Poštnina plačana v gotovlnL
Členi Zveze prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno Din 36.—.
Izkaja okoli 20. vsakega meseca. ——!■———'~mameemsmsamm
Gostilničarski vestnik
Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa, telefon 39—1«.	Bek.	ra«,	it	11.43«.
Štev. 6.-7.
Ljubljana, dne 8. julija 1937.
Leto VIL
Novomeška resolucija
Ob priliki zadnje seje zveznega širšega odbora v Kranju se je razpravljala tudi obširna resolucija novomeškega združenja, ki je obenem silna obtožba današnjih razmer in obupen krik celokupnega gostilničarstva. V tej svoji resoluciji je nanizalo novomeško združenje vsa ona protizakonita dela, ki se vršijo potom šušmarstva in ki so se iznašala že vsa zadnja leta na pristojna mesta, ne da bi se količkaj u-krenilo. V novomeški resoluciji se navaja, da bi gostilničarji ne imeli ničesar proti prodaji lastnega vinskega pridelka malih in siromašnih vinogradnikov, katerim je izkupiček od vina neobhodno potreben, da vzdrže svojo eksistenco. Odločno pa protestirajo proti postopanju onih vinogradnikov, ki se skrivajo pod firmo »siromaštva« in dokazujejo davčnim upravam, da ne morejo plačati svojih davščin, čeprav je ugotovljeno, da razprodajajo svoja vina na drobno v obliki vinotočev pod vejo in še v obliki 5 in 10 litrske prodaje le v špekulativne svrhe. Ti vinogradniki, ki jim je vinogradništvo postranski zaslužek, glavni dohodek črpajo namreč iz svojega stalnega poklica, pa naj si bodo trgovci, tovarnarji, graščaki, uradniki itd., so največje pijavke gostilničarskega stanu in škodljivci majhnim in zadolženim vinogradniškim posestnikom. Kolikokrat smo že čuli pritožbe, da nočejo taki vinogradniki prodati svoja vina na debelo, ker upajo, da jim bo nadrobna prodaja vrgla še enkrat večji izkupiček. Seveda bi bilo na mestu, oa se tem vinogradnikom vzame sleherna pravica odprodaje njihove vinske zaloge na drobno, ker bi se v veliki meri odpravilo šušmarstvo in odpomoglo gostilničarski obrti. Koliko je vinogradnikov, ki imajo pravico točenja vina lastnega pridelka, nakupujejo pa še tuje vino in ga pod svojo firmo spravljajo v promet. Poznani so nam celo slučaji, da se pravica vinotoča pod vejo raztegne kar na leto dni, ker si izposlujejo pravico prodaje po vrsti družinski člani. V novomeški resoluciji se obtožujejo nadaljeoni šušmarji, ki dovažajo vino iz vseh delov države ter ga razpečavajo kar po hišah pri čemur jim pomagajo razni autoprevo-zniki in njihovi nameščenci. Koliko je posestnikov, ki imajo ob državnih in banovinskih cestah svoja posestva kjer nemoteno prodajajo vino in žganje. Seveda se ob takih prilikah nudi jedača vsakršne vrste, kadar pa se bliža nedelja ali praznik pa se najame tudi harmonikarja, da se pleše in zabava do ranega jutra. Take že danes običajne veselice se najdejo v vsakem kraju v dravski banovini in jih vobče ni mogoče preprečiti. Če pride orožnik ali finančni organ, se vedno najde oseba, ki trdi, da je gostitelj povabil le prijatelje in znance na gostijo ter podaril vse vino in jedila. Čudimo se le, da upravna oblast ne pride do tega na-ziranja, da danes v gospodarski stiski, posebno pa še vinogradnik, ki toži stalno o vinogradniški krizi ne more vina in jedila darovati. Vse to se dogaja pred očmi oblastva in v zasmeh gostilničarskega stanu o katerem se sicer stalno razpravlja na vseh mogočih konferencah, da je velike važnosti za narodno gospodarstvo, za banovino, za občine in konečno kot nekak okrasek ob zaključku dobro napisanih in plemenito zamišljenih govorov še — za tujski promet. Vse take izjave nam Že presedajo, ker jim nihče več ne veruje, kajti žalostne izkušnje, ki jih ima gostilničarski obrt tekom zadnjih let, ko se v gospodarstvo vmešava politika in ko se nedosledno postopa, uče, da je to le neresno kramljanje.
Če pogledamo proračune naših samouprav ni težko ugotoviti, da so ravno gostilničarji oni obrtniki, ki omogočajo potom svojega obrta, torej potom svo-
j jega znoja neprespanih noči, realizacijo banovinskega in občinskih proračunov. Vkljub tem dejstvom pa je ravno gostilničar ona oseba na katero je, vpričo številnih šušmarjev, vperjeno oblastveno oko, da se mu z raznimi predpisi o policijskih urah, s povišanjem občinskih trošarin, z raznimi zdravniškimi pregledi visokimi davčnimi predpisi velikimi denarnimi kaznimi zagreni veselje do obrata, katerega se je izučil in od katerega hoče, če ne živeti, pa vsaj imeti toliko dohodkov, da se mu vzdrževanje obrata izplača.
Eksekutivni organi se posvečajo z vso intenzivnostjo nadzorstvu gostinskega obratovanja, ne opažajo pa kršenje obrtnih predpisov potom raznovrstnih šušmarjev ter nezmerno veseljačenje in popivanje po privatnih hišah, ker je treba imeti zato stalne priče na razpolago, kakor, da bi se baje ne moglo uradnim potom ugotoviti. Gostilničarski obrat je danes posebno v vinorodnih krajih le še oni kraj, kjer se po vinogradniških kleteh vpijanjene druhali znajdejo pred zaključkom obratovanja, da razgrajajo po lokalu, ogrožajo telesno in imovinsko varnost ter povzročajo ovadbe, češ, da se je prekoračila policijska ura.
To in slično navaja novomeška resolucija, ki je kakor smo že uvodoma omenili, obupen krik celokupnega gostilničarstva dravske banovine proti razmeram, ki kričijo do neba. Ni čuda, če se pojavljajo klici, da naj gostilničar posnema šušmarja, če se hoče ob takih razmerah sploh vzdržati na površini.
