KATOLJSK CKRKVEN LIST.
• Danica* izhaja vsak petek na celi poli in veljd po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt letal gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr., za »/» leta 1 gl. 80 kr., za '/4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L.	V Ljubljani, 8. oktobra 1897.	List 40.
Okrožnica papeža Leona XIII. o rožnem
vencu.
(Konec.)
Sicer pa tudi zgodovina cerkve potrjuje moč te vrste molitve, spominjajoč nas poraza turških čet pri ehinadskih otokih in slavnih zmag v minulem stoletju, priborjenih nad istimi sovražniki pri Temesvaru na Ogerskem in na Korfu. Gregorij XIII. je hotel ovekovečiti prvo teb zmagoslavij in zato je ustanovil praznik Marije Zmagovalke. Pozneje je nas prednik Klemen XI. ta praznik postavil pod ime rožnega venca ter določil, da naj se vsako leto obhaja po vsej cerkvi.
Ker je ta moleča araada odbrana pod zastavo presvete Marije, je izžarela nad njo nova čast in novo zasluženje. Ta molitev meri posebno na to, da se moleč rožni venec pogosto ponavlja Zdrava Marija med Očenašem. Na prvi pogled bi kdo menil, da je to ponavljanje v nekakem nesoglasju s častjo, ki gre božanstvu in ki nekako vzbuja vero, da smemo v Marijino pomoč staviti večje zaupanje, nego v pomoč božjo. Toda v resnici ni nič na tem, nasprotno pa ni skoro drugače ložje Boga ganiti ter si izprositi njegove milosti.
Katoliška vera nas namreč uči, da se smemo v svojih molitvah obračati ne le na Boga, marveč tudi na izveličane in blažene nebeščane (Trid. zbor, seja 25.), le da je način molitve različen, namreč da molimo Boga kot vir vsega dobrega, svetnike pa kličemo na pomoč kot priprošnjike. Molitev, pravi sv. Tomaž, je dvojna: namreč k Bogu samemu se vzdigujejo nase molitve za milost in blaženost, kar deli Bog sam,
kakor je rečeno v psalmu: „Gospod bo dal milost in slavo." (Ps. 83. 12.) Z druge vrste prošnjami pa se obračamo do svetnikov, angeljev in ljudij, ne da bi ltog po njih spoznal naše prošnje, marveč da bi bile naše prošnje po za-služenju priprošnjikov uslišane Zato beremo v skrivnem razodenju (8, 14.): ,,In dim kadila se je dvigal z molitvami svetnikov iz roke angeljev pred Boga." (S. Th. II, 2, q. 83, a. IV.)
Toda kdo izmed vseh, ki prebivajo na kraju izvoljenja, bi se upal meriti glede na zasluženje s prečastito Materjo božjo.'' Kdo razven večne Besede bolj pozna stiske, ki nas tarejo in in potrebe, ki nas obvladujejo ? In komu je dana večja moč pridobivati božanstvo ? Kdo bi smel primerjati svoje vzdihe z materno močjo? To je ravno vzrok, zakaj ima način, kako da Marijo kličemo na pomoč, nekaj skupnega s češčenjem božjim, ker cerkev tudi Marijo prosi z besedami, ktere rabi pri prošnjah do Boga: Bodi milost-ljiva grešnikom. Udje bratovščine sv. rožnega venca vrše torej posebno dobro delo, ki nabirajo kakor cvetice svoje prošnje do Marije. Tako velika je v resnici moč Marijina, tako mogočen vpliv, kterega vživa pri Bogu, da ne obračati se do Nje v svojih potrebah, bilo bi toliko, kakor hoteti se dvigati v zrak brez perutij.
Bratovščina, o kteri govorimo, pa ima še drugo lastnost, o čemer, menimo, da tudi ne smemo molčati. Vselej namreč, kadar moleč Marijin rožni venec premišljujemo skrivnosti našega odrešenja, posnemamo kolikor mogoče presveto službo, izročeno nebeškim trumam angeljev. Ti so namreč, ki so polagoma in ob svojem času naznanili te skrivnosti, ki so pri tem igrali
važno ulogo, ki so bili pričujoči pri bodisi veselih, žalostnih ali častitljivih razmerah. Tako je prišel Gabrijel k Devici, da ji je naznanil včlovečenje večne Besede. Angelji so bili, ki so v betlehemskem hlevu slavili rojstvo Odrešeni-kovo. — Angelj je bil, ki je opomnil Jožefa, naj beži ter se z Detetom umakne v Egipt. Na oljski gori, kjer je Jezus, potrt bolečin, iz svojega telesa potil kaplje krvi, bil je angelj, ki je prišel, da ga je tolažil. Ko je zmago slaveč nad smrtjo zapustil grob, bili so angelji, ki so to naznanili svetim ženam. Angelji so povedali, da je Jezus šel v nebesa in naznanili, da bo zopet prišel, obdan od angeljskih trum, kterim bo pridruži1 izvoljene duše ter jih postavil v vrste nebeških zborov, nad kterimi visoko kraljuje Mati božja. Nikomur torej, kakor onim, ki zbrani molijo rožni venec toliko ne veljajo besede, ktere je sv. apostol Pavel pisal novim učencem Kristusovim (llebr. XII. 22.): „Dvignili ste se na goro Sion, vstopili ste v mesto živega Boga, v nebeški Jeruzalem in množice veliko tisoč angeljev so okrog vas."
Kaj je bolj božanstvenega, kaj slajšega, kakor premišljevati, kakor moliti v družbi z angelji? Kakšne nade, kakšno zaupanje pač vživa v nebesih v blaženi družbi angeljev oni, ki jim živeč tukaj na zemlji nekako pomaga opravljati njih dolžnosti.
To so vzroki, zakaj so rimski papeži vedno tako posebno poveličevali bratovščino, tako drago Mariji. Inocencij VIII. jo imenuje „nad vse pobožno bratovščino44, Pij V. je pripisoval njeni moči nastopne vspehe: Verniki Kristusovi so bili tlačeni naenkrat spremenjeni v druge ljudi, teme krivoverstva so se razsipale in luč katoliške vere se je prikazala. Sikst V. ki je skusil, kako koristna je ta bratovščina za vero, kazal je prav posebno gorečnost za rožni venec.
Jednako so drugi papeži, ali obogatili to pobožnost s premnogimi in izrednimi odpustki, ali jo vsprejeli v svoje posebno varstvo bodisi, da so ji dali svoje ime ali da so ji sicer skazo-vali razne dokaze svoje naklonjenosti.
