DOLENJSKI LIST OSVOBODITEV ŽENSKE paP°Jdne služba, popoldne dom in gospodinjstvo, vedno n .?*r'), odgovornost in delo — tak je dnevni urnik vseh dal ZaP°slenih žena in deklet. Kaj nam je o tem pove* *** tovarišica Aleksandra Gregorič iz Brežic, preberite na 5. strani današnje številke Lani 6. decembra je bila v Beogradu slovesna akademija, na kateri so proslavili 20-letnico ustanovitve Antifašistične fronte žena Jugoslavije v Bosanskem Petrovcu. Na tej akademiji je govorila o osvoboditvi ženske tov. Vida Tomšič, predsednica Ljudske skupščine LR Slovenije. Iz njenega govora pona-tiskujemo tu nekaj odlomkov, da bi se spet vsi živo zavedli, da so žene Jugoslavije z lastnim bojem reševale in rešile svoje osebne in naše skupne družbene probleme. Tovarišica Vida Tomšič je na tej akademiji med drugim dejala: »Da bi odpravila vojno, je ženska postala vojak. Da bi lahko svobodno delala in ustvarjala, se je dvignila, da bi uničila izkoriščevalce. Da bi mogla zaščititi srečo svojih otrok, svoje družine, je zapustila dom, da bi postala činitelj v političnem in družbenem življenju dežele, činitelj v mednarodnem boju.« Tovarišica Tomšičeva je nato opisala, kaj je pomenila organizacijska združitev vseh žensk antifašistič-nih organizacij v drugem letu NOB. V današnji govorici je bila to samoupravna organizacija žensk, njihova šola in orožje. Nadaljevala je takole: »Tovariš Tito je v svojem govoru na prvi konferenci opozoril na zgodovinske korenine nastanka ženskega antifašističnega gibanja, na njegov odločilni pomen za širino in revolucionarni značaj narodnoosvobodilnega boja, za zmago v vojni in za zgraditev bodočih družbenih in človeških odnosov. Spričo moči svoje načelnosti, idejne jasnosti, revolucionarne vizije in spričo toplega človeškega čuta za trpljenje in žrtve, ki so bile za zmago v boju potrebne, je postal govor tovariša Tita na konferenci v Bosanskem Petrovcu bojni prapor žensk Jugoslavije in njihove nove organizacije.« Tovarišica Tomšičevaje nato opisala delo APž v povojnih letih, ki ima ne- Splošna gospodarska banka LRS je razpisala vpis obveznic v višini petnajst milijard dinarjev Na vsem območju LR Slovenije je v teku akcija združevanja sredstev z vpisom obveznic Splošne gospodarske Dan5w. Namen te akcije je z ^fruževanjem dela sredstev, namenjenih investicijski dejavnosti (ki pa so zelo razdrobljena), usmerjati investicijske naložbe v tiste gospodarske panoge, ki bodo omogočile hitrejši in skladbi gospodarski razvoj, kar D° v korist vsemu gospodarstvu in končno vsaki gospodarski organizaciji posebej. Splošno je znano, da v Složniji vlagamo v gospodarske VREME °D L DO 17. MARCA I] °kr()g ^. In zlasti okrog s \m*rca ponovne ohladitve lt snežnimi padavinami. Po vend'lnarcu nrctcžno Jasn°. lom r nladno z ostrim mra-m Ponoči. Dr. V. M. investicije letno preko 106 milijard din. Učinek teh investicijskih naložb pa ni tak, kot želimo, ker bi morali vsaj del teh sredstev združiti in načrtno ter smotrno investirati v objekte, ki so važni za nadaljnji gospodarski razvoj. Združevanje sredstev prek obveznic Splošne gospodarske banke bo omogočilo planirati realne potrebe in vrstni red investicijske izgradnje, kar bo imelo tako za investitorje, izvajalce investicijskih del, kakor tudi za nosilce financiranja teh investicij velike prednosti glede ekonomizacije sredstev, pravočasne tehnične pripravljenosti za začetek investicijske izgradnje ter glede na hitrejši tempo dovršitve investicijskih del in aktiviranja vloženih sredstev. Ce bi z združevanjem zajeli samo 15. odst. sredstev, ki so namenjena za investicije v letu 1963, bi bilo možno začeti z izvajanjem Ob osmem marcu, mednarodnem prazniku borbenih žena, se znova spominjalo usodnega pomena sodelovanja jugoslovanskih žena v boju za zmago revolucije. Sredi največjih prizadevanj za hitrejši razvoj proizvajalnih sil naše družbe in za ustvarjanje socialističnih družbenih odnosov v naši stvarnosti čestita-n*o ob 8. marcu vsem našim delovnim 2enam za neprecenljivi delež, ki ga prispevajo za to, da bi bila naša domovina Srečna in bogata! Vstm našim naročnicam, bralkam in sodelavkam pošiljamo z današnjo števil-*o pokrajinskega časnika še posebej to-We pozdrave in najboljše želje, da bi v bodoče še uspešneje sodelovale pri opravljanju javnih poslov in pri graditvi komunalnega sistema! UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA novih načel, ki jih postavlja nova investicijska politika. Decentralizirana investicijska sredstva prevzemajo za bodoče investicije vedno večjo odgovornost in skrb. S temi sredstvi pa razpolagajo gospodarske organizacije ter občinski, okrajni in republiški investicijski skladi. Vsak nosilec teh sredstev sam ni sposoben opravljati ekonomična investicijska dela, ker nima zagotovljenih potrebnih sredstev. Z združevanjem pa bo možno z enakimi sredstvi dosegati mnogo večje gospodarske učinke na področju investicij. Z vpisovanjem obveznic, ki imajo vrednosti 1,5 in 10 milijonov din, dajejo gospodarska, družbena organizacija in lokalni investicijski skladi Splošni gospodarski banki posojilo za dogovorjeno dobo. Banka pa tako zbrana sredstva za ta čas posoja prosilcem kreditov za razne investicijske namene. Po preteku dogovorjenega roka mora banka to posojilo z obrestmi vred, ki so odvisne od po- sojilne dobe, vrniti imetniku obveznic. Vpisniki obvez-(Nadaljevanje na 2. strani) Kulturni teden v Novem mestu DPD Svoboda Dušan Jereb v Novem mestu bo ob koncu marca priredilo v počastitev svoje 15-letnice KULTURNI TE^ DEN. Tako bo 36. marca zvečer KONCERT GLASBE IN OBEH PEVSKIH ZBOROV, 27. bodo ponovili Millerjevo dramo »VSI MOJI SINOVI«, 28. bo VEČER ZABAVNE GLASBE, 29. pa premiera Budakove komedije »KLOBČIČ«. Vse prireditve bodo v Domu ljudske prosvete. Za vstopnice bo tudi abonma, in že sedaj pozivamo Novome-ščane, naj z obilno udeležbo dajo priznanje domačemu društvu in njegovi petnajstletni dejavnosti v kulturnem življenju Novega mesta. precenljive zasluge za razvoj naše družbe in zlasti za dvig politične in splošne vzgoje žensk. Doseči, da bo ženska postala občan v upravljanju družbenih zadev, od katerih je bila odrinjena, ko so - nastali privatna lastnina in izko-riščevaJski razredi, je bila in ostaja velika, naloga vseh naprednih družbenih sil. Poudarila je zaslugo organizacije, da so se v miselnosti ljudi »ženski« problemi začeli spreminjati v skupne družbene probleme. Na 4. kongresu je AFž Jugoslavije lahko ugotovila, da je spričo naraščajoče vloge žensk na vseh področjih družbenega življenja prenehala potreba po skupnosti, enotni, samostojni ženski politični organizaciji. Zdaj sodelujejo ženske v vsem delavskem in družbenem upravljanju. Resnično postajajo »ženski« problemi skupni družbeni problemi. Govornica pa je takoj nato tudi poudarila, da smo še daleč od tega, da bi bili z doseženimi uspehi že zadovoljni. Vemo, da današnje materialne možnosti še ne dohajajo naših želja in da naše delovne sposobnosti in storilnost še zaostajajo za potrebami skupnosti. Zato se morajo ženske še kar naprej bojevati s časom, z dolžnostmi doma in v poklicu, spričo objektivnih težav pa životarijo pri nas še vedno tudi malomeščanski, patriarhalni nazori o položaju ženske v družbi in družini. Toda vsega tega se zavedamo; zato je tov. Tomšičeva med drugim zlasti poudarila: »Pri nas je ženska na delovnem mestu in v družbi enaka moškemu, vsi njeni drugi življenjski pogoji — njena šolska izobrazba, njen položaj v družini in gospodinjstvu pa nenehno podirajo veljavo te enakosti. To vse pomeni, da je problem nadaljnje družbe- ne afirmacije ženske zelo pomemben družbeni problem, ki ga lahko reši samo vsa družba z vso svojo močjo, samo razvoj družbene socialistične zavesti ter samo jasna usmeritev zavestnih socialističnih sil in njihova vsakdanja praktična prizadevanja. Za naš nadaljnji družbeni razvoj je odločilen prav aktivni idejni boj komuni-stov in vseh socialističnih sil. Z njim moramo pri našem človeku doseči, da bo spoznal družbeno gibanje in da bo tako sam ustvarjal, oblikoval svojo usodo. Samo tako se bodo naši delovni ljudje in torej tudi ženske usposobile za svojo novo vlogo v komuni in v vsej družbi, za vlogo dejavnih občanov.« Svoj govor na- akademiji je tovarišica Vida Tomšič zaključila takole: »Skupno z mlado generacijo, ki je zrasla že v novi socialistični Jugoslaviji, korakamo zdaj pogumneje nasproti svetlim ciljem osvoboditve človeka, ki jih je naša Komunistična partija že davno postavila in sta jih Zveza komunistov in tov. Tito nenehno in skrbno pojasnjevala. In pri tem nas navdaja spomin na tiste, ki so pred dvema desetletjema z vero v tako bodočnost človeka žrtvovali svoja življenja in nas zadolžili za to naše življenje.« Pomoč za ureditev klubov Pred kratkim je občinski odbor Socialistične zveze v Novem mestu razdelil osmim krajevnim organizacijam SZDL 400.000 dinarjev za ureditev in opremo podeželskih klubov. V Šentjerneju, Žužemberku, šmarjeti, Mirni peči in Dolenjskih Toplicah bodo s temi sredstvi uredili klubske prostore pri krajevnih organizacijah SZDL, medtem ko bodo v Prevo-lah, Poljanah in na Uršnih selih nabavili televizorje. mmmmmmummim ■iiiiiiiiim^ Drevi proslava v Novem mestu Nocoj ob 20. uri bo v dvorani kina KRKA v Novem mestu slavnostna akademija, na kateri bomo počastili 20. obletnico ustanovitve organizacije AFZ. Organizatorji so pripravili pester spored. Vstopnine ni. — Kakor vsako leto bodo krajevne organizacije SZDL v mestu in okolici tudi tokrat pripravile še posebne terenske prireditve, na katerih bodo pogostili matere in žene padlih borcev. Občinski odbor SZDL je razposlal te dni 800 čestitk zaslužnim ženam in aktivistkam na področju občine v svojem imenu in v imenu stalne konference žena v Novem mestu. Alenka Gerlovič: NOŠA IZ OVCE POLE (Ku-manovo, 1954) HIIBluaillllliiillli.liiiillhili imiiiiiihI Za poživitev dela tehnične inteligence Na pobudo občinskega komiteja so se v petek, 1. marca, prvič sestali komunisti iz občinskega Društva inženirjev in tehnikov v Novem mestu. Na sestanku so analizirali delo v posameznih društvih in se zavzeli za načrt-nejše delo v prihodnje, kakor tudi za večjo vlogo društva pri reševanju vseh druž-beno-ekonomskih in političnih problemov. V razpravi so nakazali nekatere konkretne naloge posameznih sekcij tega društva. Za vodstvo aktiva so izvolili tričlanski sekretariat. Novi aktiv komunistov Društva inženirjev in tehnikov bo lahko imel pomembno vlogo v poživitvi dela tehnične inteligence. M. S. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Zaščitimo sadovnjake pred novo škodo! Nepričakovana zgodnja zima je marsikje povzročila, da so mlada sadna drevesa ostala nezaščitena pred nevarnimi glodalci — divjimi zajci. Ker so bile snežne razmere vse do februarja neugodne za gibanje divjih zajcev, zato sadna drevesa pred februarjem niso bila napadena. Nekateri so bili celo mnenja, da premaz drevesnih debel, ki je bil izvršen pred prejšnjo zimo, še vedno ščiti drevje pred glodalci. Tako pojmovanje so divji zajci v letošnjem februarju temeljito ovrgli, če hočemo, da v bodoče ne bo škode, moramo sadno drevje dvakrat premazati, in sicer pred zimo in pred pomladjo. Divji zajci so namreč tudi spomladi zelo nevarni mlademu sadnemu drevju. To pa bo posebno še letos držalo, ko so glodalci sestradani. Da bi preprečili nadaljno škodo, je treba drevesna debla takoj zaščititi s premazom, drugega materiala namreč letos ni. Za kmetovalce je najbolj praktična uporaba surove svinjske črevesne masti; če te nimamo, pa lahko v kmetijski zadrugi naročimo posebna zaščitna sredstva za premaze. Pri uporabi zahte-vajmo natančna navodila. Medtem ko se zaščita z mastjo lahko izvede tudi v mrazu, premažemo z drugimi zaščitnimi sredstvi lahko le pri primerni temperaturi. V zadnjih letih srno marsikje izvrševali pregibe vej za nastavek rodnega lesa, zato pri teh sadnih drevesih segajo veje nizko in so pri visokem snegu divjemu zajcu lahko dosegljive. Pri takih drevesih bi morali odmetati 0 Celotne investicije v kmetijstvu ljubljanskega okraja bodo znašale letos 4 milijarde dinarjev. Družbeni sektor kmetijstva bo povečal — predvsem z nakupi — svoja zemljišča za 9.500 hektarov. Za pomembnejše letošnje investicije štejejo mesno farmo Agrokombinata pri Kamniku in mlečno farmo v Vodicah. sneg v obsegu krone. Zasebni sadjarji, ki imajo manjše nasade, bi delo zmogli, v večjih nasadih pa je delo težko izvedljivo, premaz vej pa še težji. V takih primerih bomo glodalce odvrnili tako, da bomo od časa do časa narezali divje poganjke — bo-hotivke in jih nametali pred drevesi, ki so zaradi nizkih vej v nevarnosti. že poškodovane dele drevesnih debel moramo takoj premazati s cepilno smolo. Druga nevarnost, ki sedaj preti sadovnjakom, je poze-ba. Le-ta je nevarna za deblo in debelejše veje, posebej še pri mladih, bujno rastočih sadnih drevesih. Pozeba je nevarna v času večje razlike med cmevnimi in nočnimi temperaturami, t. j. takrat, ko je nočna temperatura izpod nič stopinj, dnevna pa nad nič. Pozebla najbolj prizadene tiste dele drevesa, ki so bili v senci in nenadoma nanje posijejo topli sončni žarki. Nenadna sprememba temperature povzroči močne ožige z odmiranjem skorje in celic ličja pod skorjo. Taki ožigi po eni strani motijo poznejše pretakanje sokov in onemogočajo nemoteno asimilacijo, na drugi strani pa so nevarna vdorna mesta za okužbe. V ostalem manjše pozebe povzročajo razpoke na deblu in debelejših vejah, kar prav tako močno škoduje sadnim drevesom. Pozeba je v letošnjem februarju že nastopila, glavna nevarnost pa še preti, zato je potrebno čimprej izvršiti zaščitne ukrepe. Najprej bomo sadno drevje pregledali ter že nastale ožige in razpoke zamazali s cepilno smolo. Zatem bomo z apnenim beležem preprečili nadaljno pozebo. Za beljenje uporabimo 10 odst. apneni belež. Na 10 kg kvalitetnega gašenega apna damo 90 litrov vode, belimo drevesna debla in debelejše veje. Lahko pa drevje tudi oškropimo, s čimer zaščitimo vse drevo. M. S. Od septembra lani, ko je bila v Jemenu revolucija, ima nova republika stalne težave in zaplete na mejah. Mo-narhistične sile iz Saudske Arabije in Jordanije vpada jo preko jemenske meje ter skušajo čimbolj angažirati mlado republiko, jo odvrniti od reševanja notranjih problemov ter ji povzročiti čimveč težav. Navzlic vsein težavam pa se je novi jemenski režim pod vodstvom predsednika El Kalala v razmeroma kratkem času utrdil, v svetu ga je priznalo približno 40 držav. Sedaj je minilo že več kot pol leta, toda izjema je še vedno Velika Britanija, ki doslej še ni priznala novega režima. Lahko bi rekli, da nikjer niso spremembe v Jemenu sprejeli tako sovražno kot v Londonu. Pred nedavnim se je položaj v zvezi z Jemenom ponovno zaostril. Poleg saudskih in jordanskih napadalcev so se pojavile tudi britanske oborožene sile. Dne 23. februarja je prišlo do britansko-jemenskega oboroženega incidenta. Predsednik Jemenske arabske republike je poslal nujne brzojavke Arabski ligi, predsedniku Varnostnega sveta in predsedniku Generalne skupščine, s katerimi jih je obvestil, da so iz sosednega adenskega protektorata vdrli Angleži s pešadijo in tanki na jemensko ozemlje. »Ta napad predstavlja direktno grožnjo za varnost in neodvisnost Jemena ter ogroža mir v svetu,« je bilo med drugim rečeno v brzojavkah. Generalni sekretar OZN U Tant je hitro ukrepal. Smatral je za potrebno, da je takoj poslal v Jemen svojega namestnika Ralpha Buncha, ki se je temeljito seznanil s položajem. Po vrnitvi iz Jemena je izjavil, da je srečanje s predsednikom Salalom napravilo nanj velik vtis in da si po njegovem mnenju »predsednik Salal iskreno želi, da bi Jemen v miru živel s svojimi sosedi«. Bunche je še izjavil, da OZN podpira vsako državo proti zunanji agresiji in da svetovna organizacija lahko ustavi zunanjo intervencijo. racije z očitnim namenom, da bi izzvali obmejni incident. Poročila iz Sane pa govorijo nasprotno, da so britanske enote bombardirale in vdrle v vas Harib, ki je približno 160 km oddaljena od Sane ter leži približno 30 km od jemenske meje na jemenskem ozemlju. Da bo položaj v zvezi z najnovejšim incidentom nekoliko bolj jasen, se moramo spomniti, da imajo Angleži v Perzijskem zalivu še nekaj važnih naftonosnih oporišč. Z zmago Arefa v JEMEN OBTOŽUJE S tem pa misija Buncha še ni bila končana. Iz Sane je odpotoval v Aden, od tam v Kairo, kjer se je sestal s predsednikom Naserjem. Nadalje bo obiskal še Riad, glavno mesto Saudske Arabije, od koder bo verjetno odpotoval na sedež OZN. V pismu, ki ga je Velika Britanija poslala Varnostnemu svetu, je zavrnila jemensko obtožbo o »agresivnih akcijah« in poudarila, da so začeli z vojaško akcijo šele potem, ko so bili vsi napori, da bi našli sporazumno rešitev, zaman. Stalni britanski predstavnik- v OZN Patrick Dean je dejal, da je 300 vojakov jemenske republike vdrlo na ozemlje Južnoarabske fede- Iraku se odpira obdobje sodelovanja med arabskimi državami ZAR, Irak, Jemen in Alžirija, kar bo pripeljalo, če se ne bi ponovno sprli, do zelo važnih sprememb in premikov na Srednjem vzhodu. Jemenski predsednik Salal je predložil federacijo držav »štirih revolucij«. Ce bo to geslo postalo dejstvo, bo imelo to gibanje vpliv na vrsto drugih arabskih držav. V tej perspektivi postane še bolj razumljivo, zakaj je Jemen tako na poti Angležem. Trenutno je še odprto vprašanje, ali je britansko-jemenski incident začetek akcij širšega obsega ali samo grožnja mladi jemenski republiki. Razpis splošne gospodarske banke LRS rKRATKE1 j IZRAZNIH STRANI j Francoski rudarji stavkajo 2e šest dni. Rudarji so zavrnili dekret o mobilizaciji, po katerem bi se morali v ponedeljek zjutraj javiti na svo-ih delovnih mestih. Po vsej Franciji so organizirali solidarnostne krajše stavke. Rudarji zahtevajo viš;e mezde. Jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vođi državni sekretar za zunanjo trgovino Sergej Kraigher, je v torek prispela v Berlin. Delegacija bo ostala v DR Nemčiji šest dni ter 6e bo s predstavniki DR Nemčije razgovariala o blagovni izmenjavi in sodelovanju na Industrijskem področju. Z uživanjem mleka krepimo zdravje! (Nadaljevanje s 1. strani) nic imajo od takega načina združevanja očividne koristi: posojena sredstva se mu obrestujejo, ta sredstva štedi določeno dobo, ko mu bo laže in ceneje pristopiti k lastnim investicijam z večjim deležem svojih lastnih sredstev, sredstva so varno naložena, planira lažje bodoče investicije, jih dobro preštudira in skrbno opravi pravočasno vsa pripravljalna dela, kar pomeni cenejšo izgradnjo brez popravkov, brez dopolnitev in brez nepremišljenih stroškov. Z vpisovanjem obveznic pa bodo vpisniki koristili tudi skupnosti, kateri omogočajo uporabiti tako zbrana sredstva za reševanje najvažnejših,in najučinkovitejših investicij na področju LR Slovenije. Ce torej pravilno gledamo na akcijo združevanja sredstev preko obveznic, potem je jasno, da bo vsaka gospodarska organizacija v okviru svojih možnosti in s tem da začasno odloži lastne investicije, ki niso nujne in za katere nima zagotovljenih zadostnih sredstev, lahko prispevala k uspehu te akcije, od katere si lahko obetamo samo dobre rezultate. Področje Dolenjske in Bele krajine je sorazmerno gospodarsko slabo razvito. V' te predele bomo morali še veliko investirati. Zato naj se TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Prejšnji teden je bilo v Beogradu tridnevno posvetovanje o st.-okovnein izobraževanju kadrov, ki se ga je udeležilo 300 strokovnjakov iz vse državo. Med gusti je bil tudi Svetozar Vukma-novič, predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. V ospredju so bila vprašanja, kako združiti sile in omogočiti prehod iz organizacijske ekspanzije na dviganje kvalitete dela, na pt-r.spcktivno kadrovsko politiko in programiranje vzgoje kadrov. Udeleženci posvetovanja so se zavzeli za dokončno odpravo formalnih kvalifikacijskih stopenj, ki ovirajo prizadevanja za vzgojo resnično sposolmih in specializiranih kadrov, brez katerih ne more biti večje in kvalitetnejše proizvodnje. Poudarili so tudi nujnost, da se uvede prioriteta pri vzgoji kadrov za tiste panoge, za katerih razvoj je družba najbolj zainteresirana in v katerih bi novi, kvalitetni strokovni kadri omogočili največje rezultate. Na posvetovanju so nadalje menili, da resolucija o strokovnem izobraževanju kadrov, ki jo je sprejela pred leti Zvezna ljudska skupščina, še ni zastarela, ampak je tudi še danes aktualna, ali bolje, njeno izvajanje je v sedanjem času, pri premagovanju težav v gospodarstvu, še zlasti pomembno. Na posvetovanju so opozorili tudi na nekatere predpise, ki zavirajo nadaljnji proces izobraževanja. Menili so, da bo treba te predpise odpraviti oziroma popraviti in spremeniti. Zanimivi so podatki o doseženih uspehih na področju strokovnega izobraževanja v povojnem času. Medtem ko je v stari Jugoslaviji diplomiralo na visokih šolah vsega 2.000 študentov letno, znaša v zadnjih desetih letih letno povprečje 10.000 diplomantov. Na 374 šolah za srednji strokovni kader študira 108.000 bodočih tehnikov, ekonomskih, medicinskih, učiteljskih in drugih strokovnih kadrov, število učencev na osnovnih šolah se je povzpelo od poldrugega milijona v stari Jugoslaviji na 2,764 milijona učencev danes. 0 V petek se je sestal Izvršni svet LR Slovenije in razpravljal u poročilu, ki obravnava delo IS v minulem letu, ter o vrsti zakonskih predlogov s področja zdravstva, urbanizma, kulture itd. Poročilo ugotavlja med drugim, da je BREZ KVALITETNIH KADROV NI KVALITETNE PROIZVODNJE bil v preteklem letu dosežen nadaljnji napredek pri krepitvi proizvajalnih sil in utrjevanju socialističnih družbenih odnosov. Politika Izvršnega sveta in njegovih organov je bila usmerjena v proučevanje našega gospodarstva in odpravljanje vzrokov njegove počasne rasti v začetku minulega leta. Skrb je veljala nadaljnjemu uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja ter utrjevanju komunalnega sistema. — Izvršni svet je sprejel predlog zakona o območjih okrajev in občin v LR Sloveniji, ki vsebuje predloge okrajev Koper, Ljubljana in Maribor za združitev oziroma spremembo meja nekaterih občin. 0 Zvezna ustavna komisija je izročila osnutek zvezne ustave pravnemu svetu v strokovno obdelavo. Pravni svet, k čigar delu bo mimo 40 članov pritegnjenih še 60 pravnikov, ekonomistov, sociologov in drugih iz različnih strok in iz vseh republik, bo po končanem delu dostavil ustavni komisiji sveje strokovne pripombe. £ Občinski ljudski odbori so po odloku, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet, dolžni pregledati in prepisati volilne sezname do 10. aprila. Popravke bo mogoče vnašati v volilne sezname do določenega roka — 20 dni pred volitvami. £ Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve je sprejel odredbo, io kateri so proizvodne organizacije dolžne pismeno obveščati zvezni zavod za cene o vsaki nameri za zvišanje cen svojih izdelkov ali novih artiklov na katere se nanaša kontrola cen. Kot povečanje se bodo smatrale tudi veljavne cene, če bo gospodarska organizaciju poslabšala kvaliteto svojih izdelkov ali spremenila pogoje prodaje, ki vplivajo na cene. Zavod za cene bo lahko zavrnil predlog za zvišanje cen, če ta ni v skladu s politiko cen. 0 Predsedstvo Zvezne gospodarske zbornice meni, da zavira razvoj integracijskih procesov v gospodarstvu vrsta zakonskih predpisov, ki delujejo nespodbudno. Med zakonske predpise, ki jih bo treba popraviti, da bi dosegli večjo stimulacijo za združevanje podjetij, kjer je to gospodarsko in drugače smotrno, štejejo tudi zakon o združevanju in poslovnem sodelovanju, uredbo o ustanavljanju podjetij, zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij in druge, £ Zadnji odsek avtomobilske ceste, za katerega se je obvezala mladina, da ga bo zgradila do 20. oktobra, to je do obletnice osvoboditve Beograda, bo gradilo 24.000 mladincev in mladink iz vse države. Mladi graditelji bodo nastanjeni v sedmih naseljih: Veliko Mokro, Lug, Beli potok. Vrtin, Mali Požarevac. Umčari, Vo-danj in Kolari. £ Zaradi sesedanja hriba se je vas Zavoj pri Pirotu naenkrat /našla pod vodo. Visočica je spremenila svojo strugo in se začela stekati v dolino, kjer je nastalo umetno jezero. Leto je globoka 30 metrov, dolgo pa dva kilometra. Če se bodo odločili, da bo jezero ostalo, bodo morali utrditi naravni jez, ki je nastal s sese-danjem hriba, Visoficf pa bodo morali določiti in zgraditi novo strugo. Prebivalce vasi so že evakuirali. tudi gospodarske organizacije iz teh področij na bodočo investicijsko dejavnost temeljito pripravijo in naj štedijo razpoložljiva sredstva za dobro premišljene in rentabilne investicije. 9 Na seji sveta za urbanizem ljubljanskega okraja so razpravljali o vzrokih počasne urbanizacije naselij. V vsem okraju je 176 primerov črnih gradenj. Pri najvišji kazni 20.000 din obstaja cjIO spodbuda za črne gradnje, zlasti še, ker lastnikom nd treba plačati komunalnega prispevka, oziroma se plačiiu izognejo, črnim gradnjam botrujeta tudi počasna urbanizacija in počasna izdelava urbanistične dokumentacije. PRODAMO KOZOLEC INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN »KREMEN« NOVO MESTO proda KOZOLEC na štiri okna z betonskimi stebri, krit z opeko in skoraj popolnoma novimi lesenimi deli, ki stoji v Bršlinu, kjer gradi podjetje obrat ravnega stekla. Prodaja bo v ponedeljek, 11. marca 1963, ob 9. uri na kraju samem. Dobro obiskani sejem v Novem mestu i. marca je bil novomeški živinski sejem zelo dobro obiskan. Kljub temu da je bilo kupcev dovolj od blizu In daleč, so od 731 prašičev prodali le 476 repov, od 225 govedi pa le 143 glav. Cena je bila tokrat nekoliko višja-Za prašiče so zahtevali 5.500 do 8.500 din, za vole 115.000 do 138.000 din ali 210 do 220 din za kg; za krave 75 ovnl pogoj za ures-n°m £»EJBn8km nalog in obe" UsklaiVr,mno zagotovUo za lai clSst proizvodnosti de-ga stena^nostl in družbene- tivnoSrawiM3-Je mod produk-ftav ™ Ln Povišanjem ravni Kotranit ? Pomanjkljivosti v kaze Al ^"tvi dohodka. Vse ftaloč.-. i do"tov nI kampanjska EH SSr,w1d« 3e ne oomo rn,°" pravVlau mimogrede, tako kot smo to delali doslej. V gospodarskih organizacijah naj razmišljajo o ustanavljanju u-streznlh strokovnih služb, ki sc bodo ukvarjale z Izpopolnjevanjem sistema delitve kot posebno nalogo. Tako zastavljeni razvoj sistema delitve bo ob sodelovanju ln podpori vseh subjektivnih sil zagotovil napredek, ki ga zahteva razvoj. PREPREČUJMO IN DOKAZUJMO, DA JE OD STROKOVNIH SLUŽB ODVISEN RAZVOJ Zaradi zastarelega obrtniškega gledanja, slabe organizacije dela in primitivizma marsikje Se vodno ovirajo razvoj strokovnih služb, ponekod pa jih celo ocenjujejo kot parazitske. Ze dolgo poudarjamo, da se mora proizvodnja razvijati v smer modernizacije, racionalizacije ln avtomatizacije, ker bo samo tako sposobna konkurirati doma ln na zunanjih tržiščih. Takšen razvoj pa nam lahko zagotovijo samo strokovnjaki. Do njih Imamo neredko nemogoč odnos tako pri nagrajevanju kot pri zaposlovanju na odgovornejših delovnih mestih. Na podrofiju bivšega ljubljanskega okraja je potrebnih okoli 3900 Inženirjev ln ekonomistov, v Industriji pa je zaposlenih vsega 500. V Sloveniji je okoli 84 odst. podjetij, ki nimajo niti enega ekonomista, med 205 vodilnimi uslužbenci pa je polovica takih, ki nimajo srednje strokovne Izobrazbe. Vodilni uslužbenci morajo biti strokovnjaki, strokovnost ln pravilno vrednotenje strokovnjakov pa sta pogoj za napredek v proizvodnji. NE POZABLJAJMO NA DECENTRALIZACIJO, KO PRIPRAVLJAMO STATUTE Vsi napori za hitrejši gospodarski razvoj ln uresničevanje planskih nalog so zaman, če ne bomo hitreje ln odločneje decentralizirau delavskega samoupravljanja ter določali ustrez- nih pravnih ln materialnih o-kvlrov za rast ln razvoj ekonomskih enot. 2e dosedanja praksa dokazuje, da proizvajalec v ekonomski enoti dela bolj sproščeno, da zavestno odloča, da je materialno zainteresiran in da Ima občutek odgovornosti, vse to pa hkrati pospešuje proizvodnjo. Letos, ko bomo š statuti urejali pravne, statuarne ln ekonomske od. nose v kolekUvih, ne smemo pozabiti na decentralizacijo samoupravljanja. Ekonomskim enotam je treba povsod zagotoviti pravne ln materialne o-snove, da bodo lahko zaživele v družbeno političnem smislu ln hkraU uresničevale svoje ekonomske naloge. INVESTICIJE NAJ SPODBUJAJO INDUSTRIJO K SODELOVANJU Sredstva bomo lahko letos pa tudi v bodoče vlagali samo tja. kjer se vračajo najhitreje ln so naložbe ekonomsko utemeljene. Vodilo, da vlagajmo predvsem v gospodarstvo, ne smemo razumeti tako, da so Investicije za družbeni standard manjšega pomena. Prav lahko se zgodi, da bomo po temeljttejSl presoji ugotovili, da se nam Investicija v standard gospodarno bolj Izplača ln bomo sredstva vložili tja. Sredstva bomo vlagali največ v obrate s sodobno tehnologijo in najmodernejšimi postopki, ker bomo le tako dobili največji gospodarski učinek, ki je mogoč, hkrati pa ne smemo pozabljati na rekonstrukcijo. Zlasti ne pozabljamo, da lahko tudi z načrtnim in premlšlje- uspešno delo potrebno strokovno pomagati tako občinskim komisijam kot komisijam v delovnih organizacijah. Spričo vsega tega so poudarili, da je pri gospodarski zbornici potrebna takšna komisija, ki bi lahko spremljala vsebinske probleme pri sestavljanju statutov, jih analizirala, stvarno odgovarjala na vprašanja delovnih organizacij ter pomagala komisijam pri občinskih sindikalnih svetih in v delovnih organizacijah; v manjših podjetjih pa bi zaradi pomanjkanja ustreznega kadra pomagala tudi pri tehnično-pravnem oblikovanju statutov. Glede na to, da je zdaj še težko predvideti, kakšne probleme bo nakazalo sestavljanje statutov, so ob koncu posvetovanja sklenili, da pri gospodarski zbornici ustanovijo posebno komisijo za statute delovnih organizacij, v okviru katere bodo strokovne skupine za obravnavanje problemov po panogah dejavnosti delovnih organizacij. Za začetek naj skupaj z okrajnim svetom skliče posvetovanje z zastopniki komisij pri občinskih sindikalnih svetih in se z njimi dogovori za sistem dela. še posebej so poudarili nujnost, da se v vseh delovnih organizacijah čimprej lotijo sestavljanja statutov, problemi sami pa bodo nakazali konkretnejše delo komisije. Predstavniki delovnih organizacij so se na posvetovanju zavzeli tudi za to, da bi komisija izdelala nekakšen pripomoček z opisom, kaj naj gospodarske organizacije zajamejo v svoje statute m na kakšen način. Menili SO namreč, da delo zaostaja predvsem zaradi tega, ker T delovnih organizacijah ne vodo, kako in na kakšen način naj začnejo izdelovati osnu-tok statuta. Neglede na probleme, ki se bodo pojavljali, in ne glede na to, da so nekatere težave tudi v tem, ker še nI zakonov v zvezi z novo usta* vo, bo komisija pri gospodarski zbornici brez dvoma lahko veliko prispevala h kakovosti statutov. Dovolj južnega sadja Kljub hudi zimi in nenadnemu skoku cen v svetu je preskrba našega tržišča a južnim sadjem v glavnem zadovoljiva. Limon je dovolj] še za dva meseca, uvoz pomaranč pa je zagotovljen đo začetka maja. Do začetka maja pričakujejo tudi prve količine suhega grozdja iz Grčije in Perzije. Nakup južnega sadja so spremljale nepričakovane velike težave, ker je neurje o» pustošilo plantaže v državah, kjer južno sadje pridelujejo. Zato je cena nekaterih vrst pomaranč na svetovnem trgu porasla za 80 odst. Oskrba našega trga je relativno dobra, posebnega pomena pa je, da so cene ostale na lanski ravni. Vsak četrtek: v vsako hišo našega okraja DOLENJSKI LIST! nim investiranjem dosežemo med Industrijskimi podjetji kooperacijo, sodelovanje, specializacijo in povezovanje. V sodobni proizvodnji en sam o-brat ne more proizvajati vsega, s pametno delitvijo dela pa bi lahko tu rešili marsikak pereč problem. Pri investicijah v družbeni standard bomo morali zaradi sorazmerno pičlih sredstev še naprej razvijati razne oblike združevanja ln sodelovanja pri reševanju perečih problemov. STRAH PRED NEZAPOSLENOSTJO JE ODVEČ Racionalizacija pri zaposlovanju, ki je posledica modernizacije ln avtomatizacije, vzbuja marsikje odvečen strah pred nezaposlenostjo. Kot vzrok lahko naštejemo troje dejstev: prepočasi odpiramo nova delovna mesta v terclar. nih dejavnostih, služba zaposlovanja je vse preveč registrator ln premalo usmerjevalec zaposlovanja ln tretjič: vrednotenje dela v »nezaželenih-« panogah (gradbeništvo, kmetijstvo ln gozdarstvo) je problem. Težave z delavci, zlasti fluktuacija in stanovanjski problem, opozarjajo, da bomo morali resno razmišljati o zaposlovanju celih družin ln ne le posameznikov. Na ta račun bo treba razvijati razne servise ln dejavnosti za pomoč družini ln v gospodinjstvu, za varstvo in vzgojo (terciarne dejavnosti). Tež. njam po racionalnosti v proizvodnji bomo lahko zadostili le z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti, najenostavnejše a uvajanjem več izmen. To nas bo zato, ker domače tržišče ne bo moglo porabiti vseh proto-vodov, sililo v Izvoz. Tudi zato je izvoz nujnost, mimo katere ne bomo mogli. NAMESTO DOTACIJ, POMOO NERAZVITIM KOMUNAM ZA POVEČANJE MATERIALNE OSNOVE V okraju so komune z eeSo raznoliko gospodarsko razvitostjo. Usmerjenost v razvite komune po eni strani, po drogi pa »reševanje« stanja v nerazvitih s fiskalno politiko nI najboljše. Začasno bo pač treba reševati probleme služb la dejavnosti, ki jih komuna mora imeti na ta način, dolgoročno pa bomo lahko te težave reševali samo tako, da bomo skušali v zastalih komunah po* svečati njihovo lastno materialno osnovo. Skrb za nerazvita področja se bo morala torej kazati v Iskanju ekonomskih osamosvojitev, bodisi a razvojem industrijskUl bodisi neindustrijskih dejavnosti. TJ-spehi so v marsičem odvisni od medobčinskega povezovanja ln sodelovanja. Brez dvoma bomo morali tu prebijati led prav tako, kot smo ga prt razvijanju sodelovanja med gospodarskimi organizacijami. Vsa razprava na seji precV sedstva je bila prežeta z ugotovitvijo, da bomo z reševanjem vseh omenjenih vprašanj ustvarjali stvarne pogoje za večanje produktivnosti dela ln hkrati s tem za hitrejšo rast življenjske ravni prebival-oev. DOLENJSKI LIST 3 V SEVNICI SMO JIH SREČALI V »Jutranjki« in v »Lisci« je v Sevnici največ žena in gospodinj. Dan za dnem poganjajo stroje, krojijo, šivajo in dajejo svoj prispevek proizvodnji, doma pa jih čakajo družine, kup skrbi in opravkov. Same bodo pripovedovale o tem. Marija Vidic MARIJA VIDIC iz Jutranjke: — Tri otroke imam v družini, dva sta na srečo večja, eden pa je še majhen, predšolski. Težko se posvečam vzgoji, prav zato mnogokrat premišljam, da bi pustila delo in se posvetila otrokom, čeprav sem zelo rada v obratu. Ees je: kar dva otroška vrtca imamo, toda ta v Sevnici je zame preveč oddaljen, v tega, ki ga imamo v Šmarju, pa se bojim pošiljati otroka. Moral bi tja ob strugi Sevni-šce. Preveč v strahu bi bila, da mi pade vanjo in utone. Sevniški vrtec razen tega odpirajo ob 7. uri zjutraj, šmar-skega pa ob 8. uri. Oba torej za nas, ki smo zaposlene in pričnemo delati ob 6. uri zjutraj, ne prideta v poštev brez »dodatnega« varstva. Majhnega otroka je treba obleči, nahraniti in spremiti v varstveno ustanovo, na to ne bi smeli pozabljati! Slišati je, da bodo eno izmed špecerijskih trgovin, ki jih imamo v Šmarju, zaprli. Potrošniki se s tem ne strinjamo. Ena glava ne more misliti za vse: če v eni trgovini nečesa zmanjka, lahko kupimo v drugi, mar bomo nato hodili v Sevnico? S šiviljami pa je v Sevnici velik križ. Eno samo imamo! Krojačev in čevljarjev je dovolj, šiviljska delavnica pa samo ena,.