Ker je nemogoče, vzdržati v borbi proti šušmarjem, ki ne plačajo davkov, taks in banovinskih ter občinskih trošarin priporoča resolucija, opustitev točenja alkoholnih pijač po gostilniških obratih. Kako bodo zgledali potem banovinski in občinski proračuni ni to zadeva gostilničarskega sloja temveč onih, ki imajo skrb, da se proračuni realizirajo. Gostilničarstvo, pravi resolucija, je prepričano, da bi bilo to najboljše sredstvo, da se čimpreje uvede pobiranje banovinskih in občinskih trošarin na alko-. holne pijače tudi od privatnih oseb I in da se omeji brezpravno točenje ter prodaja alkoholnih pijač.
Resolucija povdarja, da niso naperjeni njeni predlogi morda proti kakemu oblastvu, temveč hoče povdariti, da so gostilničarstvu državni interesi mnogo bolj pri srcu, kakor pa šušmarju, ki izpodjeda tla urejenemu življenju. Gostilničarstvo je le vsled nezaščite prisiljeno seči po onem sredstvu, katerega smatra za najbolj uspešnega v borbi proti onim vsesplošnim škodljivcem, ki posegajo v njegove obrtne pravice.
Prepričani smo, da se z nastopom novomeških gostilničarjev strinjajo vsi tovariši in tovarišice v Sloveniji in da so popolnoma soglasni z izvajanjem, ki smo ga povzeli iz resolucije novomeškega gostilniškega združenja. Tro-šarinsko vprašanje zahteva tedaj najhitrejše rešitve v smislu onih predlogov, ki smo jih stavili na merodajna mesta, ker je sicer pri takih naravnost sramotnih prilikah nemogoče zadržati popoln razkroj gostilničarskega stanu v dravski banovini.
Vzbujajte svoje tovariše in tovarišice k stanovski zavesti, ker le tedaj bomo močni, če nas bo vezala ljubezen do tovarišev in do stanu.
Sijajna manifestacija gostilničarskega stanu v Sloveniji
Naši vsakoletni zvezni občni zbori pomenjajo v resnici pravi stanovski praznik za naše gostilničarstvo, ki se od leta do leta bolj zaveda važnosti edinstvene stanovske organizacije.
Letošnji občni zbor pa je po svoji veličini prekosil vse druge, kajti priprave, ki jih je vršilo združenje v Kranju dolge mesece, so kazale, da bo letošnji občni zbor izpadel najlepše in pokazal krepak ustroj naših združenj. Nismo se zmotili. Občni zbor je izpadel tako, da je lali-ko vsakdo zadovoljen. Značilno pri tem je, da se ob takih prilikah pokaže ozka povezanost gostilničarskega stanu s prebivalstvom, kar je prišlo posebno v Kranju do izraza, ko se je mesto okitilo z državnimi trobojnicami ter pozdravljalo z vso o-! bičajno prisrčnostjo prihajajoče številne delegate gostilničarske obrti, i Mesto Kranj je v tej svoji obleki s i svojimi starinskimi in patricijskimi hištami izgledalo silno svečano, kar je vzbudilo v gostilničarskih zastopnikih silno prijeten dojm. Občutili so, da so prišli v gostoljubno mesto na zborovanje, ki jih sprejema s srcem in veseljem.
Delegati so prihajali že dopoldan, dne 19. maja z. vlaki, avtobusi in avtomobili, da so si ogledali še pred zborovanjem lepoto mesta Kranja in njegove okolice, ki se je baš ta dan kopala s svojimi gorskimi velikani v prelestni lepoti pomladanskega sonca. Velika skupina delegatov pa se je pripeljala do Ljubljane, od tu pa je prestopila v velik in moderen avtobus, ki jih je odpeljal proti Kranju skozi prijazne vasice čez rodovitna polja, tako da se je neprestano menjala krasna panorama, ki kaže bogastvo lepote našega najbolj tujsko-prometno razvitega predela dravske banovine. Po prijaznem sprejemu, ki ga je priredilo zastopstvo tam. združenja, so se delegatom nakazala stanovanja, nato pa se je začela seja širšega odbora, ki je trajala do 20. ure zvečer.
Dne 20. maja ob 9. uri se je pričelo veliko zborovanje gostilničarstva dravske banovine v dvorani Narodnega doma v Kranju, katerega se ni • so udeležila samo 4 združenja in še od teh so prispeli 3 brzojavni pozdravi in opravičila, da se deloma radi stroškov, deloma pa radi smrtnih slučajev ne morejo udeležiti naše stanovske manifestacije. Od 51 združenj, kolikor jih šteje zvezna organizacija je bilo na tem občnem zboru zastopanih 47 gostiln, združenj s 175 delegati, dočim so ostali del prostorne dvorane napolnili tovariši in tovarišice iz vseh krajev naše domovine, ker so hoteli prisostvovati našemu zborovanju, da pokažejo svojo stanovsko misel in zanimanje, ki ga gojijo do svojega stanu. S temi vred je bilo udeležencev na zborovanju preko 300 ter se je del istih tudi slikal pre Narodnim domom v stalen spomin na našo
Prvovrstno blago!
Nizke cene!
Siaklo - B. Tober
Št. llid nad Ljubljano - Telefon 39-64
za brezkonkurencne cene nudi Vam kozarce, steklenice za vino, opletene demijone, stuce in vse kar rabite za vašo gostilniško obrt. Prosimo, zahtevajte ponudbe.
K. ČERMELJ
LJUBLJANA
DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA VINA IN ŽGANJA NA DEBELO -m
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker
VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER
Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
skupno borbo, ki jo vodijo gostinska združenja po svoji zvezni organizaciji. Te slike naj bodo v okras zadružnih pisarn in naših gostiln, da bodo pričale	še poznej-
šim rodovom, kako je bilo gostilničarstvo v tem tako težkem času organizirano in da so se v resnici počutili njegovi člani kot ena velika skupna družina.