Vspodbujaui po vzgledih svojih prednikov tudi mi, častiti bratje, vas opominjamo in vspod-bujamo iskreno, kakor smo to storili že večkrat, vsprejeti prav posebno v svojo oskrb te posvečene vojne čete, da se bodo po vašem prizadevanju v vedno večjem in večjem številu zbirali pod svojimi zastavami. Ker je vam in duhovnom vam podložnim v prvi vrsti izročena skrb za duše. treba vplivati na to, da ljudstva spoznajo in prav cenijo moč te bratovščine ter da vedo, kako koristna je ljudem za njih izveličanje. Zato
prav iskreno prosimo, da se z nova razcvete po pobožnosti do presvete Matere božje tako zvani večni rožni venec. Radosti blagoslavljamo to bratovščino in zelo želimo, da vi za njeno razširjanje posvetite svojo gorečnost in svojo delavnost.
Upati smemo prav trdno, da bodo molitve in prošnje sv. rožnega venca zelo vspešne, izvirajoč iz ust in src neštevilnih množic, ako nikdar ne obmolknejo in če se noč in dan menjajoč se po raznih krajih sveta nadaljuje zbor glasov, ki molijo ter ob enem premišljujejo božje skrivnosti. Te neprestane prošnje in slavospevi so bili odločeni že od davnih vekov po božjin besedah, veljajočih Juditi v spevu Ozije: „Ti si od najvišjega blagoslovljena nad vse žene, ki so na zemlji, ker On je danes proslavil tvoje ime tako, da slava tvoja nikdar več ne izgine ljudem iz ustnic. In ves narod Izraelski je pritrjeval tem besedam, klicajoč: Amen! Tako bodi!44 —
Kot zastavo nebeških dobrot in kot dokaz svoje očetovske naklonjenosti podelimo radostni v Gospodu, častiti bratje, vam, vašim duhovnom in vsem ljudstvom, izročenim vaši veri in vaši čuječnosti, apostolski blagoslov.
V Rimu pri sv. Petru 12. sept. 1897 v dvajsetem letu naše vlade.
Leon XIII.
papež.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ijabljane. Novi zvonovi pri sv. Jakobu v Ljubljani. Vsakih sto let se ne obhaja taka slavnost kakoršno je doživela fara sv. Jakoba v Ljubljani. Dne 28. septembra posvetili so prevzv. g. knezoškof nove zvonove v Samassovi livarni. V slovesnem sprevodu prepeljali so jih pa dne 30. m. m. ob 9. uri od livarne g. Samasse do novega stolpa. Z vseh hiš, koder se je pomikal sprevod so visele zastave, na Golovcu pa so pokali topiči naznanjujoč beli Ljubljani in vsej okolici, kaj se godi v njeni sredini. Veselje in radost sijalo je faranom iz obraza, da. marsikatera solza veselja porosila je njih oko, ko je ugledalo nove zvonove v prelepem sprevodu, ki je bil uvrščen takole: Za bandercema so se vrstili dečki in praznično oblečene deklice v belih krilih vsi s šopki okrašeni, potem štirje vozovi zvonov, vsi olepšani z zelenjem in s cvetjem, da si komaj opazil lesene dele. Iskri konji domačih faranov so vozili zvonove, po dva in dva vprežena v voz, le zadnji voz, kjer se je peljal veliki zvon, so vlekli štirje konji. Dolge zelene kite ob vozovih so nosile belo oblečene deklice. Za zvonovi je šlo trinajst duhovnikov. Stari zvonovi pozdravljali so, zadnjič se glaseč v tej fari, svoje nove brate. Nebrojno ljudstva od vseh strani se je nabralo in spremljalo ali pa gledalo veličastni sprevod. Vse se je vršilo v redu
in brez nesreče. Pod stolpom se vozovi ustavijo in konje izprežejo. Pevci in pevke stopijo na posebno pripravljeni oder in zapojo pod vodstvom g. vodje Beiaija slavnosti primerno in nalašč za ta slučaj zloženo pesem. Besede so g. E. Gangla. napev g L. Belarja. Ko potihnejo glasovi mile pesmice, stopi preč. g. kanonik in domači župnik J. Rozman na oder in vidno ganjen zahvali Boga za ta težko zaželeni dan in srečen konec večletnih skrbij. Pred dvema letoma in pol je na istem prostoru tolažil prestrafiene ljudi in z njimi klical: .Usmili se Go spod in reši nas sile potresa!" Tedaj pač ni mislil, da bo v kratkem času zopet tam govoril vesel in poln tolažbe. Zahvaljuje vse dobrotnike, domaČe, iz drugih ljubljanskih fara, kakor tudi zunanje, ki so pripomogle s svojimi prispevki do novega zvonila, ktero naj oznanjnje Čast Bogu, Materi Božji in sv. Jakobu, tolaži, razveseljuje vse vernike in jih kedaj srečno spremi v boljšo domovino. — Vsi pričujoči morajo potrditi te besede vnetega gospoda kanonika; kajti kdor pozna in ve njegovo neumorno delovanje pri cerkvi sv. Jakoba, ktero je vsprejel v ravno ne najboljšem in najlepšem stanju, ki je pa zdaj jedna najlepših ljubljanskih cerkva, ta pač tudi ve, koliko je imel blagi in goreči g. kanonik pretrpeti pri tem sploh, posebej pa še za časa potresa. Tudi v najhujših časih je pokazal, da ga res „ razjeda gorečnost za hišo Božjo." Zato mu bo pa fara šentjakobska vedno ohranila trajen spomin in ko bode legel k počitku — kar naj se zgodi prav pozno — tedaj še le bodo ljudje prav cenili njegovo delovanje. — V spomin se je razdelilo nekoliko ličnih spominskih podobic. Takoj po slavnosti so pričeli zvonove vzdi-govati skozi stolp in obešati na močni hrastov stol. oez dan je naznanil vsak posamezni zvon, da se je že naselil v svojem novem domu. Zvečer pa je veliki zvon zapel mogočno in veličastno svoj prvi .Zdrava Marija". — Bog daj, da bi novi zvonovi peli dolgo vrsto let ne samo sedanjim faranom, ampak tudi njihovim daljnim potomcem. — Teža posameznim zvonovom brez kemblja je naslednja: I. B, krščen na ime Rožnovenske M. B. 3300 kg, II C, sv. Jakob 2356 kg. III. D, sv. Jožef 1657 kg, IV. Es, sv. Jan. Nepom. 1389 kg, V, g. sv. Ignacij 765 kg, VI, B, sv, Franč. Ksav. 520 kg. Vsi skupaj tehtajo čez 170 centov in stanejo s stolom vred okoli 15.000 gld Kembelj velikega zvona sam tehta čez 3 stote — Kakor vsakdo vidi, je zvonilo melodično in hkrati harmonično, tako da ustreza vsakoršni želji in se z njim lahko zvoni v 12erih spreminjavah. Lepšega zvonjenja si ni lahko misliti. — Stari zvonovi se presele na Gorenjsko, in sicer so odpeljali velikega dne 1 t. m. na Breg šmartinske fare pri Kranju. Druge tri odpeljejo kmalu v besniško faro. Brežane morda zanima ta zgodovinska drobtina o velikem |zvonu: Zvon sta naročili Rozalija Hariš in Marija Rosenkranz in darovali zanj vsaka po 1000 gld. Posvetil ga je ljubljanski nadškof Mihael baron Brigido pl. Mahrenfels dne 12. junija 1788, kar je bilo njegovo prvo Škofovsko opravilo v Ljubljani. — S tem je popravljanje in prenovljenje Št. Jakobske cerkve, smemo reči, dovršeno, izvzemši slikarska dela znotraj cerkve; krona vsemu delu so novi, lepodoneči zvonovi.