- Jaz sicer nisem prizadeta, ker si znam vse, kar potrebujem, sešiti sama, vem pa, da mnoge gospodinje zelo tarnajo zavoljo tega. Tudi tega ne razumem, kako more veljati storitev pri šivilji petkrat več kot pri nas v konfekciji! Še nečesa nam manjka v Sevnici: če se gospodinji pokvari električni likalnik ali kuhalnik, ji ne preostane drugo, kot da ga zavrže. Delavnice za te usluge ni! Enake težave so s popravilom radijskih sprejemnikov. Pa še to napišite, da želimo, da bi naši možje malo manj po svetu vandrali in bili več doma!« je dodala med smehom na koncu pogovora, vse ostale delavke pa so se odobravajoče smejale ... MIRA VAVTAR. vodja izmene v šivalnici Lisce: —Ko pridem iz službe domov, me čaka kup opravkov. Perem vsak dan, zaradi o-trok, velika žehta pa mi ostane za priboljšek ob nedeljah ... V javno pralnico se ne izplača nositi, ker je predraga. Svoje težave rešujem sama: pri meni stanuje naša delavka, ki dela popoldne takrat, kadar delam jaz dopoldne. Tako sem zase rešila problem otroškega varstva, problem kuhe in nakupov ter pospravljanja. Solate in' zelenjave v Sevnici ni! To sem uredila tako, da pridelam, kar potrebujem, doma na vrtičku. Pozimi pa bi tudi jaz tu in tam kupila nekaj zelenjave, pa je na žalost ni. Razvedrila mi manjka; vsak teden enkrat grem v kino, to je vse. Zdi se mi, da bi lahko bilo v Sevnici več zabavnih prireditev, na primer glasbenih nastopov, odrskih uprizoritev, zabavnih oddaj in podobnega. Čeprav imam prostega časa zelo malo — saj hitim iz dela na delo — bi si rada utrgala večer, če bi bilo kaj takšnega, se sprostila in razvedrila. Javna razsvetljava v Šmarju je zelo slaba. Zlasti od križišča naprej se komaj vidi! Mira Vavtar IVANKA BOŽIČ in MARIJA BARTOL sta delavki v Lisci Z obema hkrati je stekel pogovor, vsaka izmed njiju je prispevala po nekaj misli. —Ali veste, da za nas delavke, ki delamo dopoldne, ni kruha v Sevnici, ker ga popoldne ne moremo kupiti? Zmanjka ga namreč ... Lepo Marija Bartol in Ivanka Božič iz LISCE INTERVJU V COPATAH — Ne pa ne! Nič vas ne maram! Pojdite drugam! Takole me je sprejela soseda, ko sem povedala, po kaj sem prišla. Kdor ne b i poznal tovori-iice JOŽICE LAVRIC, bi se prav gotovo obrnil, jaz se pa nisem. Vem, da me je iz pretirane skromnosti hotela nagnati. Nikakor ni hotela nič povedati »za časopis«; ponujala je piškote in kavo, samo da bi zlepa, odšla. Spominjam se je, ko sem bila še dekletce, da smo jo otroci, ko smo jo med vojno srečevali na ulicah, opazovali. Vedeli smo, da dela za partizane, kaj dela in kako, pa takrat ni vedel nihče izmed nas. Tovarišica Lavričeva je bila ena izmed številnih skritih delavk, vedno neopazna in skromna, ki je za naše borce zbirala sanitetni material. Dobivala ga je v lekarni pri magistri Blaženki. Ivanetiče-vi fantje iz mesta so ji pomagali nositi domov. V kuhinji je imela kar po več zabojev takih stvari, ki bi jo lahko stale glavo. Največkrat je znosila vse to sama na blok, kjer je predala kurirju, nekoč pa je tovariš štrumbelj iz Vavte vasi kar z vozom prišel v mesto in vse odpeljal. Komaj sem jo speljala na pravi pogovor, le se je zataknilo. — Jaz nisem bila zaslužna, kot smo temu včasih rekli! Je bilo veliko takih, ki so bile bolj delavne kot jaz, pustite me v miru! — Katere tovarišice pa so bile to? — Ela Podbevškova, Justi Turkom in še druge. Sicer smo takrat vsaka zase tako tajno delale, da nismo vedele druga za drugo. Jaz sem se vedno bala, ker je bila hčerka Sonja že leta 1942 zaprta. — In po vojni? Spet molk. Na srečo sama vem, da je bila tovarišica Lavričeva, takrat učiteljica v šmihelu, ena najbolj delavnih članic AFZ, RK in vseh organizacij Z vso vnemo je delala v mestu, kot tudi na terenu. Nemalokrat smo jo m'ad nke srečale, ko je v večernih urah šla s sestanka na Brodu ali iz kake druge vasi v bližini. Vedno pa je slovela med No-vomeščankami kot dobra gospodinja, izvrstna kuharici in mati. Prenekateri recept za piškote in druge dobrote so znanci dobili pri njej. Tako so mini'a leta! Zdai se fi je življenje umirilo Vnukinjama Meti in.Neji po-meča prosti čas. ki si ga utrga od gospodinjskih opra- vil. Prijatelji in znanci ji želimo, da bi še mnogo let tako vedra in dobra živela v našem mestu, kjer prebiva že osemintrideset let. Ra. bi -bilo, ko bi bila kakšna u-stanova za šolske otroke, kjer bi spisali naloge, se naučili za šolo in se nato ukvarjali z dejavnostmi v krožkih, namesto da so prepuščeni ulici. Ko pridemo utrujene domov, je težko pomagati pri nalogah, izpraševati, ugotoviti, če se je naučil itd. Zelenjave ni, to kupujemo pri kmetih, v zelenjavni trgovini pa je glav-nato zelje po 220 din kilogram! Premoga ni, drva pa kupujemo pri kmetih. Z lesnimi odpadki v Kopitarni je zdaj težko. Pravijo, da jih imajo samo za svoje delavce, da uide kakšen kamion lesnih odpadkov »mimo«, pa kljub temu opazimo . .. Ob nedeljah greva v kino. To je edina zabava, ki jo imava. Upava, da so otroci nakupili vse, kar sva naročili včeraj zvečer... Ko prideva domov, bova kuhali kosilo.« Marlenka Stupica: Ilustracija za Cicibana Tri leta v Selih-Šumberku Po seji občinskega odbora Socialistične zveze v Trebnjem so obljubili, da jo bodo peljali domov, kajti do Sel-šumberka je zelo daleč in človek kar ne bi smel iti na pot peš. Medtem ko je čakala, sem jo vprašal: »Kaj nimate avtobusa?« »Prometnih zvez ni. Nekaj časa je skozi Sela-šumberk vozil avtobus, ki je obratoval na redni progi črnomelj-Ljubljana, zdaj pa tudi tega ni,« je povedala 25-letna Marija Turk, učiteljica v Selih-Šumberku in član občinskega odbora SZDL. »Koliko časa ste v Selih-Šumberku?« »Tri leta.« »Je to vaše prvo službeno mesto?« »Da.« »Ste zadovoljni z obiskom in uspehom svojih učencev?« »Še kar. Polletni uspeh je bil 64,6 odstotka. Učenci v glavnem zadovoljivo obiskujejo pouk, samo v jesenskih mesecih in v januarju so precejkrat izostali. Včasih je bilo v razredu samo pet učencev.« »Kako preživite svoj čas?« »Dopoldne in popoldne učim, kar je tudi moje največje razvedrilo.« »Kaj pogrešate v Selih-Šumberku?« »Potrebujemo gostilno. Veliko gostov pride, pa nimajo kam iti na prigrizek. Tudi za nas učitelje bi tak lokal prav prišel. Lahko bi se hranili v njem. Težko je zlasti za samske učitelje, ki si morajo sami kuhati. Ker delajo dopoldne in popoldne, se največkrat zadovoljijo brez kosila.« »Kako dolga je vaša pot do šole?« »Od stanovanja do razreda drži osemnajst stopnic. S3 pravi, da stanujem v šoli.« »Kam hodite nakupovat?« »Največ kupujemo v domači trgovinici, ki ima bogato izbiro.« »Kaj gospodinje najbolj teži?« »To, da se njihovi m.:žje vozijo v Litostroj na delo.« »Ali jih zanima sodobna družbena stvarnos:? Ksko se to pozna?« »Najrazličnejšim .ostankom in zborom prisostvujejo tudi žene in dekleta in večkrat zelo pametno razpravljajo.« »Boste proslavljali 8. marec?« »Proslava bo ob sodelovanju pionirske organizacije. ZMS in SZDL. 2ene so vesele, da jim otroci kaj priredijo.« »Kaj bi nujno potrebovali v Selih-Šumberku?« »Vsi želimo, da b: čimprej dobili prostore družbenih organizacij.« »Kljub vsemu lah««-* rečete . « » .. da je v Seiih-Sumber-ku lepo živeti in delati * ljudmi, ki jim je pri srcu napredek« Ivm Zoran Pod Gorjanci jo poznajo Patronažni oddelek pri Zdravstvenem domu v Novem mestu sestavljajo tovarišice Angelca, Cveta, Elika, Joža in Minka. Njihova naloga je opravljati patronažno službo na terenu za okoli 25.000 prebivalcev. Ker je v mestih in tudi na deželi vedno dovolj bolnikov TBC, starčkov, alkoholikov, dojenčkov in nosečnic, imajo dela čez glavo. Tovarišica MINKA SIKO-SEK, ena izmed njih, nam je o svojem delu povedala takole- — Pred dvema letoma sem prišla iz šole. Bila sem šti-penlistka novomeške občine. Ze v šoli sem večkrat slišala, da je Dolenjska zaostal predel Slovenije, zato me prvi stik z ljudmi, ki so me skra-ja osorno zavračali, ni presenetil. Moj okoliš so vasi pod „Kultura in trgovina senata" Živahna tovarišica MARIJA UŠAJ, ali kakor ji v banki pravijo, Marička, je že šesto leto v bančni službi v Novem mestu, sicer pa že 16 let pri banki. — Kako ste si uredili življenje kot uslužbenka in gospodinja? smo jo vprašali. — Za službo sem hudo Marička Ušaj vneta, doma pa mi že več let gospodinji »naša Tončka« — pomočnica, ki opravlja vsa dela. Kadar sem prosta, se ukvarjam s sinom Markom, ki hodi v tretji razred. Letos je to bolj nerodno, ker ima pouk v izmenah, en teden Šivalni tečaji v Topliški dolini Tovarna šivalnih strojev na Mirni je pred nedavnim v topliški okolici organizirala več tečajev za krojenje in šivanje. Tak tečaj je bil že končan v Soteski, kjer so priredili zaključno razstavo, pretekli teden pa v Podhosti. Tudi tu so tečajnice na razstavi pokazale, kaj vse so se naučile. V bližnji bodočnosti nameravajo v Dol. Toplicah organizirati že drugi tečaj te vrste, za katerega je med dekleti posebno zanimanje. D. G. dopoldne, en teden popoldne, tako da ga, kadar ima popoldanski pouk, ne vidim skoro ves teden. Za zaposlene žene je tak turnus zelo neroden. —. Kakšno mišljenje imate o življenju v našem mestu? — Kulturno življenje in trgovina šepata! Želela b; vel gostovanj ljubljanskega Mestnega gledališča In tudi Celjanov. V časopisih berem, da slednji večkrat gostujejo, k Gorjanci: Dolž, Srop-če, it* Videla sem, da ljud.e v teii krajih težko živijo, zato s* na vso moč trudim, da &» jir* pomagala, kolikor moreva. V začetku so me gled*' li z nezaupanjem in kar sovražno, ko sem prišla v hiš" in vprašala: »Kako je z v8' šim dojenčkom? Ga dJbro oskrbujete?« — »Naš Je zdrav! Ga znamo sami. • •* je bil odgovor. Videla Ps sem, da je bilo marsikaj "*' robe ... Ljudje niso po«"?' li našega poklici in se jim Je čudno zdelo, da pride tuj"9 v hišo in se zanima zanje. . Zdaj je že bolje. Navad* so se me, jsz nanje, in s kar dobro razjmemo! nam pa tako redko pridej0' Zakaj? Kar nas Je gospodinj •Jj zaposlenih, se jezimo na mesn!c-uni. Ob sobotah, k° nas tedenski zaključki zadrz« nekoliko dlje v pisarni, dJbimo mesa za nedeljo, "e mesnice že ob 15. uri za?r"' Vsaj do petih naj bi bile °d' prte! »J| Da n a s nj a naklada 19.680 IZVODOV, od tega 18.458 za stalne naročnike DOLENJSKEGA USTA V NOVOTEKSU niso pozabili na žene To je povsem razumljivo (v mislih imamo obrat II v Metliki), saj predstavljajo ve korake k štedilniku. Na srečo kosijo otroci v šolski kuhinji v Metliki. Kaj delam doma? Tako kot vse žene: perem, kuham, šivam, pospravljam. Zdaj, pozimi mi povzroča veliko preglavic pot v službo. Avtobus na progi Karlovac—Radatoviči— Žumberak—Metlika v tem snegu ne vozi. Nedelje si prihranim za pranje, krpanje in šivanje. Stanovanje pa imam zelo slabo. Hiša se podira, za 80 "cm se je že vdrla v zemljo. Vrhu vsega doma kontroli- Zofka Grahek dobršen del kolektiva žene. Trojico smo zapleli v pogovor in zvedeli marsikaj o u-spehih in težavah. DOMA NAJPREJ K ŠTEDILNIKU... ZOFKA GRAHEK je kuharica v obratni menzi, pa tudi predsednica sindikalne podružnice. — Stanujem na Lokvicah. Ob pol štirih zjutraj vstajam, pripravim zajtrk in vse drugo za otroke, ob pol petih odidem v službo, vračam pa se okoli štirih popoldne. Ko pridem domov, namerim pr- Amalija Potočnik ram otroke, kako so pripravljeni za v šolo: naloge, računstvo, zgodovina, zemljepis . .. Domala vsak dan sem učitelj, seveda samo doma. V.« Anica Zugelj ODKRITO SE POGOVORIMO 0 VSEM Tudi AMALIJA POTOČNIK je »vozač«, saj prihaja v Metliko vsak dan iz Gradca. Družine še nima, zato je pogovor stekel o proizvodnji in delavskem samoupravljanju. Tovarišica Amalija je namreč tudi član DS. — Proizvodnja se letos kar lepo odvija. Dinamiko smo v prvih dveh mesecih povečali za 2 odst. Se boljše bo šlo v drugi polovici leta, ker bomo v času kolektivnega dopusta poleti montirali klimatične naprave, ki smo jih nameravali že lani. Proizvodnja se bo nato povečala. Zaradi e-nake vlage se bodo niti manj trgale, delovni učinek bo večji, pa tudi delavke se bodo bolje počutile zaradi novih naprav. Seje sveta ekonomske enote so plodne, vsi sodelujemo na njih in se odkritosrčno pogovorimo o vsem, kar nas bode. Nobenih predsodkov ni več, gradivo pa dobimo pravočasno, da ga lahko predelamo in se na seje pripravimo. ŽENE SO DOBRE UPRAVUAVKE ANICA ZUGELJ se vozi iz Gradca. — Posebnih težav nimam, tudi z gospodinjstvom ne, zato pa jih imajo toliko več mnoge druge delavke, ki imajo po več otrok, ki se vozijo na delo in vsak teden menjajo izmene. Najprej so delavke v tovarni, nato pa še težaki doma pri žehti, kuhi, pospravljanju, kopici gospodinjskih opravkov in vrhu tega še matere in vzgojiteljice o-trok. Kolektiv jih ne pozablja, razpravljamo o njihovih težavah, žal pa vsega še ne zmoremo. Centralni DS ima za ta vprašanja veliko razumevanja, saj gradimo stanovanja v Metliki in Novem mestu. Čeprav so žene zaposlene in čeprav zahtevamo od njih celega človeka na delovnem mestu, ne pozabljajo na svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Dobre upravljavke so postale. Trdim lahko, da niso v svetu ekonomske enote in v ostalih organih samoupravljanja nič manj aktivne kot moški. Vedno sredi ljudi in za ljudi Trenutek, dva in že je prišla v sobo, kjer sem jo pričakoval. Sedla je za svojo pisarniško mizo, uredila papirje, zaprla mapo in rekla: »No, zdaj se pa lahko pogovoriva!« »Oprostite, vi ,ste ...?« »ALEKSANDRA GREGa RIC, referentka za kompletiranje pokojnin pri brežiški podružnici zavoda za socialno zavarovanje.« »Koliko časa že?« »Deset let, Najprej sem bile v Krškem, od 1. septembra 1959 pa v Brežicah.« »Kaj lahko poveste o svojem delu?« »Imam veliko opraviti z ljudmi. Naučila sem se, da jim na besedo ne verjamem veliko. Vsak, kdor hoče dobiti pokojnino, mora priti z uradnim potrdilom. Ljudje se radi izmikajo točnim izjavam.« »So vam Brežice všeč?« »Oja, so. Tudi okolica je lepa. Blizu so razne turistične točke, Krka, kar dela kraj še bolj privlačen.« »Kje ste po službi?« »Ukvarjam se z dveinpol-letnim sinčkom.« »Sami gospodinjite?« »Imam gospodinjsko pomočnico. Redke so žene v Brežicah, da niso same gospodinje in da ne bi vsega same opravljale.« »Kdo skrbi za otroke, kadar so žene v službah?« »Otroke dajo v otroški vrtec. Vsako jutro srečam mamice, ki peljejo svoje mlačke v vrtec« »Je vprašanje otroškega varstva že dokončno urejeno?« »Potrebovali bi še en vrtec za predmestje.« »Se poslužujete servisov?« »Jaz ne, ker mi ni potrebno, druge žene pa.« »Kaj sploh najraje počenjate?« »Rada šivam in gospodinjim. Tudi pri televizorju sem rada. Ko sem bila mlajša, sem se smučala.« »Kako bi označili brežiško ženo?« »Je družabna, živahna in navdušena za napredek. Rada dela v organih in organizacijah.« »Pogreša pa še ...?« »šivalnico v okviru servisa, dobro tržnico in tako komunalno dejavnost, ki bi ženo povsem razbremenila.« „Odgovorna sem za vzgojo otrok" »Zjutraj gremo, zvečer pridemo" . »Leta 1952 mi je umrl mož "} mi zapustil dvoje otrok in 0brt,« je pripovedovala tova- sestanke. Mislim, da večerne ure, zlasti v pozni noči, niso najbolj primeren čas za sestanke mladoletne mladine. Nisem proti mladinski organizaciji in smatram, da je potrebno, da tudi moja starejša hčerka dela v tej organizaciji, sem pa proti poznim sestankom. Zakaj ne bi bili sestanki zgodaj popoldne, recimo ob štirih, petih, šestih? Sama sem najbolj odgovorna za vzgojo svojih otrok, zato mi ni vseeno, ali pustim dekle ven popoldne ali zvečer!« »Imate še kakšne težave v zvezi s tem?« »Ne.« »Kaj je za vas glavni problem v Trebnjem?« »Trebnje ima veliko avtobusnih zvez. Tudi ljudi, ki žele potovati, je vedno veliko. Avtobusi ustavljajo pred občinsko hišo ali pred šprin-gerjevo gostilno, ljudje pa čakajo kar na cesti ali pa v gostilnah. Zlasti ni lepo, če gredo tudi otroci v gostilno. Menim, da je zato v Trebnjem nujno potrebna avtobusna postaja. Samo kam bi ta objekt postavili?« »S čim se ukvarjate v prostem času?« »Z gospodinjstvom. Zelo rada gospodinjim.« Jz. Gostje. Cigaretni dim. Dve strežnici. Na pultu veliko steklenine. Sicer pa prijeten vonj po svežem golažu in obari. Približno tako je v vsakem malce bolj obiskanem gostinskem lokalu. V restavraciji pri pošti v Brežicah sem ujel nekaj hipov in se pogovoril s poslo-vodkinjo Jerčko Stroinik o gostišču, gostih, ženah — materah, skratka o vsem, pri čemer lahko vprašamo svojega sobesednika: »Kaj pa mislite o tem vi osebno?« »Največ gostov imamo ob ponedeljkih, petkih in sobotah. Lokal je najbolj zaseden do treh popoldne, dokler avtobusi ne odpeljejo,« je pripovedovala tovarišica Strož-nikova. Anica Rus SftS ,Anica A"s, frizerska ^strica v Trebnjem, ko nju J0 0Diskal na stanova- »Ste bili spočetka tudi v tern Poklicu?« bi"Ne- Prej sem bila v služ- friV ■ pa sem se priučila 11-anju in zdaj opravljam a Posel.« °^S?n?« v občdni.« Seli?«"11 pasto kljub temu ve- me razveseli, če •klata« l0tl v šoli d0bro iz" »S t'"1 ^ 86 ne strinjate?« ^om, ko ima mladina »Kdo so vaši gostje?« »Domačini, Bizeljčani, Pi-šečani, Sromeljčani, Zdolča-ui in vsi ostali, ki pridejo k nam jest ali pit.« »Cesa prodate največ?« »Hrane in vina. Kuhamo kmečke jedi. Imamo precej abonentov.« »Kje nabavljate?« »Pri domačih podjetjih.« »Zelenjavo?« »Malo teže jo je dobiti, zlasti solato.« »Koliko žena je zaposlenih v vašem gostišču?« »Sedem. Vse imamo dovolj dela.« . »Kaj počnete popoldne?« »V gostišču sem. Dopoldne (od 6. ure) in popoldne (do 8. ure zvečer).« »Imate urejene družinske razmere?« »še kar. V družini pa je tako, da zjutraj vsi gremo, zvečer pa pridemo spet nazaj.« »Kdaj se najbolje počutite?« »Kadar je v lokalu veliko ljudi.« tem »Koliko časa ste že v poklicu?« »1935. leta sem začela?« »Ze mislite na pokojnino?« »Dokler bom lahko delala, bom delala.« Jerčka Strožnik »Vaše življenjsko spoznanje?« »Delo zahteva celega človeka.« »In za konec?« »Nobene stvari ne vzamem prehudo.« /. Z. »GRAND PRKX« za Vukotićevo IGRO Takole so se zbrale žene in dekleta iz Podturna in okolice 17. februarja k zaključku krojnega in šiviljskega tečaja, ki jim ga je priredila TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV MIRNA z Mirne. Pripravile so tudi razstavo izdelkov s tečaja, ki si jo je ogledalo precej domačinov. Ob zaključku tečaja so dobile spričevala, nato pa so z veselo zabavo zaključile koristno delo (Foto: Karel Henigman) Mednarodni festival kratko-metražnega filma v Oberhaus-nu se je končal z veliko jugoslovansko zmago. Žirija je razglasila risani film jugoslovanskega režiserja Vukotiča »Igra« za najboljši film festivala. Vukotič je poleg ober-hausenskega priznanja »Grand Prix« prejel tudi denarno nagrado 5000 mark. Jugoslovanski film »Pravica« je prejel nagrado za najboljši igrani kratki film, njegov avtor Ante Babaja pa se je uvrstil med osmorico najboljših avtorjev kratkih filmov v Oberhausnu. In še dve priznanji našemu kratkemu filmu: filma »Volk« in »Žejni studenci« sta prejela pismeni priznanji in diplomi žirije ter s tem dopolnila velik uspeh jugoslovanskega kratkega filma na festivalu. • Po večletnih raziskavah je podjetje »Toza Markovič« v KLkindi končalo priprave za graditev prve stanovanjske montažne hiSe iz panela, ki uspešno zamenjuje klasične gradbene materiale. Iz panela Izdelujejo dele zunanjega zidu, v katerega so vgrajena vrata, okna in električne Inštalacije. §tev- » (675) DOLENJSKI LIST 5 Zdenka Golob-Borčič: RIBE Bilo je 19. marca 1943. I£o smo več ur stale pred barako, so nas s strupenim glasom poslali na vsakdanje delo. Prišle so lemške interniran-ke v črnih trikojih, t. j. pocestnice in ženske iz javnih hiš. Bile so naše delovodki-' nje. Nemci so jih imenovali »Anweiserin« m pa »kapica«. Prve so imele na rokavu rdeče, druge pa rumene trakove z napisom »kapo« ali »o-kapo« (nadkapo). Njihov edini besedni zaklad je bil: los, los, le urno delaj, človek, ti neumna gos, svinja in izrazi, ki jih dastojen človek ne izgovarja. Njihovo edino delo je bilo: vihteti gorjačo nad tujimi internirankami ter jih kar se da mučiti, in če je le mogoče, pobiti. Po vsem taborišču se je razlegalo oglušujoče vpitje v nemškem jeziku. Priganjali so na delo. Delati je morala sleherna ženska, naj je bila bolna ali zdrava (kdo pa je bil v taborišču sploh zdrav?), močna ali šibka, stara ali mlada. Vsaka delovodkinja je morala do glavnih taboriščnih vrat prignati določeno število žensk, ker jo je sicer zadela kazen. Zato se je vsaka potrudila, da je izpolnila gestapovsko povelje. Nastala je prava zmešnjava. Tekanje sem in tja, ploski udarci, jok in stok v vseh jezikih sveta. Komande so odhajale, komande so se sestavljale. Tudi naša komanda, v kateri smo bile večinoma Slovenke, se je začela pomikati proti vratom. Na glavni taboriščni cesti smo zopet obstale. Manjkalo je nekaj žensk. Delovodkinja Lena je nekam odšla in se vrnila s skupino jokajočih žensk. Ni jih poslušala, ampak jih je tolkla s pestjo in kričala nanje. Komaj pa jih je nekaj prignala, že so ji začele znova uhajati, ko je odšla po nove. Po dolgem tekanju sem in tja ter po divjem kričanju jih je le zbrala predpisano število. Odšle smo. Pri taboriščnih vratih je stala na eni strani četa esesovcev s psi, ki so besno lajali in se zaganjali v mimoidoče interniran-ke. Na drugi strani je stala miza z gestapovskim delovodjo, ki je razporejal delovne skupine in jim določal poveljnike in esesovske stražarje s psi. Naš poveljnik Pelmann je bil po poklicu hlapec, velik in močan ko gorila. S svojim divjim izrazom je bil videti krvoločnejši od tigra, široke nosnice je širil kakor divja zver, ki voha kri. Danes je bil kakor prežeča mačka, ki čaka na svoj plen. Stal je poleg delovodje in čakal na nas, ki smo s trudnim korakom in trepetajočim srcem korakale proti njemu, z radostnim očesom zmagovalca je premeril naše vrste in ugotovil na koncu naše četice sto štiridesetih Slovenk še deset neznanih obrazov. Zadovoljno je pokimal, ko jih je zagledal. Zver je zasledila svoj plen. Počasi smo korakale na delo. Veter je bril, vendar ne klenka Golob-Borčič: iTARO DREVO prehudo. Obetal se je še kar lep dan. Pri lopatah je bila vselej stiska, kajti nekatere so imele težke nove držaje, druge pa lažje, stare, Potem smo odšle z lopatami na njive v neposredno bližino reke Vis-le. Napenjati smo morale žico in ob njej z lopato ravnati rob njive. Delo je bilo zelo naporno, ker smo bile izčrpane in bolne. Deset žensk, ki jih je delovodkinja Lena zjutraj od nekod prignala, je postavil Pelmann na posebno mesto in venomer pazil, da so urno in neprestano delale. Venomer jih je priganjal. Nenadoma je vzel šestnajstletni slabotni Sereni lo- Pelmann pa je medtem besnel kar naprej. Pograbil je lopato in začel z držajem udrihati po drugih Židinjah. Pretepaval jih je, dokler ni zlomil držaja na njih. Me smo z največjo težavo delale naprej. Srce nam je bilo prepolno bridkosti in groze. Bil je lep spomladanski dan, sonce je sijalo toplo in prijazno, okrog nas pa je godila smrt. čutile smo jo, zato smo se držale skupaj kot ovč- njam, naj preneso Sere-nino truplo. Položile so ga v plitvo jamo. Pavla jo je počasi zagrebla, toda videla je, da se mučenici še vedno vzdigujejo prsi. Zasula jo je, pri glavi pa ji je pustila odprtinico. Ko so Sereno za-grebli, je ena izmed Židinj presunljivo zajokala. Bila je Serenina sestra. Pelmann je divjal kar naprej. Spet je pretepal eno izmed Židinj, da ni mogla žival boljša od svojega človeškega gospodarja? Od gospodarja esesovca, gestapovca-ki mu je ubijanje najvišji smoter in kri najžlahtnejša tekočina? Razcefrani kosi hlač so frčali po zraku. Toda za zdaj je bilo Pelman-nu komedije dovolj. Poklical je psa. Sonce je bilo že precej visoko na nebu. Želodci so bili prazni, delo, lakota in smrten strah so nas utrudili, da se skoraj nismo mogle IBIIIIlllIMliailllM j »Dokler so na svetu volkovi..." j ii!!lt!lll!l!!ilHIIIW!!lllll!lll»ill!IUH!i pato iz rok in začel z njo na vso moč udrihati po njej. Dekletce je bilo slabotno in je obležalo. Nato je Pelmann odšel nekam drugam. Tedaj je prišla delovodkinja Lena. Ko je videla ležečo Sereno, je pograbila gorjačo ter vpila nanjo, naj gre delat. Ker dekle ni takoj vstalo, je začela še ona udrihati po njej, ne da bi pogledala, kam udarci padajo. Uboga Sere-na se Je tedaj mukoma vzdi-govala in vstajala, dokler se ji to z veliko težavo ni posrečilo. Kakor omamljena je zaplavala za tovarišicami in obstala pri njih. Lena je medtem odšla z esesovskim stražarjem v prazno hišico izseljenih Poljakov, stoječo ob njivi, čez čas se je prikazala s poljsko plinsko masko v eni in s križem v drugi roki. Tedaj se je vrnil tudi Pelmann. Videč, da Serena nič ne dela, jo je začel vnovič pretepati in kričati nanjo. Nad njeno glavo so se zgrnile vse kletvice, kar jih pozna tak divjak in krvo-ločnež. Serena, mlado in šibko židovsko dekle, je obležala v mlaki krvi. Lena je pridrvela k njej in ji s satanskim smehom potisnila križ v naročje. Posadila jo je na nekoliko vzvišen prostor in zahtevala od nas, da se ji sme-jemo, česar seveda nismo mogle storiti, čeprav so nam grozili. Serena je sedela s križem v naročju, izpod rute pa ji je curljala kri na čelo in na sence. Tako jo vidim še danes pred seboj in si ne morem misliti, da je bilo to res. ke, kadar čutijo bližino volka. Strmele smo v prst, ki je popila že marsikatero kapljo nedolžne krvi, in se skoraj nismo upale ozreti v mučenico. Sereno so začeli ponovno vstati. Poklical je stražarja s psom. Pretepena žrtev je v divji grozi zakričala in se pognala kvišku. Toda pes je bil že pri njej. Podrl jo je ter začel trgati obleko z nje. Najprej ji je raztrgal suk- več gibati. Toda delati smo morale kar naprej. Daleč naokoli ni bilo več nobene delovne skupine, samo me smo še delale. Kratek opoldanski počitek, ne da bi kaj zaužile, in spet smo morale prijeti za Jožica Veble-Hodnikova je ena izmed redkih slovenskih žena, ki je preživela vse strahote največjega nemškega uničevalnega taborišča Oswiecim (Auschwitz). Leta 1960 je zavod BOREC v Ljubljani izdal njeno knjigo spominov »PREŽIVELA SEM TABORIŠČE SMRTI«, ki so ena sama obtožba okrutne nemške nečlovečnosti, kakršne zgodovina doslej ne pomni. pretepati. V Leni se je oglasila zver. Vsa pobesnela je pretepala nesrečno dekle. Stražar ji je dal nož. Z njim jo je zbadala po vratu ter jo teptala z nogami. Bila je kot divja zver, ki se igračka s svojo žrtvijo. Toda Serena je še vedno dihala. Prišel je k njej esesovski stražar in začel udrihati po njej s puškinim kopitom. Po glavi, po križu. Stopil ji je na križ, da so zahreščale kosti. »Tako, zdaj si vendarle crknila,« je dejal hladno in brezčutno kot krvnik, ki mu je ubijanje ljudi igrača. Poklical je Pavlo iz Gornjega grada in ji ukazal: »Izkoplji jamo, a ne pregloboke!« Se sedaj vidim Pavlo, s kolikšno muko je šla kopat grob. Drhtela je po vsem telesu in nikakor se ji ga ni posrečilo izkopati. Bila je še prav plitka jama, ko je prišel Pelmann in ji dejal, pa bo dobra Ukazal je Zid:- njič (Židinje so nosile stare poljske vojaške uniforme) in ji pn tem obgrizel roke. Potem ji je začel z divjo popad-Ijivostjo trgati hlače. Irena je onemela od groze. Nekaj strašnega mora biti, če ti pobesnel volčjak trga obleko s telesa. Toda v čem naj bo delo. Z lačnimi želodci in trdimi nogami. Pelmann je svoje žrtve še kar naprej pretepal. Po Ireni so udrihali vsi: Pelmann, Lena in esesovski stražar, da je tudi ona podlegla. Vse druge iz njihove skupine so bile tudi tako pretepene, da so se komaj premikale. Tisto popoldne ni bilo slišati drugega kot divje kričanje pobesnelih predstavnikov višje, krvniške rase, pretepanje in onemoglo stokanje in hropenje trpinčenih Židinj. Vse mine, tudi tisti dan je za nas minil. Narediti smo morale nosila, za Ireno in za Sereno. ki so jo odkopali. Pričel se je pravi križev pot. Ireno in Sereno so morale nositi njune tovarišice Židinje. Toda saj so same komaj hodile Vse prebičane in polne groze so z zadnjimi močmi vzdignile trupli. Kje je še taborišče! Niso ju. mogle nesti daleč, druga za drugo,so se zgrudile. Toda zopet je bil Pelmannov bič nad njimi. Pelmann je divjal in pretepal, kot da bi mu kri, ki je brizgala okrog njega, odvzela poslednjo kapljico človeškega čuta. Bil je zver. človeštvo bi se moralo takih zveri bati, moralo bi jim ograditi brlog da bi ne zbesnele še enkrat. Dobro bi bilo, da bi vedeli, danes in jutri, kje imajo brlog! Pelmann je menjaval ženske pri nosilih, toda nobena ni mogla dolgo nositi mrtvih tovarišic. Tudi žive so bile vse krvave. Nas, ki smo bile samo neme priče tega nasilja, je prešinila groza. Nana iz Desternika pri Ptuju je molila naglas: »Ki je za nas krvavi pot potil«, druge so ji odgovarjale. Že smo videle taborišče, pa nikakor nismo mogle priti do njega. Kakor da bi bilo fata morgana. Vedno znova smo morale obstati in čakati na krvavi sprevod s truploma. Pomagati jim nismo smele. Končno smo le prispele do taboriščnih vrat. Tudi krvavi sprevod je prišel za nami. Med vrati se je zgrudila še ena žrtev, ena je umrla še isti večer, v nekaj dneh pa je Alenka Gerlovič: 2ENE ČISTIJO PŠENICO (Pešcani — 1955) Gverilski zdravnik Odlomek iz nove knjige založbe »BOREC«, Ljubljana, 1962 — Naslov izvirnika: »J'ETAIS MEDECIN AVEC TITO« — Prevedel France šušter-šič, opremil Miligoj Dominko — »Prispeli smo.« Vzdignil je vejo, ki je bila nagnjena nad stezo, in odkril podrto deblo na desni strani naše poti. Sli smo po tem deblu, tako da nismo pustili za sabo nobene sledi, in prišli v globel med skalovjem, od koder se je spet odcepila steza, čez pol ure smo prišli v Petrovo (dr. Janez Milčinski) bolnišnico. Le-ta je bil patolog, iz katerega je Bogdan naredil kirurga. Njegova bolnišnica je bila zame odkritje. Razpolagal je s pravcatim majhnim laboratorijem in mi je pokazal objektna stekla, kjer je bil izoliral novo vrsto organizma, ki je proizvajal plin. Imel je zbirko instrumentov, ki so bili po moji sodbi dobri, medtem ko sam ni bil tega mnenja Imel je septične in aseptične sobe. V glavni izmed njih so bila okna opremljena z zavesami iz padala. Po zaslugi njegove žene Marije, ki mu je postala glavna bolničarka, se je tu razvila moderna bolnišnica. Med bolniki je bil mlad ameriški letalec, sestreljen v Sloveniji. Bogdan mu je bil amputiral nogo in ji pustil krn, vsestransko pripraven za protezo. Spet velika razlika od tistega, kar sem bil videl dotlej! Nada me je vprašala, kakšni so moji vtisi. Odgovoril sem, da ne vidim potrebe po novem kirurgu. »Kaj da ne!« je vzkliknil Feliks. »Saj imamo samo enega; to je Bogdan.« Le-ta pa je pridobil, se mi je zdelo, mnogo učencev. Naslednjega dne sem doživel še večje presenečenje V tej pokrajini, ki je bila popolnoma obkoljena od nemških divizij, sem naletel na vzorno porodnišnico. Na soncu je ležalo v zibelkah, zgrajenih z gozdnimi sredstvi, sedem dojenčkov. Vsi so bili pokriti z odejami, ki so bile sijajno okrašene, ko da so prispele naravnost z Bond Streeta. Ustanovo je vodila neka zdravnica iz Ljubljane, ki je študirala pediatrijo na Dunaju. Pri vsaki zibelki je bil list z navedbami o otrokovi teži, količini zaužitih obrokov mleka in o zdravsvenem stanju matere ter z drugimi zelo natančnimi podatki. Dojenčke, katerih matere, partizanke, so bile padle, in tiste, katerih matere zaradi prestanih naporov niso imele mleka, so umetno hranili. To je bilo delo, ob katerem me je prevzelo resnično navdušenje. Pripravili so nam obed — postregli so nam z divjačino in žganjem. V sobi, kjer je prebivala doktorica — tu je bila na tleh preproga, na steni pa fotografije Triglava — smo se počutili, ko da smo zelo daleč od partizanskega življenja. Komisar bolnišnice je imel udomačenega srnjačka. Po obedu, ko smo šli spet obiskat otroke, je prišel srnjaček jest iz roke svojega gospodarja; zdirjal je v gozd in kmaTU nato spet prišel prosit kos kruha. Ob povratku sem povedal Nadi, da nadvse občudujem doktorico, ki ji je uspelo ustvariti tak pristan miru. SKRIVNA BOLNIŠNICA Namestili smo se na Ajdovcu. Srečni smo bili, ko smo zapustili misijo ter njene drobne nevšečnosti in zafrkavanja. Sklenili smo. da se nikoli ne vrnemo tja, razen v primeru nujne potrebe. Nada nas je spremljala vse do vrha hriba. Za vozom, na katerern se je peljal naš material, smo šli s svojimi .nahrbtniki po mahovitih stezah dalje skozi gozd. Spuščali smo se v doline, se vzpenjali na rebri, vse do tja, kjer smo se ustavili in razložili voz, ki se je moral vrniti — voznik namreč ni smel videti naše nadaljnje poti. Ko smo prišli v bolnišnico, sem ugotovil, da so za prebivanje nas treh zgradili novo kočo. Bila Je na bregu, tako da smo imeli razgled nad celotno skupino poslopij. Tu so nas sprejeli delavci Janez, France, Jože, Be-cele in Vinko, ki so nam zvečer pripravili odlično večerjo — meso divjega prašiča in srnjaka, gobe ln krompir. Naslednjega dne smo se lotili dela. Bil} je opremil operacijsko sobo s stvarmi, kj smo jih bili prinesli, Stanlev pa je poskrbel za ostale sobe. Naši tovariši so bili izkušeni tesarji. Kaj kmalu so nam zgradili ležišča, naredili police in odprli okna. čez tri dni, potem ko so prispele nove potrebščine, smo bili nared za poslovanje. Za otvoritev nam je glavna uprava bolnis* nic priskrbela sod vina in sodček zganja-Becele je ubil mladega srnjaka. France se pobrala smrt že vse druge, tako da od desetih, ki so tisti dan prestajale srd in zločinsko naslado podivjanih Nemcev, ni ostala živa nobena. Tudi Nana, ki je molila rožni venec, je umrla, umrla je tudi Pavla iz Gornjega grada, ki je pokopala nesrečno Sereno. Govorili so, da je dobil esesovec za vsako ubito Židinjo po 300 nemških mark. Kaj vse so plačevali z nemškimi markami! Ali naj človek pozabi na take grozote, na tako sadistično in zverinsko pokončavanje nedolžnih ljudi? Naj pozabijo Zidje? Dokler so na svetu volkov;, mora človek misliti, kako se jih bo ubranil, če bi začeli napadati. Saj pravijo, da volk dlako menja, čudi pa nikdar. Najstrašnejši dnevi so bili za 2ide v Oswiencimu bržčas sredi leta 194.