Zvezni predsednik g. Majcen Ciril, burno aklamiran, je otvoril IV. zvezni občni zbor, pozdravil skoro polnoštevilno zbrane delegate kakor tudi zastopnika g. bana tam. sreskega načelnika g. Lipovšeka, zastopnika finančne direkcije v osebi šefa davčne uprave v Kranju g. Prudiča, zastopnika poštne direkcije in železniške direkcije v osebi g. Hvastje, šefov u-radov, g. župana mesta Kranja Češnja in zastopnika Zveze za tujski promet g. ravnatelja dr. Cirila žiže-ka v Ljubljani. Med navdušenim pritrjevanjem so se prečitale brzojavke, ki so se poslale iz občnega zbora Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. kne-zu-namestniku, nadalje predsedniku g. dr. Milanu Stojadinoviču, notranjemu ministru g. dr. A. Korošcu, finančnemu ministru g. dr. Dušanu Letici, trgovinskemu ministru g. dr. I. Vrbaniču, ministru brez listnice g. dr. M. Kreku, banu dravske banovine g. dr. M. Natlačenu in načelniku ministrstva trgovine g. dr. Krpanu. S posebnim veseljem pa je pozdravil navzočnost poslanske delegacije obstoječe iz narodnega poslanca g. dr. Jure Ivoceta, g. nar. poslanca Miha Brenčiča in naj’, poslanca g. dr. I. Šemrova. Kot zastopnika Zbornice TOI je pozdravil jako zaslužnega in širom banovine dobro poznanega stanovskega borca zborničnega svetnika g. Miro Peterlina. Nato je sporočil, da so svojo odsotnost opravičili in pozdravili zborovanje župan mesta Ljubljane g. dr. Jure Adlešič, župan mesta Maribora g. dr A. Juvan, Zveza čeških gostinskih udru-ženj v Pragi, Združenje gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev v Čeških Budjevicah, Državna zveza v Beogradu, Putnik v Mariboru ter kletarski nadzornik g. ban. svetnik ing. Zupančič. Nadalje se je prečital obširen seznam v preteklem letu umrlih članov in članic, kar so navzoči počastili s trikratnim »Slava«. Za o-verovatelja sta bila imenovana gg. Dolničar Maks in Zupan Julij iz Ljubljane. Čitanje zazisnika je na splošno željo odpadlo, nakar se je g. ban. svetnik in sreski načelnik Lipovšek v zastopstvu g. bana zahvalil za pozdrave s sledečimi besedami: Ni ga menda stanu in gospodarske
panoge, ki bi s tako borbenostjo in s toliko dobre volje vztrajala v vseh fazah vladajoče gospodarske depresije kot gostinski obrati. Moglo bi se trditi, da je gospodarska stagnacija v ostalem gospodarstvu že dosegla svojo kulminacijo, le pri gostinstvu traja še dalje in postaja, kakor iz-gleda nekako kronična; sto in še več je vzrokov, ki ovirajo razvoj pogo-stinstva: predvsem, oslabela finančna moč ljudstva, preorientacija gostov in uničen kmetijski kredit.
Kljub neugodnemu položaju se je pa gostinstvo dobro znašlo v vlogi, ki jo narekuje današnji čas. Zaveda se, da kriza ne bo minula sama od sebe, da mora samo krepko zagrabiti za delo in se prijeti načel, ki vladajo danes v poslovnem življenju. Z vsem povdarkom in z vso vztrajnostjo, ki jo dobra stvar zasluži, skušajo ti podjetniki duhu časa in tempu življenja primerno reformirati m izboljšati svoje obrate. Moderne zahteve uvažujejo v polnem obsegu in se zavedajo, da jo treba plavati s tokom časa, da je treba uvajati v gostinstvu nove naprave in nove oblike. Kdor to zamudi, ostane ob strani, kdor se skuša novodobnim zahtevam upirati omaga, kakor utone plavač, ki plava proti toku.
Gostinstvo se zaveda, da živi v v&žni prehodni dobi, da ustvarja temelje za dobrobit sebi in svojemu nasledstvu. Od jakosti teh temeljev je odvisno ali bo zgradba mogla kljubovati viharjem in burji — konkurenci, ki se legalno in -žalibog tudi v tako močnem in ilegalnem obsegu pojavlja baš v gostinstvu. Računati je zlasti z važnim dejstvom, da se v drugih delih naše države odpirajo interesantni in slikoviti predeli, kjer morejo tujcu postreči radi nizkega življenjskega standarda z nižjimi conami za prehrano.
Trdno sem uverjen, da bo gostinstvo v boju za svoj obstanek, napredek in razvoj na celi črti zmagalo. Vsa znamenja kažejo na to v zvezi s pospeševanjem našega tujskega prometa izdani zakoni in naredbe, stanovska zavednost, skrb in pažnja za organizirano delo ter čut dolžnosti do lastnih stanovskih organizacij, ki ga boš v tako visoki meri kaže gostinstvo. Kritičnost tudi v pogledu napak in slabih strani, da mora pasti, kar jo slabo in da mora pasti tudi tisti, ki ohranja to slabo pri življenju, visoka morala v odnošajih do gostov, globoko pojmovanje važnosti svojega strokovnega glasila in tiska sploh, za reklamo, harmonično sodelovanje v vlogi nekega kompromisa med najvišjimi in preprostimi sloji, solidarnost do vseh gospodarskih slojev ter globoko zanimanje in prava ljubezen do svojega poklica, vse te in še mnoge druge vrline garantirajo uspešno samoobrambo po-gostinskega stanu.
Država in samouprava bo s svoje strani gotovo budno in s simpatijami spremljala gostinski pokret ter naklonila gostinstvu kot konstruktivnemu elementu ono vsestransko podporo, ki mu gre kot izrazitemu zastopniku srednjega stanu, kot vsik-dar lojalnemu poborniku državne in narodne misli in kot izredno pomembnemu davkoplačevalcu. Zavedajmo se, da je gostinstvo važen faktor v državi, ki si ne želi drugam, ki hoče ostati pri nas v Jugoslaviji, ki želi dobro državi, stan, kateremu je vsa zdrava in dobro misleča neza-grenjena javnost odkrito naklonjena, ustanova do katere nas vežejo lepi in najlepši spomini.
In ko v imenu g. bana in v svojem imenu prav prisrčno pozdravim čislani zbor, to impozantno skupščino gostinskih predstavnikov iz vse širne naše banovine in mu želim najboljše uspehe, izražam svoje globoko občuteno prepričanje, da je gostinstvo v dravski banovini na pravem potu in je njegova usoda v rokah najsposobnejših mož odličnjakov, ki že s častitimi svojimi imeni nudijo polno jamstvo za blagor in srečo gostinskih obratov, ki so porok, da bodo temu stanu izvojevane vse njegove pravice. Bodite še enkrat prisrčno pozdravljeni! Živeli!
Nato je pozdravil zborovalce župan mesta Kranja g. Cesenj, češ da upo-
rablja današnjo priliko, da pozdravi v imenu občine tako številne zborovalce najjačjega nositelja tujskega prometa ter ga veseli, da se to zasedanje vši v Kranju. Na žalost ne more mesto Kranj nuditi onega, kar bi rado in se ne more v tujsko prometnem oziru postaviti v takem obsegu, kakor sosednje revnejše občine, ki so napravile večje korake na tujskoprometnem polju, kakor mesto Kranj. G. zvezni predsednik se je g. zastopniku banu in g. županu za lep pozdrav iskreno zahvalil, kakor tudi za gostoljubje, ki ga je mesto Kranj v toliki meri izkazalo delegatom gostilničarskega stanu.