Iz Črnuč. Toliko zaželjeni dan je prišel, dan, v kterem naj se Črnučani preselimo v novo cerkev,
ko smo od časa potresa službo božjo obhajali dve zimi v neobokani cerkvi in tri poletja pri kapelici na vaški cesti; in ta dan je bil 26 september. Sedanja farna cerkev je baje peta, odkar je bil tukaj ustanovljen vikariiat leta 1764; zadnja je bila dozidana leta 1880 za časa č. gospoda župnika Lorenca Mazeka; posvečena dne 4. septembra 1887 pod sedanjim župnikom, in posvečena z vsemi notrinjami leta 1894. Naša nova farna cerkev je mogočna stavba v romanskem slogu; po obliki nima vrstnice na Kranjskem; v njej se slovesno dvigate dve kupoli v monier-oboku; stavba je močna, saj se je za njo potrebovalo 415.750 komadov opeke -- Nova cerkev je popolno dodelana in tudi vsa opravljena s svojimi notrinjami iz prejšnje cerkve s kamenitimi altarji; to je naša sreča; postaviti so le še orgije — prihodnje leto — in okviri na kore, podaljšati je obhajilna miza in dostaviti nekaj malenkostij, ki se nadaljujejo; ograja k cerkvi in pokopališču tudi ostaja za prihodnje leto; dne 10. oktobra pe bode postavljen in blagoslovljen sveti križe v pot in potem bo cerkev napolnjena. Slovesno blagoslovljenje je opravil veleč, gospod dekan-kanonik Janez Flis ob obilni azistenci; posebno ljubo pa je bilo Čruuča-nom, ki vidijo pri slovesnosti ljubljenega gospoda patrona, mengiškega nadžupnika veleč. gosp. Ivana Zore a, ki je po svoji dobrotljivosti vnovič položil drag dar na oltar. Cerkveni govor je imel sosed, č. gospod Simon Znpan. župnik na Ježici, ki je v lepih potezah pojasnil Črnučanom da je njihova nova farna cerkev njim v čast in v zaklad Slovesnost se je pričela z blagoslovljenjem; po njem se je preneslo presveto Rešnje Telo v slovesni procesiji iz kapelice v novo cerkev, ki je bila oo množici ljudstva in vnanjosti toliko veličastna, da jednake niso videle do sedaj Črnuče. Krasno je bila tudi okinčana nova cerkev in domača vas s slavo'oki. zelenjem, venci i. dr.; bilo je tudi več napisov, med kterimi je bilo brati pred cerkvijo: .Zidovje sem; pa prosim blagoslova! — In .hiša božja" bom! ja« hiša nova." — V cerkvi pred velikim altarjem pa je bilo brati: .Za blagoslov! prisrčna hvala: — Faranom mir! Bogu pa slava!" — Tudi kapelica, sedaj zapuščena po Gospodu, ki je bival v njej v za kramentu presv. Rešnjega Telesa, je imela napis v besedah: .Kapelico — ne Vas! zapustil bom. — Ko v novi se preselim dom! — Po procesiji smo prišli: domov, v domačo farno cerkev. Srečno in v najlepšem miru smo jo dozidali; daj Bog! da ostanemo sedaj doma v miru in nas ne obišče Bog zopet z jednako nadlogo, in ne obišče nobene soseske! Dozidali smo farno cerkev z velikim naporom, ker smo delali s prostovoljnim delom in v prevelikih skrbeh; še nas čakajo skrbi, ker nam je naraste! primankljej, kterega bo trebalo poravnati. Lotili smo se pa dela in delo dokončali le s pomočjo podpore, brez ktere pomoči bi še ne bili možni, zidati novo cerkev. Plačaj Bog dobrotljivo vsem dobrotnikom, tujim in domačim! Še jeden častni dan nas čaka, dan posvečenja; daj Bog, da pride kmalu.
Iz Borovnice. Lepe dneve učakala je naša prijazna Borovnica zadnji čas. Dne 13. sept. počastili so nas prevzvišeni knezoškof, posvetili so nam lepi veliki altar, ki so ga že pred šestimi leti oskrbeli farni cerkvi naš neumorno delavni župnik, č. g. Janez Oblak, in delili so med nami zakrament sv. birme.
Birmancev je bilo nad 240. Od 18 — 26. sept. pa se je obhajal tukaj sv. misijon, ki so ga vodili čč. gg. lazaristi Nežmah, Krivec in Jevšenak. Čas ni bil ravno najpripravnejši, ker je je bilo ravno sedaj veliko dela na polji, tembolj, ker je vsled neprestanega deževja v poprejšnih dneh že tako poljsko delo precej zastalo. Bali smo se torej opravičeno, da sv. misijon ne bo tako obiskovan, kakor bi bilo želeti. Pa kako smo se motili! Vrli Borovničani — in to vseh stanov brez izjeme! — udeleževali so se sv. misijona od prvega do zadnjega dne s takim veseljem, da smo bili vsi iznenadeni. Vedno je bila cerkev ob govorih polna. Tudi železniško osobje se ga je marljivo udeleževalo. Saj pa so bili vsi govori tudi tako tehtni, tako premišljeni, zraven pa tudi tako času in razmeram primerni, da so morali globok utis napraviti na vsakega. In da govori niso ostali brez notranjega uspeha, priča to, da je bilo zadnje tri dni. pri skupnem obhajilu, obhajanih nad 1600 oseb Ginljiva je bila posebno slovesna sprava pred sv. R T. v petek popoludne. Kako glasno so si tedaj pred Najsvetejšim zatrjevali stari in mladi, da si odpuščajo! In ko je na večer slovesno zvo-nenje ljudem na daleč okrog oznanjalo spravo, ko so si v resnici mnogi, ki so bili leta in leta v jezi, prijateljski segali v roko o kako srčno smo tedaj mi želeli, da bi ta slovesna sprava ne bila le za tre nutek. ne, da bi bila za zmiraj da bi odslej nad spravljeno Borovnico vsikdar se razlegal angeljski glas: Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Saj če je v kraju edinost, mir, če v njem kraljuje medsebojna ljubezen, tako v družbinskem* kakor v javnem življenji, potem je v kraju prva podlaga za pravo srečo. Ob sklepu misijona, kterega je ves čas poveličevalo tudi zbrano petje domačih pevcev in pevk, bila je slovesna procesija s sv. R. T v nedeljo popoludne. Lepa je bila. Saj se jo je udeležilo do 300 ovenčanih mladeniče v in deklet, velikih in majhnih, z gorečimi svečami, druzega ljudstva pa kar nešte-vilno. In vršila se je ob najlepšem vremenu. Pač ni čudno torej, da so se priljubili ljudstvu ti lepi dnevi. To je pokazalo posebno v pondeljek zjutraj, ko se je solznih oči (poslavljajo od odhajajočih gg. misijonarjev. Spoznalo je ravno v njih svoje posebne dobrotnike, in bilo jim je hvaležno. Čast ti bodi torej zato. ti dobro ljudstvo borovniško, čast, ker si tako zares lepo porabilo dneve milosti! Pred vsem pa najlepša zahvala Vam čč. gg. misijonarji, ki ste s toliko ljubeznijo in gorečnostjo vodili tu med nami sv. misijon. Bog vam tisočero povrni ves Vaš trud in napor med nami! Vašemu prelepemu delu pa daj kar najobilnejšega blagoslova!
