ŽENSKI ŠTUDIJ NA RUSKEM. *) MILA VDOVIČEVA. PRAGA. v poslednjem času se opaža v ruski družbi vesel pojav, ki ne more uiti niti dovolj površnemu opazovalcu. To je neko *) Iz »Studentskih Smeni«, štev. 2, 1900. posebno stremljenje ruskih žen po višji izo- brazbi. Sedanji višji izobraževalni zavodi že davno več ne zadovoljujejo hrepenenja ruskih žen po omiki, o čemer priča vsako leto veliko število žen, ki ne morejo biti vz- prejet(!. Da laže umevamo ta fakt, sprego- vorimo najprej nekoliko besedij o srednjem ženskem šolstvu v Rusiji. Splošnji tip zavoda, kjer si pridobe žene srednješolsko izobrazbo, so osemraz- redni ženski gimnaziji, katerih program se precej zlaga s programom moških girana- zijev. Razlika je ta, da so klasični jeziki nadomeščeni z modernimi. Na mnogih žen- skih gimnazijih se sicer v poslednjem času tudi latinščina poučuje, ali le kot neob- vezni oredmet, ki se začenja šele v petem razredu. A to z ozirom na one slušateljice, ki se hočejo posvetiti medicmi, ker je pri vstopu v medicinski institut treba delati izpit iz latinščine. Glavni razloček med moškim in ženskim gimnazijem se vendar kaže v programu poslednjega razreda. Osmi razred ženskih gimnazijev pripravlja slu- šateljice glavno za učiteljski poklic in ob- seza zaradi tega tudi pedagog'iko, didaktiko, metodiko in podobne predmete, katerih v programu moških gimnazijev nI. Vrhu tega slušateljice osmega razreda praktično pre- davajo v nižjih razredih pod nadzorstvom izkušenih pedagogov in ravnateljev. Ab- solventka osmega razreda more se posve- titi učiteljstvu v meščanskih šolah ali v nižjih razredih ženskih gimnazijev. Seveda učini to le manjši del študentek, ker ne dobi vsaka prosilka učiteljskega mesta — prošnje stalno znatno prevladujejo potrebo, — ali pa se ne čuti sposobne za učiteljsko d(flovanje ali je konečno nezadovoljna z znanjem, katero ji je podala srednja šola in si želi dalje se izobraževati. Vse to je dokazovalo jasno potrebo višjega ženskega izobraževališča. ta potreda je postala akutna glavno od let 6o-ih dalje, tedaj od te dobe, ko se je žensko srednješolstvo že uko- reninilo. Ko ruskim ženam -.li bilo dovoljeno hoditi na domača vseučilišča, ni preosta- jalo druzega neg'o — iti v tujino. Nekatere so tako storile, ali večini je bilo to na ravnost nemogoče, nele iz gospodarski!, ozirov, ampak tudi zlasti radi mnogih pred- sodkov, ki so takrat silno obvladovali rusko družbo. Da bi se napotilo dekle samo v tujo deželo v svrho vseučiliščnih študij, to se je smatralo za nektij, kar se naravnost ne zlaga z zdravim razumom. Ali število žen, hrepenečih po vi.šji izobrazbi, je rastlo v taki meri, da se je ruska družba polagoma sprijaznjevala z njih težnjami in končno spoznala, da je neizogibno treba ugoditi opravičenim in zakonitim zahtevam žen. Ustanovilo se je društvo izobražencev, na- bralo znatno denarno svoto in podalo vladi prošnjo, naj bi ustanovila žensko univerzo. Na ta način se je otvorila v Petrogradu prva ženska univerza, ki je na čast za ženski študij velezaslužnemu grofu Be.stu- ževu Rjuminu dobila naslov : »Ženski kurzi Bestuže Vvskega «. Namenoma navajam zgodovino otvo- ritve prvega višjega ženskega izobraže- vališča, da pokažem, kako je ideja sama in njeno uresničenje delo ruske inteligen- cije. Predava se na višjih ženskih kurzih tako, kakor na