Zvezni predsednik je podal nato predsedniško poročilo y katerem je zajel vse važne dogodke, ki so dali povod za zvezno intervencijo v preteklem poslovnem letu. Omenil je, da so se med tem časom izvršile v gospodarstvu mnoge in značilne spremembe, ki so naravno odjeknile tudi v gostilničarskem stanu. Izvajanje gospodarskih sankcij je prestalo, izvršile so se devalvacije valut gospodarsko močnejših držav, kar je vplivalo in vzbujalo strah glede tujskoprometne politike, sklenile so se važne mednarodne trgovske pogodbe, začele so se torej obnavljat' trgovske vezi in našla so se nova tržišča za naše produkte, kar je v bistveni meri olajšalo naše notranje tržišče, ki je leta in leta stalo pod silnim pritiskom našega proizvajanja vsled zastoja izvoza. Izvoz je vsled tega izdatneje narastel in dosegel v poljedelskih produktih rekordno višino, kar pa v dravski banovini ni ravno v splošnem ugodno odjeknilo, ker so cene v izrazito pasivni pokrajini pri skoro istih plačah in mezdah poskočile in ker se je izvoz poljedelskih produktov vršil le iz ostalih banovin, dočim je Slovenija na izvozu participirala le malo pri živini in pri lesu. Razumljivo, da se je s podražitvijo življenjskih potrebščin poslabšal življenjski standard našega že itak s skromnimi sredstvi izhajajočega konzumenta. Vobče je treba u-gotoviti, da se položaj najširših plasti našega naroda še ni toliko zboljšal, da bi imel vpliv na konzum v gostinskih obratih. Vsekakor pa, je treba v pohvalo omeniti dober namen merodajnih činiteljev, ki se trudijo za izboljšanje gospodarskih prilik in ni odveč, če izrazim željo, da naj bo dravska banovina v večji izmeri deležna javnih del potom katerih pridejo najlažje vse plasti naroda do izdatnega zaslužka. Solidarizirati pa se morajo gostilničarji tudi z zahtevami gospodarskih slojev glede povišanja plač stalnim nameščencem. Šušmarstvo se je še bolj razmahnilo, ker išče sleherni vsled skromnega zaslužka še stranske dohodke, kar pa naravno razjeda soliden temelj gospodarstva. Nelegalni obrt in trgovina so izrasitki socialno razrvanih časov in bede. Prepričan je, da bi se šušmarstvo že davno spravilo v določene meje, če bi se rigorozneje postopalo proti šušmar-jem. Kar se tiče šušmarstva v našem obrtu je potrebno nujno povdariti
zahtevo, da se eksekutivnim organom, t. j. orožništvu in kontroli zboljšajo prejemki, ker jim bo lažje in uspešneje nastopati pri pobijanju nelegalne obrti in trgovine.
Zvezna uprava je dosegla pri g. dr. Letici, finančnemu, ministru, možnost uvedbe pavšalne trošarine na alkoholne pijače ter se je pav-šalacija izvedla že v večini banovin. Stališče zvezne uprave, ki ga je zavzela po predhodnem posvetovanju delegatov združenj je menda pravilno, ko smo zahtevali, da naj se končno uvede individualna pavšal a-cija, da se omogoči upravni oblasti ter eksekutivnim organom zajeti šušmarje, ker se vsa pozornost koncentrira sedaj edinole na obrtnega točilca. Tudi obdavčitvi gostilničar-stva smo posvečali posebno pažnjo ter dosegli s sistematično in organizirano borbo potom svojih zastopnikov v davčnih in reklamacijskih odborih vendarle toliko, da se gostilničarska obrt ne smatra več za edino molzno kravo pri javnih dajatvah. Zato opozarja vse članstvo na striktno izvajanje navodil, ki jih izdaja zvezna uprava, ker je sicer borba po-edinca drugafre brezuspešna. Zahvaljuje se vsem onim zastopnikom pri davčnih in reklamacijskih odborih, ki so s svojo voljo in vestnostjo ter strogo objektivnostjo olajšali o-bupno stanje našega obrta. Nadalje se je dotaknil vsedržavnega gostinskega kongresa v Ljubljani in velike gostinske razstave, ki je prikazala gostinstvo v Sloveniji v pravi luči. Zvezna uprava je bila nadalje konzultirana glede pravilnika o točilni pravici glede ostalih uredb, ki so bile izdane v prošlem letu in ki so imele kakršnekoli vezi posredno ali neposredno z gostinsko obrtjo in turizmom. Sodelovali smo z vsemi či-nitelji in organizacijami, katerih delokrog se dotika našega stanu. Vzdrževali smo zveze z Zvezami za tujski promet v Ljubljani in Mariboru potom lastnega gostinskega odseka pa z Zbornico TOI v Ljubljani. Lansko leto so se vršile tudi volitve v Zbornico TOI ter se je kandidatna lista za gostinski odsek postavila s sodelovanjem zvezne uprave po predhodnem zaslišanju gostilniških združenj, nakar se je število mandatov razdelilo na posamezno določene o-koliše. Političnih vplivov, ki so se tako pogosto pojavili v predpripravah za zbornične volitve smo se strogo izogibali, ker smo smatrali, da mora postaviti gostilničarstvo, če hoče zaščititi svoje interese izključno le tako listo, ki bo absolutno strokovna in stanovska. Tudi delovanje naših zborničnih svetnikov se kreta izključno v okvirju stanovskih in strokovnih smernic, zato se mora odbiti vsa predbaeivanja, vse domneve in žalitve političnih godrnjačev.
Posebno pažnjo je zveza posvečala vprašanju tujskega prometa ter v to svrho sklicala razne sestanke zainteresiranih činiteljev ter pokrenila vse korake pri merodajnih oblastin. O tem pa bo itak podano posebno poročilo.