Z Janč. Ganljivo je brati, kako postavljajo pobožni Marijini častilci kapelice na čast Materi Božji. Pred kratkim so časopisi poročali, da so to storili na Glincah, v Vižmarjih in celo pod vrhom velikana Triglava, na 2500 m visoki Kredarici. Veselo znamenje je to in dokaz, da biva po lepi Kranjski deželi še verno krščansko ljudstvo. V tem tudi Jančarji nismo zaostali. V sredi polja, od koder imaš prekrasen razgled: od Gorjancev do Triglava, od Snežnika do Grintovca, sozidali smo v spomladi lično kapelico na čast M. Božji, ktera bi bila kras vsakemu mestu. Znotraj meri 3 8 m na širjavo in 58 m na daljavo. V nji vložen je šamotni tlak, kterega nam je prečast. predstojništvo frančiškan-
skega samostana v Ljubljani po prav nizki ceni nakloniti blagovolilo, za kar mu tem potom izrekamo prisrčno zahvalo. Nad altarno mizo, na kteri se sme opravljati daritev sv. maše, postavljen je v zidni niši blizu 2 m visoki kip Lurške Matere Božje „Brez madeža spočete8, iz francoskega marmora. Lepoto podobe opisovati ni potreba. Zadostuje, ako le omenim, da je t" delo nadarjenega slovenskega umetnika, akademičnega kiparja Ivana Zaje a, ki je tudi napravil na pročelji Št Jakobske cerkve v Ljub ljani kameniti relief „ Kristusovo spremenjenje na gori," kterega štejejo strokovnjaki med izredno lepa in umetna dela slovenskih umetnikov. Poleg Marijne podobe krasijo notranjost kapelice tudi lepi svečniki, križ in svetilnica, delo g. Tratnika, pasarja v Ljub ljani. V spomladi, ko smo zvedeli, da bodo pre vzvišeni knezoškof meseca julija obiskali tudi Janško faro in delili zakrament sv. birme, smo sklenili jih prositi, da bi ob enem blagoslovili tudi kapelico; toda žali Bog. mesto na Janče. iti so morali v toplice. Ker so toraj prevzvišeni knezoškof birmovanje v tukajšni župniji za letos odložili, pooblastili so tukajšnega g župnika blagosloviti kapelico in Ma-rijno podobo, kar se je posebno slovesno vršilo 3 oktobra, na roženkransko nedeljo. Bil je to res prelep in vesel praznik za celo faro. Po blagoslov-Ijenji stopil je na vzvišeni prostor pred kapelico č. g Jožef Pristov, župnik prežganjski, kteri je v jedrnatem govoru razložil pomen denašnje slavnosti. Na to je bila sv. maša, pri kteri so se razlegale prelepe Marijne pesmi pod spretnim vodstvom domačega organista Tomaža Plešica. S tem je bila dopoldanska slovesnost končana. Popoludne zbrali smo se zopet v novo blagoslovljeni kapelici. Po odpetih litanijah šli smo zopet v slovesni procesiji v cerkev kjer smo končali prelepo slavnost z zahvalno pesmijo „Te Deum" in z blagoslovom z Najsvetejšim. Gotovo bo ostal v spominu ta prelepi praznik vsakemu, kdor je bil navzoč, posebno pa domačim faranom.
Iz Št. K upe rta. (Prenovljena župnijska cerkev v Š. Rupertu.) Med najlepše gotske stavbe na Kranjskem spada župnijska cerkev v lepi šentruperški dolini. Zidana je bila pred 400 leti. oziroma le ladija; kor je bil popred delan, kdaj, se ne ve natanko. Tudi se ne ve, kdo je zidal kor, mogoče da celjski grofje, ker je nad oltarjem v sklepniku grb teh slavnih plemenitašev.
Neumorni, za vse lepo vneti gosp. župnik je lansko in letošnje leto popolnoma prenovil notranjščino cerkve. Bilo je treba odklepati ves stan omet, tako da se je pokazalo prvotno zidanje. Prezbiterij je bil zelo poškodovan po potresu, zato je dobil tri nove močne vezi, ki so položene po oboku. Cerkev je znotraj vsa preslikana. Barva na stropu ji je po celi cerkvi belo-rumena (creme), po stenah pa ze-lenkasto-siva.
Po stropu v prezbiteriju so naslikane naravne, stilizirane cvetice in sicer nad velikim oltarjem oljka, trta, pomešane s klasovjem, bodeča neža, pasijonka, bela, rumena in višnjeva lilija, mak id. V srednjih poljih so arabeske.
Rebra so po vsej cerkvi bogato pozlačena, kakor tudi sklepniki, ki so polihromirani in jih je v ladiji mnogo več, kakor v prezbiteriji. Obstoje iz podob svetnikov, simbolov in rozet; njihovi robovi
so pozlačeni. Ti sklepniki, ki nosijo rebra, sežejo skozi obok. V prezbiteriju so pod obokom na levi steni simboli 4 evangelistov.
Poseben kras prezbiterija pa je presno slikana, bogato pozlačena tapeta, popolnoma posneta po tapeti votivne cerkve na Dunaju. — Kakor sem omenil, je presno slikana, sicer je pa cerkev slikana na pol presno.
Veliki oltar je kamenit. Izdelal ga je Ignacij Thoman v Ljubljani 1. 1865. Slika sv. Ruperta v velikem oltarju pa je delo umrlega akademičnega slikarja \Volfa.
V prezbiteriju mi je omeniti še božjo hišico iz mehkega peščenca in oratorij grofove družine Barbo, z grbi te družine. Ta oratorij pa kazi sicer čisto gotsko stavbo.
