani, zlasti še podjetniki, toplo vabljeni! PODRUŽNICE; EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197 C. SPEGAZZINI Av. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuérte 3230 (eno kvadro od občine) LOMAS DE ZAMORA Hipólito Yrigoyen in Laprida Dekoracije Društvo Slovenska Pristava v Castelarju vabi vse člane in članice na redni občni zbor v nedeljo 10. junija 1979 ob 10. uri dopoldne Dnevni red: 1. volitev overovateljev zapisnika 2. branje zapisnika zadnjega občnega zbora 3'. poročila odbornikov 4. razgovor o poročilih 5. volitve odbora in nadzorstva 6. predlogi 7. slučajnosti Občni zbor veljavno sklepa ob kakršnikoli udeležbi eno uro po napovedanem času. Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Odbor Prosimo, ne odlašajte s poravnavo naročnine! Slovenski dom v San Martinu obvešča vse svoje člane in članice, da se bo v nedeljo, 10. junija ob. 9. uri nadaljeval redni občni zbor ki se je vršil 17. decembra 1978. Dnevni red: volitve odbora, nadzorstva in odbora Vzajemnega podpornega sklada. Če bi ob navedeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil uro pozneje ob kakršnikoli udeležbi. Po čl. 19 pravil se vrše volitve s tajnim glasovanjem na podlagi kandidatnih list, ki morajo biti predložene odboru 8 dni ^pred občnim zborom. Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora gotovo udeleži. Odbor ESL0VENIA UBRE Editor y director: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit O 03 Ô.SS fcj S g Ob53