Lansko leto je bilo kronano z ve-
likim uspehom zvezne uprave, ko se je doseglo znižanje točilne takse. Seveda je ta uspeli bil mogoč le z vnetim sodelovanjem narodnega po. slanca g. dr. Eoceta, katerega delo presoja zvezna organizacija izključno iz stanovskega pogleda. Iz tega mesta naproša vpričo zbranih delegatov gostilničarskega stanu dravske banovine, zvezni predsednik g. dr. Koceta, da ostane našemu stanu še nadalje naklonjen ter mu zagotavlja, da bodo gostilničarji vedno znali ceniti njegovo podporo, ker smatrajo vsakogar za svojega prijatelja ne oziraje se na razne okolnosti, ki se pojavljajo v javnem udejstvovanju, če vidijo, da dotični razume naše težnje in jih pomaga tako iskreno in s tako vnemo kakor on odstranjevati. Zato mu naj tudi ob tej priliki izreče iskreno zahvalo. Našteti bi bilo še mnogo in mnogo drugih podvigov, ki •jih je zvezna uprava podvzemala v preteklem poslovnem letu. Navedel je tedaj samo važnejše zadeve, dočim se bo v ostalem še podrobno razpravljalo v posebnih referatih, ki se tičejo tujskega prometa, šolstva in davčne politike. Na koncu pa naj se navede še dejstvo, da se vsled nerazumevanja in ozkosrčnosti poedinili činiteljev ovira naš razmah in zadržuje napredek, kar je vzrok, da se gostilničarski stan ne more dvigniti na ono višino, kakršno zavzema v inozemstvu. Stalno se pojavljajo ovire, ki jih včasih niti stan kot celota ne more prebroditi.
H koncu se je še iskreno zahvalil vsem gg. predsednikom združenj, vsem gg. odbornikom ter vsem zavednim tovarišem in tovarišicam, ki so skozi vse leto visoko dvigali stanovsko zastavo, širili stanovsko misel in požrtvovalno, vzorno in nesebično sodelovali. Upa, da bo prihodnje poslovno leto kronano še z večjimi in vidnejšimi uspehi, s čimer je zaključil svoje poročilo.
Zborovalci so poročilo g. predsednika vzeli z odobravanjem na znanje. G. svetnik Peterlin je pozdravil v imenu Zbornice TOI ter v imenu Združenja gostilniških podjetij v Kranju zbrane zborovalce. Narodni poslanec g. Brenčič Miha se je zahvalil za pozdrave ter omenil, da se je glede pavšalacije trošarine vršil sestanek, kjer je zastopnik vinogradniške organizacije g. Petovar pristal na ukinitev 5 in 10 litrske prodaje po vinogradnikih. Vinogradnikom in to samo siromašnim, naj se prepusti prodaja vina na drobno v obliki vinotoča pod vejo, ne pa bogatim privatnikom, ki imajo priliko, da svoje vino na debelo prodajo v količinah nad 50 litrov. Takoj po tem sestanku se je napotil k g. banu ter iznesel željo zainteresiranih činiteljev, da se pavšalacija čimpreje uvede. Škoda je le, da se je Županska zveza zavzela za strogo kontrolo pri vinogradnikih in pri gostilničarjih, kar ovira hitro in pravilno rešitev tega za gostilničarstvo in vinogi^dništvo najvažnejšega vprašanja. G. nar. poslanec dr. Koce, katerega je članstvo navdušeno pozdravilo se je zahvalil za pozdrave povdarjajoč, rla
lahko zvezna organizacija s ponosom gleda na rezultate, ki jih je s svojo strumnostjo dosegla. Lahko trdi, da je gostilničarski stan najbolje organiziran. Posebno je zvezno delo rodilo uspehe pri davčni in obrtni zakonodaji. Dobil je lastne davčne in reklamacijske odbore, znižala se je točilna taksa, radiotaksa, dočim stojimo pred odločitvijo glede sistema pri pobiranju trošarine. Vsekakor pa naj organizacija še nadalje vztraja, da se duh zakona glede krajevne potrebe pri podeljevanju gostiln, koncesij dosledno izvaja. Obljublja, da bo, ne samo kot referent gostinskega odseka, temveč tudi kot narodni poslanec, ob vsaki priliki stal zvezni organizaciji, kakor tudi poedincu ob strani. G. nar. poslan, dr. Koeetu kot našemu najbolj vplivnemu in vestnemu sodelavcu je lahko v zadoščenje zahvala, ki jo je bil deležen na občnem zboru od celokupnega navzočega članstva. Zvezni ravnatelj je statistično navedel število združenj, kakor število članstva in gostinskih obratov v dravski banovini. Povdarii je, da se je za nove gostilniške obrate izdalo v letu 1936. 42, za stare pa 153 koncesij. Poleg rednega občnega zbora, ki se je vršil dne 3. aprila v Ptuju so bile še ena širša in 3 ožje seje. Poleg tega so se vršili še sestanki članov davčnih in reklamacijskih odborov. Ustanovljen je bil tudi odsek za kolodvorske restavra-terje in bifetarje. Dne 24. novembra 1936. se je vršil sestanek hotelirjev na Bledu. Zvezna uprava je bila nadalje tekom leta zastopana na številnih anketah, bodisi pri Tujskopro-metni zvezi, Zbornici TOI ali banski upravi itd. Udeležila se je tudi treh konferenc v Zagrebu glede uredbe o pomožnem osobju in ene konference vinogradnikov v kmetijskem ministrstvu. Poročilo ravnateljstva je bilo soglasno sprejeto. Obračun za leto 1936. izkazuje pri dohodkih 158.025 din 25 p na zvezni članarini. Izdalo pa se je: za najemnino 10.800 din, pisarniške potrebščine 3.809.75 din, za razsvetljavo, kurjavo in čiščenje
3839.25 din, za knjige in časopise
950.25 din, za telefon 2948.95 din, za poštnino in kolke 4303.66 din. Za plače uradništvu, pomožnemu osobju, za pokojninski zavod, za bolniško zavarovanje, za uslužbenski davek in hednostni fond 76.000 din. Za potne stroške 26.301 din, za izpopolnitev inventarja 976.75 din, za razne nepredvidene izdatke 3.647.25 din, za podporo Gostilničarskemu vestniku
9.000	din in za prispevek Državni zvezi 8.200 din. Saldo znaša tedaj 4.619 din 14 p. Pri računu bilance za leto
1936.	je naznačeno pod aktivo račun blagajne 19.035.65 din, račun Poštne hranilnice 8.483 58 din, račun inventarja z 10% odbitkom 13.351.42 din. Debitorji znašajo 1.176.75 din. Pod pasivo pa so naznačeni kreditorji s
370.75 din. Saldo znaša tedaj 41.636 din 65 p.