*. Nemška fašistična zver je začutila, da se ji bliža konec, zato je s po-slednjimi močmi besnela, uničevala in ubijala. Sredi leta 1944 so pričeli po malem evakuirati Oswlencim. Čehinje, Poljakinje, Francozinje in pripadnice drugih narodnosti so zaceli voziti na zahod, v Nemčijo. V taborišču smo ostale Jugoslovanke, Rusinje, Židinje in Ciganke. Dan za dnem so praznili tudi židovske in ciganske barake. Toda kam so izginjale interni-ranke? Pošiljali so jih v plin-' ske celice, v krematorije in kamine, kakor smo jih imenovale me. Krematorije so kurili noč in uan, dan in noč so švigali plameni iz nizkih, širokih dimnikov. Dan in noč se je vlekel dim po taborišču in povsod je smrdelo po ožganih in sežganih truplih. Dobro se spominjam, kako smo po prihodu v taborišče °° Pogledu na dimnike, iz Katerih so švigali plameni, mislile, da pečejo kruh. Ko srno to svojo misel povedale esesovskemu stražarju, se je zakrohotal. rekoč: »Žide sežigajo.« Nismo mu verjele, mislile smo, da se šali. Toda nekoč, ko smo delale na travniku, smo-videle, da je ves potresen s pepelom, vmes Pa so ležale obžgane kosti, če-Jjusti in drugi deli trupel. Tedaj smo verjele strašni resničnosti in z nemo grozo hodile po človeškem pepelu. . Zelo redko se je zgodilo, da Je kak stražar spregovoril z nami internirankami. Nekoč, ko smo delale na Budyju, pa le stražar ar sam navezal pogovor z nami. Dodelili so ga »krematorijskl komandi«, v kateri je delalo sto petdeset interniranih Zidov. Vsakih šest mesecev so jih izmenjali, tako da so prejšnje pobili in sežgali v krematoriju. Sledove in priče je bilo treba uničiti. Esesovci so dobivali v tej komandi poseben dodatek alkohol. Toda čeprav ga je pil, je pripovedoval esesovec, ni bil nikoli pijan. Videl je toliko groznega in nečloveškega, da teh prizorov ne bo mogel nikoli pozabiti. Ljudje, ki so jih sežigali v krematorijih, sprva sploh niso vedeli, kam so prišli. To je bila še njihova sreča. Najprej so prišli v veliko sobo, kjer so se slekli. Tu je dobil vsak brisačo. Mislili so, da se gredo kopat. V kopalnico je šlo približno tisoč ljudi. Kopalnice so bile lepe in so imele prhe, iz katerih je tekla voda kakih deset minut. Potem so spustili strupen plin. Kopalnice so bile pravzaprav plinske celice. Nato so se premična tla odprla in žrtve so zdrsnile po vrsti v krematorijsko peč. To je bil najstrašnejši prizor, kar jih je kdaj videl, je pripovedoval čami in kričanjem. Interniran-ci smeli vzeti ničesar s seboj. Malo više, blizu taboriščne pisarne, je stala gruča »višjih« esesovcev s Hbssom na čelu. Tudi zdravnik dr. Mengele je bil med njimi. Sredi ceste je stal esesovec, ki je kazal z roko smer: desno in naravnost. Večina je šla naravnost, le malo jih je odšlo na desno, zato se je vsakdo bal iti tja. Od vsakega transporta jih je šlo na desno kveč-jem sto dvajset, samih mladih, zdravih in močnih. Pot na desno je držala v življenje, pasje, ne človeško, vendar pa življenje, pot naravnost pa v smrt v plinskih celicah. Žrtve tega niti slutile niso, vedele smo le me, toda pomagati jim nismo mogle. Iz vagona je stopil mlad, lep moški. V naročju je držal tri do štiriletnega sinčka. Otročiček se ga je krčevito oklepal in mu neprestano nekaj govoril. Oče mu je skraja prav ljubeznivo odgovarjal. Ker je bil velik, je videl v daljavi esesovca, ki je razporejal intemirance. Videl je, da gredo matere z otroki drugam, ne- Ančka GoSnik-Godec: T V slikanica PALČIČA stražar. Ko je začel plin v celicah delovati in ko so se ljudje zavedeli, kje so, se jih je polastila smrtna groza. V tej stiski so na pol poblazneli, nekateri pa padali v peči še na pol živi. Sredi leta 1944 sem bila v bolniški baraki, mimo katere je bil speljan železniški tir. Od tod sem videla nešteto židovskih transportov. S transportom so navadno pripsljali kakih štiri tisoč ljudi, dnevno pa je prispelo' po pet takih vlakov. Kadar je prispel transport, so taborišče vselej zaprli, kar Jj pomenilo, da no-l bena interniranka ne sme biti zunaj barake. Ker barake niso imele oken, smo gledale skozi špranje med deskami, kaj se dogaja zunaj. Tudi tako smo videle dovolj grozot. Tovorni vlak se je ustavil nasproti našega bloka. Pijani esesovci ao ga sprejefi z gorja- kateri moški pa spet drugam. Gotovo si je mislil, da je za otroke posebej poskrbljeno, zato je hitro postavil otroka na tla in mu velel, naj se ga ne drži. Toda otrok se ga je oklepal tem bolj, čim bolj ga je oče odganjal. Nazadnje se je oče v naglici otroku skril, otrok pa je vpil in klical očeta: »Tati, tati...« Očeta pa že ni več bilo, esesovec ga je dodelil skupinici drugih inter-nirancev, otrok pa je šel naravnost v <-s'mrt. Lahko si mislite očetov obup, ko je pozneje v taborišču zvedel, kaj se je zgodilo z njegovim sinčkom. Nekoč je stopila iz tovornega vagona belo oblečena nevesta z lepim pajčolanom. Spremljali so jo svatje, šest belo oblečenih deklic in rabin. Vsi so odšli naravnost v smrt. Nekega dne so stopili iz vla- ka trije moški, dva mlada fanta, brata, in starejši moški, njun oče. Ko so prišli do esesovca, ki je razporejal intemirance, je pokazal fantoma na desno k majhni skupini, očetu pa naravnost. Toda fanta nista hotela zapustiti očeta, marveč sta stekla za njim. Esesovec ni ugovarjal in vsi trije so odšli prav tako naravnost v smrt. Obleko zadušenih 2idov so sortirale posebne židovske komande. Tako se je zgodilo, da je neka osemnajstletna Židinja med drugimi kosi obleke zagledala znan plašč — plašč svoje matere. Skraja se ji je zdelo neverjetno, ko pa je segla v žep in našla v njem svoje pismo, ki ga je pisala materi iz taborišča, je omedlela. Nekega dne je tovorni vlak pripeljal celo bolnišnico z bolniki, bolniškimi strežnicami v belih haljah in zdravniki — vse je šlo naravnost v smrt. Nekoč so izpraznili židovski otroški internat na Poljskem in otroke — same dečke — z avtomobili pripeljali naravnost v plinsko peč. Med njimi je menda eden zaslutil, za kaj gre, in skočil z avtomobila. Esesovec ga je s psom brž ujel in še kar lepo ravnal z njim. Dečko ga je presunljivo milo prosil, naj se ga usmili, toda esesovec ga je kakor druge poslal v plinsko peč. Nagnusen zločin so zagrešili hitlerjanci nad ruskimi invalidi. Ivana Drnovškova iz Zagorja se spominja, kako so pozimi 1943 pripeljali z avtomobili ruske invalide. S težavo so zlezli z avtomobilov, potem pa so jih takoj poslali v krematorije. Meseca junija, julija in avgusta so noč in dan prihajali židovski transporti. Dnevno so pripeljali najmanj po dvajset tisoč internirancev. Vozili so jih večinoma iz Madžarske, pa tudi iz drugih držav. Tisto leto so pobili na milijone ljudi. Koliko ljudi je moralo dati življenje v Oswiencimu, pravzaprav ne bomo mogli nikoli natanko ugotoviti, po našem mnenju, po mnenju interni-rank, ki smo preživele in gledale toliko grozot, tako zverinsko uničevanje človeških življenj, je bilo žrtev več, kot jih običajno navajajo. Iz Oswienclma so odhajali dan za dnem tovorni vlaki, polni oblek in obutve pomor-jenih Zidov. Nekoč sem viđala dolgo kolono otroških vozičkov, ki so jih peljali mimo nas po taboriščni cesti. Tudi ti vozički so bili last pomor- TOVARIŠICA, KO BOŠ TRUDNA . . . »Tovarišica, ko boš trudna, se okleni naših rok in pusti, da te nesemo. In vedi: samo še malo in dolga pot bo pri kraju,« je v okvirnih verzih napisala neka Ravensbriičanka takrat, ko je bil čas naklonjen vsemu prej kot poeziji. Tisti čas je mimo, a vendar bodo ljudje še dolgo hodili v Furstenberg in Ravensbriick. Morda še takrat, ko ne bo več živela nobena od nekdanjih ravensbriiških jetnic. 2e zdaj jih ni več dosti. Zdi se, kakor bi smrt, za katero so bili časi koncentracijskih taborišč zlati časi, neučakano pobirala še tiste redke, ki so ji takrat ušli s klicami bolezni v sebi... Morda bodo ljudje hodili v Ravensbriick še takrat, ko bodo besede, napisane na deski ob poti v taborišče, že zvenele strašno starinsko. A Ravensbriick bo ostal, četudi ga kdo do kraja poruši. Ostal bo v zavesti ljudi in v njih bo ob misli nanj zmeraj zaživela tudi misel, zapisana pred vhodom v taborišče: »ČAST ANTIFAŠISTKAM IZ RAVENSBRti-CKA, KI SO NEPOPUSTLJIVO BRANILE ČLOVEŠKO STVAR.« (Odlomek iz knjige OD TOD SO BEŽALE ŠE PTICE — Besedilo napisal Lojze Kra-kar, fotografije Milan Kumar — Založila MLADINSKA KNJIGA 1962 jenih židovskih otrok. Nemci so proti koncu postajali vedno bolj površni in nazadnje naših barak niso več zapirali. Tudi jim je začelo primanjkovati plina in drv. Toda to ni pomenilo, da je konec uničevanja. Nekatere naše ženske, ki so bile v kazenski koloni, so videle marsikaj, česar bi človek ne mogel verjeti, če bi mu ne bile vsaj malo znane zločinske metode Nemcev, kadar so pobijali svoje žrtve. Toda tudi to, kar se je zdelo preprostemu človeku nemogoče, se je v taborišču dogajalo. Fanika Bizjak — Pajerjeva iz Hrušice pri Jesenicah in Ivana Drnovšek iz Zagorja sta pripovedovali, kako so slabotnim starčkom in otrokom na-tresali v oči živo apno, da niso videli, potem pa so jih z dvema železnima drogoma potiskali na rešetke. Peči so kurili z bukovimi vejami, ki so jih sproti dovažali s tovornimi avtomobili. Nobena preživela interniranka, ki je kdaj-koli bila blizu krematorija, ne more pozabiti grozljivega rjovenja, ki se je razlegalo iz teh peči. Proti koncu so imeli Nemci na prostem skopanih več jam, v katerih so pripravljali žerjavico. Ponoči so s posebno pripravo spuščali mrliče v ogenj. Jeseni 1944 so esesovci Žide v krematorijski komandi zamenjali z Rusi. Toda ko LiiL.68 dan ukvarjal s kuho in ji posvetil naših Skrbi- da sem se bal' da ob Prihodu gostov ne bo še nič pripravljenega. mp .gledali smo jih na nasprotnem robu ja-Bo„in Smo Jim stekli naproti. To so bili: ris m' arhitekt in bolnišniški inženir Bo-Blavii i ~ m°Ja lePa Nada s sv°Jiml le mSV lasmi in želj° P° tisti stvari- ki j1 1_ fnla »bencin«, kar je pomenilo žganje kmai,, dva kurirja. Noč je bila topla in bili m Je zad»nela po gozdu pesem. Ce bi shišniiemci v bližini, bi lahko do zore po-od H;fmelodiJe, ki so se dokaj razlikovale ni w„f «na Jugu. Slovenci niso tako čemer-in Bosanci. Niso pozabili na ljubezen na nežnosti, ki so z njo povezane. V \eVeJ° se razlegali zvoki pesmi »Počiva Jaz n- V tihoti«. ki se je večkrat ponovila, di n„LSem ostal do konca, ker me je zara-opofn ov v minulih treh dneh in zaradi Takn a tt^ega vina omrežila zaspanost, sem se kmalu vrnil v našo kočo. britanski «?°Ve ŽeL^i01" dr- Rogers Lindsay, doma z I2a»ski bol |f' in Nada Kraigher — v par- Ko sem se zbudil, so bili gostje že odšli. Pustili so sporočilo — najavili so skorajšen prihod ranjencev. Iz doline pod nami je bilo ves dan slišati streljanje. Ponoči smo se seznanili s prvimi pacienti. Prišli so iz gozdnih skrivališč, z javk, ki so bile naša edina zveza z zunanjim svetom. Tja so vozili v bojih ranjene partizane — pogosto kar z volovskimi vpregami — in jih puščali pod vejevjem ali v jamah, kajti mesto teh javk se je večkrat menjalo. Ko so se nosači oddaljili in se vrnili v boj, smo prišli po ranjence in jih prenesli po skritih stezah v bolnišnico. Včasih se je zgodilo, da so se poškodbe na udih zaradi mraza na dolgih vožnjah prisadile. Včasih je pretres povzročil smrt; toda bili smo prisiljeni nadaljevati s to kamuflažno metodo, če smo hoteli pomagati preživelim. V tej noči je prišlo dvanajst ranjencev. Skoraj vsi so imeli prelome na udih. Ko so bili očiščeni uši, smo jih operirali in položili v postelje. Eden pa je bil ranjen v glavo, tako da so iz rane silili možgani. In še en primer — huda krvavitev v prsnem košu. Tega smo pustili počivati, preden smo mu izčrpali kri. Možganska poškodba je bila zanimiv primer. Bila je tik nad Utoikom, v sredini. Ko smo fanta sprejeli, je bil slep. Obrili smo mu glavo in jo umili z bencinom, ki smo ga hranili za posebne potrebe. Nato sem po lokalni anestiziji, izpopolnjeni z dozo nem-butala, naredil širok vrez v obliki križa — po Cushingovi' metodi — in razprl robove rane prav do kosti. Vtem ko sem delal, je fant nenehno ponavljal: »Nič ne vidim. Nič ne vidim. Zame ni več življenja. Zakaj me niso ubili?« Bolničarka Ivica ga je tolažila in ga skušala pomiriti. Kost je bila počena. V luknjo je bilo potisnjenih nekaj las in koščki čepi- ce. Z vodo, ki smo jo natopili iz snega — sterilizirane namreč nismo imeli — smo rano skrbno izprali. Odstranili smo vse drob ce, razširili odprtino in opazili precejšen košček topovskega izstrelka. Še bolj smo razširili luknjo, tako da je dobila obseg škatlice za vžigalice. Potlej smo izprali zmečkano možganovino, ki je bila razgaljena in je krvavela. Naposled smo vendarle lahko segli po izstrelku. Ko smo ga odstranili, je vse naokrog zalila kri. Prebil je bil velike krvovode, ki smo jih podvezah s svilo od padala. Nadaljevali smo čiščenje. Izstrelek se je bil zarinil med oba zatilna režnja možganov, in kolikor smo lahko ugotovili, je možganske celice samo pretresel in ogre-bel, druge škode jim pa ni naredil. Površina režnjev v veliki vzdolžni reži, kjer je sedež vida, ni utrpela nepopravljive škode. Pazljivo smo jo umili in tako odstranili še en košček čepice. Tedaj smo prvikrat v Sloveniji uporabili penicilin. Vbrizgali smo ga med režnja, zravnali zarezane robove, potresli mišično površino s sulfamidom in zašili. V rani smo pustili samo majhno cevko. Temu primeru smo posvetili toliko skrbi, da smo ga tri dni zdravili s penicilinom, čeprav je bil sila dragocen. Glavo smo o-krog in okrog obvezali, tako da smo pokrili tudi oči. Petega dne smo odstranili obveze, vzeli cevko iz rane, ki je bila videti prav zdrava, pobrali šive in pregledali oči. Na e-no oko je ranjenec videl nekaj, kar je opisal kot migljajoče svetlikanje, drugo pa je bilo še zmeraj slepo- Bili smo potrti in smo ga znova obvezali, toda upanja nismo izgubili. Desetega dne smo spet odstranili obveze in fant je takoj zakričal: »Vidim! Vidim!« Z enim očesom je razločil moje prste na razdaljo dveh metrov, čez mesec dni se mu je vid malone dodobra povrnil. Njegovo veselje je bilo nepopisno ... so Rusi prišli v krematorij, so napadli esesovce in jih večinoma pometali v ogenj, potem pa so krematorij porušili. Nekaterim se je posrečilo celo uiti. Kmalu potem smo doživele še zračni napad in bomba je padla prav na železniški tir, speljan v krematorije. To seveda za Nemce v tem času ni pomenilo kdo ve kaj, ker so bili krematoriji v glavnem že izpolnili svojo nalogo. Transporti niso več prihajali. Nemci so Zide v Oswiemci-mu načrtno uničevali. To taborišče je gotovo eden najbolj sramotnih madežev v zgodovini nemškega naroda. Strašno je pomisliti, da so ti po-divjanci, ki sta jim trenutni politični položaj na svetu in njihova blazna zaverovanost v svoj prav dala nož v roke, tako zagrizeno in brez usmiljenja pobijali nedolžne ljudi. S tako naslado, kot so Nemci ubijali Židinje, mori morda samo še najbolj krvoločna zver svoje žrtve. Taboriščni zdravnik dr. Mengele, ki tega imena prav go--tovo ne zasluži, krvoločen fašist, zagrizen hitlerjanec, je bil kot zdravnik povsem nesposoben, saj ni znal operirati niti navadne kile. Ko je operiral kilo nekega esesovca, mu je pod nožem umrl. Pozneje je vedno operiral internirani poljski zdravnik. Dr. Mengele pa je pisal knjigo o manjvredni židovski rasi. Hotel je postati slaven in prispevati svoj delež k nacistični teoriji o degeneriranih rasah. V taborišču je imel oddelek, blok 6, kjer so živeli njegovi »varovanci« — Zidje z najrazličnejšimi telesnimi posebnostmi, lepi in kodrasti, pohabljenci, pritlikavci, spake, dvojčki, trojčki in veliko otrok, ki jih sicer drugje ni bilo. Ti Zidje so mu bili na razpolago, saj ni nikomur odgovarjal za svoje zločinsko početje. Zidje so bili brez cene. Pravzaprav ne, kajti če je esesovec ubil Židinjo, je dobil tristo mark nagrade. Zato so jih uničevali in ubijali kakor ščurke. Mladim in močnim Židinjam so sicer jemali pretirano veliko krvi, kadar so prihajali novi transporti, toda to kri so potrebovali na frontah za svoje vojake. Tu pa je bila menda tudi degenerirana kri dobra. Usodna zmota, da lahko le preko trupel Zidov in drugih narodov pridejo do zmage, da jim mora židovska kri napojiti njihov življenjski prostor, je Nemce pokopala. Prav s svojo ubijalsko naslado, s svojo neverjetno krvoločnost, jo so izpričali, da ne morejo biti nikoli zmagovalci, še manj pa voditelji Evrope. Kako bi mogli vladati Evropi izvržki, ki so se dokopali do oblasti, ko so nemški narod uspavale pruske vojaške koračnice! Tragična zmota je bila tudi, da se Evropa ni pravočasno zavedela, kakšna nevarnost Ji grozi. Zato je bilo tudi toliko žrtev toliko gorja in trpljenja. DOLENJSKI LIST ^ ZDRAVNICE V PARTIZANSKIH BOLNIŠNICAH NA ROGU Ob prazniku žena je povsem na mestu, da se spomnimo naših partizanskih tovarišic, ki so vsa leta osvobodilnega boja bile enakovreden in enakopraven borec v vrstah vseh, ki so se tako na vodstvenih položajih kot v bojnih vrstah, v zalednih organizacijah in političnem delu prav tako kot v zakonspiriranih postojankah po naših gozdovih odlikovale s svojim do skrajnosti požrtvovalnim delom in z njim ter mnogotero žrtvijo lastnega življenja prispevale velik delež v osvobodilnem boju in ljudski revoluciji. Iz te velike in sijajne vrste naših borbenih žena naj danes omenimo le nekaj od njih, ki so vse svoje znanje in svojo žrtvujočo se ljubezen posvetile prav najbolj pomoči potrebnim med našimi borci in borkami — ranjencem in bolnikom. V izredno težkih razmerah osvobodilnega boja in revolucije, daleč stran od naseljenih krajev in urejenih bolnišnic je bilo treba v kar najbolj težko dostopnih in skritih gozdnih predelih ustvariti miren, varen in sodobnim zdravstvenim zahtevam čimbolj približan dom, bolnišnico, rekonvalescentno postajo, pa tudi varen dom sicer ozdravljenim, pa vendar težko invalidnim tovarišicam in tovarišem. Za vse to je skrbela partizanska saniteta. Pri njeni organizaciji in vodstvu posameznih postojank so imele zdravnice -partizanke in zdravstvene pomočnice ter bolničarke pomemben delež. Eden takih važnih predelov slovenske zemlje, ki je imel obilo pogojev za razvoj partizanskih bolnišnic, je naš dolenjski Rog. V njegovih prostranih gozdovih in bližnjem okolju je v teku treh let — od poletja 1942 do aprila 1945 — nastalo in daljši ali krajši čas delovalo 23 bolniških postojank, sprejemnih postaj in ambulant, ki so imele skupno vodstvo in skupen naziv Slovenska centralna vojna partizanska bolnišnica (SCVPB). Prva taka postojanka je bila v knezovi lovski koči na Daleč hribu, ki jo je vodil dr. Pavle Luna-ček-Igor, njegova asistentka pa je bila dr. Božena Ravni-har-Nataša. Ko je bila ta bolnišnica v italijanski ofenzivi na Rog avgusta 1942 uničena in so na spomlad 1943 rastle nove, bolj zakonspiri-rane bolnišnice, je dr. Rav-niharjeva vodila bolnišnico Pugled, ki je bila zgrajena sredi marca 1943 nedaleč od 2age na Rogu in je bila uničena v nemški ofenzivi oktobra 1943. V zgodnji pomladi 1943 je bila zgrajena bolnišnica Jelen žleb. V bližini Jelenice so postavili nekako podružnico te bolnišnice, imenovano Stari Log, ki je bila namenjena predvsem za težke ranjence in bolnike iz prej imenovane bolniške postojanke. Delovala je vse do osvoboditve in vodila jo je dr. Breda Vudler. Njen mož inž. Vudler je med najpomembnejšimi graditelji roških bolniških postojank. Prav tako v marcu 1943 zgrajeno bolnišnico Spodnje Lašče je za dr. I. Pintari-čem vodila Juga Breganto-va, v 1.1944 osnovani rekon-valescentni oddelek in pljučni oddelek na Planini pod Mirno goro pa je nekaj časa vodila dr. Zvezda. Ko je bila ustvarjena možnost evakuacije težkih ranjencev in bolnikov z avioni v bolnišnice južne Italije in Dalmacije, je bila na črešnjevcu v Beli krajini ustanovljena posebna evakuacijska baza, ki jo je prav tako vodila dr. Zvezda. V bolnišnici Jelendol, ki so jo začeli graditi v zgodnji pornJadi 1943 in je postavljena v tako imenovani »adjunk-tovi dolini« pičlo uro hoda od Podstenic na eni in prav toliko od Baze 20 na drugi strani, je med dragimi bila zdravnica tudi novomeška rojakinja dr. Ruža Germ-šegedinova. Bolnišnica Jelendol je ohranjena in se tako kot Baza 20 in bolnišnica Zg. Hrastnik čuva kot spomenik NOB. Posebno mesto med partizanskimi bolnišnicami ne samo Slovenije pa zavzema skladišče. Bolnišnico je vodila dr. Marta Šavelj. Za primer sovražnega vdora na Rog so zgodaj spomladi globlje v gozdu zgradili barako, ki naj bi služila za zatočišče v primeru evakuacije bolnišnice. V poletju 1943. je italijanska vojska ponovno vdrla na Rog, pa se je zadrževala le bolj na vzhodnem robu nad Črmošnjiško dolino, prodrla v Komarno vas in v Smerečnik ter uničila bolniško postojanko. Tako je sedaj rekonvalescentna postaja Hrastnik delovala dalje v tej zasilni postojanki. Ko so kake pol ure od nje začeli graditi novo bolniško postojanko, so tudi na to prenesli naziv Hrastnik, kmalu ju pa začeli razlikovati: ena se je imenovala Zgornji, druga pa Spodnji Hrastnik. Spodnji Hrastnik pod Bukovo gorico je nastal iz zasilnih, spomladi 1943 postavljenih barak, namenjenih za zatočišče ranjencev iz Hrastnika. Po undčenju tega so rekonvalescenti prebivali nekaj časa na odslej Spodnji Hrastnik imenovani bolniški Bolnišnica Spodnji Hrastnik bolniška postojanka Spodnji Hrastnik, kjer je bila 1. 1944 urejena tudi porodnišnica. Nastanek te bolnišnice je vezan na bolnišnico Hrastnik, kot se je konspirativno imenovala bolniška postaja v vasi Smerečnik blizu Ko-marne vasi nad črmošnjica-mi. Vas Smerečnik je bila v italijanski ofenzivi 1.1942 po-žgana, tako da je ostala samo ena hiša z gospodarskimi poslopji. V februarju 1943 so to hišo s skednjem preuredili v bolnišnico, ki je lahko sprejela do 130 bolnikov in ranjencev. V posebni lopi je bila nameščena kuhinja, poleg pa urejeno postojanki, ki pa so jo kasneje začeli izgrajevati in jo namenili za bolnišnico težko ranjenih. Rekonvalescenti so se preselili v vas Stale. Po kapitulaciji Italije je vsa nekdanja Ljubljanska pokrajina razen Ljubljane in najbližje okolice bila osvobojeno ozemlje, na njenih mejah ob Krki in proti Savi pa so se vrstili pogosti vpadi na nemško zased beno področje. V teh bojih težko ranjene so pošiljali tudi v Spodnji Hrastnik, ki je prve teh ranjencev sprejel 8. oktobra 1943. Za primer nevarnosti so pri bolnišnici uredili dva bunkerja, in ko Porodnišnica v partizanski bolnišnici Spodnji Hrastnik (maja 1944 fotografiral major Povh) so Nemci ob svoji ofenzivi prišli 24. oktobra v bližino bolnišnice, so ranjence evakuirali, pa jih 31. oktobra zopet vrnili v bolnišnico, ki je Nemci niso odkrili. V zimi je bila postojanka nekaj tednov povsem zasnežena in pcpolnoma odrezana od svo- je okolice. Spomladi so za težke ranjence uredili novo postojanko na Bukovi gorici, imenovano Zgornji Hrastnik, v Spodnjem Hrastniku pa so za potrebe roških bolnišnic uredili krojaško, čevljarsko, mizarsko in kovaško delavnico. Aprila 1944 so postavili novo barako za porodnišnico, maja manjšo barako za osebje, oktobra pa novo operacijsko barako. Januarja 1945 je bila postavljena še nova kuhinja. Do avgusta 1944 je bolnišnico vodila dr. Božena Grosman. I. Spomini žena iz Dragomlie vasi Dragomlja vas pod Gorjanci je bila pravo partizansko zavetišče, njene žene pa so bile prave partizanske mamice. Krštinčevo, Kramaričevo, škofovo in Kočevarjevo sem pobaral, kakšne so njihove želje ob dnevu žena in kaj jim je ostalo v spominu od takrat, ko so jih imenovali partizanske mamice. »Kaj lahko poveste o prvih spominih na NOV?« sem vprašal Krštinčevo mamo. K£ »Bilo je 24. novembra 1941. Pod vodstvom dr. Mi-helčiča so imeli aktivisti v naši zidanici sestanek. Pozneje sem zvedela, da so na sestanku volili vaške zaščitnike. Tega dne sva s Kramaričevo Beto spekli veliko kruha. Tedaj sva prvič zvedeli, za koga pečeva kruh. Doslej so možje samo prišli, zbasali hlebce v nahrbtnike in nisva vedeli, kam jih nosijo. 26. aprila 1942 sva z Beto prvič nesli kosilo partizanom. Bili so na Županjem vrhu. Na dogovorjenem mestu naju je počakal Vrerčev Milan. Tovariš Mitja nama je zabičal, naj o vsem, kar sva videli, molčiva kot ribi. Povedal je, da tisti, ki sva jih videli, niso četniki, ampak se borijo za svobodo. Slišali sva besedo »svoboda« in videli vse polno domačih fantov, ki so bili oboroženi, na kapah pa so imeli rdeče peterokrake zvezde. Nekaj dni pozneje smo imele sestanek vse ženske. Na prvem sestanku ni manjkala nobena. Potem smo zbirale hrano, kuhale in pra-le,« je povedala Krštinčeva. »Kdaj ste ustanovili žensko organizacijo v vasi?« A »Nekako v juniju 1912 Vaške žene smo se zbrale na škincu. Ivčeva Anica iz Metlike je povedala, čemu smo se zbrale. Rekla je, da smo od tega sestanka naprej članice AF2 in da je naša dolžnost pomagati. partizanom, kuhati in jim šivati ter skrbeti za ranjence. Za predsednico AF2 je bila izvoljena Mateličcva, jaz sem bila tajnica, Vilfanova pa sekretarka.« »Kateri dogodek je bil najtežji?« -T) »Jeseni 1942 je prišla v našo hišo kolona Italijanov, med katerimi je bil za tolmača Slovenec, Belokranjec. Pozneje sem zvedela tudi njegovo ime. V sobo je stopil z nekaj vojaki italijanski oficir, oni Slovenec pa je odma-šil steklenico, jo polil z neko tekočino in zažgal. Hiša je bila v plamenu. V naročju sem imela enega otroka, dva sta bila poleg mene. Vojaki so nas s silo odgnali iz hiše. Ostali smo kot ptički brez gnezda. Takrat so zažgali našo in Kramaričevo hišo.« Kramaričeva mama pa je povedala tole: »Bilo je maja 1942. Ivanu Koželju, ranjenemu partizanu iz Metlike sem nesla kosilo, v gozd Kostanjevo, nedaleč od vasi. Ko sem pri- • v okviru spomladanskega zagrebškega velesejma bo od 12. do 21. aprila tudi mednarodna rastava pod naslovom ■•Medicina ln tehnika-. Na razstavi bo sodelovalo 16 držav. DosJe.' so je prijavilo 178 tujih in 58 domaćih razstavljavcev. • V ladjedelnici »3. maj- na Reki so splovill v morje 14.400-tonsko prekooceansko ladjo "Dimltrios«, ki so Jo izdelali za nekega londonskega naročnika grškega porekla. šla do njega, me je videl izdajalec iz sosednje vasi. Cez nekaj dni je prišla v vas kolona Italijanov in se napotila proti ranjencu. Na s;; 3° je bil pri ranjenem partizanu Polde Jelenič, ranjenca pa so odnesli še naprej po gozdu.« »Ste kaj posebnega doživeli?« A »Spomladi 1942 je pri nas bolan ležal tov. Džems. ,V vasi je bila kolona Italijanov^ Džsms pa na pjsMJJi-Italijanom Je za las ušel v -gozd, pod zglavjem pa pustil bombo in pištolo. O'noje sem stisnila v predpasnik in skrila v škarpi pred hišo« »Morda še kaj podobnega?« (k »V jeseni 1943 so mi Nemci ubili moža« Škofova je tole povedala: A Predvečer napada na Suhor 1942. Italijani in belogardisti so obkolili vas. Vse ljudi so zgnali pred vaško kapelico. Ljudje so jokali in kričali. Vsi smo pričakovali, da nas bodo vsak čas postre-lili. Pomiriti se ni mogel nihče. Belogardistični poveljnik, kaplan Norbert, je bral P0" vel je, da se morajo vsi moški vrniti domov, ker da partizanom bije zadnja ura. Bilo pa je prav nasprotno-Se tisto noč so Jih napadli partizani in uničili postojanko na Suhor ju.« Kočevarjcva pa se je sp0-minjala: A 1942. sem bila še mladinka. Nekega junijskega dne smo se mladinci zbrali v 2u-gljevem skednju. Bila je tudi Ivčeva Anica. Rekla je, naj se stari do 20 let postavim0 na eno, stari nad 20 let Pa na drugo stran. Vsi, ki *e niso bili stari 20 let, so P°" stali člani Zveze slovenske mladine, nad 20 let stari P9 skojevci, medtem ko bodo dekleta te starosti članic6 AF2. Povedala Je, kakšne naloge imamo oboji in da sm° dolžni pomaga'' -artizanorn.* Vsaka izmed dragomelJ' skih žena bi vedela še marsikaj povedati. Vse čestitaj0 ženam ob dnevu žena in is" kreno pozdravljajo partizane« ki se jih prisrčno spomin)*' Jo. Jože Skof Zdenka Golob-Bor-čič: Ilustracija za pravljico KAMEN RESNICE Ko bi bilo več pomoči vodstva! Kaj in kako dela mladina v Brežicah — 0 nekaterih problemih mladih v brežiški komuni — Izjava predsednika ObO SZDL: »Sami smo krivi, če je kaj narobe pri naši mladini!« »V Trebnjem - nič posebnega9' Velika miza, razgrnjeni načrti, ravnila, merila, kotomeri, nekaj katastrskih načrtov (map). Poostreni svinčniki (5H, 6H----*?ia' čnik HB ali celo B Je za izdelavo originalnih geodetskih načrtov prepovedan), nanašalne priPra^ (transporterji itd.), tuš, peresniki in nad vsem tem dvoje v papir zapičenih oči, mirna spretna roka ln usločeno telo. Precej imaš oo-čutek, da si vstopil v sobo geometra, »žvenlrja«, ki s »špago« in »kukalom« odmerja zemljo in na ta način odpravlja (ali pa sproži') nešteto sporov med strankami. Pomožni pisarniški referent, kot je bila do nedavnega (še prejšnji teden) Milena Pižmoht, uslužbenka katastrskega uras'a v Trebnjem, seveda ne pozna vseh zadevščin, ki Jin pri svojem vsakodnevnem delu opravlja strokovnjak, to pa zato, Ker ruma ustrezne Izobrazbe. Milena je opravljala najrazličnejša nestrokovna dela. Ko sem jo obiskal ter povprašal, kaj se je naučila med svojim triletnim službovanjem na katastru Je smeje se odgovorila: »Vestnosti ln točnosti pri delu.« N' prenehala vleči tuširanih crt Po pergamentnem papirju, ko sena jo dalje spraševal: »Vas to delo veseli?« niJTI «« METLIKA »Da, toda naporno je.« »Ne nameravate več ostati na katastru.« ' »še dva dni bom tu.« »Pa potem?« »Za razpisovalko nalog v tovarno šivalnih strojev na Mirni grem.« »Niste Trebanjka?« »Doma sem iz Migolice pri Mirni. Vsak dan se vozim z vlakom.« »Ste poročeni?« »Nisem.« »Kaj ste opazili v Trebnjem?« »V Trebnjem — nič-posebnega.« »Kam bi šli najraje?« »V kino. Fri nas v Migoiici ga ni.« »Kako se pa zabavate?« »Saj se ne.« »Kaj najraje delate?« »V prostem času? Berem rada. Vse, kar mi pride v roke.« »Kaj vas je najbolj razveselilo?« »Ne vem.« »Temen trenutek v vašem življenju?« »Ga ne povem.« »Ste v življenju optimist?« »Sem.« Ko sva končala razgovor, je spet molče slonela nad velikim razgrnjenim pergamentnim papirjem. IVAN ZORAN Pred dnevi smo odšli v Brežice, da bi spoznali delo mladine v občini. Obiskali smo občinski komite ZMS, da bi se seznanili z načrti in doseženimi uspehi. Povprašali smo za mnenje tudi mladince in mladinke, ki smo jih dobili na delovnih mestih, v kolektivih in šolah. Ker pa smo želeli dobiti pogled v delo tudi z drugega stališča, smo prosili za pomoč nekaj starejših, da bi bila slika resničnejša. Prepričani smo, da so odgovori, ki smo jih dobili, pravilen prikaz rnladine, njenega dela in življenja. Pred pokongresnimi konferencami Sekretarja ObK ZMS smo dobili na občinskem komiteju v sobi, ki jo uporabljajo skupno s sindikatom. Prijazno se je odzval naši prošnji in pričeli smo razgovor. Tov. Ivan Peteline nam je takole povedal: »V občini imamo 32 aktivov po vaseh, šolah in kolektivih. Delo v tovarniških aktivih, ki jih imamo pet, je zelo dobro. Edini slabi tovarniški aktiv je v »Agroser-visu«, ki je bil prej med najboljšimi. V zadnjem času je odšel predsednik aktiva k vojakom, zato je delo povsem zastalo. Ustanovili smo tudi klube mladih proizvajalcev, ki že delajo v štirih aktivih, v kratkem pa jih nameravajo ustanoviti še v nekaterih večjih podjetjih. Ustvarili smo pogoje za u-stanovitev dveh klubov mladih zadružnikov, ki bodo dobili tudi zemljo, na kateri se bodo učili. V Brezini in Ar-tičah bo delo v kratkem steklo, pogovarjamo pa se tudi o ustanovitvi kluba na Bi-zeljskem, kjer imamo za to dobre pogoje. V vseh aktivih pripravljajo pokongresne konference, na katerih bodo obravnavali delo in sklepe VII. kongresa ZMJ. Na vseh bo sodelovala tudi delegatka brežiške občine Boža Cešnovar. Obravnavali ne bodo le kongresa, temveč se bodo pogovorili o specifičnih problemih posameznih aktivov, za katere je komite že pripravil gradivo, in izvolili delegate za občinsko ter okrajno konferenco ZMS. Za boljše delo občinske konference so že določili dve osnovni temi: o štipendiranju mladine in izobraževanju v gospodarstvu in kmetijstvu. Veliko zanimanja za mladinske akcije Prve priprave za delovne akcije so v teku. Komisija za akcije bo najprej zagotovila udeležence za brigade v zveznem in okrajnem merilu, nato pa bodo skušali organizirati tudi lastno mladinsko delovno brigado, ki bo delala v občini. V načrtu imajo izgraditev olimpijskega bazena v Cateških Toplicah in zemeljska dela za novo tovarno kleja, ki jo bodo zgradili v Brežicah. Za dan mladosti nameravajo skupno z mladino iz Vidma-Krškega organizirati velik shod pri spomeniku prvih žrtev NOB v Dobravi. Za izboljšanje dela na področju kulture so se že povezali s Svetom Svobod, da bi »»Še 50 bi se jih lahko vključilo..." EnafiS aktlva ZMS v »Beti«, ^dvajseto leto ji teče, ]e Polna vedrega sme- na ■ kopico izgovorov. Na žalost ti izgovori držijo: naše mladinke in mladinci zaslužijo po 12 do 13 tisoč na mesec, to pa ne bi zadoščalo za hrano in stanovanje v Metliki. Zato smo o tem razpravljali tudi na DS. Zaradi delne rekonstrukcije in nove strojne opreme se bo povečala storilnost, pa tudi osebni dohodki bodo večji. V tovarni imamo na razpolago veliko dvorano, enkrat na teden prirejamo v njej mladinski ples. Večkrat prirejamo predavanja, na primer o delitvi dohodka, o tem, kakšen naj bo naš pogled v svet, in druga poljudna in strokovna predavanja. Zelo radi bi priredili šolo za življenje. Televizor je pokvarjen že leto in pol... Ko bo skopnel sneg, bomo pred tovarno pričeli graditi športno igrišče. Načeli smo problem vajencev, ki so jih doslej uporabljali za manjvredna dela, in dosegli, da so zdaj zaposleni na strojih. Z dekleti in fanti, ki niso dosegali norm, smo se pogovorili, pa se je tudi to izboljšalo. V DS imamo enega predstavnika, v UO pa prav tako, nas mladincev pa je v kolektivu okoli 200. Tudi to smo že načeli. V mladinski aktiv pa bi se lahko vključilo še 50 mladincev in mladink. diM^'^osti, pa tu-vojr» ^f10^ Obojestranska Pri koWi°k Je- odrasla je Prečni Jožetu Sulcu v ki jt i M Novem mestu, stil gj£j Sv°Jo ženo nadome-JU je e- V lepem spominu DW teti hranila, Pa živl sih tiMi v Građ°u in je vča-0me»Uh> ^ Pastirico (tako je Mska rt, v. šali), kot stroje-fta niinmdoseže 360 udarcev ^let k'?\v »Beti« je več fodili, h? žena. zato smo *aj o'bT 00 Prav» če zvemo Ve ^kleTa kak° delajo ta a" kofein Gladino Je v našem te ba d , bolJ težko. Večina r^ujei vozl 611 nodi P«25-so rnLdoma na kmetih uU delu0!?0 vdanl kJ™^1«5-Jr1 2W smo na sestanka se v?. razPravljali o tem, 2a krner- treba odločiti ali **** srn« ° m sIužb0 (še Popoidn" ^darili, da ta, ki £6 «mor«đela doma na njivi, 1 bi 2 strojem toliko, Slcer). smo naleteli Ančka fiošnik-Godcc: XV slikanica PALČIČA • Kakšna je vloga mladine v kolektivih posameznih podjetij? • Kaj ima na razpolago mladina za kulturno in zabavno življenje? • Kakšno je delo in pomoč ObK ZMS mladini in posameznim aktivom? Med drugim so nam takole odgovorili: Ladislav Basina, pleskar in znani športnik: »Kot športnik bi želel, da bi skup Anica Godler skupno rešili nekatere probleme. Vaški aktivi so navdušeni za igre in bo verjetno na medobčinskem festivalu v Brežicah sodelovala tudi najboljša rnladinska dramska skupina. Problem pri delu pa so predvsem stroški, saj si mladinski aktivi ne morejo privoščiti visokih najemnim za dvorane. Več zaupanja in pomoči mladim! Odpravili smo se po mestu, da bi poiskali mlade Brežičane. Tri smo dobili pri delu v svojih kolektivih, gimnazijko Meto Ban ln predsednika ObK ZMS pa smo srečali na cesti, ko sta pomagala pri akciji za odvoz snega z brežiških ulic. Vsem smo zastavili enaka vprašanja: • Kakšno je delo mladine v Brežicah? • Industrija tlrničnlb vozil, Industrijskih in energetskih naprav ter Jeklenih konstrukcij »Džuro Džakovič« lz Slavonskega Broda je začela modernizirati svoje Dleslove lokomotive. 