Steklo oken je v prezbiteriji barvano, v ladiji ne. V ladiji so polja na stropu bolj ozka, pa popolnoma pravilna. — Rebra so polna sklepnikov, ki tudi v ladiji obstoje iz podob svetnikov, simbolov in rozet. —
Strop se vidi bolj bogato slikan, nego v prezbiteriju, ker so polja manjša. Na oboku so cvetice stilizirane. Ustvaril jih je umetnik iz svoje fantazije razun nekaj granatnih jabolk, ktera so se dobila pod prvotnim ometom v križih. Te je slikar posnel (kopiral) in naslikal na novi omet.
Sredi cerkve okrog lestenca na oboku so naslikani štirji kerubini - pojoči. Plavajo na višnjevem polju in imajo napis: Sanctus, sanctus, Dominus Deus sabaot. — Nad orgijami v križu je naslikana lira, pozavna in palma.
Obok podpirajo šesteri gotski stebri, ki imajo pa kapitele v mauriškem slogu.
Stranska oltarja sta gotska, pa ne kamenita. Na ženski strani je naslikano Marijino oziroma an-geljevo oznanjenje. — Slika je posneta menda po Kleinu, slika sv. Družine na možki strani pa po Ittenbachu.
Popolnoma prenovljene so tudi izpovednice in prižnica. — Kaj okusno izdelan je tudi krstni kamen.
Omenim naj še, da so konzole pod rebri pozlačene človeške glave in oprsja — sive barve. Mre-žovina je kamnita.
Za orgijami je ta le hronografikum:
VeLIČastno sV. RVpertV posVeČeno CerkeV za BštIrIstoLetnlCoa za Časa žVpnlka MerVeC-a sLIkaL KožeLI.
Da bode slma ladije popolna, naj navedem še nepotrebno lopo na ženski strani. Ta lopa je bila popred brez sloga, sedaj pa je vnovič pozidana v gotskem slogu.
Kakor cerkev, prenovljena je tudi zakristija pod stolpom. — Nje največji kras je podoba Iz-veličarja, ki nam kaže Svoje presv. Srce. Visoka je 2 m.	(Konec prih.)
Iz Jugoslavije. I. Duhovni sinovi sv. Bernarda — reformirani cistercijenzi — po samostanu naše ljube Gospe od Trap6 imenovani Trapisti, opravljajo ves 40danski post strogo po vzgledu sv. puščavnikov in prvih kristjanov. Ti menihi imajo ved ni post,
kajti nepostne dni uživajo le ona jedila, ktere sv. cerkev dovoljuje postne dneve, vendar rib in mesa onih živalij, ki so o postu sicer dovoljene, ne uživajo. V častnem 40danskem postu uživajo samo rastlinske jedila brez začimbe, in še to samo dvakrat na dan
Vstajajo navadne dneve ob 2. uri po polnoči; od tega popolnočnega časa bivajo po skoro celo jutro v cerkvi kjer molijo pred Najsvetejšim ter opravljajo daritev sv. maše. V 40danskem postu opravljajo še več molitev, premišljevanja, pobožnih in spokornih del; po dnevu pa prav pridno delajo z rokami v delavnicah, hlevih, na vrtovih, na polju in v gozdu, pri čemur ves čas med seboj molče.
Dandanes je dovoljenih mnogo postnih polaj-šav zavoljo naše slabosti in mehkužnosti; malokje se še pri kristjanih v resnici posti, osobito o 40dan-skem postu; uživa se meso in mesna jedila in večkrat do sitega, kakor je dovoljeno; mnogi v postu celo pijančujejo. Vendar dandanes ljudje niso moč-neji in čvrsteji, kakor prednamci, ki so se strogo postili; ne, nasprotno se dogaja: vedno slabeje in bolehnijeje ljudstvo, vedno manj jih učaka visoko starost. Že v telesnem oziru ni koristi, ako se posti ne drže; koliko pa škoduje nepost v dušnem oziru ?
Sv. Cerkev je dala postno polajšanje zbog slabih itd., toda ni prepovedala, ne zabranjuje pravega strogega posta določene dni in čase; z žalostjo daje polajšanje, a veseli in raduje se nad onimi, ki se vedno postijo po vzgledu prvih živovernih kristjanov. Grešniki smo vsi, večji ali manji. vsem je treba pokore; velik del pokore je strogi post. Pokoro je treba delati za velike in male grehe, treba je pokoro delati tukaj v tem življenju, ali po smrti v vicah; ako pa jo ne storimo na teh dveh krajih, bodemo jo morali strašno, ostro delati za večnost, v peklu! Bolj, ko se poslužujemo polajšanja v postu in pokori, več nas bo čakalo pokore in trpljenja za grešne dolge po telesni smrti v vicah ali celo v peklu. Dandanes se 40danski post v cerkvah po službi Božji pozna; po domeh, mestih in trgovih, v družbah in gostilnah pa prav malo, ali celo nič .. . V življenju in mišljenju večine ljudij skoro ni duha ne sluha o tem, kar se spodobi za ta sveti čas. In ln v tem 40danskem postnem času kristjani služijo, strežejo in vgajajo poželjenju oči, poželjenju mesa in napuhu življenja; se tožujejo, pravdajo, obreku-jejo in ugovarjajo, se prepirajo, zmerjajo in preklinjajo; ob jednem mnogo rečeno: Božje in cerkvene zapovedi opuščajo in prestopajo, prelomljajo. Treba se je resnično in povse spreobrniti k Gospodu Bogu. podati se k Jezusu Kristusu, po Njem se ravnati, za Njim hoditi v jedino pravi Njegovi Cerkvi rimo-katoliški; se skesano, čisto in odkritosrčno, s trdnim sklepom poboljšanja, spovedati grehov svojih in prejeti milostni in rešilni zakrament sv pokore; delati pokoro s postom, molitvijo in dobrimi deli usmiljenja, pokoriti se s zdrževanjem od greha in grešnih priložnostij, z vojskovanjem in premagovanjem skušnjav, vabil in nagibov v grehe mesa, sveta in satana; britkosti, težave, pomanjkanje žalosti in bolezni voljno prenašati.
Tako bi Bogu dopadljivo prejeli velikonočno sv. Obhajilo — Jagnje Božje — v presv. zakramentu oltarja in bi duševno s Kristusom vstali iz grobov
pregreh in mlačnosti ter postali goreči kristjani! In Bog bi nas pomilostiJ, odvrnil in odvzel zaslužene in preteče šibe in kazni	(Dalje prih.)
Razgled po svetu.
Gorica. Nedavno so našli v neki molitveni knjigi oporoko rajnega knezonadškofa goriškega. Pokojnik je zapustil vse svoje premoženje, ki ni po sebno veliko, deškemo zavodu .Andreanum."