Clan nadzornega odbora g. Dolničar Maks je podal poročilo nadzornega odbora, ki se glasi sledeče:
Poročilo nadzornega odbora je bilo sestavljeno dne 13. maja 1937. v zvezni pisarni v Ljubljani v navzočnosti članov nadzornega odbora gg. Molnarja Aleksandra, hotelirja iz Bleda ter Kramarja Franca, gostilničarja iz Viča pri Ljubljani, dočim se je g. Dolničar Maks oprostil. Knjigovodstvo se vodi na podlagi predpisanih blagajniških knjig ter se je ugotovila popolna soglasnost v primerjavi prilog z vknjižbami. V primerjavi obračuna za leto 1936. s proračunom za leto 1936., ki je bil soglasno sprejet 2. aprila na občnem zboru v Ptuju, ugotavljamo, da se je v preteklem poslovnem letu pobralo članarine za
1974.75 din manj, dočim se je na pisarniških potrebščinah prištedilo 339.14 din pri potnih stroških, inventarju, pri raznih nepredvidenih izdatkih, pri tisku pa 6.255 din. Naša pripomba v lanskoletnem poročilu, da se neredno plačujejo zaostanki na članarini, ostane tudi danes v polni veljavi. Ugotavljamo, da se nekatera združenja vobče ne brigajo za svoje obveze, vsled česar smo dali zvezni 'pisarni nalog, da se mora zaostanek na zvezni članarini končno likvidirati. Posebno povdarjamo, da ima 6
združenj zelo visoke zaostanke in so ravno ta združenja za tako visok iz-padek na zaostali članarini odgovorna. Pri navedenem stanju ne moremo prevzeti nikake odgovornosti za uspešno vodstvo zveznih agend, kajti zaostanek na zvezni članarini znaša 85.119 din. Poleg tega pristavljamo, da je tudi dotok na zvezni članarini za leto 1937. prepočasen in nezadosten, tako da znašajo celokupni prispevki do 1. maja 1937. za ca. 5.000 din manj, kakor v istem času v letu
1936.	Po ugotovitvah v delovodniku se je nadzorni odbor prepričal, da ne zadene zvezne pisarne za slabo plačevanje zaostanka na zvezni članarini nikaka krivda, ker se je vsa prizadeta združenja pogosto opominjalo in terjalo. Nadalje se je ugotovilo, da se vsled tega dejstva štedi, kolikor je pač mogoče, kar jako ovira zvezno poslovanje. Zunanje intervencije so morale letos iz varčevalnih razlogov skoraj popolnoma odpasti. Nadzorni odbor ponovno apelira na gg. predsednike združenj, da resno premotrijo položaj zvezne organizacije, v katerega je zašla ravno radi slabega plačevanja zveznega članskega prispevka. Nadzorni odbor izreka konečno popolno priznanje za iniciativo in intenzivno ter uspešno delo zvezne pisarne, ki stoji pod vodstvom zveznega ravnatelja g. Pe-telna. Istotako je izreči priznanje za neumorno poslovanje tudi ostalemu uradništvu, ki le s težavo zmaguje vedno bolj in bolj naraščajoče delo. Gg. predsednike združenj in delegate pa naprošamo, da v svojem področju podpirajo zvezno upravo in vršijo podrobno organizatorično delo med svojim članstvom. Priporočamo, da se v prihodnjem letu sklicujejo zadružni občni zbori takoj v početku meseca januarja, da se razbremeni čimpreje zvezna pisarna z odpošiljanjem zveznega odposlanca, ker se sicer po nepotrebnem ovira in obremenjuje interno delo zvezne pisarne. Poročilo nadzornega odbora in obračun sta bila soglasno sprejeta.
Proračun za leto 1937. pa predvideva pri dohodkih obstoječih iz zaostale članarine, iz predpisa članarine in blagajniškega preostanka v znesku 160.000 din. Pri izdatkih se predvideva najemnina 10.800 din, čiščenje, kurjava, razsvetljava 3.500 din, knjige in časopisi 1.700 din, poštnina in kolki 4.500 din, telefon in brzojavi 3.000 din, pisarniške potrebščine 4.500 din. Za uradništvo so predvidene plače za ravnatelja, ostalo uradništvo in pomožno osobje s prispevki za pokojninski zavod, bolniško blagajno in uslužbenski davek ter bednostni fond z 76.000 din. Potni stroški z 20.000 din, inventar z 2.000 din, tisk s 15.000 din, prispevek Državni zvezi z 12.000 din, nepredvideni izdatki pa s 7.000 din. Proračun z dodatkom svetnika g. Peterlina je bil soglasno sprejet. Pri volitvah v nadzorni odbor so bili na predlog g. Peterlina izvoljeni gg. Kramar Franc, Zupan Julij ter Zupančič Leopold. Nato se je prešlo k referatom za tujski promet, ki ga je imel g. Vrhunc, o šolstvu, ki ga je prečital g. svetnik Berlič in o obdavčitvi, ki ga je imel g. svetnik Peterlin. Te referate priobčimo po možnosti prihodnjič, če nam bo dopuščal prostor.