30 lokomotiv, ki jih je doselj izdelala za domača železniška transportna podjetja z jakostjo 825 konjskih moči, Je doslej vleklo le kompozicije tovornih vagonov. Vsem tem lokomotivam bo podjetje vgradilo parne generatorje in jih usposobilo tudi za vleke potniških vlakov. Viktor Kostevc no zgradili rokometno igrišče. Za kulturno življenje nimamo prav ničesar. Obljubili so nam dvorano in klubski prostor, vendar kaže, da s tem ne bo nič. Lahko bi organizirali vsaj mladinski ples, vendar je premalo razumevanja, ker nam očitajo, da se hočemo le zabavati. Zato ni čudno, da je kavarna popoldne vedno polna mladine. Ce bi občinski komite bolj delal, bi lahko tudi več imeli.« Anica Godler, uslužbenka podjetja »Vino«, Brežice: »Zdi se mi, da se mladi premalo zanimajo za gospodarstvo, morda jih ne znamo pritegniti. V podjetju so večinoma dekleta in se slabo zanimajo za upravljanje. Pri nas v Brežicah sploh nimamo nobene samostojne mladinske prireditve. Ko smo govorili o mladinskih prostorih v novem prosvetnem domu, so nam nekateri tovariši odgovorili, da jih ne bomo dobili, ker so prelepi za mladino! Komite v glavnem le spodbuja in kritizira delo mladine, sami pa premalo pokažejo, saj je v zadnjem času delo precej popustilo.« Viktor Kostevc, predsednik delavskega sveta podjetja »Vino«: »Mladina je precej delavna, vendar imamo za boljše delo premalo prostorov v mestu, kaj šele v okolici. V podjetjih je razumevanje za mladino in mladinski komite dobro dela. Glavni problem pa so prostori in zopet prostori.« Meta Bah, dijakinja gimnazije: »Nujno bi morali imeti svoje prostore, ker se življenje mladih preveč odvija na cesti: Morali bi odpraviti »frajerstvo« in pritegniti mladino. Občinski komite še kar dobro dela in smo vsaj mi, v šoli, v dobri povezavi z njimi.« Franc Volčanšek, predsednik ObK ZMS: »Mladina je v redu. Upamo, da nam bo kmalu uspelo dobiti svoj prostor in klub. Prostori niso tak problem, le mladina ne zna pristopiti, saj Jim organizacije nudijo celo velike ugodnosti. Včasih hočejo mladi nemogoče stvari: ples do enajstih ponoči in točenje alkoholnih pijač! Na občinskem komiteju usmerjamo delo vseh aktivov in jim tudi pomagamo, težave pa imamo predvsem s tem, ker se moramo prilagajati novim zahtevam okrajnega komiteja v Celju.« Tako pravijo mladi. Velike razlike v mnenjih so ravno posledica tega, ker so to mladi ljudje, ki odkrito povedo tisto, kar mislijo. Različni odgovori članov komite- ja in ostale mladine nam kažejo, da je premalo povezave med njimi. Za to pa bi morali poskrbeti predvsem člani občinskega komiteja, saj so ravno ti dolžni sodelovati in reševati mladinske probleme na svojem področju. Kaj pravijo starejši? Za mnenje o mladini smo prosili tudi tri starejše Brežičane in jih vprašali: • Ali mislite, da ima mladina v Brežicah tisto vlogo, ki bi jo morala imeti? • Kako bi se izboljšalo delo mladine? Tako so nam odgovorili: Jelka Voušek, profesorica: »Mladina rada dela, če ima nekoga, ki jo zna navdušiti. Glavna napaka je v tem, da nimamo v mestu prostorov, kjer bi se lahko zbirali le mladi. S tem bi dosegli tudi večjo povezavo med mladino, šolo in starši. Dijaki morajo plesati v zaprašeni dvorani opekarne, ker ne morejo dobiti drugega prostora. Mladina dela precej, vendar njeno delo ni tako vidno v javnosti. Zdi se mi, da je s strani mladinskega komiteja preveč administracije in premalo pravega sodelovanja, usmerjanja in direktnih stikov. Ker sem bolj povezana z mladino v šoli, morda gledam preveč s šolskega stališča.« Gospodinja, ki smo jo srečali na cesti: »Mladina je preveč po kavarnah. O tem sploh ne bi rada govorila. Popoldne je je vedno polno tudi na cesti. Sploh ne razumem; ali nima nobenega dela? Sicer me pa to ne briga ...« Dokaj čuden odgovor in ob koncu še razburjenje, ker sem jo prosil za ime in priimek. »Napišite Marija Kranjc, če že hočete!« je odgovorila. Ce bi vsi starejši tako mislili, kakšna bi bila potem mladina? Dobro je, da je še vedno večina ljudi drugačnega mneja! Namesto komentarja naj na koncu omenimo le to, kar nam je povedal predsednik ObO ZSDL tov. Ivan 2ivič: »Mladina ima možnosti, vendar nima še tiste vloge, ki bi jo morala imeti. Preveč je posameznih interesov. Tisti, ki so za to zadolženi, bi se morali z večjo odgovornostjo lotevati nalog, ki so pred organizacijo. Tudi nekatere druge organizacije nimajo najboljših odnosov do mladine. To je vendar naša mladina in smo zanjo vsi od- Ladislav ] govorni! Sami smo krivi za vse njene napake. Mlajšim bi morali ravno starejši pokazati, kaj je prav in kaj ni, in poskrbeti za pravilno vzgojo.« Janez Korošec DOLENJSKI LIST NA ATLANTSKEM OCEANU 1920 Odlomek iz knjige O. J. Tauszinskega KDO JE TA ŽENA? — Izdala Mladinska knjiga, Ljubljana, 1962 — Prevedla Stana Vinšek — Življenje in delo Marie Curie, roj. Sklodowske, ki je odkrila v uranovi rudi prvino: radij, in s svojim znanstvenim delom omogočila nesluten razvoj na vseh znanstvenih področjih. Sama navihanost ji veje iz prijaznega »obrazčka« .. • Roparica, sanitejka ali grobarfca? Odlomek iz knjige Alexandra Schmooka LISICA (kako živi, kako lovi in kako jo ulovimo). Izdala MLADINSKA KNJIGA, 1962, prevedel L. M. »Zbiramo za gospo Curie!« »Velika znanstvenica potrebuje radij za svoje znanstveno delo!« »Američanke, pomagajte ženi, ki je pomagala človeštvu!« »Ameriški Poljaki, pridite in pozdravite svojo rojakinjo!« »Ameriški Francozi, izkaži-te spoštovanje vaši veliki fizičarki!« Tako so klicali lepaki na stenah, velika naslovne črke v časopisih in letaki, ki so jih metali iz dvokrilnikov. In ' nenadoma se izprašu-jejo ljudje vsega sveta: »Kdo je ta žena? Kdo je madame Curie?« Redka so kdajkoli slišali o njej. Saj ni svetovna prvakinja v ženski rokoborbi, ni lepotna kraljica in nima nobenega rekorda v modernem plesu. Zakaj torej govori in piše nenadoma ves svet o tej ženi, ki bo jutri prispela v ZDA? Vse to je povzročila neka ameriška novinarka, mrs. Melonev. Obiskala je znan- Zepna knjiga ŠKOLJKA, ki jo izdaja MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani, se je že močno priljubila bralcem; program za to zbirko je skrbno izbran, plačilni pogoji pa močno ugodni Letni načrt: Gunther Anders - Claudt Eatherlv: TTJ JE VEST PREPOVEDANA (Pisma, prevc del Ludvik Mrzel); Horsore de Balzac: LEPA IMPERIA (Z Dorejevimi risbami. Prva knjiga Okroglih povesti, prevedel Anton Debeljak); Pierre Daninos: ZAPISKI MAJORJA THOMPSON A (Prevedla Marija Kovač). Frans Eemil Sillanpaa: KRESNI PLES (roman, prevedla Mirni Malenšek). SPOMINI NA PARTIZANSKA LETA. Sodelujejo: Janez Vipotnik, Maruša-Ljud- stvenico v njenem radijskem inštitutu v Parizu in izvedela, da madame Curie, ki je svoj čas žrtvovala štiri leta svojega življenja, da bi z lastnimi rokami pridobila en gram radija, zdaj sama pogreša to snov. Celo ta edini gram je namreč darovala inštitutu v študijske in znanstvene namene. In če hoče danes delati nadaljnje poizkuse, si ga mora izposoditi. Gospa Melonev je od začudenja onemela. Kako je to mogoče? Po vsem svetu se dandanes radij pridobiva v tovarnah. Gram stane sto tisoč dolarjev. Kako bogata bi bila tale mala gospa profesorica, če ne bi bila sadu svojega štiriletnega dela podarila, kot podariš cvet. »Kaj svojega odkritja niste dali patentirati, madame? je vprašala. »Za sam patent bi vam morali današnji proizvajalci vendar že izplačati milijone?« Znanstvenica je odkimala: »Nisem trgovka.« Mrs. Melonev se ni tako hitro zadovoljila s tem odgovorom. niila Krese, Vasja - Jože Klanjšek, Franci Kolar, Vasi-lija-Francka Pacek, dr. Anton Kržišnik, Turk-Rudi Jančar in Franček Mirtič. Zbral, pripravil in uredil Ferdo Godina. Smiljan Rozman: ROZALI-TA IN VRTACNIK (Noveli). Sloan Wilson: MOŽ V SIVI FLANELASTI OBLEKI (roman, prevedla Seta Oblak). Sigmund Evensmo: HOTELI SO V ANGLIJO (roman, prevedel Janko Moder). Leonardo Sciascia: SOVJI DAN (roman, prevedel Ciril Zlobec). Ivan Potrč: NA KMETIH 'roman, ponatis). Izredna izdaja: Djordje Ra-denkovič: MARŠALI, GENERALI IN POLITIKI (Spomini o drugi svetovni vojni, prevedel Jože Zupančič). »Toda vaš radij je vendar dandanes eno najvažnejših sredstev za zdravljenje raka. Vse človeštvo ste s svojo iznajdbo obdarovali. Ali ne bi bilo samo ob sebi umevno, da bi tudi vi imeli kakšne koristi od tega?« »Ravno zato, ker je radij tako važno zdravilo, se nisem mogla z njim okoristiti. Moj mož in jaz, oba sva bila, kar se tega tiče, od prvega trenutka povsem istega mnenja.'; »Toda t.ivarnaiji z radijem vendar bogatijo!« je zaklicala gospa Melonev. Madame Curie je razprostrla roke, kot bi hotela reči: Tega žal ne moremo preprečiti. Cez nekaj časa je mirno pripomnila: »Vem, kaj mislite, gospa Melonev; človeštvo gotovo potrebuje praktične ljudi, ki izvlečejo iz svojega dela kar največji možni dobiček. Toda človeštvo potrebuje tudi sanjače, kot sva bila moj Pierre in jaz. Naju je raziskovanje, pustolovščina v znanosti, tako močno privezalo nase, da nama je bilo povsem nemogoče tudi samo pomisliti na najino osebno kurist« »In tudi danes se ne kesa-te, da ste bili tako nesebični?« »Ne. Ne potrebujem denarja. Edino, kar mi manjka, je nekaj radija za nadaljnje delo.« Od tega pogovora je preteklo pol leta. In sedaj je neka drobna belolasa dama s svojima hčerkama na krovu čezoceanskega velikega »Olvmpic«. Potuje v ZDA, da bi sprejela darilo, ki je vredno sto tisoč dolarjev, darilo Lepo darilo za šolarje je mladinska povest T. SELISKARJA 0 JADRA NA ROBU SVETA 7'iu din Izdala DOLENJSKA ZALOŽBA ameriških žena: en gram radija. Dama je tako neznatna, njeni dve lepi hčeri tako skromno oblečeni, da se nihče na krovu razkošnega par-nika ne zanima za te tri potnice, ki komaj kdaj zapustijo svojo kajuto. Toda jutri, ob pristanku v New Yorku, bo deset tisoč in več Američank stalo na obrežju. Z zastavami in cvetjem, z baklami in petjem bodo tej maihni belo'asi dami izrekle svojo dobrodošlico. In potem bodo tudi osupli potniki parnika »Olvmpic« — vse te razvajene soproge milijonarjev in zdolgočaseni svetski potniki — vprašali: »Kdo je ta žena?« Ne da se utajiti, da lisica mori in žre vse, kar lahko ujame in obvlada. Mlada divjad vseh vrst pa tudi starejši zajci, posebno v stiski, celo srne, komaj izleženi mladiči, pa tudi m.ada divjad pa jagnjeta, bolehna jelenjad ji v množinah, ki jih ni mogoče preg.edati, padajo vsako leto v plen. Da v prvi vrsti davi slabotno, bolno, ranjeno, izgubljeno divjad, je preveč na dlani, da bi bilo treba to še pobliže razlagati. Lisica je torej v resnici, kakor trdilo mnogi, ne'.ie vrste »sanitejka«. Morda je v smislu naravne izbire, da pobira mlado divjad brez moči, ki je starši, to se pravi mati, niso zadosti varno spravili ali oskrbeli, ali pa si ni mogla sama pridobiti zadosti prebrisano-nosti za življenje. Pa vendar se ne da oporekati, da zvitorepka utegne napraviti znat no škodo med divjadjo. Prav tako seveda med drobnico, kolikor ni zavarovana pred njenimi napadi. To ji je prineslo sloves pre- vejanke brez primere, tatice in rokovnjačke. Pa močno po krivem; saj vendar jemlje samo, kar iahko doseže, čisto po svojem nagonu. Narava je pač ni ustvarila kot čistega rastlinojeda, čeprav sicer tudi brez stiske ne za-metuje rastlinske hrane. Ker žre koristne živali in divjad; ki bi jih radi mi sadi pojedli ali pa prodal!, zat< preganjamo lisico kot nadležno tekmico. To je krivica! V nedotaknjeni naravi živi toliko vsake vrste bitij, da imajo vsa dovolj , prostora drugo ob drugem. Tam v resnici nič ne pomeni, če zver-jad prihaja po svoj davek v vrste drugih živali. Tako razkošno gospodari narava. Mir nim živalim, rastlinojedam, ki imajo veliko sovražnikov, je za odškodnino dala ogromno plodnost. Na zverjad pride tako dosti tega, ne da bi se poznale občutne vrzeli v staležu katerekoli živalske vrste, posebno še, ker zver-jadi padejo v plen predvsem tiste živali, ki imajo kakšno telesno napako, ka'.;šno slabost ali pa duševno niso čisto enakovredne. Le poglejmo na skoraj neizčrpne trope diviađi v afriških stepah, ki jim veiike zveri nikoli ne morejo napraviti oWu'n? škode. Seveda je drug"i?e v goje-iih loviščih naše d žsie. Kdor ma polnovreden revir male iivjadi in bi ga rad ohranil na višini, ne sme dopisati, da se zverjad razpase. M~ni pa bi se vendar zd?\o narobe, če bi iztrebili zadnjo lisico. Saj vemo, da posebno divjad, ki se je preveč zaredila, kdaj pa kdaj rade obiščejo kužne bolezni. Zadeva pa je takšna, da reJkdo :daj hkrati obo'.ijo vsi zajci a!i divji petelini kakšnega kraja. Zmerom napade bolezen najprej posamezne živali, ne d8 bi lastnik lova ali lovski čuvaj bo takoj opazil. Tan'd nos lisice, ki se neutrudno k!a" po nos ti, pa to spozna o p-8" vem času. Žepna knjiga ŠKOLJKA v fetu 1963 Ves čas je Šimen ponavljal: »Vse je pozabljeno, vse je pozabljeno,« Luca pa je od nekod iz obleke potegnila motek ter premikala med prsti debele njegove jagode. To je bila prva senzacija shoda na Gori. Druga je nastopila po maši. A bila je manj ginljiva in zame nečastna. Gorska cerkev je bila že v otroških letih vrhunec mojim željam. In res, ko sem dobil prve hlačice, me je vlekla mati na malega šmarna dan na Goro. Težko sem hodil, žejo sem trpel, a vse je bilo pozabljeno, ko me je imela mati v cerkvi tik sebe. Veroval sem v nebesa in mislil sem, da sem tisti dan vsaj v prednebesih. Globoko me je zanimala ob strani na zidu veli ka freska, kjer je gonil sv. Jurij konja proti velikemu zmaju. In ta zmaj — prava peklenska prikazen — je bil zame najpomembnejša točka. Se bolj sem ga občudoval kakor devico, ki je tičala za zmajem ter kazala največjo grozo. To devico naj bi bil rešil sv. Jurij s svojim naskokom. Legenda sv. Jurija se je predstavljala torej v največji naivnosti, a vzlic temu zelo dobrodejni naivnosti. Mogočno konkurenco tej sliki pa je ustvarjal veliki oltar, na katerem je kraljevala Naša gospa z Gore V zidu za oltarjem je bilo napravljeno okno iz rumenega stekla, in kadar je zasijalo sonce, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu Po moji takratni sodbi sploh ni moglo biti kaj lep šega na svetu. Ko je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je po božjem hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem bil trdno prepričan da prebiva v naši sredi Bog in da bo njegova mati zdaj in zdaj stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki. Tudi danes je bila cerkvica polna. Na steni je še vedno reševal sv. Jurij svojo devico in na čeladi je še vedno nosil velika štrucova peresa. Tudi Mati božja je kraljevala v svojem zlatu. Od oltarja so se kadile vonjave in na koru je pela Zganjarjeva Urša: »Ko v jasnem pasu primiglja...« Kje pa so bili moji nekdanji občutki? Sv. Jurij se mi je videl, da je slabo slikan, in de vica, ki jo je reševal je imela pravzaprav obraz brez vsakega življenja. Mati božja v svojem roko-kojskem tronu je bila slabo izrezljana in prekriče-če prevlečena z barvami. Vrhu tega je bil nerodni cerkovnik ubil rumeno šipo v oknu, da se je videla luknja, ki je močno motila zlati svit okrog sv. Device. Zganjarjeva Urša pa se je včasih bolj drla nego pela. Zal, da ni dano človeku, da bi ostal otrok vse svoje žive dni! Božjo besedo nam je tisti dan na Gori oznanje-val gospod Jakob, kaplan v Poljanah. Ko je stopil na prižnico, sem mislil, da ga ne bo nosila. Ker je bil dolg, sem se bal, da mora z glavo vzdigniti strešico nad seboj. Ali vse se je uredilo. Gospod Jakob je pričel množici govoriti preprosto, naravo in lah ko umljivo. Politika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, zatorej je gospod kaplan o nji molčal. Razložil je kmetu, kako zahteva gospodarstvo, da se mu njivica boljša od leta do leta, njegov večni blagor pa zopet zahteva da se mu boljšaj duša od dne do dne. To misel je gospod Jakob razprode! tako čedno, da se je vse lepo ujemalo. Ko pa je pri koncu poudarjal, da se nam duša silno poboljša, če izženemo iz nje sovraštvo, in da si človek prisluži najlepši venec pri Bogu, če odpusti sovražniku, ki mu je delal krivico, je stal zbrani srenji pred duhom Simen Skalar in src se je polastilo globoko ginjenje. Doli pri vratih je na ženski strani nekaj viknilo. ta vik se je takoj ponovil pred oltarjem in potlej v sredi: v hipu je bilo ženstvo v joku! Dobro si oznanje-val božjo besedo, gospod Jakob! Po opravilu sem čakal, da se je cerkvica izpraznila. Ko sem stopil na sonce, so v stolpu še vedno nabijali, da je odmevalo od Blesaša in Mladega vrha. Pri Veharju se je že sekalo in pri štantih je bilo že precej razprodaje. Cerkovnik je imel ta dan nekako »divjo gostilno« ,k,jer si dobil juhe in kruha. Kdor ni imel sredstev, da bi šel k Posevčniku, ki je imel na Maien-skem vrhu boljšo in dražjo gostilno, je ostal pri cerkovniku. Na stopnicah pri mežnarju sta sedela širnen in Luca. Med njimi je stala široka in globoka posoda z juho, to se pravi s kropom, po katerem so plavali redki cinki masti. V to posodo je drobila Luca bel kruh. Te posode bi pri sedanjem slabotnem rodu štiri glave ne premagale, onadva pa sta jo hitro izpraznila! Luca me je zagledala in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker sta mi bila dolžnika, a sta vendar tako »razkošno« živela. Nekaj se je opravičevala, a nisem ji dal govoriti. Sreča današnjega dne je nji in Šimnu sijala raz obraz. Povem pa vam, kakor je bila grda, v tistem trenutku se mi je videla lepša od vas, gosposkih žensk, in naj ste savite v svilo in žamet! Slovenska Kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Podobna si muli ki oparana in idrgnjena vozari po andaluškem skalovju! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vo;;al hiše, da bi mož ne znosil preveč v pivnice, da bi bo. otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! ^ ^D OLENJSK1 LIST Štev. !» (6'5) Za vsebinsko preobrazbo šolstva iz referata prof. Toneta Trdana na občnem zboru Pedagoškega društva v Novem mestu Občni zbor Pedagoškega društva v Novem mestu je bil 23. februarja v Novem mestu. Poleg zastopnikov društev, organizacij in delegatov so se zbora udeležili sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Franc Kotnik, tajnik republiške Zveze pedagoških društev tov. Roman Oberlintner in direktorica Medobčinskega zavoda za prosvetno-pedagoško službo tov. Ema Muser. Po izvolitvi organov zbora je imel predsednik društva referat o problemih šolstva na Dolenjskem in dejavnosti Pedagoškega društva. Naše šolstvo je pred velikimi spremembami, ki jih terja družba. Do sedaj smo organizacijsko reševali probleme reformiranega šolstva. Cas je, da začnemo z vsebinsko preobrazbo, s poglab-ijanjem tistega, kar reforma Prinaša. Dinamični družbeni napredek, povečana aktivnost v družbeno-političnem življenju, zahteva po večji izobrazbi — vse to je nujno terja vsebinsko reformo šolstva. Program ZKJ, čigar izraz in sestavni del je tudi reforma šolstva, točno opredeljuje vlogo našega vzgojnega in izobraževalnega sistema: zvišati raven osnovne izobrazbe vseh prebivalcev, da bi se usposobili za odgovorne funk- Aneka Gošnik-Godec: XV slikanica PALČIČA (po An-dersenu) ciJe v družbenem upravljanju. Ta zahteva mora najti mesto tudi v šoli. Zato je nujno poglobljeno delo z u-cenci in dijaki ter osebna Prizadetost pri posredovanju znanja, kajti šola ni bila in ne more biti edini vzgojni m izobraževalni činitelj, ki v celoti oblikuje državljana. Za kvalitetno delo in vzgojno Oblikovanje otrok so potrebni strokovno usposobljeni ljudje na vseh področjih vzgoje in izobraževanja. Nekvalificirani učitelji ne morejo biti kos zahtevam reformirane šole. Občinski statut ne sme mimo vzgojnega in izobraževalnega dela naših šol Občinski statuti so poleg zvezne in republiške ustave osnovni dokumenti naše uružbeno-politične ureditve. To so družbeni dogovori delovnih ljudi, organizacij, u-stanov in organov družbenega upravljanja na področju občine. Z njimi bomo med drugim urejali tudi organiza- cijo šolstva. Predlogi statutov nekaterih občin so pomanjkljivi in kažejo slabosti pri presojanju važnosti in potreb za neoviran potek vzgojnega tor izobraževalnega dela naših osnovnih in srednjih šol. Določila glede šol II. stopnje so ponekod izostale, čeprav je pred nedavnim podpredsednik IS LRS dr. Jože Vilfan poudaril, da je treba dati šolstvu v komuni prioriteto. Nekatera določila v statutih, ki govore o izobraževanju, so skopa in premalo konkretizirana. Vloga upravitelja šole postaja vse bolj pomembna, ker je tudi mentor učitelj-stvu podružničnih šol. Na Do lenjskem (bivši novomeški okraj) imamo v tem šolskem letu 24.394 učencev v osnovni šoli; od teh jih ima 5431 (22,3 odst.) kombiniran pouk, ki ga lahko smatramo za nezadovoljivega, ker šole nimajo učil, ponekod ni ustreznega kadra, prostorov, kabinetov itd. V takih razmerah skoro četrtina učencev na Dolenjskem ne more uspešno delati po novem, reformiranem programu. Vodstvo teb šol so prevzele matične šole. In tu gre tudi za vzgojo celotnega delovnega kolektiva (tudi članov podružničnih šol) v demokratičnem uveljavljanju njegovih pravic Zato je nujno, da morajo biti odnosi na šoli demokratični. Upravitelj naj bo družbeno razgledan človek, ki ima posluh za vestno strokovno delo. Mladi učitelji morajo dobiti oporo v kolektivih, da ne bo njihovo delo praktici-stično, brez globlje vsebine in brez odgovornosti, šolski kolektivi naj soodločajo o vsem, kar se na šoli dogaja. Ponekod so se dobro uveljavili sveti kolektivov, ki so iniciatorji reševanja vseh pedagoških problemov, da člani kolektiva čutijo odgovornost za delo in za napredek ustanove. Večina šolskih odborov ni delala po načelih, ki so jih dobila. Ne pretiravajmo z izvenšolskim delom! Našim šolam manjka tudi notranjega miru, ker vse mogoče in nemogoče akcije u-čencev in učiteljev z obširni- mi programi motijo redno delo in mnogokrat destruktivno vplivajo na pravilen pedagoški režim ustanove. Prosvetni delavec, ki se čuti družbeno zapostavljenega, nima priložnosti za mirno delo, ki ga terja učni načrt reformirane šole. Nekje je meja vsemu izvenšolskemu delu, če hočemo, da se bo učni kader poglobil v svoje strokovno delo. Dejstvo je tudi, da je naš čas s silnim tehničnim razvojem prinesel nov način življenja, in mišljenja, kar se odraža tudi pri mladini. Vso skrb mora šola u-smeriti v to, da učitelja in mladine doba tehnika ne bo dehumanizirala. V referatu so bili zajeti tudi problemi enotnega ocenjevanja, uspehi v šoli, dodatna pomoč učencem, dijaška samouprava, nabavljanje strokovne literature, osebne strokovne knjižnice, revialni tisk, ki ga učitelji premalo naročajo, vprašanje zaposlo vanja šoli odrasle mladine reforma gimnazije in vloga zavodov za prosvetno-pedagoško službo pri strokovnem usposabljanju učnega kadra Iz poročila tajnice tov. Milke Bobnar povzemamo da je društvo ustanovilo aktive društva v Trebnjem, Metliki, Črnomlju, Krškem in zadnji čas v Brežicah, da vzgojno-izobraževalna dejavnost ne bi bila centralizirana. Posebno delaven je bil aktiv v Črnomlju. Odbor društva je delal v 3 sekcijah: za metodiko, za proučevanje in za andragogiko. Društvo izdaja za svojih 334 članov in za šole Pedagoški vestnik v 50;') izvodih, razpečava pa tudi drugo strokovno literaturo 19 dopisnikov redno piše v Vestnik. Blagajnik tov. Franc Hočevar je poročal o finančnem stanju društva. Člani so živahno razpravljali o referatu predsednika. Novemu odboru so dali dosti predlogov za nadaljnje deio, prav tako komisija za sklepe. Občni zbor je zelo uspešno opravil delo in izvolil nov odbor: predsednik Tone Trdan, tajnik Veljko Troha, blagajnik Franc Hočevar, člani: Milka Bobnar. Martin Fuis, Majda Jereb, Ivan Kasesnik, Slavka Ke-glevič, Oton Mikulič, Marija Penca, Rafael Stančič, Vlado Silvester, Ivan Žele, Leopold Riedl in Marijan Gregorič, v nadzorni odbor pa: Andrej Petek, Slavko Vute in Alojzija Mcrzelj. Zdenka Golob-Borčič: SKICA Ob dnevu žena v Dolenjskem muzeju Uprava Dolenjskega muzeja je skupaj s Studijsko knjižnico pripravila v počastitev letošnjega dnava žena v prostorih muzeja dve razstavi: slikarsko razstavo Zdenke Golob-Borčič in knjižno razstavo: Slovenske žene v književnosti, znanosti in v politiki. Otvoritev obeh razstav bo v petek, S. marca, ob 18. uri v Dolenjskem muzeju. Slikarka ZDENKA GOLOB-BORČIČ se je rodila v Gradišču v Slovenskih goricah. Po končani srednji šoli je študirala na akademiji likovnih u-metnosti v Ljubljani, kjer je diplomirala na oddelku za slikarstvo pri prof. Gojmiru A. Kosu Ičta 1954. Grafiko pa je študirala pri prof. Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Z možem, slikarjem in grafikom, sta se naselila v Novem mestu, kjer umetnica poučuje na gimnaziji in nekaj časa tudi na učiteljišču. Doslej je Zdenka Golob-Bor- čičeva sodelovala na skupinskih razstavah v Ljubljani, Beogradu in Slovenj Gradcu. Težišče njenega likovnega u-stvarjanja v zadnjih letih so ilustracije mladinskih knjig in knjižne opreme. Tako je ilustrirala med ostalim zbirko slovenskih pravljic Kamen resnice, Pavčkovo Velesenza-cijo, Teto Ljubo Zlate Pirna-tove in Albanske pravljice. Sedanja razstava v Novem ■mestu je njena prva samostojna likovna razstava. Na AFORIZMI Pesnik stavi vedno na dobrega konja. Nikoli pa na pegaza. * Optimizem in pesimizem se razlilcujeta samo v datumu konca sveta. # Seno diši zaljubljencem drugače kot konjem. * življenje je zelo nezdravo: kdor živi, umre. * Mati zločina je neumnost. Toda njegovi očetje so pogosto genialni. # Misli skačejo kot bolhe z enega človeka na drugega. Vendar vse ne grizejo. njej se bo mlada umetnica predstavila z nekaj oljnatimi slikami, z grafikami in z ilustracijami za knjigo Albanske pravljice, ki bo v kratkem izšla pri Mladinski knjigi. Studijska knjižnica pa je pripravila razstavo knjig in tiskov slovenskih Sena in S tem želi poudariti prav ob njihovem dnevu vlogo in pomen slovenske žene v leposlovju, znanosti in političnem življenju. Obe razstavi bosta zelo zanimivi in poučni, saj bosta prikazali afirmacijo slovenske žene v kulturnih naporih naše sodobnosti. T. K. li. kongres prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije bo 12. marca Na V. plenarni seji centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije so sklenili, da bo II. kongres prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije 12. marca. Sprejeto je tudi priporočilo IX. plenuma centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o združitvi sedanjih sindikatov: zdravstvenih, kulturnih, prosvetno-znanstvenih in uslužbencev državnih organov in družbenih služb v en strokovni sin-* dikat. Ljudje niso egoisti. Nihče O tej združitvi bo razprav-ne žaluje po lastni smrti. ljal še II. kongres. LEVSTIKOV HRAM 1963 Ančka Gošnik-Godec: Ilustracija za Pionirja MLADINSKA KNJIGA v Ljubljani, Titova 3, bo izdala letos v zbirki LEVSTIKOV HRAM štiri knjige: Arnold Zweig •— PRAVDA ZA SERŽANTA GRIŠO (roman, prevedel Ludvik Mrzel); Andre Salinon — STRASTNO ŽIVLJENJE MODIGLIA-NIJA (roman z umetniškimi reprodukcijami, prevedli Ada Škerl in Sonja Plaskan); Ljubov Kabo — TEŽKA POT (roman, prevedla Vera Brnčič); Štefan Žeromski: BREZDOMCI (roman, prevedel Franc Jakopin). Založba nudi plačilo naročnine v 10 mesečnih obrokih. Strokovno šolstvo v ospredju oiir . Divšem novomeškem stv0 je bUo strokovno šol-Kadri zadovolJivo urejeno. (tr„ . 28 blagovni promet bra; Vlno) so se uspešno izo-nj °Vali v Centru za blagov- 'ru d Ct V Brežican- v cer>-$oie. uJeJ° kot samostojne otiael mladinski (vajenski) Vaiee • oddelek za odkupo-gah Pri kmetijskih zadru-sl°Vort> vpraša-„ja,J'renčanje volti*$P^fcv2ft0T£iiT^ °^°k ln ječanje bolnikov. V *1C1 »° s palicam, m puška- mi odganjali pse- 138. Ustavili so se ob ognju, okoli katerega so sedeli Indijanci in čok ter pekli karibje meso. Cok se je le ozrl na svojega tovariša z brezčutnim izrazom. »Tukaj je še eden najine barve,« je rekel. »Ujeli so ga pred šestimi leti, ime mu je Danny McCan.« Slavomir Mrožek: Sneženi mož Letošnjo zimo je padlo snega za tri zime skupaj. Otroci so na trgu napravili sneženega moža, s koščki premoga namesto gumbov in s korenom namesto nosu. Oče je bil vesel, ker so njegovi otroci tekali po svežem zraku, ker jim bodo lička zardela in ker se bodo vrnili domov z volčjim tekom. Toda zvečer, ko so se vsi zbrali doma, je nekdo potrkal na vrata. Na pragu je stal prodajalec časnikov, ki ima na vogaiu svoj kiosk. Opravičeval se je, ker jih tako- pozno vznemirja, toda z očetom se mora nekaj odkrito pogovoriti. Že res, da so otroci še majhni, toda treba je že zdaj paziti, kaj delajo, sicer ne bo nič prida iz njih, ko odrastejo. Prišel je zaradi tistega nosu iz korena, ki so ga otroci napravili snežnemu možu. Ta nos je rdeč, on, prodajalec časnikov, pa ima tudi rdečega. Ampak to je zato, ker mu je nekoč zmrznil, in nikakor ne zaradi tega, ker bi morda bil vinski bratec. Zaradi tega pa ga nihče nima pravice zasmehovati. Očeta so te besede razburile. Poklical je otroke, jim pokazal prodajalca-časnikov in jih vprašal: — Ali je res, da ste sneženemu možu napravili rdeč nos samo zato, da bi se norčevali iz tegale gospođa tule? Otroci so bili tako presenečeni, da spočetka sploh niso razumeli, za kaj gre. Ko so slednjič razumeli, so odločno izjavili, da jim kaj takega še na misel ni prišlo. Za vsak primer jih je oče kaznoval s tem, da so ostali brez večerje. Prodajalec časnikov se je zahvalil in odšel. Pri vratih je zadel ob predsednika občinske zadruge. Predsednik je pozdravil očeta, ki je bil počaščen, ker lahko sprejme pod svojo streho takšno pomembno osebnost. Ko je gospod predsednik zagledal otroke, se mu je čelo nagrbančilo in je osorno dejal: — Dobro, da vas vidim, paglavci! Treba bi vam bilo malo nategniti ušesa! Tako majhni, pa že tako predrzni! — Ah, gotovo govorite o nosu... — je dejal oče. — Kaj mi mar nos! Zamislite si! Najprej so napravili eno kroglo, nato pa še drugo in tretjo. Nato so drugo kroglo postavili na prvo, tretjo pa na drugo. Ali to ni strahotno? Ker ni oče ničesar razumel, se je predsednik še bolj raz-besnel. — Popolnoma jasno je, kaj so hoteli s tem povedati. Hoteli so povedati, da je v naši zadrugi toliko lopovov, da stojijo drug na drugem! Na vprašanje, ali so resnično z nalaganjem kep hoteli pokazati, kako stoji v občinski zadrugi lopov na lopovu, so otroci zmajali z glavo in planili v jok. Za vsak primer jim je oče malo nategnil ušesa. Toda dan še ni bil pri koncu. Prišel je osebno sam gospod predsednik ljudskega sveta. — Presenečen sem, ko vidim, kako v vaši družini dopuščate sovražno propagando, — je dejal. Oče ni razumel, zakaj ni bil dovolj buden. — To se takoj vidi pri vaših otrocih. Kdo se norčuje iz delavsko-kmečke države? Vaši. otroci! Postavili so sneženega moža natanko pod oknom moje pisarne. Dobro vem, kaj hudobni jeziki govorijo o meni. Zakaj vaši otroci ne postavijo sneženega moža raje Adenauerju pred okno? Ha, zdaj molčite! Zelo zgovoren molk, moj gospod! In še nekaj: če sem se v zadnjih letih malce zredil, je to moja zasebna stvar, razumete! Ta večer je še nekajkrat potrkalo na vrata, toda oče jih ni več odpri. C A R L MERZ: Obramba po telefonu Noč za nočjo med prvo in drugo uro se je oglašal moj telefonski aparat. In vselej je spraševal gruleč ženski glas: »Ali je tam restavracija »Pri krokodilu«? Vselej sem poskušal pojasniti, da gre za napačno zvezo, pa potem dve uri bedel in v trenutku, ko sem zaspal, me je znova povprašala, če morda le nisem »Krokodil«. Četrto noč pa sem povprašal: »Katero številko kličete?« Žensko je vprašanje očitno spravilo s tira, kajti dlje časa je premišljevala — morda je brskala po beležki — in potem povedala številko, ki z mojo ni bila niti v najbolj daljnem sorodstvu. To me je zanimalo. »Kako storite, da s tole številko najdete vselej prav mene?« sem -ačudeno vprašal. »Vi ste bedak,« je nenadoma izjavil gruleči glas, pristavil še neki citat pa odložil slušalko. Toda naslednjo noč je telefon spet zazvonil. Nič ni pomagalo. Oglasil sem se. »Krokodil,« sem dejal, »koga želite?« »Gospođa Ledererja.« »Ledererja torej,« sem ponovil, »in koga smem najaviti?« »Lizo,« je zagrulilo glasneje kot kadar koli poprej. »Lizo Kitzinger ...« »Trenutek prosim — ostanite pri aparatu!« Odložil sem slušalko. Številko »Krokodila« sem si zapisal, poklical sem torej »Krokodila«. »Gospod Ledererja, prosim.«-Nekaj trenutkov sem počakal pa zaslišal maziljen glas. »Gospod Lederer,« sem dejal, »kličem vas po naročilu gospodične Kitzin-gerjeve. Naroča vam, da -ie more telefonirati. Vaš prijatelj se je vrnil. In če vas zaloti, vam bo polomil vse kosti. Vrhu tega pa gre Lizi vaš obraz tako na živce, da za vas sploh noče več slišati.« Potem sem slušalko odložil. Dve minuti kasneje je telefon spet pozvonil. »Krokodil«, sem izjavil. »Nekdo nas je prekinil,« je zagrulila. »Da,« sem dejal. »Gospod Lederer vam sporoča, da ne more k telefonskemu aparatu, kajti njegova žena je vse zvedela. In če boste vnovič poklicali, vam bo izpulila lase, vsak las posebej.« Odložil sem slušalko in globoiko zajel sapo. Odtlej me ponoči nihče več ne vznemirja. a — Ali vam je že kdo rekel, da ste zelo privlačni? NAZORNA PREDSTAVA Za prvi maj: 200 avtomobilov— glavnih dobitkov Letos za prvomajske praznike ne bo vsakoletnega izrednega kola Jugoslovanske loterije. Namesto denarnih nagrad bodo izžrebali 200 avtomobilov Crvene zastave, ki bodo glavni in edini dobitki. Namestnik generalnega direktorja Jugoslovanske loterije Branko Miloševič pravi, da so v kragujevški tovarni zelo zainteresirani za takšno loterijo in da so z njimi že podpisali pogodbo. Vsi avtomobili ne bodo enakega tipa. Tako bodo dali za glavne dobitke 8 avtomobilov »Zastava 1300« in 192 fičkov. Zanimivo je, da so pri Jugoslovanski loteriji v okviru priprav na to akcijo računali tudi na druge podrobnosti. Da ne bi lastniki novih avtomobilov prišli v denarne težave, so sklenili, da bodo vsakemu dobitniku izplačali tudi sredstva za registracijo vozil, plačilo davka, pa tudi za šolanje, če dobitnik nima šoferskega izpita. Tako bodo dobitniki, ki bodo dobili vozilo »Zastava 1300«, | prejeli še po 230.000 dinarjev, ostali pa po 140.000 dinarjev. Tisti, ki bodo hoteli sodelovati v tej loteriji, ne bodo mogli kupovati polovičnih srečk, ampak samo ce'le, ki bodo veljale 500 dinarjev. 