Pretečeni teden, ko so šle usmiljene sestre mestne bolnišnice iz stolne cerkve, je neki Jakob Ussai v ulici Dreossi petkrat ustrelil na nje. Zadel je sestro Anakleto v stegno desne noge, drugi pa prestrelil krilo. Bil je več let v hiralnici, a je bil odpuščen. Toda sestre pri vsprejemanju in odslav-Ijanju nimajo nobene besede. Napadena sestra Ana-kleta je bila do lani v slov. Alojzijevišču, torej ni bila pet let v istem zavodn z napadovalcem, kakor poroča neki goriški list
DnnaJ. Že zadnjič je poročala „Danica" o dvoboju Badenijevem z Wolfom. Sedaj se je opravičil Badeni pri cerkveni oblasti ter bil vsprejet zopet v naročje katoliške cerkve, iz ktere je bil eo ipso iz ključen, ker j« postavil svoje življenje v smrtno nevarnost. Rana, ki jo je dobil, ni posebno nevarna, ker vstaja že iz postelje ter opravlja uradna opravila m vsprejema obiske.
Slovanska krščanska narodna zveza izrazila je potem ko je zvedela, da se je grof Badeni spravil s cerkvijo, svoje sožalje.
Požnn. 26. septembra se je tu obhajala redka slovesnost. Bila je tridnevnica v čast novoimenova-nemu svetniku Petra Fonrier, ustanovitelju reda de Notre Dam. Občinstva je bilo vedno jako veliko. Uvodno pridigo je imel znani govornik Volbert, ki se je tudi v Ljubljani jako odlikoval s svojim govorniškim talentom. Slavnost se je končala z velikanskim sprevodom po celem mestu.
Katoliškim društvom v Italiji preti po poročilu časopisa „Italie" jednaka usoda, kakor je svojedobno zadela vsa anarhistična in socijalistična društva. Omenjeni list ramreč poroča, da je izdal ministerski predsednik Rudini okrožnico na vse prefekte, v kteri jim naroča, naj z vso strogostjo zasledujejo „državi nevarne" namene katoliških društev ter naj postopajo s takimi društvi ravno tako, kakor z anarhističnimi V neki dragi tajni okrožnici se pa zabičava prefektom, na) posebno pazijo na razne katoliške shode ter eventnvalno naznanijo duhovnike, ki so načelniki ali vodje takih društev ali pa sicer .hujskaio" proti sedanjemu redu. Proti takim se bo uvedla disciplinarna preiskava. Vsekako je torej gotovo, da se v najkrajšem času razpusti veliko število katoliških društev, kajti .državi nevarna" so po mnenju Rudinijevem vsa ona društva, ki nikakor ne odobrujejo sramotnega čina kralja Viktorja Emanuela v letu 1870 in se neprestano in vztrajno bore zato, kar je cerkvenega. V tem so pa naravno jedina vsa društva na katoliški podlagi in jih torej zadene kruta osoda. Katoliški listi po pravici ožigosajo to nakano italijanske framasonske vlade in gotovo je, da se bodo temu uprli vsi katoliki Italije; seveda najbrže brezvspešno.
Iz Blma, 2. oktobra. Novi generalni minister frančiškanskega reda je imenovan preč. P. Alojzij Lauer, bivši generalni proknrator rekolektov iz Tn-ringije. Tudi vrhovno svetovalstvo ali generalni de-finitorij bode vsled rešenega vprašanja zedinjenja štirih poglavitnih frančiškanskih družin ali tako imenovane „unio" na novo imenovan in dosedanji generalni definitorji bodo tekom tega meseca Rim zapustili in se vrnilili v domače provincije. Na praznik sv. Frančiška, ustanovitelja frančiškanskega reda, bode izšla „bulla" svete stolice in 5. t. m, bo novi minister slovesno po kardinalu Serafinu Vanutelliju umeščen in proglašen novi definitorij. Kaj več sporočim prihodnjič.
Rim. Škofje iz Lombardije izdali so pastirski list, v kterem svare vernike pred liberalnimi listi in jim priporočajo dobre katoliške liste. Tudi pri nas naj bi verniki tako ravnali ter zametali vse liste, ki goje vedno vsovraštvo nasproti cerkvi in njenim služabnikom. Žal, da je le malo katoličanov, ki bi resno zametali vse sovražne liberalne liste.
Sv. oče je vsprejel v avdijenci apostolskega vikarija iz južnega Šantonga msgr. Bucerja. Pravil je, da so njegovi misijonarji pred kratkem krstili mnogo neverni kov, ter da imajo sedaj okoli 800 ka-tehumenov, ki bodo kmalu prejeli sv. krst. —
Umrl je melhitski patriarh Beni. Sv. stolica je takoj imenovala patriarhskega namestnika, kojega pa sultan ni hotel potrditi. Da ne bi prišlo do kakega večjega nesporazumljenja je sv. stolica sklenila sklicati takoj sinodo, ki naj bi izvolila novega pa-trijarha. Patriarhi so v Turčiji ob jednem tudi civilni načelniki svojih vernikov in kot taki od sultana potrjeni.
Rusija. Katoličanom v Rusiji se je izpolnila zopet jedna iskrena želja. Car Nikolaj je ukazal, da se ne smejo več siliti katoliški učenci k pravoslavni službi božji. Tudi molitev v šoli mera se opraviti po obredu vseh veroizpovedanj. Dasi je to le drobtinica. je vendar jako razveselila vse ruske katoličane.
Sedaj je potrdil ruski car tudi več škofov, ktere je predlagala sv. stolica in ki bodo v kratkem posvečeni v Petrogradu.
Pariz. Na pariškem orijentalskem shodu so bili pričujoči tudi očetje jezuiti, ki so želi občo pohvalo od celega kongresa. Da je to bodlo nekatere zagrizene sovražnike jezuitov, je umevno; kajti dasi je med jezuiti veliko število učenjakov, se vedar drznejo trditi mnogi liberalni časopisi o nazadnjakih, mračnakih itd. v jezuitskih haljah.
Angleško. V Bazelu so imeli nedavno židje velik shod. Na tem so se posvetovali, kako bi ustanovili v Palestini svoje lastno kraljestvo. Pritoževali so se, kako se jim slabo godi in kako jih zatirajo kristjani. — To se menda ne bo nikdar posrečilo, da bi židje, ktere je Gospod Bog razkropil po celem svetu mogli ustanoviti si lastno kraljestvo; vendar pa so se začeli zadnja leta jako množiti po sv. deželi. Jeruzalem, ki je štel pred nekoliko leti le neka} tisoč Židov, šteje jih danes okoli 30 do 50.000.
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec vinotok (oktober) 1897.
(Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.) a) Glavni namen:
Duhovne vaje. b) Posebni nameni:
9.)	Sv. PnbUJa. Ohranitev gorečnosti in vstrajnosti v službi božji. Okrepljenje zdravja za spolnovanje stanovskih dolžnostij. Od mrtvouda zadeti.
10.)	Sv. Frančišek Borglas. Duhovniki in obhajanci. Duhovno prerojenje večine plemenitaških rodovin. Misijon v Kambezi.