K besedi se je prijavil ravnatelj Tujskoprometne zveze g. dr. Ciril Žižek, ki je pozdravil zbor v odsotnosti predsednika ter povdarjal, da z veseljem ugotavlja soglasnost v delu z zvezo gostilničarjev. Govoril je še o šolstvu, o davčni politiki in o sanaciji našega gostinstva y turističnih krajih ter priporočal, da obe zvezi še nadalje delata v popolnem soglasju, ker je le na ta način mogoče doseči uspehe za vse one, ki jih zvezi zastopata. G. svetnik Hvastja, kot odposlanec železniške direkcije povdarja, da zasleduje železniška u-prava pazno vsa stremljenja gostinskega obrta ter se trudi, da ugodi njegovim željam, ker ve, da je isti važen faktor tujskega prometa. G. zvezni podpredsednik Klešič povdarja, da je treba vso pažnjo posvetiti našemu naraščaju, ker je danes slabo vzgojen. Ta naraščaj nima sposobnih šol, zato je resno misliti, lca-i ko se naj bi strokovno šolstvo pre-
ustrojilo, da bi lahko udovoljilo pra-vilni vzgoji naraščaja, to se pravi vajencev in pomočnikov. Priporoča, da bi se davek na poslovni promet pavšaliral za vse, dočim smatra, da se bo pavšalacija trošarine le težko izvedla. Nar. poslanec g. dr. Šemrov omenja, da je pazljivo sledil vsem poročilom in referatom na tako resnem občnem zboru, ki sliči progra-matičnemu sestanku delegatov gostilniških združenj dravske banovine. Tu ni bilo slišati samo hvalisanja in suhih številk, temveč so bili podani referati, ki pričajo na kakšni višini stoji gostilniška organizacija. Zapomniti si je treba, da se je danes za vse uspehe, ki jih dosegajo stanovi zahvaliti le organizacijam, če so pod strumnim vodstvom. V teli treh referatih so bila podana nova navodila in nove pobude. Prepričan je, da bodo merodajni krogi z vso vnemo podpirali gostilniške zahteve, kajti vsaka vlada se ima zavedati, da je gostilničarstvo velevažen faktor v državnem gospodarstvu. G. Cerar Anton izjavlja, da je vodstvo naše zveze podalo obračun svjega dela, podali pa so se tudi referati, ki so izčrpno obravnavali naša najvažnejša stanovska vprašanja. Treba je dati vse priznanje za to velikansko delo in trud g. zveznemu predsedniku Majcenu Cirilu ter članom upravnega odbora, ki so storili vse, kar je bilo potrebno. Prepričan je, da bodo tudi še nadalje stopali po tej poti. Izreči pa mora tudi zahvalo zastopnkoma v gostilničarskih reklamacijskih odborih gg. Majcenu Cirilu in Peterlinu, ki sta v izdatni meri podprla delo članov davčnih odborov, ter sta mnogo, mnogo rešila. Članstvo je izvajanjem g. Cerarja burno pritrjevalo. Istotako vrši zvezni ravnatelj g. Peteln z vso iniciativo in z velikanskim trudom vzorno pisarniške posle, za kar se mu naj izreče najprisrčnejša zahvala. G. Šribar Alojzij iz Sv. Petra v Sav. dol. izjavlja, da je 40 let neprenehoma gostilničar, vendar da še ni bilo nikdar take kontrole v gostilniških kleteh, kakor je sedaj, ko se pečatijo sodi, in omenja slučaj, ko mu je bil sod raznešen, ker ni pravočasno prišel kontrolni organ. G. Zdravič iz Kočevja omenja, da bi bila pavšalacija za podeželske občine zelo dobra, bavi se tudi z obdavčitvijo v Sloveniji ter se zavzema za to, da bi se ceste čimpreje uredile. Poleg tega omenja še ukinitev gimnazije v Kočevju in prosi, da bi se tudi zveza potegovala za nadaljnji obstoj gimnazije v Kočevju. G. Lovrenčič iz Sodražice zahteva, da naj se komisijski pregledi ob predaji gostilniških obratov vrše na račun države. Govori o gostilničarskem kreditu m o povzdigu denarnega zadružništva.
Pri samostojnih predlogih se je razmotrivalo vprašanje prihodnjega zveznega občnega zbora ter se je v to svrho prečital predlog združenja v Brežicah, ki želi, da bi se drugo leto ob priliki 50-letnic© obstoja tega združenja vršil zvezni občni zbor v Brežicah. Pri glasovanju je glasovalo 43 delegatov za, 3 pa so bili proti.
G. Cerar predlaga, da se za prihodnji občni zbor izbere Kamnik, ker obhaja združenje 60-letnico obstoja. Po pojasnilu g. predsednika, da se zvezni občni zbor vrši menjaje se eno leto v krajih mariborskega, drugo leto pa v krajih ljubljanskega okrožja in da pride prihodnje leto mariborsko okrožje v poštev, odstopi g. Cerar od svojega predloga. G. Maks Gradt, predsednik gostil, združenja v Šmarju predlaga, da se tretje leto vrši občni zbor v Rogaški Slatini. Na predlog g. Berliča se sklene, da sestavi zvezni ožji odbor točen seznam krajev, kjer se naj bi vršili občni zbori. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Nato so se prečitale resolucije, ki jih bomo prinesli prihodnjič.
Končno se zahvali g. zvezni predsednik zastopnikom oblasti in vsem delegatom naših številnih združenj za polnoštevilno udeležbo, ter jih naproša, da gredo zvezni upravi tudi tekom leta na roko in da ponesejo pozdrave z občnega zbora vsem onim članom, ki se stanovskih svečanosti i niso mogli udeležiti.
Na predvečer zborovanja dne 19. 1
maja je priredilo združenje v Kranju v čast delegatom tovarišem in tovarišicam pozdravni večer v veliki in okusno okrašeni dvorani Narodnega doma. Vse predpriprave so stale pod spretnim vodstvom g. Mayr Mavrilija iz Kranja, odnosno celokupnega upravnega odbora. Na tem večeru je pozdravil navzoče z zbranimi besedami g. Peterlin Miro, ki je duša stanovskega gibanja kranjskega srezaj. Ob zvokilh meščanske godlse so prišli plesaželjni pari na svoj račun. Posebno je treba omeniti okusno prirejen buffet poznanega kuharskega strokovnjaka hotelirja g. Rudolfa Wanda, dočim je za izborno kapljico skrbel hotelir »Stare Pošte« g. Franc Lieber; y baru pa se je nahajal naš gostilničarski pesnik g. Makso Reš, ki je tudi na tem večeru zapel par šaljivih kupletov. Po izjavah udeležencev tega družabnega večera sodeč, so bili udeleženci nad to prireditvijo naravnost vzhičeni. Združenje v Kranju je v svoji velikopoteznosti tudi tukaj pokazalo, da razume sprejemati svoje tovariše in tovarišice in da s svojo strumno organizacijo prednjači. Le žal, da s-o ure veselja in razgibanosti tako ne-zaslišno hitro bežale.
Prijateljem dobre vinske kapljice!
Ako ljubite dobro kapljico lin želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tem p el*. Okus bo popolnejši in —  -
Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd.
Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEHK.PEL«!
Kako se ustanavljajo gostinski obrati?
Na občnem zboru v Kranju je zvezna uprava na podlagi statistike, ki jo je zbrala na podlagi svojih združenj ugotovila, da je bilo v letu 1936. izdanih v dravski banovini 42 novih gostilniških koncesij. Zadružne uprave se upravičeno sprašujejo, čemu se jih vobče vpraša glede krajevne potrebe novega gostinskega obrata, če upravne oblasti na take izjave ne polagajo nikake važnosti. Zvezna uprava je sicer budno na straži glede izdaje nove koncesije, če je o tem od strani ali od kakega člana pravočasno obveščena, vendar ostane njena borba večkrat brezuspešna. Cesto se je povdarjalo na banski upravi, da je v dravski banovini preveč gostiln zato so nam marsikatere odločbe nerazumljive, ker so protivne takemu naziranju.