800.000 srečk bodo začeli prodajati 18. aprila. Ce bodo prodali vse srečke, bo znašal dohodek 400 milijonov dinarjev, od tega zneska pa bodo dobitnikom vrnili 66 ali 264 milijonov dinarjev. Sicer pa dobitniki ne bodo mogli zahtevati denarja namesto avtomobilov. Dobitke bodo lahko dvigali v vseh republiških središčih, pa tudi v Novem Sadu in Prištini. Žrebanje bo 25. maja po vsej verjetnosti na stadionu na Tašmajdanu v Beogradu. Će bo vsaka zima vsaj približno taka, kot ,je letošnja, bo treba smučarski vzgoji mladega rudu posvetiti več organizirane skrbi in pomoči, saj je veČina naših mladih smučarjev samoukov, med njimi pa ne manjka talentov! Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v tujini — hvaležni vam bodo za pozornost! Dr. Božo Oblak Vtisi s poti po severni Italiji Lani v septembru je skupina zdravnikov in drugih vodilnih uslužbencev zdravilišč naše republike potovala v sosednjo Italijo in bližnjo Švico z namenom, da bi si ogledala nekaj svetovno znanih tujih zdravilišč ter njihove najboljše izkušnje v zdravstvu in turizmu prenesla domov, jih primerno našim razmeram oblikovala in uporabila za razvoj naših zdravilišč. Ni moj namen, da bi se spuščal v učene razprave o raznih načinih zdravljenja pri nas in na tujem. To spada v strokovno plat potovanja. Skušal bom prikazati le bežne vtise, ki jih dojema popotnik, če opazuje tujino skozi okna hitro vozečega avtobusa, ki se ustavlja le tam, kjer si je vredno ogledati posebno značilnost pokrajine, zdravilišča ali mesta ter seveda tam, kjer črpa gorivo, to tekočo in smrdečo kri prometa. Mejo smo prestopili pri Ratečah v skrajnem gorenjskem kotu. Naši obmejni organi so nam pq nekaj minutah, ki so jih porabili za žigosanje potnih listov, želeli srečno pot. Na italijanski strani pa nas je pričakalo prvo presenečenje. Italijani so bili sicer zelo korektni, vendar pa smo sedeli v avtobusu debelo uro, da so ročno prepisali naše potne liste, ki jih je bilo kar precej. S priimki in imeni so imeli težave, toda njihova birokracija je predpisala tak postopek za vse, ki prihajajo iz dežel, ki niso Zahodna Evropa. Naš vodič je to vedel in je imel že vse te podatke s strojem več krat prepisane, pa ni veljalo Tak postopek se je pozneje ponavljal ob vsakem presto pu italijanske meje. Tudi te ga se privadiš, čeprav ti n prijetno, ko tujec z oznako ene zahodnih držav na avtomobilu mimogrede opravi te formalnosti, ti pa čakaš. Pomisliš, kako gre pri nas ta reč za tujca gladko. Zanimivo, da prav za istega kot v Italiji! Cesta od meje dalje je asfaltirana. Moram reči, da se ves čas potovanja nismo nikjer vozili po drugačnih cestah. Vse ceste v Italiji so primerno široke, asfaltirane brez izjeme, dobro označene ob robovih in po sredi cestišča. Pred vsakim krajem je poleg table z imenom kraja tudi točna označba najvažnejših smeri v km, bencinske črpalke, mehanične delavnice, telefona in drugega, će drži cesta prek reke, potoka ali hudournika, tudi najmanjšega, je pred mostom bel napis. na modri tabli z imenom te vode in označbo, kaj je. Tako je orientacija po avtokarti enostavna. Najbrž bi se dalo tako urediti tudi pri nas, manj. bi bilo nepotrebnih pojasnjevanj v jezikih, ki jih vprašani največkrat ne zna. Motorizirani turizem je izreden. Avtomobilov vseh znamk in držav so polne ceste. Tudi sama Italija je močno motorizirana. Vsak trenutek srečujemo vozila, jih prehitevamo ali pa nas prehitevajo. Zato je dosti mehaničnih delavnic. Bencinske črpalke so izredno na gosto razporejene. Včasih si slede celo na vsakih 100 m. Ker si med seboj konkurirajo, dobiš lahko na vsaki črpalki zastonj avtokarto Italije in prospekt PTT, kjer je zapisano vse, kar potrebuje tujec o poštni tarifi, menjavi valute, telefonu in telegramu, celo majhen slovar vsebuje ta prospekt, in to v petih svetovnih jezikih! če se posebej zanimaš za kako mesto, pokrajino ali kraj, dobiš tu pojasnilo in tudi prospekt, če ga le imajo. Bolje, da z našimi in južni Švici razmerami ne primerjam; mi smo še v osnovni šoli motoriziranega turizma. Naša pot pelje skozi mešano ozemlje, kjer žive Slovenci, Avstrijci in Italijani. V vaseh, posebno pa v mestu Trbižu, srečamo italijanske, nemške in slovenske napise nad trgovinami, podjetji in sedeži društev. Pozneje so napisi ob poti le nemški in italijanski, še pozneje le italijanski. Cesta pod Karnskimi Alpami se vije gor in dol, levo in desno, vodi po prelepih alpskih dolinah, prek rek in hudournikov, ki se izlivajo v Tilment in Piavo. Na o-beh straneh se dvigajo gorski vrhovi v višine nad 2000 metrov, vendar nas moti dež, ki ta dan skoraj sploh ne preneha, tako da jih lahko občudujemo le sem in tja, če nastane okno v megli. Preko Tolmezza in Auronza, skoz-izredno skrbno gojene maces-nove gozdove — smrek in jelk tu ni — se pripeljemo čez nekaj prelazov mimo jezera Mi-surina (1756 m) pod mogočnim Monte Cristallom (3216 metrov) po primerno vijuga- mino je stal v ovčje kože oblečen možak, pokrit s klobukom, ki ga najdemo povsod v Alpah, obut v sandale, ki so imele toliko jermenov do kolen, da bi lahko delale čast vsakemu boljšemu antičnemu Grku. Nedaleč se je paslo nekaj ovac. Mož je vzbujal pozornost že kot pojava, imel pa je čez rame o-bešen kozji ali ovčji meh, iz njega so gledale dude. Pridno je igral na ta instrument. Pričakoval si, da bo nekaj tipičnega za Alpsko Italijo. Pa je bila tista muzika res tipična, in še kako. Si zamišljate? Znana »Marina«! Zadeva je bila prilično dobro turistično režirana in preračunana. Ker si se ustavil, da si moža ogledaš, si ga kajpak še fotografiral. Zato si stopil iz avtomobila. Potem te je zazeblo, ker je visoko, pa te je nehote zaneslo čez cesto na desno v hotel ali pa bar — kar ti je bilo tisti trenutek ljubše — da srkneš nekaj močnega. Šele sedaj si pravzaprav opazil, da so tu gostinski obrati. Če te je imelo, si lahko kupil še znamke Glavna stavba v zdravilišču Salsomaggiore sti cesti v mondeni italijanski alpski turistični center v Cortino d'Ampezzo. Kot nalašč posije sonce, megle se razidejo, vsa dolina, vklenjena med Dolomite, leži kot u-mita pred nami. Takih dolin je v Alpah še dosti, tudi pri nas. Toda italijanski arhitekti in urbanisti so jo uredili, turistični kombinatorji so zgradili ceste, žičnice, vlečnice in vse ostalo, možje reklame so za-grmeli iz vseh registrov, kraj je postal vi*ka moda in center zimskega športa. Turizem cvete tu tudi poleti. Med gorami v višini 1224 m je poleti gotovo prijetneje kot pod vročim sredozemskim soncem. Pokrit olimpijski stadion za zimske športe je posebnost zase. Kljub vsemu bi lahko tudi pri nas napravili, kaj podobnega. Pa le nekako sramežljivo filozofiramo o podobnih problemih, n. pr. o zimsko-športnem centru ob boku Triglava. Lepši bi lahko bil, kot je Cortina, ampak pomislekov je toliko kot mnenj ... Pot nas pelje dalje med Dolomiti z vrhovi vseh mogočih oblik, ostrih, strmih, kakršnih pri nas nismo vajeni, spet gor in dol ter sem in tja preko prelazov v dolino nalašč zato, da se peljemo spet lahko nekam na drug prelaz. Višinske razlike so kar mimogrede za 1000 m in več. Končno krenemo v zanimivo sotesko Va d'Egga mimo romantičnega jezerca Ca-rezza in pademo v glavno mesto Južne Tirolske-Bolzano. Na tej poti smo obstali presenečeni na vrhu prelaza Fal-zarego v višini 2117 m. Nedaleč od ceste na levo pod str- in razglednice pa razne spominke, če ti je zmanjkalo filma, si si nabavil lahko tudi tega. Tik ob baru si si lahko ogledal nagačenega gamsa na skali, ki štrli na cesto, da nehote zavreš, ker meniš, da ti bo skočil pod kolesa itd. Skratka, spet so ti profesorji italijanskega turizma izpulili nekaj lir, dolarjev, frankov, mark, pezet ali kakor se že ta drobiž imenuje. Ker je tukaj višina, so tudi cene rahlo višje. Pa ne opaziš, če nisi pozoren. Primerjaš z domovino in si predstavljaš, kaj vse bi lahko doma izkoristili, pa smo nerodni, neokretni. Smem reči nekomercialni? Ne? Pa ne bom! Morda pa nas je sram, kaj se ve? Padli smo v Bolzano, sem zapisal. V resnici, ko smo se pripeljali iz soteske Val d'Egga, smo se znašli tik pred Bolzanom. Prekoračimo cesto in železnico, ki peljeta na Brenner. Tu stoji ob vsakem prehodu in na mostu do zob oborožen padobranec. Vidi se, da je tu vroče, saj je prav lani bila Južna Tirolska precej burna, pokale so bombe, padali spomeniki, odmevalo je na obeh straneh meje, diplomati so imeli precej posla, italijanski turizem od Avstrijcev pa precejšnjo izgubo. Napisi v mestu so dosledno dvojezični, t. j. italijanski in nemški. Ko smo si malce o-gledovali mesto ob Isarcu, sem prisluhnil pogovorom mladine, ki se je pravkar u-sula iz šol. Zanimivo, da so otroci govorili med seboj o-ba jezika, in sicer tudi tako, da je eden n. pr. vpraševal italijansko, drugi pa mu je odgovarjal nemško. Obratno seveda tudi. V mestu je bil prav tedaj jesenski velesejem, vrvež je bil kar velik, kakšne napetosti pa ni bilo čutiti, če ne bi videli tistih vojakov na nekaterih važnih točkah, bi verjetno nihče ne pomislil na nemire. Pot smo nadaljevali v mraku ter v trdi temi spet plezali na prelaze in se spuščali v doline med gorami, ki smo jih le slutili. Končno smo le dospeli v Tirano ob švicarski meji, ki je bil za ta dan naš cilj. V hotelu so nas zelo prijazno sprejeli, prijetno smo večerjali, čeprav je bilo zelo pozno. Hotel ni mogel biti hudo star, bil pa je opremljen starinsko, čeprav je bilo vse izredno čisto. Vtis imam, da smo pri nas v tem oziru naprednejši. Zjutraj nas je zbudil prekrasen dan. Nebo umito, sonce naravnost bajno. Na meji s Švico spet znano prepisovanje potnih listov na italijanski strani, na švicarski pa prijeten pozdrav in žigosanje potnih listov ter takoj naprej, čim smo prestopili švicarsko mejo se je cesta zožila, ostala je pa asfaltna, vendar strma in slabo zavarovana. Nepozaben je bil pogled ves čas vzpona na Ber-ninski prelaz. Okrog nas sneg. Planine, sami štiritisočaki, žare v soncu. Kmalu smo na meji gozdov, in še malo, pa tudi grmičja ni več. Prelaz Bernina je visok 2309 m. Na prelazu, jasno, hotel! Ob hotelu dve jezerci. Do njih pa je z druge strani iz doline speljana električna železnica. Malo postanemo, se slikamo, slikamo še lepoto gora in naprej v dolino Gornjega Inna, v znani Engadin. 2e dolina od Bernine do Inna je polna tehnike. Električna železnica ves čas ob cesti, žičnica na vsak malo večji hrib, če le mogoče, pa še zobata železnica. Vsaka vas, naselje, mesto ima mnogo novih hiš, ki se mešajo s staro arhitekturo. Ceste pa so ozke, kar se le da. Res so asfaltne, res so pa tudi ozke. Ker drže skozi naselja, nikjer ob naseljih, je strašno zamotano priti po ozkih ulicah naprej že, če imaš osebni avto. Za avtobus je to akrobacija. Ni kazno, da bi Švicarje veselilo graditi sodobne široke in proste ceste v teh krajih. Verjetno jim to zaenkrat zadošča. Dolina Engadin je naseljena z Retoromani, enim iz- St. Moritz, znan turistični center v Engauiuti C.um! Grande v Benetkah med štirih narodov Švice. Njihov jezik je podoben italijanskemu, pa je svojstven. Ob Innu smo se peljali navzdol v bližino avstrijske meje in se ustavili v znanem zdravilišču Bad Tarasp. Zdravilišče in voda imata mnogo skupnega z našo Rogaško Slatino. Način zdravljenja je podoben. Preseneča skrb za u-dobnost, red in izredno čistočo, pa tudi zastarelost opreme in nekaterih naprav. Sploh ima človek v Švici vtis, da se je nekje čas počasneje vrtel ali pa da se je vsaj enakomerno vrtel, pa je tempo nekoliko počasnejši. Drugod so rušile vojne. Kar se je obnavljalo, je bilo novo, moderno. Tu ni nihče rušil, če še stoji, uporabljaj, počasi obnavljaj, nikar prehitro, ekonomika je veda, ki upošteva vse činitelje. Sicer morajo biti Švicarji bojevito ljudstvo. Vsak čas smo srečavali do zob oborožene vojne enote, seveda vse motorizirane, ki so imele manevre prav v področju Engadina. če jih opazuješ, dobiš nehote vtis, da ti dobri ljudje ne pomenijo hude vojne nevarnosti. Po ogledu zdravilišča smo se vračali po isti poti ob Innu; sedaj ga nismo več zapustili in naslednja naša postaja je bil St. Moritz. Mesto je na glasu mondenega kraja. Ima precej lepih stavb, nekaj tudi modernih, je zgrajeno nekako terasasto, ob njem je lepo jezero. Vendar vse to ni naredilo posebnega vtisa, človek morda pričakuje preveč, potem pa se izkaže drugače, čisto prijetno mestece, pa brez zamere, in nič več. Mrači se. Naprej ob Innu navzgor, pa v dolino k Italijanom, kjer spet čakamo na popis. Tu nam avtobus odpove. Mehaniki ne najdejo okvare. Pa še vse ostale dni tudi ne. Od sedaj dalje imajo Italijani in tujci čudovit prizor povsod, kjer stojimo. Jugoslovani na trgu, na cesti, v najbolj prometni ulici porivajo avtobus, da vžge, potem pa se odpeljejo dalje. Spet ena tistih naših šal. Zakaj bi naj imel avtobus rezervno žarnico, cev za nafto ali pa celo usmernik s seboj na vožnji? Saj se ne more nič pripetiti! Kjer pa! Pot nas vodi ponoči tik ob jezeru Como skozi Lecco in Monzo v Milano. zal nam je za jezero, vendar ni pomoči. Prespimo v hotelu, ki tudi nI najnovejšega datuma, je pa čist. Zjutraj si ogledamo znano Scalo, čudovito arhitekturo katedrale, trgovsko hišo. Spoznali smo napreden način italijanskega turizma. Če bi rad kaj videl odznotraj, plačaj, tovariš! Res, da te dnevno bivanje v Italiji niti ne stane veliko, ampak kar boš videl, boš plačal posebej. Pa plačaš tukaj 100 lir, pa tam 300 lir, pa spet 80 lir, pa drugje 200 in si le--po skoraj vsak dan ob posebnih 1.000 do 2.000 lir za razne vstopnine. Če k temu prišteješ še spominke, je bivanje v Italiji kar primerno ~lano. Italijani so turizem razvili v znanost in izvrstno razumejo načine, kako odreti tujega turista, da mu ostane le toliko v žepu, da se po najkrajši poti odpelje domov. Prosim, če je le mogoče prav nič več. Tudi za liro ne. Res je, Italijani imajo kaj pokazati. Če pomislim na naše skromne domače razmere, pa bi skoraj rekel, da imamo mi tudi marsikaj, kar bi bilo vredno pokazati. In vredno zaračunati. Pa takoj! Brez dvoma je katedrala v Milanu čudovit objekt, vreden vsega občudovanja. Milanska Scala je spet svetišče drugačnega pojmovanja. Trgovska hiša pa je svetišče še tretjega tipa. Umetnost, cerkev, trgovino srečuješ na vsak korak. Na cestah je izredno veliko duhovnikov. Vsem se nekam strašno mudi. Kaže, da morajo biti zelo zaposleni. Trgovina je živahna, južnja-ška. Mesto je milijonsko, pa ni čudno niti zato. če se lotiš pogajanja, boš ceno primerno zbil. Odvisno je od tvoje vztrajnosti. Ne zbiješ je pa v Upimu, nekakšni Nami. Tam so cene stabilne. Del stare trgovske hiše je ta U-pim, ponavljam, del, vendar obsega tam osem nadstropij. Dobiš vse, kar pač hočeš in potrebuješ. Da ne bi nakupo-val po tej hiši peš, so premične stopnice, in sicer v obe smeri, ne tako kot v • Modni hiši v Ljubljani, kjer moraš navzdol peš. Posebno poglavje je promet. Avtomobilske reke se prelivajo iz ulice v ulico. Policisti prometniki so včasih brez moči, vendar so vljudni, bodreči. Saj si tako mesto Ovčji pastir na prelaz" Falzarego privablja turiste ne more privoščiti zastoja-Zanimivo je, če pešec prečka cesto na kraju, ki sicer ni označen za pešce. Takoj bo vsak avtomobilist ustavil in ga bo spustil naprej. & se v njegov avto zaleti kdo od zadaj, nič hudega. Pešec ima absolutno prednost. • Potovali smo dalje. Pri Pj' acenzi smo prešli Po, pri F'' denzi smo zavili v zdravilišč Salsomaggiore. Medicinsko in turistično zelo urejeno zdravilišče. Pacienti se zbirajo iz vsega sveta. Stvar je gromna in dobro organizir8' na. Odpotujemo proti Parmi' zavijemo preko Apeninov, sp*' gor in dol in sem ter tja, P* se pripeljemo pozno ponofl mimo La Spezie, znanih kamnolomov marmorja v Carr8' ri. v Piso. Hotel je zelo moderen, stolpič. Zjutraj pogie-damo znameniti poševni stolP' ga fotografiramo tako in drugače, potem pa v Viars3gi0J na največjo plažo Italije 0 Ligurskem morju. Plaža ' tem mestu je dolga okrj* (Nadaljevanje na 15. strani' (Nadaljevanje s 14. strani) 16 km. Zamislite si v vsej dolžini pritlične hišice s pokritimi podaljški do plaže. Plaža je pesek, droben pesek. Poleti so tam vse narodnosti, pozimi prihajajo Skan-dinavci. Ligursko morje še daleč ni tako lepo kot Jadran. Sivo je, umazano zelenkasto sivo. Od tod nadaljujemo pot v Montecatini Terme. Zdravilišče je podobno po izgradnji prejšnjemu, organizacija je nekaj drugačna. Ima paciente tudi od vsepovsod. Naslednja postaja so Firence. Toscana, čistota italijanske govorice. Firence, mesto kulturnih spomenikov, muzejev, galerij. Človeka prevzame o-gromnost palače Pitti, lepota arhitekture palač na trgu Sig-norije, urejenost mesta. Pa še nekaj. V mestu ob Arnu obstaneš in gledaš žene. Brez ozira, če je dekletce, dekle ali žena, pa tudi starejša žena, vsaka je do podrobnosti urejena, ko stopi na ulico. Hojo imajo posebno, ponosno. Nekaj časa traja, da se tujci znajdemo. Potem je lažje. Iz Firenc krenemo proti Bologni. Peijemo se po sončni avto cesti, Italijani ji pravijo Avtostrada del Sole. Njen začetek je v Benetkah, drži pa prek Milana, Firenc. Rima in Neaplja do Saler-na. Cesta je dvosmerna, vsako cestišče ima tri pasove. Skrajni desni je za okvare, P? srednjem voziš, levo prehitevaš, oziroma te prehitevajo- Vsak pa meri 3 m. Med cestiščema je nekaj metrov zelenega ali drugače urejenega prostora. Cesta pelje skozi Apenine in prek dolin. Ce to rečem tako, tudi mislim *oslovno. Kjer je hrib, je Prieđ°r' kjer je dolina, je viadukt. Cesta prihaja iz pre-uora na viadukt kar naprej in spet v predor, izpeljana je Prečudovito. Brez skrbi, italijanski ekonomisti turizma so točno izračunali, kdaj bo izplačana! in izplačana bo verjetno pred rokom. Brzina na cesti, kaže, da ni omejena. Drugače si ne znam razlagati, da je naš avtobus, ki je vozil 110 km, prehitel oseb. ni avto, ki je izginil v daljavi približno tako, kot bi rni stali. Po oceni je bila brzina čez 200 km. Čudoviti so hoteli oziroma restavracije, ki so kot slavolok ali most nad to avto cesto. Tudi to je dobra ideja. Skozi Bologno se peljemo. Pri Ferrari prekoračimo Po m prespimo v Rovigu. Hptel zslo starinski, sobe za naše Pojme nesodobne, postrežba Pa ljubezniva, prijetna, domala- Naslednji dan si najprej °lpedamo znane Abano Ter-ine. Vsa dolina ima termalno 2ni?°' Pod nišo samo zavrtaš fuom, Pa imaš Svoj izvir. Ta-*° ima vsak hotel svojo ter-jno. Povezava je skupna, del-tudi organizacija. Največ q levijo z zdravilnim blatom, a tod gremo v Padovo. ad°va je mesto sv. Anto-u m mesto ene najstarejših d 'verz. S spoštovanjem glejmo katedro, s katere je predaval Galileo Galilei, opašemo slike slavnih mož, ki kat nniverzo proslavili na aterem koli polju, potem ko ° njej diplomirali. Predeča izredno število padlih usateljev in predavateljev "niverze, ki so padli v zad- mu v(ojni v borbi protl naciz" Utl, 'n fašizmu. Na dvorišču ščo 6rZe imaJ° dostojno plo- g** padove je pot peljala v ^etke. iz siiki filmov in m^?vedovanj so več ali vsakomur vsaj delno rjfanrt Glavna pot je Canal no v ob n-'em ^e naniza-cerk druS°- Na koncu je trcor^ sv. Marka z znanim 1, Tj 'n golobi, poleg se be-jgOževa palača. Serenissima pa zanimiva i po gradnji i Err>~ 'tekturi. Tujcev je o-aZy°- ee hočeš videti kaj bd raj- seveda PlacaS- Ma" "fazje kot drugod. 'jeva M zhirall za nada-WlJe poti pri avtobusu, smo strašno razjezili radovednega Italijana, ki ga je zanimalo, zakaj ne govorimo med seboj .ita.ijanski, z vprašanjem, če imajo ceste v Benetkah kar naprej poplavljene. Na ta račun smo se precej smejali. Iz Baneik smo odpotovali mimo Trsta na mejo. Popis je bil tuKrat na obeh straneh. Italijani so spet popisovali naše podatke, mi pa carinske deklaracije. Ko smo zapravili še zadnje lire v gostilni na oni strani, smo stopili spet na domača tla. če še enkrat malo premislimo vtise, ki smo jih dobili na potovanju, potem je jasno, da je turizem v Italiji industrija, še več, turizem je pri njih znanost, ki so jo razlili do take mere, da se lahko hodijo k njim vsi drugi učit. Tudi ljudje iz turistično zelo razvitih dežel. Mi smo glede tega, ponavljam, še v osnovni šoli. Nedavno sem bral članek v »Delu«, da tuji turisti pri nas ne morejo zapraviti svojega denarja. Treba je najti vse načine, da jim dokažemo, da to ni res. Možnosti imamo ogromno, lepote naše domovine so znane. Znati je treba vnovči-ti vsako znamenitost, vsak o-bičaj. Urediti moderne dostopne ceste do takih krajev, organizirati cel kup drobnih stvari, ki veliko nesejo. Vsekakor pa močno pojačiti propagando po RTV, tisku drobnem propagandističnem materialu. Parki, poti, nekaj klope, to so malenkosti za posamezne kraje, neverjetno povečajo prikupnost kraja. Spominki, barvne razglednice, drobne potrebščine, ki jih turist potrebuje, kot so filmi vseh vrst in podobno, lahko narede čuda. Dobra informativna služba povsod je solidna baza za usmerjanje turistov v zanimiva področja. Lovske in rfbolovske karte, športne prireditve in možnosti, festivali, pikniki. Organiziranje posebnih izletov v skupinah v kraje, kjer je potem dober program in nešteto drugega, vse to privablja turista. Samo ne smemo ga razočarati. Vso odgovornost prevzamemo, da program teče kot kolesje v uri. Skratka: več prožnosti, okretnosti, potrpljenja in veliko dela, če hočemo, da bo šlo. In iti mora, saj nismo slabši od drugih! Italija ogromno gradi, ljudje so zaposleni, vsaj v Severni Italiji. Odkrito govore sami o gospodarskem čudežu, ki da je večji kot tisti v Zahodni Nemčiji. Ce primerjamo naše razmere, ni dosti razlike. Struktura je druga, povprečje pa najbrž ne. Vsekakor pa naših možnosti ni zametavati. Vsi pravijo, da je nova Jugoslavija dežela neslute-nih možnosti. Izkoristimo jih! URBANISTIČNEGA PROGRAMA ŠE NI Zbor občanov v Dolenjskih Toplicah je razpravljal o najrazličnejših vprašanjih, ki jih je treba rešiti v zvezi z družbenim planom občine za leto 1963. Občani so hoteli vedeti, kdaj se bo gradila nova šola, in so pripomnili, naj se posveti večja skrb tudi pokopališčem. V razpravi o turizmu so povedali, da je treba misliti tudi na razvoj objektov in ostalega, kar pospešuje turizem. Menili so tudi, naj bi urbanistični program izdelala vestnejša in marljivejša skupina ljudi. Brez urbanističnega programa si namreč ne moremo misliti napredka. V obravnavi so se dotaknili še drugih problemov, ki bi jih bilo treba odpraviti, če hočemo, da bodo Dolenjske Toplice res to, kar je predvideno s perspektivnim programom. DO! LJUSKI LISI V vsako 'liso Bele kraji?«, Spod. Posavfa in Dolenjske! TURIZEM-podlaga za razvoj Turizem dobiva vse jasnejše oblike ne samo v jugoslovanskem merilu, temveč je izredno pomemben tudi v turistično nerazvitih krajih. Turizem je naj-idealnejša oblika izvoza, se pravi pridobivanje dragocenih deviz brez izvoza blaga. Dolenjska in Posavje imata idealne pogoje za razvoj te pomembne gospodarske panoge. Za nas je izredno važna nedavna izjava holandskega strokovnjaka, da ima v Sloveniji ravno Dolenjska najboljše pogoje za razvoj zdraviliškega turizma. Pri tem je seveda mislil na Dolenjske, Šmarješke in cateške Toplice, ki imajo določene kapacitete, žal pa te zmogljivosti v mednarodnem merilu ne predstavljajo veliko. Zraven gornjih imamo še toplice v Bušeči vasi, ki pa niso usposobljene za množično uporabo. Bušeča vas je mikavno naselje ob vznožju Gorjancev ob zeleni Krki in ima pogoje za turistični razvoj. Še vedno se spominjam izjave izvedenca Mednarodne turistične zveze iz leta 1956, da je Bušeča vas zlata jama, samo da mi ne znamo izkoriščati naravnih lepot. BREŽICE -turistični center Gornje besede naj bodo uvod k razpravi o brežiški občini kot turističnem pod-dročju. Bodoči razvoj te komune sloni v glavnem na kmetijski proizvodnji in turizmu. Na kmetijskem področju so že vidni določeni uspehi, ki se pa vse jasneje oblikujejo v dolgoročnem planiranju. Nasprotno pa je turizem šele v razvojni dobi cije, ustanove, turistična in olepševalna društva in vsi občani. Turistična društva so že v Brežicah, na Bizelj-skem in v Pisec ah. Prav bd bilo, da se ustanovijo taka društva tudi v drugih krajih občine, da bo pri turističnem delu sodelovalo čimveč občanov. Brežice so znane kot gospodarski, prometni in kulturni center Spodnjega Posavja. Naravne lepote posameznih krajev, zelena Krka, Cateške Toplice in neposredna bližina avtomobilske ceste so idealni pogoji načrtovanja. Tako načrtovanje mora biti gospodarsko jasno in realno, od česar bo odvisna dejanska izvedba osnov razvoja turizma. Glavni činitelji za izvedbo te akcije so vsekakor občinski ljudski odbor, Socialistična zveza, gospodarske organiza- za razvoj turizma v brežiški občini. Nekaj predlogov Nakazali bomo nekaj najvažnejših pogojev, ki so delna osnova za razvoj turizma v Brežicah, ki jih dajemo v najširšo razpravo občanom: • Ustanovitev turističnega biroja. Biro naj bi pričel poslovati do prihodnje sezone ob pomoči ObLO, podjetja »Prevoz« in ostalih organizacij ter v kooperaciji z ostalimi potovalnimi agencijami. Med glavne naloge biroja spada turistična propaganda, prodaja vseh vrst vozovnic, organizacija izletov in potovanj, menjalnica tujega denarja, rezervacije prenočišč, oddajanje zasebnih sob turistom in drugo. • Cateške Toplice: čimprej se je treba lotiti gradnje te pomembne in priljubljene zdraviliško—turistične postojanke po obstoječih načrtih. • Toplice v Bušeči vasi. Zaradi izredno ugodne lege, bližnjih vinorodnih predelov (cviček!) in Krke se naj čimprej prično raziskave termalnega vrelca, ki je sedaj zaradi vpada hladne vode ohlajen na 28°, in programiranje ureditve tega kraja. • Kopališče ob Krki: obrežje Krke od Bušeče vasi do izliva v Savo naj bi postalo kopališče za tisoče domačih kopalcev in tujih turistov. Med prve naloge spada vsekakor ureditev prostorov za parkiranje avtomobilov in dostopov v reko od mosta do Krške vasi. Temeljito bo treba rešiti vprašanje gostinstva in predvidenega avtocampa. • Ceste. Med osnovno akcijo spada modernizacija ceste v Dobavo in proti Bizelj-skemu s povezavo z zagorsko magistralo pri Kumrov-cu. Tudi ostale ceste so za razvoj turizma in gospodarstva zelo važne, in to v prvi vrsti cesta Brežice—Videm-Krško tn cesta Brežice—Pi-šece. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na rekonstrukcijo ali na novo gradnjo brežiškega mostu čez Savo in Krko, ki postaja vsak dan bolj pereča. • Ureditev naselij. Vsa naselja brez izjeme in mesto moramo urediti in olepšati. Lepo urejena in olepšana na- Lončena piščal ne sme utihniti! Pod tem naslovom smo v predzadnji številki Dolenjskega lista brali sestavek, ki je vreden razmišljanja. K temu bi rad dodal malenkost z željo, da bi se konec koncev vendarle kdo pozanimal za dolenjsko lončarstvo, zlasti za lončarstvo v Šentjerneju in okolici, da bi se ta obrt, ki je v popolnem razpadu, spet poživila. O tem je še pred kratkim v Dolenjskem listu pisal tudi Božo Račič iz Ljubljane. V Šentjerneju in njegovi okolici je do nedavnega delalo v lončarski stroki sedem lončarjev. Dva ali trije še danes vozijo svoje izdelke na novomeški trg. Če človek ogleduje te izdelke — to so predvsem latvice, lonci, cvetlični lončki, sklede in podobno — opazi, da so izdelki precej lepši od nekdanjih In imajo na sebi razne figuralne okraske. Tudi modelacija predmetov se tu in tam razlikuje od prejšnjih, saj zasledimo med njimi predmete povsem drugačnih oblik kot nekoč. To da misliti, da bi se z našimi šentjernejskimi lončarji vendarle dalo nekaj narediti, če bi zadevo prijeli s prave strani. Ze pred nekaj leti se je bivša okrajna obrtna zbornica zelo zanimala za to obrtniško panogo. Skupno * Za- vodom za napredek obrtništva LRS v Ljubljani je poizkušala navezati stike s temi ljudmi. V Šentjerneju je bilo sklicanih nekaj sestankov z lončarji, na katere pa so, žal, prišli le trije ali štirje. Izjavili so, da bi se radi združili v zadrugo ali lončarsko podjetje, ki naj bi si oskrbelo večjo lončarsko delavnico in peč. To pa takrat ni bilo mogoče, zato je bilo predlagano, naj bi lončarji še naprej delali vsak v svoji delavnici po navodilih Zavoda za napredek obrti, ki bi njihove izdelke spravil na tržišče. Na ta način bi prešli od izdelovanja navadnih latvic in loncev na spominkarstvo, ki bi lahko zadovoljevalo potrebe domačega in morda celo tujega trga, pa tudi izdelovalcem bi več neslo. Zastopniki zavoda so pri nekaterih šentjernejskih lončarjih pregledali delavnice in si vzeli nekaj takih predmetov, ki so že podobni spo-minkarstvu, in jih celo razstavili na zagrebškem vele-sejmu, kjer so takoj vzbudili pozornost obiskovalcev. Nekateri so želeli skleniti pogodbe, česar pa zavod ni mogel prevzeti, ker ni bilo mogoče računati na resnično serijsko izdelavo teh predmetov, kot so piščalke, človeške In živalske figurice, lepo opisane latvice in sklede ter podobno drobno blago, žal se tudi lončarji sami niso kdove kaj ogrevali za izdelavo takih predmetov in je tako vse skupaj šlo v pozabo. Nikakor pa to ni prav. Zdi se, da bi se lončarstvo naše spodnje Dolenjske lahko poživilo. Treba bi bilo zato le pravih prijemov. Nedvomno bi bilo nujno urediti znosne davčne odmere In nuditi lončarjem morda tudi Se kakšne drugačne ugodnosti. Na vsak način bi jim bilo treba zbuditi veselje do te obrti, ki je nekoč prehajala od očeta na sina, danes pa že izumira. Tako bi ne le ohranili stoletno tradicijo šentjernejskih lončarjev, marveč dobili novo zvrst — spominkarstvo, ki nam je nujno potrebno. Saj imajo naše trgovine sem in tja poleg kiča tudi nekaj lepe keramike in steklenih predmetov ali pa predmetov iz umetne mase, vendar so — zlasti keramični — zelo dragi. Naši lončarski izdelki pa bi bili lahko mnogo cenejši — saj je ilovice na šentjemejskem polju še veliko, razen tega pa bi bili to res naši ročni izdelki, izraz našega človeka. Tako bd se vendarle utegnilo zgoditi, da dolenjske lončene piščalke ne bi utihnile. POLDE CIGLER selja so glavni pogoj za dvig kulturne ravni prebivalcev in osnova za razvoj turizma. Sleherna hiša naj bo očiščena in okna okrašena s cvetjem. Morda ne bi bilo napak, če bi organizirali tekmovanja med naselji in med hišami. V Brežicah bi morali čimprej popraviti fasade, urediti zelenice, mestni park, okolico gradu, otroška igrišča, popraviti pločnike in redno skrbeti za čistočo cest in ulic. Posebno pozornost je treba posvetiti novemu naselju Hrastinec in Orehova aleja zaradi ureditve okolice in dograditve Bizeljske ceste. Tudi tu bi lahko SZDL organizirala skupno akcijo za ureditev tega predela. Prebivalci se morajo zavedati, da občina ne zmore vsega naenkrat, zato bodo morali sami urejevati svojo okolico, kakor je to v Velenju in drugih krajih. • Gostinstvo: ta dejavnost se mora nujno razširiti in se je treba lotiti urejevanja lokalov. Posebna skrb naj velja pridobivanju prenočišč in organiziranju zasebnih sob za prenočišča. Nekaj lokalov naj bo moderno in sodobno urejenih, med te spada tudi predvidena adaptacija v gradu (gosp. poslopje), ostali lokali pa naj ostanejo prijetne domače gostilne, ki so zelo cenjene pri domačih gostih in tujih turistih. Uvede se naj postrežba z domačimi specialitetami in točijo domača, zares pristna vina. • Trgovina. Gradnja novih in modernizacija obstoječih prodajaln je nujna. Specializacija trgovine in povečanje števila prodajaln zahteva naš družbeni razvoj in je imeti stalno v vidu zadovoljitev domačega kupca in tudi turista. Posebno skrb moramo posvetiti prodaji lepih razglednic naših krajev in iz našega življenja in proizvodnji in prodaji izdelkov domače obrti in spominčkov, kar lahko prinaša dragocene devize. Skupna naloga gostinstva in trgovine naj bo, da bomo vsak čas zadovoljili še tako izbirčnega kupca in turista. Seveda ne smemo pri teh naporih pozabiti na kulturno postrežbo in medsebojne odnose, kar je zraven dobre izbire kvalitetnega blaga osnova za povečanje blagovnega prometa. • Lov in ribolov: teh dveh panog ne smemo smatrati samo za šport, ker nam lahko prinašata gospodarsko korist. Tujci zelo radi prinašajo v našo državo devize, te organizirati moramo lovišča in uveljaviti pravilne ekonomske odnose. • Sport in telesna kultura. Ta izredno važna dejavnost je tudi pomembna za razvoj turizma. Letošnja zima nam ponovno narekuje ureditev zimskega centra na Čatežu. Na tem predelu so lepa smučišča in bi se dalo za gostilno »Grič« urediti z majhnimi stroški primerno drsališče. Pospešiti bo treba dograditev centralnega stadiona, predvsem lahkoatlet-ske steze in igrišč. Ti objekti in sodobno kegljišče, ki ga nameravajo zgraditi, in množičnost udejstvovanja lahko služi turističnemu razvoju. • To je nekaj stvari, o ka- • terih so zadnje dni govo- • rili v Brežicah. Vabimo • vse občane, da javno raz- • pravljajo o skupnih pro- • blcniili. Prav je tudi, da • se občnih zborov in se- • stankov turističnih in • olepševalnih društev pol- • noštevilno udeležujemo in • pomagamo pri razvijanju • našega turizma. MAKS TOPLI SEK Stev- 9 (675) DOLENJSKI -LIST *• PISMA UREDNIŠTVU Grdo vedenje v gostilni Tovariš urednik! Sem osebni upokojenec, imam 74 let, zato se rad na večer s kom pogovorim. 23. februarja okoli sedmih zvečer sem šel v gostilno Ma-jerle. Tam je bilo le nekaj gstov. Usedel sem se k mizi, ki je bila prazna, in naročil pijače. Pri drugi mizi sta sedela dva človeka srednjih let, ki sta bila Se vinjena. Eden je povedal, da je Slavo Mukavec s Hriba pri Sinjem vrhu in se je do mene zelo neprimerno vedel. Prosjačil je, naj jima plačam pol litra Vina, kar pa nisem hotel. Nato je vrgel mojo stekleničko z vinom ob tla, da se je razbila. Smatram, da je ravnal zelo grdo! Ko pride starejši človek v gostilno na kozarček vina, ga želi v miru uživati, omenjena pa sta mi očitala tudi pokojnino in izjavljala, da sta kmeta in kot taka plačujeta za upokojence, kar pa ni res. Hotel bi opozoriti vse razgrajače, ki se ne znajo dostojno vesti v javnih lokalih, naj puste starejše ljudi pri miru, da lahko uživajo to, kar so si z delom priborili! Jože Rastresen, Stari trg Ob Kolpi 35 Zakaj zamude? Tovariš urednik! Avtobus, ki vozi zjutraj na progi Novo mesto—Bršlin, ima skoro vsako jutro za' mudo, včasih pa celo izostane. Potniki, ki se ga poslužujemo, prezebamo na postajališčih in čakamo. Res ne vemo, zakaj zamuja. Ali šofer nima ure, da bi vedel za to-Cen čas? Zjutraj se vsem mudi v Službo, ker povsod zahtevajo točnost. Ali pri podjetju Gorjanci ni tako? Sprašujemo se, kakšno je notranje poslovanje tega podjetja, če je že na zunaj tako netočno. Ali smo Novomeščanl res zadnji v prometu? Razumeli smo zamudo, ko je bila cesta močno zasnežena in v času poledice, Ob normalnem stanju ceste pa opravičila ni! ¥ Vsi, ki se vozimo z avtobusom Še o pošti Videm-Krško 3 Na članek »Zakaj ukinitev pošte Videm-Krško 3?