11.)	Sv. NlkazU* Pravo posvečevanje nedelje. Važna ved-nostna podjetja. Železničarji.
12.)	Sv. Maksimilijan. Škofija Line. Spolnovanje opominov iz papeževe okrožnice.
13.)	Sv. Edvard. Anglija in Irska. Sadovi katoliških shodov. Nesrečni duhovniki. Blagoslov zdravniškemu delovanju.
14.)	Sv. Bnrh&rd. Vircburg. Gojitev umetnosti in vede v varstvo in krasoto sv. veri. Služabništvo po gostilnah.
15.)	Sv. TerezUa. Duhovne hčere sv. Terezije. Razširjevalci molitvenega apostolstva. Družba molitve sv. Terezije.
II. Bratovske zadeve N. 1). Gospt presv. Jezusov. 8roa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Srca, ffv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev v&rhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše de-iele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne p regrehe.
Listek za raznoterosti.
Poročilo o Jeranovi dijaški mizi. Za
pretekli mesec september je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 101 gld. 68 kr., za knjige 32 gld. 60 kr.. za hrano na stanovanjih 15 gld. 50 kr., za stanovanje 22 gld., za manjše potrebščine 6 gld. 55 kr., skupaj 178 gld. 33 kr. — Račun za pol meseca je velik, toda ako se pomisli, da se podpira nad 140 dijakov, priznati se mora, da je podpora za posameznega dijaka majhna ter da je skoro ni mogoče znižati. — Komur je Bog dal imetja, naj ne pozabi tudi s podpiranjem revne šolske mladine nabirati si ne-venljivih zakladov. — Zadnji torek, (5. okt.) kot prvi torek v mesecu je bila v stolnici ob V48 sv maša za dobrotnike Jeranove dijaške mize. —
V Ljubljani, meseca oktobra 1897.
A. Kalan.
Zahvala. Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski so darovali 300 gld. za zgradbo novega žup-nišča v Kropi. Za to dobroto se v imenu vseh žup-ljanov prav prisrčno zahvaljujem.
Fr. Hoenigman, župnik.
Imenovanje. Č g. župnik Ivan Nagodč v Trebnjem je imenovan kn. šk. duhovnim svčtnikom in dekanom za trebanjsko dekanijo.
Bogoelovcev je letos v Ljubljani 92, mej temi so 4 eksternisti. Jeden g. Juvan bo šel v Rim v Germanicum; jednega, g. Laha, pa so k vojakom vzeli. —
Iz lavant. škofije. Na sv. Mihaela dan je povodom godu premil. gosp. knezoškofa opravil stolni dekan preč. g L Herg v stolnici slovesno sv, mašo. Družeč se v molitvah z Lavantinci tudi mi izražamo premil. višjemu pastirju naša najudanejša iskrena voščila. — Župnija Polzela je podeljena g. Jos. Attenederju, nemškemu propovedniku in meščanskemu katehetu v celju, in župnija Sv. Jakoba v Pamečah g Iv. Rotnerju, kaplanu v Št. Lorencu v Slov. goricah. — Zopet nastavljen je g. Ant. Po-stružnik kot kaplan v Šmartnu pri Šaleku — G. Jos. Potovšek, mestni kapelan v Celju, bo opravljav-ljal službo nemškega propovednika in kateheta. — Prestavljena sta g. Rudolf Janežič iz Sv. Ilja v Slov. goricah v Celje in g. Fr. Kruljec iz Šmartina pri Šaleku v St Ilj v Slov. goricah.
Eonsekracija cerkve. Prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. bodo prevzvišeni gospod knezoškof posvetili popolno prenovljeno župnijsko cerkev Marije Device v Polju.
Eonkurznega izpita za samostojne župnije se
udeležujejo te dni sledeči č, gg.: Ivan Abram kaplan v Košani; Frančišek Češarek, kaplan v Šmariji; Ivan Jelenec, župni upravitelj v Ledinah; Martin Ne-manič, kaplan v Mirni Peči; Frančišek Pavlin, župni upravitelj v Dragatušu; Frančišek Rajčevič, ekspozit v Trnju; Leopold Rihar, župni upravitelj v Gojzdu in Anton Žnidaršič, župni upravitelj v Osilnici.
Konferenčne škofov avstrijksih se kakor poroča „Vaterlandtt prelože na poznejši čas.
V novi gimnaziji v Kranju smo imeli dne 22. septembra popoludne odličnega gosta. Prevzvišeni g. knezoškof dr. J. Missia so se peljali pri svoji kano-nični vizitaciji iz Preddvora v Šmartno pri Kranju. Ker se je pravočasno zvedelo, kedaj pridejo v mesto, zbrali smo se učitelji in učenci v gimnaziji, prvi pred glavnim vhodom, drugi v kapeli, ter smo pričakovali prevzvišenega knezoškofa. Ko so dospeli pred gimnazijo, pristopil je k vozu gospod ravnatelj J. Hubad ter povabil knezoškofa, da si blagovolijo ogledati novo poslopje. Prijazno so vabilo vsprejeli, izpregovorili nekaj besedij z vsakim gospodom profesorjem ter šli na to naravnost v kapelo k učencem. Ogledavši si jo, so se izrekli ugodno o njej; na prošnjo gosp. dekana Mežnarca so osrečili mladino z lepim improvizovanim nagovorom, v kterem so jej toplo priporočali strah božji in pokorščino do učiteljev. Dali so nam še blagoslov in nato so ogledovali med prijaznim razgovarjanjem vse učne sobane, ravnateljevo pisarno in posvetovalnico Slednjič smo se poslovili od visokega gosta, ki je zapustil po svoji veliki prijaznosti najboljši spomin na naši gimnaziji.
Dekliška šola v Kepnjah. Z novim šolskim letom so otvorile čč. šolske sestre v Kepnjah zopet internat za gojenke. Kako izvrstno pjdukujejo in vzgojujejo častita šolske sestre, o tem mi ni treba pripovedovati. O tem so časopisi že večkrat poročali.
Ta zavod nadomestuje stariše, šolo in gospodinjsko izobrazbo. Skrbno pazijo Šolske sestre na njim izročene gojenke, kakor lastni stariši. Učenje je na dnevnem redn, pa znajo dati učenkam tudi veselje do učenja. In kdo ne ve, da se Človek dvakrat več nauči, ako se z veseljem uči? Zraven šole pa imajo učenke v prostih unrii priliko navaditi se različnih ročnih del in gospodinjskih opravkov tako v kuhinji, kakor v hiši in v vrta Kdor hoče svoje hčerke dobro vzgojiti, pošlje jih torej brez skrbi v zavod čč. šolskih sester v Repnje pri) Vodicah. Pošta Smlednik, Gorenjsko.