univerzi, s katero imajo ne- koliko skupnih profesorjev. Predmeti se dele na tri skupine : historično-filologične, fizično-matematične in naravoslovne, kjer prevladuje kemija. Kurz traja štiri leta in se le malo razlikuje od univerz. Ženski kurzi imajo lastni, dobro urejeni laboratorij, zbirko, kabinet itd. 15. septembra lanskega leta so se otvorili skoro enaki kurzi v Moskvi. Šolnina znaša na leto 100 rubljev. Ta okolnost in draginja glavnega mesta sta najvažnejša vzroka, radi katerih se mnogo revnih deklet ne more udeleževati teh kurzov. Pri kurzih so internati, kjer more dobiti dijakinja sobo s kurjavo in svečavo, čaj, zajutrek, »bed, večerjo, po.strežbo, perilo, skratka vse, česar potrebuje. V tem in- 26 ternatu se plačuje na leto (oziroma za lo mesecev, ker so v juniju in juliju počitnice) tri sto rubljev. Večina pa neče iti v in- ternat, deloma radi draginje, druge pa na- ravnost radi tega, ker hočejo biti proste vladnega režima; niso primorane, da bi živele v internatu. Notranja uredba v kurzih je ista, ka- kor na ruskih univerzah, o katerih upam, si morejo čitatelji tega lista ustvariti svojo sodbo^). Razločuje se le v toliko, da štu- dentke na kurzih ne nosijo uniforme. Naj- brže vlada ne smatra dosedaj ženskega spola za vrednega te naklonjenosti. Akoravno je ministerstvo za uk in bo- gočastje (»narodnago prosveščenia«) pre- vzelo vse ženske kurze v svojo upravo in jim tako vtisnilo svoj znani pečat, vendar ni dalo abiturjentkam nobenih pravic. Res imajo prednost pred ab.solventkami gimna zijev pri nameščanju učiteljskih mest na gimnaziji, vrhu tega imajo pravico preda- vati tudi v višjih gimnazijskih rfzredih, vendar v resnici se jim omejujejo vse pra- vice, radi katerih so posvetile 4 leta tru- dapolnega dehi, često pod težkimi življenj- skimi pogoji. Mnogo lepša bodočnost se obeta onim, ki so izvršile ženski medicinski institut, ustanovljen šele pred tremi leti v Petrogradu. Zdravnice, ki delujejo glavno v zemskih službah-), obrnile so nase pozor- nost in .simpatije cele družbe tako, da vlada ni mogla absolventkam medicinskega zavoda odreči dovoljenja za izvrševanje zdravniške prakse. Vendar dosedanji zavodi za višjo žen- sko i-^obrazbo nikakor ne odgovarjajo ne- navadni težnji ruskih žen po izobrazbi; vsako leto se zavrne veliko število kandidatek višjih kurzov z razlog^om, da je število že_ »Suid. Sm.« so priobčili namrt-i; v II. letnil;U, 4. št. čl.^nek »RusUa univerza in njeno dijaštvo.« Zemstvo — samoupravni organ, ki oi)raca glavno pozornost potrebam kraetiškcga ljudstva; tukaj so našle posel ruske zdravnice, ki so si pridobile znanje v tujini in prebile izpit na ruski univerzi. polno. Na vsakem zavodu študira okoli tisoč' slušateljic. Pri vzprejemu v kurz odločuje glavno boljše spričevalo iz gimnazije. Zlasti težko je priti v medicinski institut, zaradi tega se kaže potreba drugega zdravniškega instituta. Žene pa, ki se ne morejo povzpeti do nobenega izmed omenjenih izobraževalnih zavodov, vstopajo v porodniške, ranocelniške, zobne, trgovske, vzgojevatelj.ske in druge kurze. Nobeno teh poslednjih učilišč nima poseb- nega znanstvenega značaja, ali tudi tako zadovoljujejo do g-otove mere one žene, ki se ne morejo povzpeti do višjih kurzov. Ker ravno ta učilišča omogučujejo samo- stalno službo, obiskuje jih jako mnogo žen. 27