«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu it. 8, IS. 2. 1963, odgovarjamo: V Vidmu-Krškem poslujeta đve pošti. Vsaka ima svojo telefonsko centralo in svoj krog telefonskih naročnikov. V telefonsko centralo pošte Videm-Krško 1 jih je vključenih 75, v telefonsko centralo pošte Videm-Krško 3 pa 12. Medkrajevni telefonski promet naročnikov pošte Videm-Krško 3 m krajevni telefonski promet med naročniki obeh pošt se vrši s posredovanjem telefonistk obeh central in samo v delovnem času pošte Videm-Krško 3. Ta opravlja telefonsko službo samo ob delavnikih v zimskem času od 8. do 13. ure tn od 16. do IS. ure ter v letnem času od 8. ure do 13. ure tn od 17. do 19. ure. Telefonska centrala pošte Videm-Krško 1 pa opravlja neprekinjeno službo ob delavnikih, nedeljah tn praznikih. Le nekaj telefonskih naročnikov ima stalni telefonski spoj v času, ko pošta Videm-Krško 3 ne posluje. Da bi se telefonski naročniki lahko posluževali telefona v vsakem času dneva in noči, bomo še v I. polletju letos položili kabel čez most, kar bo omogočilo preključitev vseh naročnikov v telefonsko centralo pošte Videm-Krško 1 in ukinitev poslovanja telefonske centrale pri pošti Videm-Krško 3. Pri tej pošti bo pa ostala javna telefonska govorilnica za potrebe ljudi, ki niso telefonski naročniki. S tem ukrepom se bo kvaliteta telefonske službe brez dvoma znatno zboljšala. S predvideno zgraditvijo avtomatske telefonske centrale pa bodo telefonske usluge še kvalitetnejše. Po ureditvi telefonskega prometa bomo poskrbeli, da bo tudi ostali PTT promet opravljen kvalitetno in smotrno, če bodo pri tem potrebni posebni ukrepi, jih bomo izdali v sporazumu z uporabniki naših uslug in v njihovem interesu. Podjetje za PTT promet, Novo mesto Prepovedana pustna zabava? Tovariš urednik! Kot vsako leto so se tudi letos vršile po večjih krajih naše domovine pustne prireditve, o katerih je pisal tudi naš tisk. Zanima pa me, zakaj je bila že napovedana pustna zabava na pustni torek v Šentjerneju prepovedana. Kolikor mi je znano, organizatorji te prireditve niso imeli v programu ničesar protizakonitega ali pa kaj takega, da bi lahko ogrožalo javno moralo. Zato mislim, da uslužbenci postaje LM v Šentjerneju niso imeli nobenega pravega povoda, da so prireditev zabranili. Ce pa bi kdo smatral, da je bil v pustni kroniki neupravičeno prizadet, ali da je bil prizadet njegov ugled, bi se lahko proti organizatorjem prireditve poslužil vseh zakonitih sredstev, da bi dobil zadoščenje. Mislim, da kritika nekaterih negativnih pojavov v našem družbenem pa tudi zasebnem življenju, pa četudi je izražena v zabavnem tonu, ni protizakonita, ker sicer ne bi smel pri nas izhajati noben humoristični list, niti ne bi smelo biti na primer oddaj našega Ježka v ljubljanskem radiu. JOŽE NOVAK, Dobravica 10, p. Šentjernej OPOMBA UREDNIŠTVA: Glede gornjega pisma smo se telefonično obrnili na Postajo LM v Šentjerneju, kjer so nam pojasnili: organizatorji pustnih zabav so prvi del maskarade v nedeljo izvedli v redu. Nato so bili pozvani, da pode rej o kip iz snega, ki so ga postavili na trgu in ki je postal predmet zgražanja; zaradi otrok je bilo kip treba odstraniti. Maškarada ni bila prepovedana tudi za torek; verjetno pa je ni bilo zaradi užalje-nosti obeh glavnih organizatorjev, ki sta bila povabljena na Postajo LM, da bi pokazala besedilo pustne kronike. Tam sta besedilo raztrgala in ga hotela vreči v peč, dobila pa sta ga nazaj. Maskarade ni nihče prepovedal in bi lahko bila. Potrebujem denarja, ne vina! Tovariš urednik! 2. I. 1963 sem z invalidsko organizacijo v Semiču oziroma s predsednikovo Seno in blagajnikom sklenila ustno pogodbo za čiščenje dvorane TVD Partizan, ki jo je ta organizacija najela za silvestrovanje. Obljubili so mi 3000 dinarjev za delo, posebej pa povračilo stroškov za material. Tako so mi navadno plačevale vse organizacije. Ko sem delo opravila, so mi prinesli za vse skupaj 1500 din, kar pa sem odklonila, ker me Praksa, ki ni dobra Poslušal sem poročilo na nekem občnem zboru. Tedaj se mi je zazdelo, da ga ne poslušam prvič. Spomnil sem se, da sem nekaj podobnega bral v časniku. Kasneje sem ugcCovil, da je referent nekatere odstavke dobesedno prepisal iz uvodnika in govorov uglednih političnih osebnosti. Kakšno misel je samo spretno preoblikoval. Podrobnejša »analiza« je ugotovila, da je bilo poročilo »skrpano« iz iztrganih odstavkov iz enega uvodnika, treh govorov, enega intervjuja in enega kongresnega poročila. Ugotovitve, ki so bile v drugačnem kontekstu in na drugi tribuni podane za republiko in federacijo, so bile v tem poročilu proglašene za ugotovitve o stanju v osnovni organizaciji. Ali je v tem kaj narobe? Gotovo je, da moramo prebrati precej literature in s pridom rabiti dokumentacijo, ko se lotimo sestavljanja referata oziroma poročila. Pregledati moramo, ali so stališča, za katera se bomo zavzemali, v skladu s širšimi interesi, poiskali jim bomo ideološke okvire. Nekatere svoje ugotovitve bomo podkrepili tudi s citati iz govorov vodilnih političnih delavcev, iz programa itd. Toda ničesar si ne bomo prisvojili in proglašali za svoje. Ne le zato, ker to ne bi bilo lepo, temveč tudi zavoljo fega, ker bi s tem stvari bolj škodili, kot pa koristili. . Ne smemo podcenjevati ravni politične in splošne razgledanosti ljudi. Tudi drugi ljudje bero časopise. Le kaj si bodo mislili o nas, če bodo odkrili, da smo si kakšno misel, ki so jo prebrali v časniku, prisvojili? Ce bomo na primer ugotovitev, ki sicer velja za vso Jugoslavijo, ne odseva pa stanja v našem podjetju, pripisali sebi, bomo s tem potvorili stanje, namesto da bi prikazali takšno, kakršno je. S tem bomo vrgli na kooko celotno poročilo, ker bodo udeleženci podvomili tudi v druge ugotovitve, misleč, da so iz istega testa. Zakaj ne bi raje citirali ugotovitev, ki velja za vso Jugoslavijo, hkrati pa odkrito priznali, da v našem pod- je žica za dratiranje in parketna pasta stalo 1980 din, za kar imam račun. Ko sem jih opozorila, da smo se zmenili drugače, so mi odgovorili, da naj vračunam tudi vino, ki so mi ga pustili. Po silvestrovanju je res ostalo nekaj steklenic vina, ki so ga gostje pustili v kozarcih in steklenicah na mizi. Za vino pa se nismo pogodili, ker ga ne potrebujem. Meni pride prav vsak dinar, ki ga porabim za svoje tri otroke, ki so potrebni hrane in obleke, zato menim, da niso ravnali pošteno in prav. Zakaj niso prej povedali, koliko bodo v resnici dali, sicer dela ne bi prevzela. Raje bi pomagala pri sosedih, kot običajno, in bi za svoje delo prav gotovo dobila plačilo. Ker je od takrat minilo že dva meseca, denarja pa še nisem prejela, mislim, da bi bil zadnji čas, da z menoj poračunajo, saj nisem zahtevala nič več kot od vseh ostalih, ki so do zda) uporabljali to dvorano. Anica Mugerli, Semič 44 OBVESTILO V zadnji številki našega lista je v objavljenem pismu bralcev »Kje je vsaj zahvala« tiskarski škrat tovarišico Milko Lah pomotoma preimenoval v Milko Hrovat. jetju ni tako in predlagali, kaj bi bilo treba storiti, da bi se stanje popravilo! Preveč posplošena poročila so škodljiva, ker ne spodbujajo k odkrivanju res-ničnih problemov in ker nam ne omogočajo poiskati najustreznejših rešitev. Premalo je, če referat ponavlja že znana načela, ki so jih ljudje že večkrat slišali in o njih brali. Bolj važno je, kako ta načela uresničiti. Načelom je treba dodati prakso, v luči načel je treba graditi in preverjati konkretno politiko. Včasih je kljub načelnemu referatu živahna, konkretna razprava, toda to je treba pripisati predvsem visoki zavesti razpravljavcev, ki se ne zadovoljijo z referatom, izgub-ljajočim se v posploševanju, v deklaracijah, ki niso odsev konkretnih razmer in potreb — ki se izogibajo resničnih problemov. To pa se ne zgodi zmeraj. Včasih takšen referat zapelje razpravo, kot temu pravimo, »na stranski tir«, kjer se ne morejo rojevati učinkoviti sklepi in uspešni delovni programi in kjer je tudi razprava zelo splošna, odtrgana od življenja. Druga napaka so referati oziroma poročila, ki niso sad kolektivnega dela, temveč pogledi in stališča posameznika, to je referenta. Tudi to ni dobro. Ce podajamo poročilo v imenu odbora, potem morajo biti tudi ugotovitve in stališča rezu tat izmenjave mnenj, stališč in predlogov, ki so re-Predsednik odbora nima nujno zmeraj o vsem prav. Pisanje ni prva in zadnja faza dela pri sestavljanju poročila. To je le pismeno oblikovanje ugotovitev, stališč in predlogov, ki so rezultat daljših razprav, objektivnih analiz, skratka — delo širšega kroga ljudi. Ni res, da je mogoče sestaviti dobro poročilo s spretnim prepisovanjem iz časnikov in revij ter knjdg. To so lahko samo pomagala. Se prej pa je treba pozorno in natančno proučiti opravljeno delo, o katerem bomo poročali, napake in uspehe, rešene in odprte probleme, negativne in pozitivne pojave, perspektive itd. V roke bomo vzeli tudi literaturo, toda ne zato, da bi jo prepisovali. Z njeno pomočjo si bomo zgradili teoretični okvir. Praktičnim ugotovitvam in stališčem bomo dali teoretično jasnost, ideološko trdnost. Pri tem bomo ugotovili, ali je bilo naše delo v skladu z načeli, s širšo politiko in s smernicami višjih forumov. Ne bomo pa »prikrojevali« kongresnih referatov in poročil, časopisnih člankov in drugega, ker bi se s tem izpostavili nevarnosti, da bi prikazovali stanje, kakšno v resnici V Bagdadu je izredno vojaško sodišče začelo v torek soditi petna.'stlm oficirjem ln vojakom, ki so obtoženi, da 60 poskušali organizirali upor proU revolucionarnemu gibanju, ki Je vrglo z oblasti režim premiera Kasema. Pred istim vojaškim sodiščem je tudi skupina članov iraške Komunistične partije, ki so prav tako obtoženi, da so se »z orožjem upirali Iraški revoluciji-«. Posebno vojaško sodišče v Parizu je obsodilo 14 teroristov, ki so bili obtoženi poskusa atentata na predsednika de Gaulla. Na smrt so bili obsojeni glavni obtoženci, šest bivših oficirjev. Na dosmrtno Ječo 60 obsodili štiri udeleženec pri poskusu atentata. Atenska policija Je napadla mladince, ki so protestiraU proti vladnemu predlogu za rovlzi.'o ustave. V spopadu je bilo ranjenih več demonstrantov. To Je bila prva Javna demonstracija proti reviziji ustave Izven parlamenta. ni ali pa vsaj ni čisto takšno, kakršno je drugje. Nasprotno: ugotovitve višjih forumov naj spodbujajo k odkrivanju stanja v vsej njegovi resninčnosti da bi lahko odstranili vse, kar ovira razvoj na določenem področju, da ne gre v korak s splošnim razvojem. Nemalokrat so tudi sklepi skupščine ali občnega zbora na terenu samo ponovitev sklepov višjih forumov, vča-sih celo z istimi ali pa malo spremenjenimi formulacijami. Tudi to je slabo. Skle- pe višjih forumov, na primer kongresa, moramo poznati in jih uresničevati, toda v skladu s konkretnimi razmerami in pogoji v določeni organizaciji, podjetju, občini. Prakse, ki smo jo pravkar kritizirali, seveda ne gre posploševati. Res pa je, da taki »izposojeni« referati oziroma poročila niso redki. Preveč je posploševanja, kjer bi morali biti konkretni. Ugotovitve, stališča in sklepi morajo rasti iz žive ustvarjalne prakse tistih ljudi, katerim je poročilo namenjeno in katerih podoba bi moralo biti. J. B. Silverij Pakiž Po kratki bolezni je 23. februarja 1963 umrl v Ljuolja-ni sodnik Vrhovnega sodišča Ljudske republike Slovenije Silverij Pakiž. Mnogo prerano je odšel od nas, spoštovan kot človek napredne miselnosti in kot odličen pravnik, ki je zavzemal zelo viden položaj med slovenskimi pravniki. Rojen v Ribnici na Dolenjskim 1894. leta, se je po končanih pravnih študijah posvetil sodniškemu poklicu. Kot sodnik je prišel več let pred drugo svetovno vojno na okrožno sodišče v Novo mesto, kjer je pokazal izredne vrline kot sodnik v civilnih zadevah. Svoje bogato pravno znanje je posredoval z veliko prizadevnostjo in nesebičnostjo mlađemu sodniškemu naraščaju, pa tudi sicer je s svojim velikim znanjem veliko prispeval h kvaliteti okrožnega sodišča v Novem mestu. Njegovo dela pa ni bilo omejeno samo na pravniško delo, temveč je vzgojno vplival tudi kot socialen, napreden človek na svoje sodelavce na sodišču pa tudi izven sodišča, kar je bilo zelo važno za njihovo pravilno usmeritev. Takoj po okupaciji je skupno z njimi aktivno posegel v organizacijsko delo Osvobodilne fronte v Novem mestu, zlasti na okrožnem in okrajnem sodišču. Okupator ga je zaradi tega odpeljal v zloglasno taborišče na otoku Rabu. Tudi tam Silverij Pakiž ni prenehal z delom za Osvobodilno fronto, in ko se je po kapitulaciji Italije vrnil v Novo mesto, se je takoj zopet vključil v delo in čeprav že precej v letih, odšel v partizane. Kot delegat za novomeško okrožje se je udeležil Kočevskega zbora, sodeloval je na zboru pravnikov na Suhorju pri Metliki. Kot član rajonskega odbora Osvobodilne fronte je sodeloval na raznih konferencah. Izvoljen je bil tudi v okrožno volilno komisijo. Vodstvo Osvobodilne fronte je pravilno ocenilo izredne pravniške sposobnosti pokojnika in ga postavilo najprej za referenta komisije pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorja m njegovih pomagačev, potem pa za načelnika odseka za sodstvo pri predsedstvu SNOS. V tem svojstvu je postavil temelje bodočega civilnega sodstva v Sloveniji, in ko se je ob osvoboditvi odsek za sodstvo pretvoril v ministrstvo za pravosodje Ljudske republike Slovenije, je Silverij Pakiž kot pomočnik ministra odločilno vplival pri organizaciji in oblikovanju novega pravosodja na temelju pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Nič manj važno pa ni bilo njegovo delo pri Vrhovnem sodišču Ljudske republike Slovenije, kjer je deloval od februarja 1947 vse do svoje prerane smrti. Poleg rednega in obsežnega pravniškega dela pa je Silverij Pakiž opravljal po osvoboditvi še celo vrsto odgovornih nalog pri graditvi socializma: v raznih komisijah, v strokovnih organizacijah slovenskih pravnikov, do svoje smrti je bil član glavnega 'odbora Zveze društev pravnikov Ljudske republike Slovenije, važno pa je bilo tudi njegovo zelo aktivno delo v komisiji za bivše politične zapornike, internirance in deportirance. O partizanskem sodstvu, o problemih novega sodstva in o pravosodju je pokojnik napisal vrsto strokovnih člankov, pa tudi daljši članek o življenju in trpljenju inter-nirancev na otoku Rabu. Za neutrudno in izredno kvalitetno delo je prejel visoka odlikovanja, vsi ki smo ga poznali in z njim sodelovali pred vojno, med okupacijo tn po osvoboditvi, pa ga bomo ohranili v trajnem spominu kot vzor človeka in delavca intelektualca. D. G. Kri, ki rešuje življenja Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Marija Prhne, Kristina Svirt, Jožefa Bobič, Eli Smuk, Marija Blažič, Slavica Putih, Marija Kastelic, Marija Plantan, Cvetka Ko-zenberger, Marija Sega, Jože Sobar, Marija Butala, Anica Skantar, člani kolektiva Industrije perila Novo mesto; Anica Mugerli, gospodinja iz Semiča; Marija Pavšič, gospodinja lz Orešja; Anton Srebrnjak, posestnik z Velikega Slatnika; Franc Gazvoda, upokojenec iz Brusnic; Jakob Gazvoda, posestnik iz Brusnic; Marija Božič, gospodinja iz Brusnic; Mihaela Rukše, gospodinja iz Brusnic; Jožefa Ban, gospodinja iz Brusnic; Antonija Skupek, gospodinja iz Dolnjega Suhadola; Marija Srebrnjak, gospodinja iz Dolnjega Suhadola; Marija čopič, gospodinja iz Brusnic; Franc Jane, delavec iz Brusnic; Jože Lukše, posestnik iz Brusnic; Jožefa Medle, delavka iz Brusnic; Marija Drganc, gospodinja iz Brusnic; Jožefa Berkopec, gospodinja iz Brusnic; Marija Volčjak, gospodinja iz1 Dolnjega Suhadola; Marija Sašek, gospodinja iz Dolnjega Suhadola; Marija Srebrnjak, gospodinja iz Dolnjega Suhadola; Kozi Gazvoda, delavka iz Brusnic; Alojz FAižič, član kolektiva ObLO Novo mesto; Franc Krnc lz Industrije motornih vozil, Novo mesto; Franc Traintc, član kolektiva »Pionir«, Novo mesto. DOLENJSKI LIST; Stcv. 9 (675) 1. ... ..... Iz osnutka zakona o pokojninskem zavarovanju Sekretariat zveznega izvršnega sveta, ki je na podlagi številnih razčlemb m proučevanja pripravil ta osnutek, predlaga nov sistem pokojninskega zavarovanja; imel bo znatno več prvin pravega zavarovanja in bo hkrati ustrezal današnjim razmeram, sistemu dohodka in nagrajevanja ter ki bo v sC-dadu z novim položajem proizvajalcev. Osnutek popravlja vse tisco, kar se je v sedanjem . pokojninskem sistemu preživelo, prav tako predvideva celo vrsto novosti; če bodo sprejete, bodo pomenile uzakonitev tistih načel v zavarovanju, ki jih poudarja nova ustava in ki se skladajo tudi 2 željami naših občanov. Seveda je osnutek dejansko le gradivo za razpravo in ga lahko samo tako tolmačimo. Predloženi sistem pokojninskega zavarovanja med drugim predvideva: — različne možnosti za pridobitev pravice do pokojnine in ugodnejše pogoje glede starostne meje; — prostovoljno pokojninsko zavarovanje; — možnost, da se starostno zavarujejo tudi nezavarovane osebe; — dodatne pokojnine za zavarovance, ki bodo to želeli; — obvezno pokojninsko zavarovanje obrtnikov; — možnost, da bi izvedli tudi splošno pokojninsko zavarovanje kmetov na podla-f Predpisov, ki bi jih spre-*,c republike; Povečanje odstotka za kojniU"aVanje nenolne p0" "~ Povečanje polne pokoj-na 85 odstotkov osebja dohodka zavarovanca: možnost nadaljevati de-*m olnos tudi po sedanjem SMetaein oziroma 30-•etnem si„?bovanju. pokojnino Po predvidevanjih si lahko zavarovanec pridobi pokojnino s kombiniranjem starosti in pokojninskega staža z ugodnejšimi pogoji kakor doslej. Starostno pokojnino si pridobijo moški, ki so izpolnili 25 delovnih let in 60 let sta-rosti, ženske pa z 20 službe-^mi le« in 55 leti starosti. v tem primeru se meja za dosego nepopolne starostne Pokojnine zmanjša od 65 na ™' staž pa se poveča. Meni-J0> da ta sprememba ustreza starostni strukturi zavaro-^ev, ki odhajajo v pokoj, f^av tako predvidevajo, da ~! ho začetni odstotek za obračunavanje nepolne pobune povečal od 40 do 60 j***1- Ta sprememba bi omogočila, da bi tudi zavarovan-J; ta gredo v pokoj z mini-"^hiim stažem, dobili znat-v° večjo pokojnino, kakor w "najo zdaj. 4 ^aljii staž in znatno večja pokojnina Spremenjeni so pogoji tu-za pridobitev polne sta-™stne pokojnine. Moški Parajo imeti 40, ženska pa rt .,et staža. Pokojnina, primljena po izpolnitvi teh £°Rojev, bo znatno večja, S*°r Je bila doslej - ««• bo 85% osebnega do-^55 ' v tcm k0 znasB 1 spremembo predlagajo Se več razlogov: predvsem o>Je Povprečni staž v ob-v"j™ od 1956 do danes po-J;c« od 28 na 32 let; drugič čedaijc več zavarovancev ^haJa v pokoj s 35 in več J*1, stttža; tretjič - mnogi *avirovanci želijo, ko so iz-f°lnih pogje za pokojnino, v; nadalje ostati v delovnem razmerju ker so sposobni *» delo Po sedanjih predpisih se zavarovancem, ki še nadalje delajo, poveča polna pokojnina za vsako leto podaljšanega dela za 3 odst. Vendar bo v prihodnje drugače: delo vsakega zavarovanca nad 35 (moški) oziroma 30 (ženske) let staža bi priznavali kot nadalje delali, ko bodo izpolnili te pogoje. Razen tega predvidevajo tudi predčasno upokojitev, seveda, če to zavarovanec želi, s pogojem, da je moški izpolnil 30 let staža in 50 let starosti, ženska pa 25 let staža in 45 let starosti. Številni bralci in naročniki našega lista so nas prosili, naj bi o osnutku novega pokojninskega zakona tudi Dolenjski list napisal kaj več. Na skupni seji odbora za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zveznega zbora in odbora za vprašanje dela in socialnega zavarovanja zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine so pred kratkim že začeli s predhodnimi razpravami o osnutku tega zakona. Osnovno načelo novega zakona je: pravice iz pokojninskega zavarovanja temeljijo na vloženem delu in se določajo v odvisnosti od višine in trajanja vloženih prispevkov v sklad pokojninskega zavarovanja. Zbrali smo iz dosedanjih razprav nekaj najvažnejših misli in predlogov, vendar pa pripominjamo, da gre povsod še samo za razprave o osnutku novega pokojninskega zakona. in bi bila ustanovljena tudi posebna zaščita v obliki minimalne pokojnine za upokojence z nepolnim stažem in nižjimi osnovami, če nimajo drugih virov dohodkov. Pravice upokojencev, ki se vnovič zaposlijo Po sedanjih predpisih imajo benificirani staž rudarji, kesonci, potapljači in piloti. Ta pravica bo ljudem, ki delajo v posebno težavnih pogojih, zagotovljena tudi v novem sistemu. Razen tega bodo v sodelovanju s sindikatom in drugimi organizacijami proučili, ali bi bilo upravičeno benificirani staž priznati še nekaterim kategorijam zavarovancev. To vprašanje bi uredili s posebnim predpisom zvezne ljudske skupščine. Kako pa bodo uravnavali primere, kadar se bodo upokojenci vnovič zaposlili? Projekt novega predpisa predvideva tudi to možnost. V prihodnje bi namreč poleg plače lahko dobivali tudi polovico pokojnine samo tisti zavarovanci, ki so dosegli pokojnino s polnim pokojninskim stažem 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske) ,če bi se vnovič zaposlili. Zavarovanci, ki se znova zaposlijo, pa so dosegli pokojnino z manjšim stažem, ne bi prejemali polovico pokojnine, namesto tega pa bi se jim nova zaposlitev vračunala za povečanje staža in za določitev nove pokojnine. Izjema glede tega bi bili uživalci družinske pokojnine, ki so njihove pokojnine razmeroma nizke, tako da to ne bi vplivalo na izplačilo pokojnine, če bi se zaposlili do polovice delovnega časa. Zasebni obrtniki uživajo za sedaj pravico do zdravstvenega zavarovanja, vtem ko je njihovo pokojninsko zavarovanje odloženo db sprejetja novega zakona. Načrt predvideva obvezno pokojninsko zavarovanje samostojnih obrtnikov Občani, ki na podlagi zakona ali pogodbe niso pokojninsko zavarovani, se lahko prostovoljno zavarujejo za osebno ali družinsko pokojnino s pogojem, da se obvežejo plačevati določeni prispevek po posebni tarifi. 2e zavarovani občani imajo možnost, da se zavarujejo za dodatno pokojnino. Plačevali bi ustrezni prispevek in bi si tako lahko zagotovili dodatno pokojnino zase osebno, prav tako pa tudi za družinske člane. Slednjič predvidevajo tudi možnost, da bi ustanovili obvezno pokojninsko zavarovanje kmetov. Ta pravica bi bila regulirana s posebnimi zveznimi in republiškimi predpisi. - Zdaj je čas, da odpravimo razlike v pokojninah redni staž z rednim povečanjem odstotka za določanje pokojnine vse do 40 (moški) oziroma 35 (ženske) let staža. Po želji tudi predčasna upokojitev Razen tega bi imeli zavarovanci možnost, da bi šli v pokoj tudi, preden bi izpolnili pogoje za redno starostno pokojnino (polno ali nepolno). To pravico bi imeli moški, ko bi izpolnili 35 let staža in 55 let starosti, ženske pa, ko bi izpolnile 30 let staža'in 50 let starosti. Ti pogoji so dejansko enaki sedanjim pogojem za polno pokojnino in bi zaradi tega bila tudi nova pokojnina na sedanji ravni, razen da bd se nekoliko povečala zavarovancem, zaposlenim na delovnih mestih, za katera se zahteva strokovna izobrazba kvalificiranega delavca. Zavarovanci imajo pravico sami odločati, ali bodo šli v pokoj ali pa bodo še Kako se bo določala pokojninska osnova Glede osnove zavarovanja se novi predlagani sistem bistveno razlikuje od sedanjega. • Kakor predvidevajo, bi • določili pokojninsko osno- • vo na podlagi povprečja • osnov, ki so bile določene • za preteklih 10 let, če pa • je to za zavarovanca ugod- • neje, v katerem koli nepre- • trganem desetletnem ob- • dobju. In še neka novost: zavarovanci bi ime^li možnost po lastni žeiji izbrati kako višjo osnovo zavarovanja, kakor je tista, po kateri bi bdli razvrščeni po predpisih, seveda s pogojem, da sami izplačajo razliko prispevka. Predvidevajo, da bi bila najnižja osnova 12.000, najvišja pa 96.000 din. Zavarovancem, ki imajo najvišji osebni dohodek, bo višina pokojnine omejena. Prav tako je zagotovljena tudi zaščitna raven najnižje osnove 2e prve razprave o osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovanju so opozorile na to, da bi bilo treba v osnutku zakona določiti načela za prevedbo pokojnin, tako da bi odpravili dosedanje razlike v pokojninah, ki so bile odmerjene oziroma prevedene po prejšnjih predpisih o socialnem zavarovanju. Praksa, zlasti še številni u-pravni spori pred sodišči, nam zgovorno dokazuje, da so dosedanje razlike v pokojninah zelo resen in z družbenega vidika zelo pomemben problem. Prizadeti upokojenci ne govore brez osnove o dveh ali celo več skupinah upokojencev, katerih pokojnine se zelo razlikujejo — čeprav so delali na istih delovnih mestih — pač glede na to, kdaj so bili upokojeni. Pri tem so seveda najbolj prizadeti tisti, ki so bili upokojeni po zakonu o socialnem zavarovanju deP.ovcev in uslužbencev iz 1. 1950 ter po uredbi o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin iz leta 1952 in nato prevedeni po določbah zakona o pokojninskem zava- Ugodnosti za udeležence NOV PREDVIDENE V NOVEM ZAKONU 0 POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU V osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovanju so za udeležence NOV predvidene določene ugodnosti. Tako bodo imeli udeleženci NOV pred letom 1943 in udeleženci španske državljanske vojne pravico do starostne pokojnine: moški, ko dopolni 35-letni pokojninski staž, ženska pa 30-letni, ne glede na starost; dalje moški, ki dopolni 55, ženska pa 50 let starosti, če ima najmanj 15 let pokojninskega staža, od tega najmanj 10 let delovnega staža. Zadnjim lahko posebna republiška komisija prizna pravico do starostne pokojnine ne glede na njihovo starost. Nosilcem partizanske spomenice l'1 H, ki pridobijo pravico do starostne pokojnine pod navedenimi pogoji, pripada polna pokojnina tudi v primeru, kadar je njihov pokojninski staž manjši kot 35 let (moški) oziroma 30 let (ženske). Za ostale udeležence NOV, ki si pridobijo pravico do starostne pokojnine, znaša pokojnina 50 odst. pokojninske osnove za dovršenih 15 let pokojninskega staža. Za vsako nadaljnje izpolnjeno leto pokojninskega staža se zviša moškemu za 2,5 odst., ženski pa za 3,3 odst. — toda največ do vsote polne pokojnine. Zavarovancem, udeležencem NOV pred 9. septembrom 1943, se zveča vsota pokojnine, kolikor bo pokojnina manjša od polne pokojninske osnove: udeležencem od 1943 do 1944 za 30 odst., udeležencem od 1945 za 10 odst. To zvišanje pa ne sme preseči vsote polne pokojnine. Vojnim ujetnikom po 6. aprilu 1941 in internirancem, ki so aktivno in organizirano sodelovali pri delu za NOV, se zviša vsota pokojnine za 30 odst., če nimajo polne pokojnine, toda največ do vsote polne pokojnine. Družinskim članom borcev NOV in članom družin španskih borcev ter oseb, padlih v sestavu jugoslovanske vojske, pa tudi oseb, ld so jih okupatorji aH njihovi pomagači ubili ali pa so umrle v zaporu, koncentracijskem taborišču za vojne ujetnike, v internaciji, na prisilnem delu ali v begunjskih taboriščih, se prizna pravica do družinske pokojnine, ne glede na dolgost staža padlih oziroma umrlih oseb, če so le-te bile neposredno pred okoliščinami, ki so povzročile njihovo smrt, v delovnem razmerju. Prav tako se bo priznala pravica do družinske pokojnine članom tistih oseb, ki so umrle za posledicami navedenih okoliščin, če so umrle v času enega leta po koncu vojne. rovanju iz leta 1957 oziroma o invalidskem zavarovanju iz leta 1958; torej zavarovanci, ki so bili upokojeni pred 1.1. 1958 oziroma invalidsko upokojeni pred 1. 1. 1959. Njihove pokojnine so občutno manjše od pokojnin tistih, ki so bili upokcjfcni po omenjenih datumih. In teh razlik niso odpravile niti kasnejše novele zakona, temveč so jih samo deloma omilile. Naj navedemo samo dva primera: pokojnina zavarovanca I. kategorije (delovno mesto uslužbenca z visoko strokovno izobrazbo) s 25 ali več leti delovne dobe, ki je bil upokojen pred 1. I. 1958 oziroma 1. I. 1959, znaša po IV. noveli zakona 27.100 dinarjev, polna pokojnina zavarovanca na istem delovnem mestu, ki je bil upokojen po omenjenih datumih, pa lahko doseže glede na povprečni mesečni znesek plač tudi do 88.550 dinarjev. Podobno znaša pokojnina delavca II. kategorije (delovno mesto visoko kvalificiranega delavca) s 25 ali več leti delovne dobe, kd je bil upokojen pred 1. I. 1958 oz. 1. I. 1959, po IV. noveli zakona 21.300 dinarjev, polna pokojnina njegovega tovariša z istega delovnega mesta, ki je bil upokojen po omenjenih datumih, pa lahko doseže tudi 30.000 dinarjev. Pa tudi pokojnine zavarovancev, ki so bili upokojeni po 1. I. 1958 oziroma 1. I. 1959 se znatno razlikujejo, ker se razvrstitev v ustrezni zavarovalni razred in s tem tudi višina pokojnine ravna po povprečnem mesečnem znesku osebnega dohodka, ki ga je dosegel zavarovanec v določenem obdobju dela pred upokojitvijo. Zaradi stalnega porasta osebnih dohodkov iz leta v leto pa se tako spet pojavljajo manjše ali večje razlike v višini pokojnine zavarovancev, ki so delali na istih delovnih mestih, a so bili prej ali kasneje upokojeni. Razumljivo je, da prizadeti upokojenci povsem upravičeno pričakujejo, da bo novi zakon o pokojninskem zavarovanju končno rešil problem razlik v pokojninah. Tako je predsedstvo njihove zveze predlagalo, naj bi ob prevedbi dosedanjih pokojnin izvedli hkrati valorizacijo, tako da bi za osnovo pri odmeri višine pokojnine vzeli povprečno višino osebnih dohodkov v posameznih panogah na dan, ko bo začel veljati novi zakon. Prav tako bi kazalo razmisliti tudi o predlogu, ki ga zadnje čase pogosto slišimo, — naj bi hkrati uvedli letno zviševanje pokojnin za toliko odstotkov, kolikor se povprečno v tistem letu povečajo osebni dohodki v gospodarstvu: tako bi se najenostavneje izognili nastajanju novih razlik v pokojninah in ponovnem oblikovanju skupin »starejših« in »mlajših« upokojencev. Iz Loke piSejo • Tudi loški gasilci so imeli občni zbor, na katerem so ugotavljali pretekle uspehe in govorili o bodočem delu. Lansko jesen so kupili mali tovorni avtomobil, ki ga bodo uporabljali tudi za prevoze domačinom po znižanih cenah. Gasilci imajo težave z oblekami, ker so stare že zelo slabe. V bodoče nameravajo več pozornosti posvetiti vzgoji mladega rodu, da bodo tako pridobili mlad gasilski naraščaj. Alenka Gerlovič: NOŠA IZ KONJSKEGA (Ohrid, 1955) §tev- 9 (675) DOLENJSKI LISI 17 PRVI DEL PROCESA PROTI STANKU ILJA2TJ IN SOOBTOŽENCEMA Mešetarstvo na tehtnici pravice ali: potrošnik obtožuje! »In vino veritas« — v vinu je resnica, trdi stari rimski pregovor, tokrat pa smo iskali resnico o vinu. Sest dni smo sledili procesu proti Stanku Iljažu, Milenu Petroviču in Ljubu Belogrliču. Pred nami se je razgrnila resnica O vinu, ki je, pomešano s podkupovanji, z zlorabami in goljufivimi odnosi, odhajalo na zunanji trg. To slednje so kanili v vino ali pa pomagali primešati obtoženci. »Izkupiček« (naj že v začetku poudarimo, da ni bil majhen) pa je plačal naš potrošnik. Poročali smo že, da se je proces proti Stanku Iljažu In soobtoženima začel 25. februarja. V soboto, 2. marca, je bil po sklepu sodnega senata preložen za nedoločen čas, ker je obramba obtožencev vztrajala, naj senat zasliši Aleksandro Pečnik, ki je tačas v bolnišnici, in Kistu Vu-letiča, ki je bil predstojnik obtoženega Petroviča. Tokrat obširneje poročamo o dosedanjem razpletu procesa. Kopica nezakonitih postopkov, goljufij, podkupovanj, potvarjanj in poneverb v približno 6 letih izvozne dejavnosti Vina Brežice, ki jo je vodil obtoženi Iljaž, je tako velika, da bomo lahko posredovali le drobec vsega, kar je prišlo na dan v preiskavi in dosedanjem procesu. Ze v tem drobcu pa je, žal, toliko umazanije in tako malo navadne človeške poštenosti, da se potrošnik lahko pač Upravičeno naježi. Ker smo v eni izmed zadnjih številk bralce obširneje seznanili z vsebino obtožnice, tega ne bomo ponavljali. Na kratko: na račun izvoza naravnega vina za industrijsko (lažne navedbe v carinskih deklaracijah) je obtoženi »Skromen« honorarček Preiskovalni postopek proti obtoženemu Iljažu je pred senatom okrožnega sodišča trajal 2 dni in pol. V prvem delu zaslišanja se je obtoženec zagovarjal zaradi podkupovanja. Neprepričljivo je pojasnjeval, zakaj je podjetje nakazovalo soobtožencu Petroviču 8 tisoč dinarjev honorarja skozi 3 leta in tri mesece. Trdil je, da je bilo to plačilo za tehnične posle, ki naj bi jih Petrovič opravljal, se izgovarjal, da je bil to takrat splošen pojav, menil je, da je bil to samo »honorarček«, toda na tožilčevo vprašanje, koliko delavcev v podjetju »Vino« je imelo v letih 1956, 1957 in 1958 mesečne dohodke 8 tisočakov, je ostal brez besed. Marsičesa se ne spominja več, marsičesa ne more pojasniti... Na dan je prišla skrivnost o dežnem plašču, ki ga je »podaril« Petroviču, o aktovki, ki je ostala sredi leta kot »novoletno« darilo na mizi vicegu-vernerja Narodne banke v Beogradu, zvija se in skuša pojasniti, zakaj je gostil soobto-ženca Petroviča in Belogrliča, kot »rešilni« izgovor pa kaj rad navaja dejstvo, da so bili takšni načini poslovanja tiste dni v modi.. -. Pet tujih firm, »industrijsko vino« avtomobili in še kaj V spornih kupčijah z inozemstvom je sodelovalo pet tujih firm, ki se v poslih pojavljajo skozi vseh 6 let. Kupovale so »industrijsko« vino, ki ga je dobavljal obtoženec. Kot je pokazala preiskava, je bilo to večji del naravno vino. »Vino«-Brežice pa je tako dobivalo na račun davčnih olajšav in izvoznih premij za 92 odstotkov višjo kupnino. Tujim kupcem je moral, kot trdi, zaradi slabe kvalitete vin, ki smo jih poslali, ali pa zaradi drugih neporavnanih terjatev (na primer izposojnina za vinske cisterne, ki so jih poslali k nam) včasih tudi popuščati. Kljub temu pa so bile tuje firme tako navdušene nad slabimi kupčijami, da so spomladi 1956 poslale »v dar« kar dva avtomobila: Mercedes in Cadilac. »Podarjeni« Mercedes je skoraj 6 let uporabljalo podjetje »Vino« (medtem je bil leto dni brezplačno na posodo pri OLO Trbovlje), po dveh generalnih popravilih pa ga je leta 1961 prodalo nekemu posredniškemu podjetju v Beograd za 2 milijona 300 tisočakov. Pred senatom obtoženi ni pozabil pojasniti, da je bil darovalec tako mehkega srca, da bi dal »tudi hlače dol...