Slovesnost pri Sv. Jožefa blizu Maribora. Čč. gg.
lazaristi so kot goreči misijonarji znani skoro v vsaki župniji naše vladikovine. Od leta 1852. imajo misijonsko hišo in cerkev pri sv. Jožefu pri Celju, od pretekle nedelje sem pa tndi pri sv. Jožefu v Studencih blizu Maribora. Njih slovesno vmeščenje se je v nedeljo tako-le vršilo:
Na hvalo Stndenčanov moramo omeniti, da so ti takoj prisrčno postali ndani čč. gg. lazaristom. Že v soboto popoldne so dekleta cerkev okrasile z venci in šopki znotraj in zunaj, fantje so postavili slavolok in lepe mlaje, in na vseh hišah blizu cerkve so se razobesile zastave. Zvečer se je zažigal nmetalni ogenj, topiči so jako gromeli, godba južno-železniške delavnice pa je gg. misijonarjem priredila serenado.
V	nedeljo dopodne ob pol 10. uri je ogromna množica vernikov, preč. stolni kapitelj, preč g. vizi-tator lazaristov, č. g. snperijor Franc Javševec, č. g. misijonar Jožef Navinšek, in mnogo mariborskih ter nekaj sosednih duhovnikov pričakovalo mil. knezo-škofa pri cerkvi sv. Jožefa. Po udanem pozdravu se vsi napotijo v cerkev, kjer pri vratih mil. nadpastir izročijo ključe in štolo č. g. superijorju. Pri velikem altarju pa blagoslovijo mil. knezoškof novi krasni tabernakelj in novo podobo sv. Jožefa z Jezušče-kom, potem prenese čast gosp. superijor monštranco s presv. Rešnjim Telesom, nato pa zapojejo mil. knezoškof: *Veni, Creator Spiritus!* (Pridi stvarnik sveti Duh!) ter slovesno mašujejo ob obilni azistenci.
Po sv. maši stopijo mil. nadpastir na prižnico ter v nemškem in slovenskem jeziku razložijo zgodovino cerkve sv. Jožefa v Studencih, potem zasluge sv. Vincencija Pavlana. ki je ustanovil pred 250. leti družbo misijonarjev lazaristov. k sklepu pa vernike opomnijo na dolžnosti, ktere imajo do čč. gg. misijonarjev in izrečejo višjepastirsko zahvalo preč. g. kanoniku Tomažu Rožancu, ki so se najbolj trudili, da se je ustanovila ta misijonska naselbina, ki naj nosi ime „ Jezus-Marija Jožefova misijonska hiša." Z zahvalno pesmijo so potem mil. knezoškof sklenili to prelepo slovesnost. Blagoslov božji pa naj obilno in neprenehoma rosi na misijonsko cerkev in hišo sv. Jožefa blizu Maribora!
V	sodu umrl. Iz Novega mesta se poroča, da je imel posestnik Ivan Šimc iz Orehka pod svojim kozolcem precej velik sod, 170 m v premem, v kterem je včasih hranil tropine. Dne 26. sept. je šel Šimc v sod, skozi ^ majhna vrata na vrhu, a ga ni bilo več iz soda. Žena ga je pogrešila in kmalu nato našla mrtvega v sodu. Mrtvoud ali plini so
tako brzo končali njegovo življenje. Neprevidene smrti reši nas o Gospod!
Zgled mike vstrpuostl Umrlemu nadškofu iz Bordo javi sluga revno ženo, ki ga je hotela zapro siti dara. »Koliko je stara?8 vpraša nadškof — »Sedemdeset let." — »Jeli res potrebna?" — .Res." — „Dajte ji 25 kron." — »To je pač preveč, prevzvi šeni," pravi sluga, »in žena je vrhu tega še j udinja.14
—	»Judinja?" pravi nadškof. — »Da, prevzvišeni."
—	»No, to je kaj druzega, dajte ji 50 kron !"
Saj zna župnik. V neki vasi na Francoskem so se kmetje po pravici pritoževali nad svojim grašča-kom. Prišlo je skoraj že do vstaje; tu stopi domači župnik na lečo in pravi: »Dragi prijatelji, dan svobode in osvete je napočil. Vaš grajščak je bil do sedaj vaš nasilnik. kaznujmo ga. Pri tako pravičnem in poštenem podjetji svoje občine nečem zapustiti. Dovolite mi, da vas vodim, in prisezite mi, da boste moj zgled posnemali. Kmetje pravijo, da so zadovoljni in njegov svet se sprejme. Sedaj nadaljuje župnik: »Dobro, jaz svečano prisezam, da — hočem razžalniku odpustiti!" Kmetje se niso mogli vstavljati zgledu svojega pastirja in prelomiti dano prisego — ter so se s svojim graščakom spravili in ta je nadalje z njimi boljše ravnal.
Sredstva zoper spanje med pridigo. Nek župnik se je potmdil, kar se je dalo, da je prav izvrstno pridigo napravil; toda večina poslušalcev je spala. Precej časa se ne briga za to in govori dalje. Mislil si je, se bodo že zbudili, a ti so vedno slajše spali. Hkrati obstane v pridigi in jih gleda. Takoj so se jeli radovedno spogledavati, kaj ta molk pomenja; drag druzega dregajo in opominjajo; kmalu so vsi zbujeni in željno pričakujejo kaj zdaj. Smeje se zmaje pridigar z glavo, rekoč: „Čudni ljudje to, Če govorim, spe, če omolknem, so pazljivi in bi radi poslušali.
Dr. Alimer, londonski škof, pa je drugače naredil. Tudi med njegovim govorom jih je precej spalo. On pa vzame v roke hebrejsko žepno sv. pismo, ktero je s seboj nosil in začne na ves glas z njega čitati. V trenotku je vse po cerkvi pozorno. »Kakšni ljudje ste pač to," reče jim nato, »pazljivo poslušate, ako vam berem kaj takega, od česar ni besedice ne umete, spite pa, ako vam v maternem jeziku govorim o stvareh, od kterih je odvisno zveličanje vaših duš."
Tudi Janez Ksavenij, slovit pridigar svojega Časa. je včasi po leti sprevidel, da treba poslušalce na kak umeten način obraniti pred spancem. Ko nekdaj prav navdušeno pridiguje, nenadoma utihne, zvije svoj žepni robec in začne na precej prostorni prižnici ž njim igrati se. Kaj se zgodi? Poslušalci se začno med seboj drezati in kmalu so zopet vsi Čili. .Se mi je precej zdelo" pravi pridigar, „če bi bil jaz Pavliha in bi vam vsake vrste norce bril, ne bi hoteli spati."
Dobrotni darovi.
Za sv. Detinstvo: Čast. g. Janez Tavčar, župnik v LeSah, 6 gld. 18 kr.
Za redovnisko šolo in kapelo v Tomaju na Krasu: G. prošt dr. A. Jarc, 25 gld. (ne dva kakor je bilo zadnjič po pomoti naznanjeno).
(Drugi darovi prihodnjič.)
Odgovorni urednik Andrej Kalan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.