« Preiskava in zaslišanje prič pa sta pokazali, da sta bila oba avtomobila plačana z vinom, darilne listine pa ponarejene po nalogu obdolženca. Zelo podoben je tudi primer z ničvrednim eks-presom za kavo, ki je bil »darovan«, v resnici pa zaračunan 6 tisoč mark. Tako obsežnih poslov obtožencu, žal, ni uspelo razčistiti, preden ga je dosegla roka pravice. Vino, morska trava, nalivna peresa in potvorjeni računi Da kupčije za tuje firme le niso bile tako nedonosne, kot je skušal trditi obtoženi Iljaž v svojem zagovoru, se bomo prepričali na primeru, ki ga bomo osvetlili malo podrobneje. Na jesen 1958 je obtoženi iz-posloval pri komiteju za zunanjo trgovino dovoljenje za izvoz vina v vrednosti 105 tisoč dolarjev in hkratno dovoljenje za uvoz blaga, ki naj bi bilo vredno 14 tisoč dolarjev Neka tuja firma je bila Vinu Brežice, Vinu Koper in tretji tuji firmi v Nemčijo vino za trdo valuto. S temi sredstvi je nato v Trstu kupil nekaj več kot 94 ton morske trave za zimnice, po 76 dolarjev za tono. Nato je dal na tiskovinah neke tuje firme izstaviti račun, kakor da je ta morska trava v okviru kompenzacije dobavljena po 130 dolarjev za tono. Na enakih tiskovinah je bil na podoben način »izstavljen« račun za 11.184 nalivnih peres, ki jih je dobavitelj obračunal po 1,10 dolarja, s to mahinacijo pa so se»podražila« na 1,80 dolarja za kos. Z omenjenima poneverbama se je obračunska vrednost blaga, dobavljenega v okviru te kompenzacije, povečala za nadaljnih 14 tisoč dolarjev. S takšnim lažnim obračunom je bila kompenzacija nadvse uspešna, obe tuji firmi sta poravnali dolg, ki sta ga obljubili plačati, vse skupaj pa je v resnici plačal naš potrošnik, ko je kupoval nalivna peresa, morsko travo in vse ostalo, kar je bilo dobavljeno v kompenzaciji... Iljaž neupravičeno »prislužil« svojemu podjetju nekaj več kot 11 in pol milijonov dinarjev. Hkrati s tem pa je dopuščal tujim tvrdkam, ki so to vino kupovale, da so blago, ki so ga v zameno zanj prodajale naši državi, zaračunale za okoli 120 tisoč dolarjev draže. Neizpodbitno je, da je teh 120 tisoč dolarjev plačal naš potrošnik, ko je uvoženo blago kupoval v trgovini. Obtožnica hkrati z naštetim očita Iljažu ter Milenu Petroviču in Ljubu Belogrliču, da so dajali ali sprejemali podkupnine, zlorabljali službeni položaj in izdajali uradno tajnost, obtoženega Ujaža pa poleg naštetega dolži tudi tega, da je ponarejal uradne listine in se osebno okoriščal. »Izginuli« milijon, avto »Record«, tajni fondi in »ZAMOREC« pred banko ... Da se lahko izgubi tudi milijon dinarjev, smo izvedeli na procesu. Neki tuji kupec se je zanimal za vino iz okolice Buj in Novega grada. Po dogovoru z njim naj bi Vino Brežice dobavilo 10 vagonov naravnega in 5 vagonov industrijskega vina iz tega okoliša. V dobavah pa je »Intertrans« kot špediter pomotoma namesto 5 vagonov prekrstil v industrijsko vino 3 vagone več. Račune je bilo moči izstaviti samo po deklaracijah pri izvozu, tuji kupec pa se je kljub temu držal dogovora in je nakazal milijon dinarjev več. (naravno vino je dražje!). Obračun za to dobavo še ni opravljen, Vino Brežice je vložilo reklamacijo, kot je videti, pa se je za ta »izginuli« milijon zvedelo šele na razpravi. Ker je tuji kupec prejeto blago pošteno plačal, je najbrž ta nepojasnjeni milijon povzročil precej sivih las bančnim uslužbencem, ki si niso znali pojasniti, čigav je in zakaj je nakazan ... Obtožnica očita Iljažu, da si je protipravno prilastil 307 mark, ki jih je dobil povrnjene v Nemčiji, ko je obiskoval tečaj nemškega jezika, ter da je prav tam iz tajnega fonda dvignil 500 mark in z njimi kupil avto »Record«, katerega je nato uvozil v Jugoslavijo in registriral na ime Antonije Popit (v številki od dne 28. februarja smo pomotoma poročali, da je bilo to opravljeno na ime Slavke Popit, kar s tem popravljamo). Obtoženi je pojasnil, da si je ob prihodu na tečaj izposodil 200 mark, ker je moral položiti kavcijo, zato smatra, da je ostal dolžan podjetju le 107 mark, ki jih je zaslužil med nadaljnjim bivanjem v Nemčiji z dnevnicami (doslej jih še ni obračunal). 400 mark je imel v »hrambi« pri Vinku Justinu, uslužbencu »Vina« v Miinchnu, ta pa mu je, kot trdi Iljaž, »posodil« še 500 mark. Pozneje je le priznal, da je bilo teh 500 mark dvignjenih iz hranilne vloge v Miinchnu. Hranilno knjižico je on sam dvignil pri Ferdu Rauterju v Ljubljani in jo iz Italije poslal Justinu. Najprej vztrajno trdi, da je mislil, da je ta vloga Rauterjeva osebna lastnina, pozneje se je spomnil, da je stal pred banko, kjer sta z Rauterjem skušala zamenjati dolarski ček Vinarske Brezina, »črnec« in vztrajno taji, da bi bil prisoten pri menjavi čeka. Končno pa je le priznal na vprašanje predsednika senata, da je vedel, da je bil ček kot izvor hranilne vloge last Vinarske Brezina. »Radar« iz Beograda Obtoženi Milen Petrovič razume obtožnico, vendar ne priznava krivde. V svojem zagovoru pa stalno izpreminja in popravlja trditve, tako da je predsednik senata prisiljen razpravo prekinjati in končno zahtevati snemanje na magnetofon. Obtoženi prizna, da je dobival mesečni honorar 8 tisoč dinarjev za usluge, ki jih je nudil obtoženemu Iljažu oziroma podjetju Vino Brežice. Pojasnjuje, da je v zameno za to nudil telefon, stanovanje, pisalni stroj, in potrdi, da je kot referent za kompenzacije pri komiteju za zunanjo trgovino nudil tudi razne informacije o cenah blaga, o tem, kakšno blago naj »Vino« uvaža, kakšne kompenzacije bo laže speljati in podobno. Pove, da je za njim prejemala honorar Vera Djukić, vendar Istočasno zatrdi, da je bila Djukičeva vedno doma, da je imela otroke in pravzaprav ni nič vedela. Namesto nje naj bi delala njegova hčerka Rajna in Djukić, prizna pa, da je vseskozi pomagal tudi on ... Iljaževa obramba, češ da je Petrovič opravljal samo tehnične posle, se je ob tem precej zamajala. Obtoženi Petrovič priznava, da je prejel od Ujaža plašč in nekaj steklenic vina ter da je bil nekajkrat gost Vina Brežice v Sloveniji. Brez dvoma pa je prav on obtoženemu Iljažu veliko pomagal pri izigravanju odločb o kompenzacijah in je soodgovoren za vse goljufije in umazanije, ki so v zvezi s tem nastale. Med branjem zapisnika je nekajkrat skušal popravljati navedbe, ki jih je dal v preiskovalnem postopku. Nekoč ga je obiskal obtoženi Iljaž na njegovem stanovanju z dvema tujcema. Nekdo izmed njih je takrat pustil na mizi garnituro ženskega perila za njegovo hčerko Rajno in spalno srajco. V stanovanju so imeli dve prostitutki, zabavali so se tudi s strip-teasom... Na razpravi je to izpoved popravil tako, da strip-teasa ni bilo, da se je zmotil... Vinu-Export iz Umaga dolžna 14 tisoč dolarjev, eden izmed obeh tujih kupcev v tej kompenzaciji pa se je obvezal ta dolg poravnati. Izvoženo vino je bilo obračunano po dogovorjenih cenah, marsikaj pa se je izpre-menilo pri uvozu blaga. Obtoženi Iljaž je tujima kupcema dopustil, da sta blago, ki sta ga dobavila v Jugoslaviji v zameno za vino, zaračunala za okoli 20 tisoč dolarjev draže, kot je bilo vredno. Izven te kupčije pa je dobavil neki »Jaz nisem vsakdo!« Obtoženi Ljubo Belogrlič se je branil zelo vzvišeno. Po uvodnem zaslišanju, v katerem je zatrjeval, da ni zakonite osnove za določilo v odločbah komiteja za zunanjo trgovino, ki govori, da morajo specifikacije vsebovati količino, artike in cene za blago, ki bo uvoženo, pojasnjuje, kako je v Brežicah na prošnjo obtoženega Ujaža izdal dopis, v katerem soglaša z uvozom nekaterih vrst blaga. Smatra, da to, da je bil nekaj dni s svojo družino gost Vina Brežice, ne pomeni, da je jemal podkupnino, ker je bilo to v tistih dneh normalen pojav ... V nadaljnjem zagovoru označuje obtožnico v tistem delu, ki bremeni njega, kot neosnovano, češ da je smešno trditi, da bi višji zvezni uslužbenec sprejel 27 tisoč dinarjev podkupnine (pri tem je naštel vrsto pomembnih dolžnosti, ki jih je opravljal ali jih še »Jeli bre Jovane, trebaš li još jednog izvoznog referenta za vaše preduzeće? ...« opravlja v zveznih organih)! , Poudaril je, da v resnost obtožbe niso verjeli njegovi predstojniki, ki so ga takoj, ko se je vrnil iz preiskovalnega zapora, postavili na prejšnje dolžnosti... (Obtoženi Belogrlič. je zdaj svetnik pri zvezni gospodarski zbornici). Očitno ne ve, da je po zaslugi soglasja, ki ga je napisal v Brežicah (v njem je rečeno, da sme Vino Brežice uvoziti brivske aparate z britvi- cami), uspelo obtoženemu Iljažu uvoziti 1 milijon britvic. Obtoženi Belogrlič pojasnjuje, da količine britvic v soglasju ni navedel, ker je bilo očividno, da gre za aparate s po 5 ali 10 britvicami, ki so priložene. Toda iz kompenzacije je razvidno, da je bilo uvoženih okoli 30 tisoč brivskih aparatov in 1 milijon britvic ali kar 700 tisoč britvic več, kot bi jih smelo biti... Mar zakoni ne veljajo za vse enako? Obtoženi Belogrlič trdi, da več kot 10-dnevni dopust, ki ga je z družino preživel v Sloveniji kot gost Vina Brežice, ni »mit« (podkupnina), kljub temu pa ga je kot vse kaže, tik pred začetkom preiskave le toliko zapekla vest, da je »Vinu« nakazal znesek za te počitnice. Na vprašanje javnega tožilca, kako je kot javni uslužbenec mogel dopustiti, da ga je podjetje gostilo, odgovarja, da iz tega v tistih dneh ni nihče delal problema in da so v vseh trgovskih podjetjih »gostili«. Ko ga tožilec nato vpraša, če so mar v trgovskih podjetjih gostili vsakogar, vzroji, češ da on ni »vsakdo«, da je 15 let načelnik v zvezni ustavi... Ob novem vprašanju, ali morda misli, da zakon o javnih uslužbencih, ki prepoveduje jemati darila in gostitve, ne velja za za vse, od šefa krajevnega urada pa do najvišjega zveznega uslužbenca, pa obtoženec končno le ostane domala brez besed ... Mi pa iz dejstva, da obtoženi Belogrlič doslej še ni bil suspendiran, kljub vsemu le razbiramo, da zakoni, kot je videti, le ne veljajo za vse enako. Četrti dan procesa, 28. februarja, se je pričel dokazni postopek z zasliševanjem prič. Zaslišane so bile naslednje priče: Alojz Strajnar, Jože Krajnar, Ferdo Rautar, inž. Anton Lesjak, Franjo Vajn-štangel, Alojz Novak, Anica Godler, Marija Ilovar in Viktor Kolar. Pričevanje nobene izmed navedenih prič ni bilo razbremenilno za obtožence. Alojz Strajnar, ki je bil v letu 1958 zaposlen pri Vinarstvu v Brdih in Alojz Novak, enolog iz KZ Buje, sta potrdila, da njuni organizaciji nista prodali Vinu Brežice industrijskega vina, čeprav je bilo nato kot takšno prodano v inozemstvo. Jože Krajnar in Ferdo Rauter sta tudi pred senatom pričala o »tajnem« fondu v miinchenskl banki. Inž. Anton Lesjak in Viktor Kolar, oba iz podjetja Vino Brežice, sta v svojih izpovedih razkrila nekaj novih dejstev, ki so pomagala osvetlili obtožnico. Inž. Lesjak je pojasnil nekaj transakcij tiste vrste, ki jih je obtoženi Iljaž opravljal v zunanjetrgovinskem poslovanju, računovodja Viktor Kolar pa je pričal o tem, kako so si izvozniki in uvozniki delili ustvarjeni dobiček, o tem, kako so tudi doma s pomočjo izposojenih faktur »izvažali« le navidezno, hkrati pa je povedal nekaj tudi o izvoznih premijah. Najbolj zanimivo je bilo prav gotovo pričanje Franja Vajnštangla, ki je bil do 1. januarja 1963 načelnik bilančnega oddelka pri sekretariatu za blagovni promet FLRJ. Povedal je, da je sekretariat dajal načelno soglasje za uvoz vrste blaga, ne da bi ga pri tem zanimala cena. O količinah in vrstah blaga je odločal vnaprej, za določeno časovno obdobje. Pri izdajanju dovoljenj za kompenzacije cena u-voznega blaga ni bila pomembna, ker so te cene ustvarjali uvozniki sami na osnovi ponudbe in povpraševanja. V sekretariatu je prej opisano delo opravljala posebna komisija, v kateri so bili tudi predstavniki zbornic. Zveza trgovinskih zbornic je dajala soglasje samo v pogledu vrste blaga in količin, nikakor pa ni bila dolžna kontrolirati cene, ker je bilo to praktično nemogoče. Na posebno vprašanje predsednika senata, ali so bili podatki o tem, kakšno blago se sme uvažati, zaupnega značaja, je priča Franjo Vajnštangel to potrdil. Povedal je, da so v izjemnih primerih predstavnike domačih podjetij o tem obveščali, vendar je bil za to pristojen v sekretariatu za blagovni promet načelnik. Ta trditev je močno omajala obrambo obtoženega Petroviča in Belogrliča, ki sta trdila nasprotno. Zlasti Petrovič, ki je podjetju »Vino« de? lil »strokovne« nasvete, kaj naj uvaža, je v razpravi poudarjal, da so bili takšni podatki splošno znani in da niso bili nobena tajnost... Tako je, zelo na kratko opisano, potekal prvi del procesa proti obtožencem pred novomeškim okrožnim sodiščem. Poleg obtožencev je točneje vzeto sedel na zatožni klopi tudi izvozno-uvozni sistem, ki je dopuščal, da so se »kupčije« razvijale tako, kot so se. Pravilnost takšne trditve dokazuje dejstvo, »da ni nihče kontroliral cen pri uvozu«, ki smo ga slišali na razpravi. Sodimo, da bi v sedmih letih takšnega režima pač lahko dosegli za potrošnika znosnejše cene pri uvozu tako, da bi morali uvozniki licitirati. Kdor bi ponudil ceneje, ta bi prevzel uvoz. Kljub temu pa P°" udarjamo, da prej našteta dejstva v ničemer ne zmanjšujejo krivde obtožencev, saj je prav iz tega, da trmasto taji.i° krivdo in se skušajo izvijati, razvidno, da so delali prestopke zavestno. Se enkrat ugotavljamo, da je vse goljufije, poneverbe, podkupovanje in zlorabe, ki so prišle v procesu na dan plačal naš potrošnik, ki je bil na milost in nemilost prepuščen takšnim »izvoznikom« in »uvoznikom«. Prav zato pa smo -t naslovu napisali, da potrošnik obtožuje. Spet trije zasačeni „tički" Spodnji trije primeri ponovno govorijo o pretiranem izkoriščanju družbenih sredstev, s katerimi je Zavod za socialno zavarovanje priznaval bolnikom v bolniškem staležu hranarino. Našli so se taki »staležniki«, ki so se hoteli izmuzniti roki pravice in so hluiili svojo bolezen ter v času bolezenskega dopusta počeli vse kaj drugega, kot jim je predpisal zdravnik. Kaže, da si ponekod tudi zdravniki še niso Povsem na čistem, koga je res potrebno poslati na bolniški dopust, saj so nekateri Pacienti sami izjavili, da jim »i treba jemati zdravil, ker se ne »počutijo tako slabotne.« "Ekonomist« se je uštet Anton Kranjčič je bil zaposlen pri obratu KGP v Pi-secah. Vsak dan se je pritoževal, da ne more delati, češ da ga pri delu ovira previsok krvni pritisk. Zdrav-n* ga je pregledal in mu odredil toliko in toliko dni dopusta. V času zdravljenja pacient Kranjčič ni jemal zdravil za ^nižanje krvnega pritiska. Sam je rekel, da mu tablete »RAGNAL«, »SERPENTIL« tf| »OSAN« ne pomagajo ve-hko ter mu jin m tre-' °a uživati. Ko sta se hotela «mtrolorja prepričati, kaj Pojenja doma, kjer je bil na Pravljenju, sta ugotovila, da se Kranjčič prav ndč ne ravna po zdravnikovih navodilih. Kranjčič je priznal, da se je lani naveličal poležavanja in je odšel v Savinjsko dolino, kamor ga je zvabil zreli hmelj. Menil je, da je obiranje hmelja donosen posel, zato je v Savinjski BREŽIŠKE VESTI v dolini ostal kar devet dni. Nepreračunljivi »ekonomist« Kranjčič ka se je zelo uštel, ker je mislil, da mu ne bo nihče prišel na sled. Zablodo je takoj priznal. Zadevo je poskušala nekoli-kanj ublažiti njegova žena, ko je enemu izmed kontrolorjev ob obisku ponudila koline, češ: »Le vzemite, saj oni drugi (kontrolor) o tem ne bo nič vedel.« Nemara je mislila, da bodo s tem pozabljeni vsi moževi prekrški. Nasprotno pa so Kranjčiču odvzeli vsa -zdravila in kasneje tudi hranarino. Franc je likal hlače Tudi Franc Bokor iz Mi-halovca pri Dobovi je bil poslan na dopust. Delal je v pletilnici v Dobovi. Zaradi bolezni ga je zdravnik poslal za daljši čas domov, kjer naj bi se zdravil. France se ni nič hudega nadejal, pa je doma šival Tečaj RK v Cerkljah Proslava dneva žena v Brežicah Ob letošnji proslavi ne-iavne dvajsetletnice organi-*acije AFž bosta krajevna odbora SZDL za mesto Brežice in okolico priredila skupno proslavo. 8. mar-?» se bodo žene iz mesta m iz okolice ob 19. uri zbrale v Prosvetnem domu, kjm bo govorila prestavnimi* za družbeno aktivnost *ena pri občinskemu odbo-SZDL, nato pa bo Slovensko ljudsko gledališče ? ^ija gostovalo z dramo Janeza žmavca »Jubilej«. M. A. Uspela krvodajalska akcija v Brusnicah 26. februarja so se za krvodajalsko akcijo prijavili in dali kri sledeči prebivalci Brusnic in Gaberja: Anton Srebrnjak, Jože Luk-še, Stanko Košele, Jakob Gazvoda, Franc Gazvoda, Jožefa Ban, Tončka Skupek, Mici zeleznik, Micka Čopič, Micka Božič, Mihaela Rukše, Mici Srebrnjak, Franc Trante, Alojz Božič, Franc Jane, Roži Gazvoda, Mici Drganc, Jožefa Brkopec, Micka šašek, Pepca Medle, Micka Volčjak in Ana Volčjak. Najbolj prizadeven pri tej akciji je bil tovariš Anton Srebrnjak, ki je znal prepričljivo pridobiti mnoge prebivalce Brusnic in Gaberja. VIDEM-KRŠKO: občinsko prvenstvo rn^SL.Partizan-Celulozar i* vlđ" <*«£»* BR Je Priredil 3. marca skotit P^nstvo v smučarskih t mMrfna 33-metrskl skakalnici — bo Jr,,;fuitven° udeležbo. Tekem Sostan,0el(*Ul tekmovalci iz Bleda, Sevnici3', Kisovca, Novega mesta, Pri likoven in domačini. Prvak v , h 1° «map,al državni Frnnc T Klasični kombinaciji tov. Ervlr, rvbroil(! z Bleda. Domačin Je Prl "Motnik je imel smolo ter P« J?eh treh s.koklli padel, ce ],V1'adincii, je navdušil gledalaca vi Vikt«r Rozina iz Kl-ttv0 no b°rbi in oMIhsko prven-tec (p„ ?° M razvrstili: Fr. Sve- KrSko)' uh> Tonček Bizjak (vsi 1°00k!!i!21 J6 prisostvovalo nad """Jo zelo zadovoljni. Rczulluti — člani: Franc Am-brožič (Bled) 212 (25, 20, 25), Roman Žagar (SoStanj) 200 (24, 24, 26), Ferdo Majdlč (Kisovec) 101 (21, 21. 23); Janez Globevnik (Novo mesto) 187 (21, 23, 22), Jože Kos (Kisovec) 185 (21, 21, 21), Marjan Flisek (Sevnica) 165 (18, 19, 18), Ervin Oplotnik (Videm-Krško) 122 (30 p, 21 p, 19 p). Mladinci: Viktor Rozlnu (Kisovec) 207 (20, 21, 21), Ivan Zelez-nik (Kisovec) 200 (19, 20, 20), Tine Brudor (Novo mesto) 187,5 (19,5 , 20, 20), Franc Svetce (Lc-skoveo) 183,5 (17, 19, 19), Franc Bračun (Videm-Krško) 179,5 (17, 20, 19), Franc Pah (Novo mesto) 169 (16,5, 18, 17), Miha Duh (Videm-Krško) 165,5 (16,5, 18), Tonček Bizjak (Vidcin-Kiško) 147 (12, 12, 13) Peter Lipovi suknjič in likal hlače. In smola, prišel je kontrolor. France se ni mogel in ni znal opravičiti, ker je kontrolor zahteval samo pojasnilo, zakaj dela, če je zdravnik predpisal drugače. In še tako delo ima, ki bi ga lahko opravljal (kljub bolezni) na svojem delovnem mestu v pletilnici! France seveda ni mogel pričakovati drugega kot oster ukrep zoper prekršek, ki ga je storil. Brez svoje »merice« ne moreš živeti Tako je nemara menil Martin Ivanšek, zaposlen pri brežiškem obratu Vodne skupnosti Dolenjske, ki je šel v zdravniški stalež zaradi bolezni, ki so jo pri njem ugotovili. Toda Martin ne bi bil Martin, če bi tudi v času bolniškega dopusta ne odšel čez cesto v gostilno na svojo merico. Tako je zahajal tja večkrat in se ni nadejal, da bi mu moglo to kaj škodovati. Kajti bil je precej spreten in je pil predvsem takrat, ko je bilo že povsem gotovo, da kontrole ne bo. Včasih si ga je malo bolj privoščil in pokazal izredno moč tako, da je tepel ženo. Januarja so tudi njega dobili kontrolorji in Martin seveda ne bo ušel upravičenim ukrepom. Gornji primeri so ponovno opozorilo, da je treba najostreje ukrepati proti kršilcem, predvsem pa zahtevati od zavarovancev, da se najstrože ravnajo po zdravniških navodilih. Pričakujemo, da bo zdaj, odkar so padli bolniki — zavarovanci v prvih 30 dni v breme gospodarskih organizacij, nedvomno precej drugače in da bodo podjetja strože nadzirala trošenje s skupnimi napori pridobljenih sredstev. Jutri bodo v Brežicah slovesno počastili letošnji praznik žena: zdravstveni dom bo odprl nov otroški dispanzer. Zdaj bodo lahko nudili dojenčkom in otrokom boljšo zaščito, v dosedanjih prostorih otroškega dispanzerja pa bodo uredili prostore za nekatere specialistične preglede. Tu bo imela svoje prostore tudi brežiška reševalna postaja (Foto: Baškovič, Brežice) BORCI: vedno sredi življenja Trdimo lahko, da jc bila občinska konferenca Združenja borcev, ki je bila pred nedavnim v Brežicah, nadvse uspešna. Izčrpno poročilo je prikazalo plodno delo, dosežene uspehe in tudi resnejše probleme, ki tarejo borce. Najpomembnejši prispevek konference pa jc brez dvoma ugotovitev, da se borci s svojo visoko zavestjo uspešno uveljavljajo v družbenem razvoju, čeprav v brežiški komuni ni najboljših pogojev za delo. Dosedanje predsedstvo je naloge opravljalo s pomočjo in sodelovanjem komisij. Tak način dela je Novi trgovski delavci V centru za blagovni promet v Brežicah so pretekli mesec uspešno končali drugi letnik jesenske izmene. Zaključne izpite je opravilo 34 kandidatov, praktično izpite pa bodo morali opravljati, še preden bodo odšli na svoja delovna mesta. Najboljša je bila Tončka šušteršič iz Črnomlja in ji' za - uspeh čestitamo. Vpisovanje v spomladanski letnik je bilo 18. februarja. Prijavilo se je okrog 100 vajencev z bivšega novomeške- ga okraja in iz Trbovelj. Po vsej verjetnosti bosta organizirana še dva prva in trije drugi letniki. Šolanje v Brežicah je ugodno, v prvi polovici letošnjega leta pa bo usposobljena že nova šola, ki jo gradijo pri internatu. V centru se redno šola oddelek odraslih za poklic od-kupovalca v kmetijskih zadrugah. Prvi bodo odšli na svoja delovna mesta že v prvi polovici aprila. V teku je še šolanje poslovodij jn kvalificiranih, delavcev v blagovnem prometu. -ek uspešnejši tudi zato, ker zagotavlja sodelovanje širšega kroga ljudi, zato bo kolektivno delo zadržal tudi bodoči odbor. Poudarili so, da so doseženi uspehi v marsičem posledica tesnih stikov z občinskim odborom Socialistične zveze in občinskim komitejem ZKS, mnogo pomoči pa jim jc nudilo okrajno vodstvo Zveze združenj borcev iz Novega mesta. V občini Brežice je 1050 članov ZB, med, njimi jc 230 komunistov, preko 300 pa jih aktivno sodeluje v raznih družbenih organizacijah. Mnogo pozornosti so posvečali vzgoji mladega rodu. Ugotovili so, da se mladina vse premalo seznanja z zgodovino NOB in ljudske revolucije, pa tudi s sedanjim družbenim razvojem. Na tem področju Je treba še veliko storiti, mladinske delovne akcije in vključevanje mladine v organe delavskega samoupravljanja pa bo v bodoče Združenju borcev osnovno vodilo pri delu z mladim rodom. Komisija, ki skrbi za otroke padlih borcev, je probleme le-teh v glavnem že rešila. V strokovnih šolah je še 13 takšnih otrok, ki vsi prejemajo štipendije. 21 otrok je odšlo na tritedenski oddih na morje. Krajevne organizacije bodo morale skupno s šolskimi vodstvi več kot doslej razpravljati o učnem uspehu otrok padlih ali še živečih borcev iz oddaljenejših krajev. Komisija za izobraževanje in prekvalifikacijo borcev ugotavlja, da bo novi način financiranja s samoprispevkom izobraževanje zavrl, če ne bo priskočil na pomoč tudi ljudski odbor. V dopisni šoli je sodelovalo 9 borcev, štirje izmed njih pa so diplomirali. V okvira strokovnega usposabljanja za pridobitev kvalifikacije je doseglo visoko kvalifikacijo 23 članov, 35 pa jih je opravilo izpit za kvalificiranega delavca. Poleg naštetega so organizacije ZB opravile veliko dela tudi pri priznavanju delovne dobe v zvezi z raznimi ugodnostmi, ki so jih po posebni zakonodaji deležni borci. Ne smemo pozabiti na stike z ZB ostalih področij, saj bo prav lansko srečanje z borci iz kolektiva tovrane »Sava« lz Kranja ostalo nepozabno. Na konferenci so spregovorili tudi o gradnji stanovanj za borce ter menili, da bo treba razširiti oddelek NOV Posavskega muzeja v Brežicah, ki že ima na razpolago več prostorov. Obsodili so odhode na delo v Nemčijo, ki se pojavljajo zlasti med mladimi ljudmi. V razpravi o kmetijstvu in podružbljanju zemljišč pa so ugotovili, da morajo biti člani ZB nosilci in aktivisti preobrazbe na vasi. Konference se je kot predstavnik OO ZZB iz Celja udeležil tovariš TONE MASLO. Novemu- 11« članskemu občinskemu odboru, ki je bil izvoljen na konferenci, pred. seduje tovariš ANTON ŽLINDRA. —ek Letna konferenca komunistov v tovarni papirja »DJURO SALAJ« na Vidmu Idejna moč komunistov se izpričuje tudi v reševanju vseh nalog Bo tovarna papirja res morala uvoziti iz tujine 50.000 m3 celuloznega lesa iglavcev, da bi lahko delala s polno zmogljivostjo? - Mar res še ne bo konec neskladnosti v administrativno določenih cenah lesa posameznih vrst? - Kdo bo kriv če bo tovarna zaradi pomanjkanja lesa morala zmanjšati proizvodnjo? Izčrpno in samokritično obravnavanje številmlh problemov v podjetju in komuni na letni konferenci tovarniškega komiteja ZKS v tovarni celuloze in papirja v Vid-mu-Krškem 3. marca je rezultat skupnega proučevanja problemov in ideološkega poglabljanja članov ZK v tovarni. Pot za aktivnejše delo komunistov v tovarni so nakazali sklepi IV. plenuma CK ZKJ. Zaostajanje proizvodnje, delovna disciplina, zdravstvena preventiva, razvoj socialističnega sektorja kmetijstva v občini, delitev osebnega dohodka, delo sindikata in podobne zadeve so prevladovale v poročilu komiteja ter referatu sekretarja Načeta Zagorca, kot tudi v razpravi. Start proizvodnje letos v tovarni spričo pomanjkanja lesa ni bil rožnat. Proizvodno leto so pričeli skoraj docela brez zalog, zaradi zime pa zaostaja tudi dobava. Zato so v januarju dosegli le polovico predvidenega osebnega dohodka, za plačni sklad so porabili domala vso rezervo. Izpad proizvodnje v januarju znaša po vrednosti okoli 110 milijonov dinarjev. Izvoz v januarju pa je bil dosežen komaj 13. odstotno. To je poglavitni problem kolektiva, zato so na konferenci postavili vprašanje, če pade odgovornost za slab dotok lesa tudi nanje same.. Razprava je pokazala, da so ukrenili, kar je bilo v njihovi moči, da bi dobili ustrezne količine in kvalitete lesa, pa niso kaj prida uspeli. Del krivde res pade na zimo, glavni vzrok pa je v administrativno določenih cenah posameznih vrst lesa. Čeravno je podjetje pripravljeno celulozni les plačevati višje, ne sme, ker so cene, kot povedano, določene. Zaradi tega se resno ukvarjajo z možnostjo, da bi uvozili okoli 50.000 mJ celuloznega lesa iglavcev, da bi lahko tovarna delala s polno zmogljivostjo, dokler se zadeva s cenami lesa na domačem trgu ne uredi. Delovna disciplina se je v tovarni lani poslabšala, prav tako so se zvišali neupravičeni izostanki. Vzroki so med drugim v premalo izoblikovanem nagrajevanju po storilnosti. Nadaljnje izpopolnjevanje sistema delitve osebnega dohodka in organizacije dela je med zaključki za bodoče delo komumatov v podjetju, veljalo pa naj bi prav tako za vse organe samoupravljanja in ostale politične organizacije. O sindikatu, o katerem je bilo na konferenci dokaj govora, so menili, da njegova vloga pri reševanju raznih notranjih zadev ni bila dovolj vidna in jo je potrebno okrepiti. Na konferenci so predlagali, naj bi organi samoupravljanja resno proučili delo zdravstvene službe v podjetju, posebej še preventivno, ter sprejeli ustrezne ukrepe za izboljšanje. Ker podjetje ni svet zase, temveč del komunalne skupnosti, so na POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO konferenci obravnavali tudi razvoj kmetijstva v občini. Toliko bolj, ker so mnogi člani njihovega kolektiva vezani tako ali drugače na zemljo, in ker prav taki »dvosedežniki« povzročajo največ težav pri podružbljanju kmetijske proizvodnje. S takimi se je potrebno resno pogovoriti predvsem v tovarni, kjer so zaposleni. Z dograditvijo drugega papirnega stroja, s čimer pa ne bo še rečena zadnja beseda glede nadaljnjih investicij, dobiva podjetje možnosti za večje uveljavljanje na tujib tržiščih, ali z drugimi besedami, da se vključuje v mednarodno delitev dela. To pa terja dosleden boj vsakega člana kolektiva za povečanje proizvodnje, zmanjševanja stroškov in čim boljšo kakovost izdelkov, odkrivanje notranjih rezerv in brezkompromisno nagrajevanje vsakega po njegovem delu. Komunisti v tovarni bodo v bodoče še bolj kot do sedaj na čelu takih prizadevanj. Nadaljnje ideološko izpopolnjevanje članov ZK je sestavni del obveznosti, ki so jih sprejeli na konferenci. DOLENJSKI LIST %9 m Med polletnimi počitnicami šolska vrata v Cerkljah niso bila zaprta. Namesto učencev je v šolo prihajalo 21 deklet, ki so obiskovale tečaj Rdečega križa. Predavanja so v glavnem zajemala sledeče teme: prehrano, higieno, vzgojo, nego bolnika, prvo pomoč pri ponesrečencih. Predavatelji so snov podajali s pomočjo flanelogra-tov, slik in drugih učnih elementov. Razen tega so tečajnice imele tudi praktični pouk, kjer so se učile kuhanja. Lahko trdimo, da so tečajnice dobile precej napotkov za življenje. Ob koncu so izrazile željo, da bi lahko podobne tečaje še obiskovale, hkrati so se iskreno zahvalile organizatorjem, predvsem pa tovarišem Vladu Curinu, Boži Ostroveršnikovi in Mariji Hrovat. Olga Drobnič Postali bodo ključavničarji BUČKA: ljudje so hvaležni Rdečemu križu Da bi nudili delavcem, bivšim rudarjem v Krmelju, ka so zdaj zaposleni v »Metalni«, čim več ugodnosti pri dosegi kvalifikacije, je podjetje organiziralo tečaj za kvalifici- 8. marec v Loki in na Bregu V Loki pripravlja proslavo za dan žena osnovna organizacija SZDL. 10. marca, ob 18. uri bo v prosvetnem domu akademija z govorom in kulturnim sporedom zatem pa bo pogostitev žena. Na Bregu pripravljajo podoben spored, proslava pa bo 9. marca zvečer. rane konstrukcijske ključavničarje, izpiti pa bodo letos junija v Celju. Ker so predavanja zastonj, imajo delavci res vse možnosti za pridobitev nove kvalifikacije. SEVNIŠKI VESTNIK V začetku se jih je prijavilo 19, kasneje pa je število naraslo na 48. Tečaj je v dveh izmenah. Ker je snovi veliko, čas za učenje pa skopo odmerjen, so za nestrokovne predmete uvedli nedeljski pouk od sedmih do dvanajstih. Vsi, ki bodo Na občnem zboru RK na Bučki (24. februarja) smo razpravljali o delu in uspehih organizacije v preteklem letu, predsednik krajevnega odbora RK Lado Hočevar pa je ob tej priložnosti povedal, kako koristna je ta organizacija in kakšne so njene naloge. Jože Bukovec je ljudem povedal ,da ga je med vojno, ko je bil v nemških tabori- ščih, rešila smrti prav ta organizacija. Organizaciji je hvaležen tudi Jože Kranjc, ki je dobil transfuzijo krvi s pomočjo akcije RK. Tudi Franc Iljaž je povedal, da je RK med vojno zdravil marsikaterega borca. Na koncu je tajnik RK Rudi Posedelj poročal o celotnih uspehih RK Bučka. Odbor RK Občni zbor RK v Boštanju Ureditev cestnega prometa v Sevnici Pred nedavnim sta oba zbora ObLO v Sevnici prepovedala vožnjo z vprežnimi vozili po novi asfaltni cesti in preusmerila ves tak promet na Savsko cesto. Gotovo se vsakdo strinja s tako odločitvijo, vendar bi bilo treba Savsko cesto najprej usposobiti za večji promet. Na odseku od šole do železniške postavljalnice je »Podjetje za remont prog« že lani novembra, ko je obnavljalo levi tir, odkopalo gramozno gredo in zasulo cesto v širini tudi do dva metra. S tem so cesto tako zožili, da je srečanje vozil ne mogoče. To zemljo je treba takoj odstraniti, sicer bo prišlo do prometnih nesreč, razen tega pa so v nevarnosti vse ograje tamkajšnjih hiš. Kdo bo odgovoren v primeru nezgode? Treba bo misliti tudi na boljšo ureditev ceste na ovinku pri šoli oz. zapornicah. In še nekaj: v drevoredu naj bi uporabljali res samo prevozno pot, vse druge nasade pa je treba čuvati in jih še razširiti, da bi Sevnica obdržala svoj okras. —rra— »PERNJAKOVr« v Šentjanžu Prosvetno društvo v Šentjanžu je pred nedavnim uprizorilo odrsko delo Prežihove-ga Voranca »Pernjakovi«. Delo je bilo dobro naštudirano, predvsem pa so se izkazali učitelji: Jože Bevec kot oče Pernjak, njegova žena Vera v vlogi mutaste sirote z nezakonskim otrokom in šolski upravitej Vlado Gal. Težko vlogo je dobro izpeljala tudi Tončka Repovž, ki je nastopila kot beračica. Občinstvo je igralce po vsakem prizoru toplo nagradilo s ploskanjem. Slaba stran vse uprizoritve pa je oder. Tu in tam je motila tudi slaba izgovorjava vokalov nekaterih igralcev. Vseeno pa nastopajočim čestitamo in želimo, da bi kmalu spet igrali. M. uspešno zaključili ta tečaj, bodo lahko delali tudi na odgovornejših mestih in tako precej več zaslužili. Letos čaka kolektiv tega podjetja velika naloga, saj mora napraviti 2500 ton raznih konstrukcij, kar predstavlja tudi lep zaslužek. Težave imajo edino s prostori za učenje. Ker ni lastnih prostorov, imajo tečaj v kino dvorani, ki pa je slabo razsvetljena in mrzla. M. L. • Te dni bo začelo podjetje »Rade Končar« v Zagrebu graditi nov obrat za izdelavo transformatorjev, nrel bo tri velike hale, kjer bodo Izdelovali transformatorje največjih moči, pretežno za izvoz. Glavni del strojev ln opreme bodo nabavili iz Velike Britanije ln Japonske. Prva pošiljka je že prispela. • V trboveljski Strojni tovarni bodo začeli v sodelovanju z nekim nemškim podjetjem izdelovati nov stroj »gradar«, ki ga pri nas nismo še Izdelali niti uporabljali. Stroi je lažji od buldožerja, poganja ga en motor in ima vrsto priključkov za najrazličnejša opravila. • Svet za turizem in gostinstvo Zvezne gospodarske zbornice je nedavno v sodelovanju z drugimi zveznimi in republiškimi organi proučil osnutek novega zakona o gostinstvu in osnutek uredbe o notranii kontroli v gostinskih gospodarskih organizacijah. Preteklo nedeljo je bil v Boštanju občni zbor osnovne organizacije RK, ki se ga je udeležilo okoli 80 ljudi od 205 članov. V lanskem letu je pokazala ta organizacija lepe uspehe. Zbrali so za 22.000 din prostovoljnih prispevkov v tednu TBC, razen tega pa so med prebivalstvom zbirali obutev in obleko za vse, ki so tega potrebni. Mnogi so od RK prejeli tudi denarno pomoč. Pri krvodajalski akciji je sodelovalo 20 oseb, RK pa je prispeval s prostovoljnim delom tudi v akciji za gradnjo vodovoda v Boštanju. Naše prebivalstvo je pokaza- lo vse razumevanje tudi za žrtve potresa v Makarski, katerim je namenilo 11.500 din, šolska mladina pa je v ta namen zbrala 12.000 din. Da je delo te organizacije tako uspešno, gre zahvala predsedniku in tajnici Štefki Štempelj, kakor tudi dolgoletni blagajničarki Ivanki Ku-ganič. S.Sk. • Pred kratkim je bila med Jugoslovansko investicijsko banko ln Britansko banko sklenjena posojilna pogodba za fi-nansdranje uvoza opreme Iz Anglije za železarno v Skopju v vrednosti 28 milijonov funtov. Obisk pri 91-letnem Matiju Gorišku na Bregu Prejšnji mesec je proslavil Matija Gorišek 91-letnico. Osnovna organizacija RK je tudi letos počastila jubilanta. Podmladkarji osnovne šole iz Loke so mu recitirali pesmi, nato pa so mu zapeli še nekaj partizanskih in narodnih , zastopnik RK ga je obdaril. Matija se je ginjen zahvaljeval za prisrčno voščilo, zlasti mladini. Podmladkarji so se razveselili in zaplesali kolo, da je bil še boljše volje. Jubilant je zdrav in redno bere Dolenjski list. Vprašali smo ga, kako preživlja letošnjo dolgo in mrzlo zimo. Povedal je, da opravlja priložnostna hišna dela, komaj pa čaka pomladi, da bo kaj »ponaredil« okoli hiše. Pripomnil je tudi, da je preživel že tri mrzle zime, leta 1895, 1919 in znano zimo leta 1929. Vse tri zime so bile zelo mrzle, vendar kratke. Poslovili smo se in mu zaželeli še mnogo zdravja. Stanko Skočir Borci so še vedno aktivni 22. februarja je bila v Trebnjem občinska konferenca Združenja borcev NOB. Kot gost se je udeležil podpredsednik OO ZZB Ljubljana tov. Miloš Jančič. Poročilo o delu združenja je prebral predsednik Ludvik Strajnar, ki je poudaril, da je med 17.428 prebivalci občine 1117 članov ZB, ki se uspešno uveljavljajo v delu družbenih organizacij in družbenem razvoju občine. V svetih in komisijah pri ObLO sodeluje več kot 45 članov ZB. O- menil je prizadevnost nekaterih krajevnih organizacij, ki so se trudile zlasti z reševanjem nalog v skrbi za borce in priznavanje delovne dobe. Med najboljšimi so bile krajevne organizacije na Mirni, v Mokronogu in deloma tudi v Trebnjem. Poročilo se vprašuje, kako to, da organizacija ZB še zdaj nima primernih prostorov, hkrati pa opozarja na posamezne primere, ko nekateri skušajo neupravičeno uveljavljati delovno dobo na račun sodelo- Presenetljiva disciplina na zborih občanov h Mokronog: Izboljšati je potrebno zdravstveno službo, urediti Vprašanje izkoriščanja gozdov, odpreti nov industrijski obrat, pospešiti komunalno dejavnost in kraj olepšati, krajevnim činiteljem, ki so odgovorni za ureditev pretežnega dela teh vprašanj, pa dati v upravljanje več sredstev. ■ Mirna: V zdravstvu ni zaznati napredka, zato naj bi izglasovali nezaupnico upravnemu odboru zdravstvenega doma v Trebnjem. Doma je treba odpreti svojo klavnico, ker je meso, ki ga dobivamo iz Šentruperta, dokaj nekvalitetno. Trgovina mora z boljšim načinom poslovanja in izbiro pred potrošnika, medtem ko je splošna želja, da bi le pričeli obnavljati cesto iz Trebnjega proti Mokronogu in dalje po dolini Mirne. ■ Dobrnič: Pomanjkanje uslužnostnih obrti je glavni problem v tem kraju. Radi bi vodovod, toda sredstev ni. želimo, da bi v dobrniški dolini zgradili industrijski obrat, ki bi zaposloval še nezaposleno delovno silo. S posluhom naprej! Svet zdravstvenega doma v Trebnejm je na svoji seji 25. februarja obravnaval poslovno poročilo in zaključni račun za leto 1962. Ugotovil je, da zdravstvena služba v preteklem letu ni bila najbolj zadovoljiva, kar je bilo rečeno tudi na zborih občanov, ki so bili te dni po vsej trebanjski občini. Prav gotovo je, da je za pravilno, hitro in vsestransko delovanje zdravstvene službe odgovoren tudi svet zdravstvenega doma, katerega naloga je, da sproti in odločno opozarja na probleme, ki se pojavljajo v zdravstvu. Kljub temu da so bile naloge in problemi znani, pa se je svet zelo redko sestajal in je imel zadnjo sejo skoraj pred tremi meseci. Težko bi bilo najti upravičene vzroke za nedelavnost prejšnjega sveta zdravstvenega doma. Vse pa kaže na to, da je bilo premalo stikov med upravnim odborom in svetom ustreznega doma. V nemajhni meri leži krivda tudi na nezadovoljivi delavnosti predsednika sveta zdravstvenega doma, ki ni znal prisluhniti dogajanjem in je preredko skliceval seje ustreznega sveta. Spričo vsega tega pričakujemo od novega sveta zdravstvenega doma, ki mu predseduje tovariš Jože Bizjak, sodnik okrajnega sodišča v Trebnjem, da bo pravilno razumel in podpiral prizadevanja za ureditev zdravstvene službe, za katero so poleg oblastnih, političnih in družbenih činiteljev zainteresirani tudi vsi občani. Upamo tudi, da bo novi svet res sproti reševal tekočo zdravstveno problematiko in vplival, da se bodo sredstva, namenjena zdravstvu, razdeljevala tako, da bo spodbudno tudi pri pridobivanju novega zdravstvenega kadra. ■ Veliki Gaber: Zahtevamo, naj se uvede razširjeno kmečko zavarovanje. Da bi več pridelali, je nujno, da se izvaja agromini-mum, zato pozdravljamo ustrezne ukrepe. Vse skrbi, kako bo z ozimino, ker je letošnja zima le prehuda. Kmetijska zadruga naj u-vozi nekatere nove vrste semenskega krompirja, ker ta, ki ga imamo zdaj, ni dovolj odporen proti slabim vremenskim in drugim razmeram. Mnenja smo, da je potrebno uvesti samo prispevek za popravila poti in preureditev stanovanja v učilnico. To so v zgoščeni obliki zabeležene razprave zbo rov občanov v štirih krajih trebanjske občine. Zbori občanov v tej občini, ki so imeli na dnevnem redu razpravo o letošnjem družbenem planu, so se končali prejšnji teden. V veliko presenečenje vseh, ki so te zbore in razprave vodili, so skoraj v vseh krajih, kjer so bili zbori občanov sklicani, ugotovili ogromen napredek v disciplini. Se pravi, da je bil obisk povsod nepričakovano velik in da so razprave v glavnem potekale v znamenju pametnih predlogov in ustreznih vprašanj glede podrobnih pojasnil iz osnutkov družbenega plana. Občani so brez pridržkov pohvalili posamezne postavke v osnutku letošnjih planskih nalog in dajali umestne predloge za razvoj svojega ožjega področja. Na splošno so največ govorili o naj- bolj razširjeni panogi — kmetijstvu, nadalje o zdravstvu, komunalni dejavnosti, šolstvu, v večjih središčih pa tudi o industriji. Spričo plodne razprave, pametnih in večkrat tudi uresničljivih predlo gov je pričakovati, da bodo vse planske naloge ob taki podpori vseh občanov letos skoraj zanesljivo opravljene. Zdi se, da je bil na teh zborih najden tudi ožji stik z občani, ki se zanimajo za napredek, to pa je naposled tudi velik porok za optimistično gledanje na vsa bodoča dogajanja v občini. vanja v NOV. Poročilo omenja tudi to, da nekateri borci, ki se pravočasno ne odzovejo pozivu na zdravljenje ali pa zdravljenje prezgodaj zapuščajo, povzročajo s tem nepotrebne težave. Komisija za spomeniško varstvo je bila prav gotovo med najbolj delavnimi. Njen predsednik Franjo Bule je poročal, da je bil v preteklem letu urejen spomenik v Sentlovrencu, urejeno pa je bilo tudi grobišče na Trebel-nem. Opozoril je, da bi bilo treba postaviti primerno obeležje v Trebelnem, tam kjer so streljali talce, vsa grobišča pa bi kazalo zaščititi s primernim odlokom ObLO. Ne bi bilo odveč, ko bi gozd na Trebelnem, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada, zaščitili. Komisija za tipografijo NOB ima že zbrano celotno dokumentacijo, ki zajema 217 vasi v občini. Gradivo je treba le še popraviti, zbrati potrebne fotografije in izdelati nekaj skic. Predsednik komisije je omenil, da bi bilo treba ugotoviti tudi to, v kateri hiši v Trebnjem je bila 12. aprila 1941 seja CK KPS, ker je bil po izjavi tov. Franca Leskoška-Luka na tej seji sprejet proglas o oboroženi vstaji v Sloveniji. Predsednik komisije za skrb za borce tov. Peter Her- cog je razpravljal o stanovanjskem problemu borcev in poudaril, da se ne bi smelo dogajati to, kar se je lani, ko so bila sredstva, dobljena za gradnjo stanovanj borcev, porabljena v druge namene. Komisija za priznavanje delovne dobe je od 130 prošenj rešila 108. V razpravi so sodelovali Avgust Mežnaršič, ki je razpravljal o skrbi za zdravstveno stanje borcev, Ciril Bukovec, ki je spregovoril o priznavalninah in stanovanjski problematiki, Anton Praznik pa o prekvalifikaciji. V razpravi je poudaril, da starejše borce v proizvodnji marsikje preveč zapostavljajo in da so mnoga podjetja vse premalo storila za prekvalifi' kacijo. Alojz Breznik je spregovoril o sekciji interniran-cev in vojnih ujetnikov. Oe-legata iz krajevnih organizacij Trebelno in Šentrupert sta načela problem borcev na vasi, ki so se postara" in le stežka zmagujejo davčne dajatve. Opozorila sta, da bo v takšnih primer^1 treba nuditi olajšave. Na konferenci je bilo izvoljeno 11-člansko predsedstvo in tričlanski nadzornj odbor. Za predsednika je bjj ponovno izvoljen tov. Ludv'K Strajnar. Pavle Mik"6 Kako je bilo v Mokronogu Zbor občanov v Mokronogu ni bil zavidljivo obiskan. Vzrok za slabo udeležbo so občani izrazili na zboru ko so ugotavljali, da mnogi predlogi, želje in zahteve, ki so jih postavljali že na prejšnjih zborih volivcev, niso naletele na razumevanje pri ObLO. V središče razprave so se postavljala ponovno vprašanja, o katerih so občani že dajali svoje predloge pa tudi zahteve. Problem zdravstvene službe se vleče nerešen že leto dni, ko so vendar krajevni faktorji storili vse, da bi imeli za tako veliko območje svojega zdravnika. Vprašanje zdrave pitne vode je več kot pereče vprašanje, saj so vsi obstoječi vodnjaki vse prej kot higiensko urejeni. V letošnji zimi ljudje zajemajo vodo z raznimi posodami direkt- no iz vodnjaka, ker so črpalke zamrznile. Za staro sodnijsko stanovanjsko hišo je bilo že ogromno intervencij. Na nekem prejšnjem zboru volivcev je bilo od strani vodilnih iz TREBANJSKE NOVICE predvidenih nobenih src*'0* za Mokronog. Iz vsega tega je sledil 59 očitek, da je Mokronog z?' postavljen pred Trebnjem * Mirno, kamor se zadnja lej stekajo vse investicije. Mord8 bi bilo prav ob vseh teh uf tovitvah občanov le neko"'' razmisliti zlasti še ob dejsl** da so Mokronožani rekr"' tirali iz svojih vrst ogrom" zavednih sil v borbo za sv bodo, da so bili aktivni t«* v raznih prostovoljnih »ltciO po svobodi in, da so še s;'d™ pripravljeni pri izgrajevanj, skupnih dobrin. (ZadrU^-j dom, pokopališče, pota i-Pjj Da bi občutek zapostavljen0^ še očitneje izražen, so ob ^ ob koncu vpraševnli, kje f poslanci, ki so jih voli" . kaj delajo, da jih ni nik"" med občane. tf, V- y ObLO govo:a o tem, da se bodo trije centri v občini nekako enakomerno izgrajevali (Trebnje, Mirna, Mokronog). Vendar ni bilo za Mokronog storjenega v daljši dobi ničesar. Občani so postavljali tudi vprašanje zaposlovanja ljudi po arondaciji zemljišč. Kam z odvisno delovno silo? Letošnji predlog družbenega plana ni potolažil občanov lz Mokronoga, ker ni v njem NOVICE ČRNOMALJSKA -KOMI NE Osnova: dolgoročni programi Oba zbora OblAJ Črnomelj sta 28. februarja razpravljala o družbenem planu in proračunu za leto 196» ter o smernicah gospodarskega razvoja v letu 1963. Družbeni plan preteklega leta je bil izpolnjen le z 99 odstotki. Na to jc »•plivalo zlasti dejstvo, da ni bilo dovolj tretlstev za investicije v industriji, ki je ostala brez opreme •n tudi proizvodnega plana nI dosegla. V razpravi je podpredsednik ObLO tovariš Košir dejal, da gospodarskega razvoja občine ni mogoče reševati z dotacijami, ampak * investicijami, vire investiranja pa je v ta namen potrebno iskati tudi Izven občine. 1-redsednik ObLO tovariš Zunlč je menil, da bi bilo treba v prvi vrsti modernizirati ie obstoječe go-.potlt-.vskc organiza-c'je, ki naj bi proizvajale 8 polno zmogljivostjo. Proizvodnja naj bi ustvarila sredstva rudi za reševa-"je problemov v zdravstvu, profeti, komunalni dejavnosti in v "ruge namene. Podlaga za investicije pa naj bodo dolgoročni perspektivni programi, izdelani na osnovi temeljitih analiz, ki jih oodo morale gospodarske organi-*acije predložiti upravnim orga-°orn občinskega odbora. Razen tega morajo ti organi pazljiveje spremljati dogajanja v podjetjih, opozarjati na morebitne nepravilnosti in ustrezno ukrepati. Tovariš predsednik jc še dodal, da je potrebno izdelati tudi dolgoročni program potreb strokovnih kadrov, čemur je nujno treba prilagoditi tudi štipendiranje. V razpravi o razvoju domače obrti so menili, naj bi v nekaterih krajih (Ac!lisici. Preloka, Sinji vrh itd.) zaposlili domačo žensko delovno silo z izdelovanjem znanih in iskanih izdelkov domače obrti. Ostala obrt naj dopolnjuje industrijo, medtem ko občanom ne sme primanjkovati obrtni!) uslug. Sklenili so, da bodo v ta namen v Črnomlju ustanovili mehanično delavnico. Večjo skrb moramo posvetiti tudi turizmu, ki ima v sedanjem stanju gostinstva bolj šibko podlago. Gostinstvo naj se razvija in izpopolnjuje predvsem na Vinici in v Semiču, ker je v teh krajih to vprašanje še najmanj urejeno. Na seji je bil imenovan pripravljalni odbor za proslavljanje 20-letnice zasedanja SNOS v Črnomlju. Za ureditev mesta in komunikacij v čast proslave so predvideli 55 milijonov dinarjev. Pričakujejo, da bosta črnomaljski ob- čini pomagala tudi okraj in republika. Preteklo leto je Stanovanjski sklad nakazal zasebnikom 16 milijonov dinarjev za zidanje stanovanjskih hiš. Skupna vrednost stanovanjskega fonda, ustvarjena s pomočjo sklada, je znašala v preteklem letu 106 milijonov dinarjev, kar kaže, da se pomoč obnese in bo treba tudi v prihodnje pospeševati gradnjo dvo- ali štiristano-vanjskih hiš. Na seji so še pripomnili, naj bi dobil Semič, ki postaja važno občinsko industrijsko središče, naposled le zdravnika, nasploh, pa je treba izboljšati trgovino, zlasti preskrbo tekstilnega blaga. S. J. LJUDJE MED SEBOJ • Tekstilni kombinat »Ra-ška« iz Novega Pazara je sklenil g predstavniki nekaterih večjih količin svojih izdelkov, tujih firm pogodbe o dobavi »Raška«, ki je v januarju dosegla rekordno proizvodnjo s 120,2 odst. bo izvozila celotno proizvodnjo prvih šestih mesecev. • Tovarna Dušika v Rušah, ki je v rekonstrukciji, bo letos proizvedla 40.000 ton karbida, kar je znatno več kot prejšn-a leta, ko je bla povprečna proizvodnja le 24.000 ton dušika na leto.. V Gribljah nov mladinski aktiv »BETI«: letošnja proizvodnja je za 20 odst. večja kot lanska bruarju pa na 80 milijonov. Tolikšno povečanje je deloma tudi posledica novih strojnih zmogljivosti. Tovarna pa je lani osamosvojila proizvodnjo potrošnega materiala (čipke). To se v bruto proizvodu in v realizaciji ne odraža, ker so pa doslej vsako leto kupili za okoli 100 milijonov dinarjev čipk, se je odkar jih delajo sami, dohodek občutno povečal. Tudi o izvozu razmišljajo. Razgovori za prodajo izdelkov v Afriko že teko. Ce bo šlo po sreči, bodo letos izvozih za okoli 20 tisoč dolarjev. Konec lanskega leta je bil v Grdbljah v Beli krajini ustanovljen mladinski aktiv, ki šteje 41 članov. To je največji vaški aktiv v vsej Beli krajini. Mladina je začela takoj pridno delati. 2e za novo leto so priredili »Veseli večer«, ki so ga navdušeni gledalci z veseljem spremljali. Z denarjem od vstopnine so kupili gramofon, ki zdaj kdaj pa kdaj omogoča mladinski ples. Za pustno nedeljo so mladinci in mladinke naštudirali nov program, ki ga je gledalo lepo število poslušalcev. Izkupiček tega večera bodo shranili, ker nameravajo kupiti televizijski sprejemnik. Mladina iz Gribelj si želi tudi večernih predavanj. Dogovorili smo se, da bo imel predavanja iz sodobnega kmetijstva kmetijski tehnik Lojze Štrk, iz živinoreje in nuđenja prve pomoči živini pa veterinarski tehnik Janez Gliha. Mladini pomaga tudi V prvih dveh letošnjih mesecih se je v metliški »Beti« proizvodnja v primerjavi z lanskim povprečjem povečala za več kot 20 posamezniki poškodovali noge (26 primerov), roke (46 primerov), oči (9 primerov), glavo (3 primeri) in trup (2 primera). Analiza je jasno povedala, na kaj morajo delavci posebno paziti in katera zaščitna sredstva najbolj uporabljati. Po mnenju članov komisije je največ takih nesreč, ki bi jih lahko preprečili, če bi se zaščitili. Zaščitnih sredstev prav za navedene primere ne manjka. Na seji delavskega sveta so sklenili, da bodo zmanjšali število nesreč. Lani se je na-mree ponesrečilo 18,15 odstotka vseh delavcev! J. S. učiteljstvo, predvsem učitelj Jože. Vsi, kd si tako prizadevajo za napredek kraja, zaslužijo pohvalo! J. G. Razprava v Rožnem dolu Občani so na zboru v Rožnem dolu pred dnevi razpravljali tudi o tem, da so njihovi davki preveliki gieae na ravninski predel. Pri njih je zelo reven, kraški predel, ki naj bi bil obdavčen minimalno. Dovolj je že, da tu živijo in da niso v breme družbi. V gozdovih ni več dosti zaslužka, ker je seOnja omejena. To naj upoštevajo pri davčni osnovi ^ dohodnino. Predlagali so tudi, naj bi bil les, ki ga žagajo kmetovalci za lastno porabo, brez prometnega davka, saj potrebuje vsak kmetovalec nekaj desk za popravilo lastnih poslopij. O marsičem so se pogovorili, med drnsnm tudi o umetnem osemenjevanju goveda. —s. Pojasnilo na članek Na jjauea -Dokler sodišče ne odloči, Dom zemijo branu- (jjoI. list 31. 1. 1963) nam je tov. Roman Zorko iz Druzinbke vasi st. 1 poslal nasied.iji odgovor: omenjena konferenca Socialistične zveze je bila dne 17. decembra isfcz v sobi gostilne, ki je bila docela zasedena. Prizaueti uslužbenec ObLO je na tej koa-leienci izjavil, Orašiči, Kame-Žel«„-.YidošicJ. Krmačma. Lok-* Gabrovec, Gornja doviV011' Dolnia Lokvica, Ra-Svr* V, Curile, Rosalnice, v raakl, Boldraž in Slamna ^"£2yrtudl še podr statut razpravan o osnutku r""* so udeleženci največ doižn371.1811 0 nal0'"an in sti i?SUn krajevne skupno-ii,' g1*0* jih predvidevata 6. ter * e,en osnutka statuta. pred° finančnih virih, ki jih ^videva 54. člen statuta. "alori'i *'en statuta govori o jevin dolžnostih kra-Or«,„ sk«pnt»sti in njenih K "°v> ki no sledeče: Jevna skupnost organi- VTEM TEDNU VAS ZANIMA [Ted4?us^\V>o\edat Petek, 8. marca: Bojanka Sobota, 9. marca: Frančiška Nedelja, 10. marca: Viktor Ponedeljek, 11. marca: Krištof Torek, 12. marca: Gregor Sreda, 13. marca: Kristina Četrtek, 14. marca: Matilda ČESTITKA SMREKARJEVEMU ATU iz Birč-ne vasi želi za 7Metnico vse najboljše in še mnogo let hčerka Milka z družino. Ob izgubi ANTONA PENCA z Malega Slatnika Jd je 14. februarja 1963 umrl, se Iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili in mu darovali cvetje ali nudili družini pomoč, posebno pa organizaciji ZB Mali Slatnik, sindikalni podružnici »Pionir«, zlasti gradbišču v Novem mestu, novomeški godbi, kakor tudi govornikom za poslovilne besede pri Odprtem grobu. Žalujoči: žena z družino, mati, oče, bratje, sestre in ostalo sorodstvo Vsem, ki so lajšali v zadnjih dneh trpljenje našega dragega mola, očeta in starega očeta JOŽETA UDOVICA ter vsem, ki so nam stali ob strani in ga spremili na zadnji poti, zlasti pa govornikom, darovalcem cvetja, Socailističnl zvezi in Zvezi združenj borcev, naša iskrena zahvala. Družina Udovič — Novo mesto Še 107 novih naročnikov Spet podajamo 14-cinev-ni obračun novih naročnikov; medtem ko se je od 1. decembra 1962 do 19. februarja 1963 naročilo na DOLENJSKI LIST skupno 1548 novih naročnikov, znaša zdaj ta številka že 1655 — pridružilo se nam je še 107 novih prijateljev domačega pokrajinskega tednika. Te dni se je tudi ustavilo »novoletno nihanje« naročnikov; kaže, da je zdaj le konec odpovedovanja in premišljevanja, »ali bi ali ne bi« ostali pri domačem tedniku. Upajmo, da bo naklada poslej počasi, a vztrajno naraščala k številki 20.000, do katere nam manjka še 300 naročnikov ... V teh treh mesecih so Se organizacije SZDL, pošte in sindikalne podružnice izkazale v nekaterih občinah bolj, drugje spet manj. Do torka opoldne smo dobili iz naštetih občin naslednje število novih naročnikov (poročilo velja za celotno sedanjo akcijo, ki se je začela lani 1. decembra); BREŽICE 162 ČRNOMELJ 99 METLIKA 65 NOVO MESTO 527 TREBNJE 153 SEVNICA 127 VIDEM-KRŠKO 299 Razne pošte: v LRS, FLRJ 203 Inozemstvo: 20 Zbiranje novih naročnikov s tem seveda še ni zaključeno, saj v marsikateri hiši še vedno nimajo domačega glasnika Socialistične zveze, marsikje pa so list že imeli, pa so ga morda medtem začasno odpovedali. Prosimo vse pismonoše, u-prave pošt, vodstva krajevnih organizacij SZDL in sindikalne podružnice, da še naprej zbirajo nove naročnike in priporočajo domači tednik svojim članom, prijateljem in znancem! Naj še nadalje velja geslo: V VSAKO HIŠO BELE KRAJINE, SPODNJEGA POSAVJA IN DOLENJSKE — DOLENJSKI LIST! Dr. Vladimlrju Brglezu, prima-riju Brežiške bolnišnice, se za uspešno operacijo in za vso požrtvovalnost in skrb, ki jo je posvetil najinemu sinku Marijanu, najiskreneje zahvaljujeva. Prav lepa hvala tudi bolničarjem in strežnemu osebju s kirurškega oddelka. — Slavko in Marija Vodeb Dijaška kuhinja v Novem mestu se lepo zahvaljuje dr. Davorinu Grosu iz Novega mesta, ki je namesto venca na grob pok. Antonu Knafliču iz Novega mesta poklonil 2000 din. TRIDELNO OMARO, dobro ohranjeno, in radio »Tesla 51« ugodno proda Zugič, Novo mesto, Nad mlini 19. NOVE BELE MLINSKE KAMNE in kompletno železje za električni mlin prodam. Naslov v upravi lista (141-«3). EMAJLIRAN ŠTEDILNIK, postelj- rika«, 13. marca nemški film »Slučaj inšpektorja Širdinga«. Brežice: 8. in 9. marca ameriški film »Zakonski vrtiljak«, 10. marca španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«, 13. in 14. marca ruski barvni film »Otarova vdova«. Črnomelj: 8. in 10. marca ameriški barvni film »Alamo« — I. del, 12 in 13. marca nemški film »Graščina strahov«. Kostanjevica: 10. marca angleški film »Cas ljubezni in čas smrti«. Metlika: 9. in 10. marca ameriški film »Ko je kraljevala komedija«, 13. marca jugoslovansko-italijanski film »Kapo«. Novo mesto — Dom JLA: od 7. do 10. marca angleški film »Ekspres bongo«, od 11. do 13. marca sovjetski film »Ali je to ljubezen«. Semič: 10. marca ruski film »Dekle brez naslova«. Sevnica: 9. in 10. marca jugoslovanski film »Kapetan Loši«, 13. marca jugoslovanski film »Rafal v nebo«. Trebnje: 9. in 10. marca jugoslovanski film »Skozi rumena nebo«, 13. marca jugoslovanski film »Predsednik centerfor«. Žužemberk: 10. marca ameriški barvni film »El magnifico«. ran MATIČNI URAD BREŽICE Februarja ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Porok ni bilo. — Umrla sta: Marko Mikac, podoficir ^CVETLIČARNA" NOVO MESTO Komandanta Staneta 1 • RAZNO CVETJE, VENCI, TRAKOVI, NAPISI, • VENCKI, POROČNI ŠOPKI, VSAKOVRSTNI • ARANŽMAJI itd. TELEFON 21—5-6-7 ČEKOVNI RAČUN ne mreže z žimnicami prodam. Naslov v upravi lista (140-G3). UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjeno: temno sivo moško obleko za srednjo postavo, svetlo moško obleko, žensko dolgo jopo iz umetnega usnja (svetlo zeleno) in bel tričetrtinski plašč. — Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO, ljubiteljico otrok, pridno in pošteno, išče štiričlanska družina. — Volaj, Ljubljana, Grafenauerje-va 33 — Bežigrad. POMOČ za pospravljanje stanovanja dopoldne dobro plačam. — Lahko mirna in poštena upokojenka. Nudim eventualno skromno sobico. Naslov v upravi lista ((146-63). SOBO oddam samcu. Naslov T upravi lista (143-63). GARAŽO za osebni avtomobil oddam. Hadl, Novo mesto, Zagrebška 10. TOVARIŠICA blizu Brežic, pošljite naslov k 11163! (147-63) OPREMLJENO SOBO in kuhinjo iščem za upokojenko. Plačam najemnino za več let vnaprej. Naslov v upravi lista (151-63). CRNO MOŠKO OBLEKO, zelo dobro ohranjeno, za srednjo postavo, ugodno prodam, ker mi Je premajhna. Naslov v upravi lista. FOTOAPARAT »Kodak-Retina III Special« ugodno proda Marjan Moškon, Novo mesto, Streliška 3. Brestanica: 9. in 10. marca francoski barvni film »Nenavadna Ame- JLA iz Brežic, 32 let; Ernest Carni, poljedelec iz Roščancev, 35 let. MATIČNI URAD MOKRONOG V februarju je bil izven bolnišnice rojen en deček. — Poročila sta se: Milan Borštnar, čevljar iz Krmelja, in Ivana Hočevar, delavka iz Slepška. — Umrla je: Marija Uljančič, gospodinja iz Mokronoga, 80 let. MATIČNI URAD ŠENTRUPERT V februarju je bil izven bolnišnice rojen en deček. — Poročili so se: Anton Zupan, kmet iz Selc pri Litiji, in Marija Kovač, po-sestnica iz Drage: Mihael Stopar, kmet, in Jožefa Povše, poljedelka, oba iz Raven; Stanislav Lamovšek, poljedelec iz Kostanjevice, in Ivana Gregorčič, poljedelka iz Malega Cimika; Peter Grijar, kmet lz Kamnja, in Marija Lamovšek, poljedelka iz Kostanjevice. — Umrla sta: Anton Kašič, kmet iz Trsteni-ka, 77 let, in Franc Kragelj, mlinar iz Drage, 60 let. MATIČNI URAD VELIKI TRN V februarju ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Jože šribar, kmetovalec iz Crešnjice, in Ana Laznik, gospodinja iz Malega Trna; Dragotin Virant, papir-ničar z Blance, in Jožica Pire, uslužbenka iz Vel. Trna. — Smrti ni bilo. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času od 25. februarja do 4. marca je bilo rojenih 17 dečkov ln 15. deklic. — Poročila sta se: Hasan Begović, električar iz Zavi-dovič, in Frančiška Kobler, usluž- benka iz Jedinščice. — Umrl je: Anton Mlakar, upokojenec iz Gabrijel, 68 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Kristina Mar-kovič iz Jesenic — Jožico, Mihaela Plut iz šmihela — Ljubico, Cvetka Krhin iz Dolnjega Gradišča — Petra, Marija Papež iz Črnomlja — Marka, Anica Poličnik iz Loške vasi — Jožeta, Gabrijela Kramar iz Zabdrja — Franca, Pepca Vire iz Kamne gore — Ludvika, Danica šercelj iz Sel — Darjo, Matilda Turk iz Male Cikave — Jožka, Nada Senica iz Sevnice — Slavka, Vida Simčič iz Vukoveev — Jožeta, Emilija Knafeljc iz Jane — Andrejko, Anica Flis iz Velikega Lipovca — Francija, Frančiška Mt-klič iz Velikega Vidma — Jožico, Antonija Klajder s Pristave — Draga, Mihaela Golob iz Trebnjega — Mihaelo, Jožefa Turk iz Visejca — Stanka, Ljudmila Rugelj iz Spodnjih Mladetič — Marijo, Marija Kruh s Krke — Nevenko, Jožefa Zupančič iz Soteske — Jožeta, Terezija Fišter iz Dolnjih Lakovnic — deklico, Slavka Klob-čar iz Boričevega — dečka, Jožica Kovačič iz Velike Loke — dečka, Štefka Jaklič iz Zaltsca — deklico, Ivanka Kastelic iz Konca — deklico. Cvetka Pevec iz Trebnjega — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dragana Miju-škovič iz Brežic — Dejana, Antonija Radanovič iz Vel. Obreza — Duška, Anica Vranetič lz Čateža — Vojka, Marija Jakovina iz Sv. Križa — Gordano, Marija Zupančič iz Sel — Jožico, Katarina Podgoršek iz Dednje vasi — Božo, Magdalena Bizjak iz Nemške gore — Eri-ha, Olga Preskar z Malega vrha — Olgo, Anica Ogorelc z Blance — Anito, Ema Gorjup iz Vidma-Krškega — Gorazda, Alojzija Radanovič iz Blatnega — Slavico, Jelica Gregurič iz Drenja — Gor-danko, Terezija Lupšina iz Sel — Dušana, Elizabeta Gregi z Bizelj-skega — Jožeta, Vida Jeke iz Vel. Mraševega — Aleša, Djurdja Me-žič iz Velike vasi — Marinko. SPORED RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00 Pisan glasbeni spored od 5.0O—8.00. PETEK, 8. MARCA: 8.35 Skladbe za kitaro in harmoniko — 9.25 Pri jugoslovanskih skladateljicah — 9.45 »šivala Je deklica zvezdico.. .« — partizanske pesmi o naših ženah — 10.15 Dva dueta lz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN — inž. Marjan Hladnik: Navodila za spomladansko setev v gozdnih drevesnicah — 12.48 Igra orkester Les Baxter — 14.35 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert treh umetnic — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Is partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana. SOBOTA, 9. MARCA: 8.05 Po-štorček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Češke pihalne godbe — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN — Inž. Stanko Mate-kovic: Strojno in ročno cepljenje vinske trte — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.10 Stari operni mojstri — 18.45 Naši popotniki na tujem — 20.00 Vesele in poskočne ea začetek sobotnega večera — 21.00 Za konec tedna — ples — 22,15 Oddaja za noše izseljence. NEDELJA, 10. MARCA: 8.00 Mladinska radijska igra: Markus Polder: Peter in rdeči avto — 0.45 Lepe melodije — 9.05 V nedeljo zjutraj v orkestralnem studiu — 10.00 še pomnite, tovariši . . . — 11.30 Nedeljska reportaža — Milen-ko Sober: Prišel je Kurent — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, I. del — 13.30 Za našo vas — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. del — 15.30 Pesmi in plesi it Španije — 16.00 Humoreska tega tedna — Slavko Kolar: Premagani pesnik — 17.10 Radijska igra — Michaol Brett: Uporna stoletnica — 18.30 športna nedelja — 20.00 Izberite svojo melodijo — 22.15 Zabavna glasba iz studia Sarajevo — 23.03 Evropa ponoči. PONEDELJEK, 11. MARCA: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Narodne pesmi s črnega kontinenta — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 RKU — inž. Jasna Gostiša: Sodobno krmljenje in krmilni poskusi — 12.30 Ob zvokih zabavno glasbe — 13.30 Pet sopransklh arij — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.45 Zabavnu zbora Miška Hočevarja ln Raya Conniffa — 18.10 Prvi večerni ples — 18.45 Radijska univerza — France Sušnik: Botanika v kuhinji — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — studio Zagreb. TOREK, 12. MARCA: 8.40 Lope melodije — 9.25 Poje KZRTVL p. v. Milka Skoberneta — 10.15 Nekaj stare francoske glasbe — 11.00 Pozor, ntmaS prednosti! — 12.05 KN — inž. Marko Pleško: Načrtnost pri večanju družbene zemlje KRONI Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Antona Majcna, sina posestnika z Velikega Cirnika, so po- — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.30 Glasba Bedficha Smetane — 14.35 Po cvetličnih tratah . .. — 15.15 Pogled z ljubljanskega mesta — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.15 Radijska igra — F. M. Dostojevski: Krokodil — 21.47 Igra orkester Le-roy Anderson — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 V ritmu twista in madisona. vozile sanr; Vid Ribič, sin posestnika iz Ornuške vasi, se je z nožem urezal v levi kazalec; Emil Zveglič, kovlnostrugar s Senovega, se je z nožem urezal v desno roko; Antona Hudorovca, delavca iz Kanižarice, so napadli in ga tolkli s kladivom po glavi in telesu; Kristina Klobučar, žena delavca iz Doblndola, je padla s peči in si poškodovala glavo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jožetu Arnšku, delavcu iz čre-teža, je padlo poleno na desno no- go; Frane Preskar, trgovski pome* nik iz Dobove, je padel in si poškodoval desno koleno; Karel Se-petavc, električar iz Bukoška, si je pri padcu na stopnicah poškodoval levo koleno; Franc Povše, strelski mojster iz Boštanja, si je pri delu zabodel lesen drog v levo reko; Marija Rožinan, gospodinja iz Dečjih sel, je padla s hleva ter dobila notranje poškodbe; Ana Kamnikar, gospodinjska pomočnica iz Rigonc, se je usekala s sekiro v levo roko; Ema Stermecki, hči delavca iz Stare vasi, si je pri drsanju poškodovala levo koleno; Drago Bočak, delavec iz Zdencev, je padel z voza in si poškodoval levo nogo in glavo. OBJAVE — RAZPISI — Cepljenje psov proti steklini bo na območju občine Novo mesto potekalo takole: 21. marac 1963 v naslednjih krajih: Stopiče ob 8.30 na običajnem mestu. Nova gora ob 10.00 na običajnem mestu, Mali Slatnik ob 11.30 pri Seni-čarju, Brusnice ob 13.00 pred krajevnim uradom. 22. marca 1963 v Novem mestu na sejmišču: ob 8.00 za Novo mesto, ob 9.00 za vasi: Ragovo, žabja vas, Irca vas, Bršlin, Cegel- nica, Ločna. 23. marca 1963 ob 8.00 v Novem mestu na sejmišču za vasi: Velika in Mala Bučna vas, Gornje in Dolnje Kamence, Dalnji vrh, Hudo, Potočna vas, Mu-haber, Kal nad Prečno, Suhor nad Prečno, Prečna, Cešca vas, Groblje. 11. marca 1963 v Šentjerneju: ob 8.00 na običajnem mestu za za celotno področje krajevnega urada. 12. marca 1963 v škocjanu: ob 8.00 na običajnem mestu za celotno področje krajevnega urada. 12. marca 1963 področje Žužemberk, in to: ob 9.00 v Srednjem Lipovcu, ob 11.00 na Dvoru na običajnem mestu. ( 15. marca 1963 v naslednjih krajih: ob 9.00 V Hinjah, ob 12.00 v Zvirčah, ob 14.00 v šmihelu pri Žužemberku. 1C. marca 1963 ob 8.00 v Žužemberku na običajnem mestu. 18. marca 1963 v naslednjih krajih: ob 8.30 v Straži pred krajevnim uradom, ob 10.30 v Dolenjskih Toplicah na dogonskem mestu za živino. 13. marca 1963 v naslednjih krajih: ob 8.30 pri Rupeni v Mirni peči, ob 10.30 pri Vidrlhu na Otočcu, » S 0 R A « TOVARNA SPECIALNIH MIZARSKIH IZDELKOV MEDVODE sprejme večje število nekvalificiranih DELAVCEV IN DELAVK Interesenti naj se osebno ali pismeno zglasijo v podjetju. ob 12.00 v šmarjeti na dogonskem mestu. 19. marca 1963 v naslednjih krajih: ob 8.00 v šmihelu pri Novem mestu, ob 9.30 na Ruperč vrhu. pred gostilno, ob 11.00 na Uršnih selih pri Zadružnem domu. Pra mora pripeljati k cepljenju odrasla oseba, in to privezanega. Cepljenje stane 600 din. Cepljenje je strogo obvezno. Veterinarska inšpekcija ObLO Novo mesto Razpis delovnega mesta Svet medobčinskega zavoda z* prosvetno-pedagoško službo Novo mesto razpisuje delovno mesto ADMIN ISTR ATORKE Pogoj: administrativna šola. — Pravi i no kolkovane prošnje z življenjepisom dostavite na naslov zavoda. Glavni trg 7, ali poštni predal 8. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prodaja voza Gasilsko društvo Stopiče preda nov opremljeni GASILSKI VOZ na vzmeti. Cena ugodna! Voz j« primeren tudi za prevoz pohištva ali za druge namene. Interesenti si ga lahko ogledajo vsak dan » gasilski orodjarni v Stopičah. VPIS UČENCEV v I. razred osnovne šole Novo mesto za šolsko leto 1963-64 Vpisovanje učencev v I. razred osnovne šole »Katja Rupena« * Novem mestu bo 11., 12. in 13-marca 1963 od 8. do 11. ure * pisarni tajništva. Vpisovali bomo otroke našega -šolskega okoliša, ki ga določajo pravila šole, rojene leta 1956, pogojno pa bomo vpisovali tudi otroke, rojene od januarja do ju'*'" ja 1957. Le v nujnih primerih hO naknadni vpis od 28. do 30. »»' gusta 1963. ■ Starši naj pri vpisu predlože >* pisek iz rojstne matične knjige 1° potrdilo o cepljenjih. Upravi teljstvo Obvestilo o premoženj« pok. Gvida Drnovška Skrbniki premoženja pok. Gvjf? Drnovška iz Črnomlja poziva":" dolžnike, da v 8 dneh poravnaj" vse dolgove na rač. pri KB Crn°j melj: 106—15-620—2—4—228. V»oj mo upnike, da v enem mesecu P" Javijo terjatve in obveščamo "Jf nlke radijskih aparatov, do born" aparate, ki so bili dani v servl!" Izdajali v soboto, 9. marca 19W" SREDA, 13. MARCA: 8.05 S Kavkaza na Balkan — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.40 »La commedla e finita« (zaključni prizor I ..-oličavali i ni h Glumačev) — 10.30 Slovenske narodne v priredbi za glas in klavir — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 RKU — inž. Miha Ogorevc: Foskusništvo v okrasnem vrtnarstvu — 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 14.35 Orkestralni intermezzo — 15.15 Zveneče kaskade — 16.00 Vsak dan za vas -- 18.25 Zabavni ansambli in solisti naših radijskih postaj — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Naš nočni kalejdoskop — 21.05 Skupni program JRT — studio Ljubljana — posnetki operne matinejo RTV Ljubljana. ČETRTEK, 14. MARCA: 8.05 Zborovske nn besedilo Otona Zupančiča — 9.25 Dialogi iz Kozinove opere »EkvlnokclJ« — 10.15 Glasbena medlgra — 11.00 Pozor, nima« prednosti! — 12.05 KN — inž. Tone Zoro: Povečajmo število govedi v letošnjem letu — 12.30 Ob zvokih zabavne glasbe — 13.30 An-tonln Dvorak: Seronada za godala —14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Glasbena križanka št. 11 — 18.10 V plesnem ritmu — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma v 68. letu starosti zapustil naš predragi oče, ded, brat in tast JOŽE LAJK0VIČ iz Vel. Mraševega K zadnjemu počitku smo ga spremili v sredo, 6. marca 1963. žalujoči: hčerke Nina, Vida in Olga z družinami; sinova Jože in Stanko z družinama; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Vel. Mraševo, Maribor, Miinchen, Slinovce. DOLENJSKI LIST LASTNIKI LN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDfc srcžlce. Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica. Trebnje ln Vldem-Krško UREJUJE UREDNIŠKI odbor: Tone GoSnlk (glavni tn odgovorni urednik), Rla Bačer, MIloS Jakope"' Drago Kastelic ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 20 din ~ Letna naročnina 900 din. polletna 450 din; plačljiva J* vnaprej. Za inozemstvo 1800 din - TekočI račun PjJ podružnici nb v Novem mestu: 006-11-608-9 - naslov uredništva IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg' - PoStnl preral 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov »j fotogrofij ne vračamo - TISKA: Časopisno podi«" -delo- v Llubtlnnl