Da seznanimo naše članstvo vobče, kakor tudi javnost na kak način se ustanavljajo nove gostilniške koncesije in kako se ugotavlja krajevna potreba, je najbolje, če objavimo nekatere odločbe. UMtoeio kmuouio smo
Nadaljevanje tega članka bo sledilo ob časn.
Kako se dokazuje krajevna potreba?
Ga. Irma Ferk, trgovka z delikatesami v Slovenjgradcu se poteguje že dalj časa za gostilniško koncesijo. Ker pa obstoja v Slovenjgradcu pri 1400 prebivalcih že 18 raznovrstnih gostilniških obratov, je seveda nemogoče, da bi oblastvo pri tolikem številu gostilniških poslovalnic mog-
lo zagovarjati potrebo po novem buffetu. Da bi ga. Irma Ferk vseeno prepričala obrtno oblastvo o nujni potrebi za ustanovitev njenega buffe-ta, je želela podpreti svojo prošnjo s potrdili predstojništev okoliških občin. V to svrho je napisala na nekega občinskega predstojnika in po tem sodimo, da se je obrnila še na druge okoliške župane, sledeče pismo, ki ga prinašamo v posnetku po izvirniku:
VINSKA IN DELIKATESNA TRGOVINA VEIN- UNO DEUKATES9EN HANDLUNG
IRMA M. FERK
SIOVENJOHA l)F.f
Kičun pohne hranilnic« « Ljubljani tccv
IJiijvonjjradzc
...
V
❖
p/t Up	vec*
f-
'-?rz Ui -o 'H £
7-4,
Temu svojemu pismu je priložila tudi že spisano izjavo, ki bi jo naj občinska uprava sama izpopolnila s številko delovodnika ter s podpisom predsednika občine in delovodje. Ta priložena izjava, ki jo hranimo tudi v uredništvu ima sledečo vsebino:
Občinska uprava .... dne .... 1937.
No.......
PRIPOROČILO.
Podpisana občinska uprava s tem na podlagi od občanov iznešenih želja toplo priporoča, da se ge. Ferk Mariji, Lastnici delikatesne trgovine v Slovenjgradcu izda dovoljenje za
Skupščina in kongres Državne zveze gostinskih združenj v Skoplju
Dne 22. aprila popoldan se ie vršila v Skoplju skupščina Državne zveze gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije, kjer so se obravnavale poedine točke dnevnega reda. Na žalost se skupščina ni mogla radi nemiiov, ki so se pojavili pri spremembah pravil končati, ter se bo nadaljevala kasneje, (z upravnega odbora je izpadel zaslužni in jako marljivi ter skrajno vestni predsednik g. Nikolič Mihajlo, kateri je bil od ustanovitve Državne zveze duša stanovskega gibanja v državi. Radi sporov, ki so nastali v beograjskem združenju je izpadel tudi iz uprave tega združenja, vsled česar ni mogel biti po sedanjih pravilih ponovno izvoljen za predsednika. Člani savezne uprave so sicer predlagali pred izvolitvijo izpremembo pravil in hoteli omogočiti našemu prijatelju g. Nikoliču ponovno izvolitev, kar pa se je preprečilo od strani predstavnika oblasti, sčemur je bilo na celi črti zadoščeno neprijateljem g. Nikoliča. Škoda da so se vpletli ponovno v našo najvišjo stanovsko organizacijo v državi zopet spori, ki so nastali v beograjskem združenju. Upajmo, da ne bodo v škodo našemu nadaljemu stanovskemu sožitju. Iz poročila na skupščini pa moramo ugotoviti, da je še večina izven te stanovske organizacije, kar kaže skrajno žalostno sliko, ki jo nudijo naši tovariši v drugih banovinah. Vse priznanje je izreči v pogledu organizacije Združenju za vardarsko banovino v Skoplju, v katerem se nahajajo vsi gostinski podjetniki te banovine in Združenju za vrbasko banovino s sedežem v Banjaluki, kjer so istotako včlanjeni vsi gostinski podjetniki tega banovinskega področja. V ostalih banovinah, razven v savski, ki pa ni v Državni zvezi, je opažati le malo zanimanja. Vsepovsodi so povzročena trenja iz ambicije pojedincev ali iz političnih ozirov, tako da bo preteklo še mnogo časa, predno se bodo strnile vrste naših stanovskih tovarišev v nekaterih banovinah.
Za predsednika Državne zveze gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije je bil soglasno izvoljen predsednik Združenja gostinskih podjetnikov za vardarsko banovino g. Vladan Bogdanovič, ugleden in izvanredno agilen
točenje alkoholnih pijač ter tako potrjuje, da posebno za občane, ki imajo opravka v Slovenjgradcu nujno potrebno, da se njej omogoči občinstvu postreči ne samo s cenenimi mrzlimi jedili, temveč tudi z alkoholnimi pijačami.
Delovodja:	Predsednik:
To objavljamo radi tega, da se prepriča javnost predvsem pa obrtna o-blastva kakšnih načinov se poslužujejo prosilci, da dokažejo krajevno potrebo po novem gostilniškem obratu. V koliko se je ge. Irmi Ferk posrečilo dokazati krajevno potrebo, bomo ob priliki poročali.
ter silno stanovsko zaveden tovariš. Njemu gre namreč zahvala, da se je v vardarski banovini sploh moglo ustanoviti banovinsko gostinsko združenje, ki vzorno deluje in služi lahko za vzgled onim tovarišem, ki poslujejo v neprimerno lažjih okoliščinah, kakor gostinski podjetniki v Južni Srbiji, ki je bila še do leta 1912 pod turškim gospodstvom in ki je največ pretrpela za časa svetovne vojne. Izvolitev g. Bogdanoviča Vladana odkrito pozdravljamo, ker ga smatramo za dobro nadomestilo g. Nikoliču, katerega bomo ohranili vedno v najboljšem spominu.
Drugi dan dne 23. aprila se je vršil IV. kongres gostinskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije, ki je imel na dnevnem redu razven poročila gen. sekretarijata, ki je bilo slično onemu, kakršno je bilo podano Skupščini, še resolucije sledeče vsebine :
1.	Da se čimpreje izvrši novelizacija obrt. zak. v smislu predloga Državne zveze, glasom katerega se mora označiti gostinstvo kot poseben stan v našem gospodarstvu. 2. Zahteva izdajo uredbe z zakonsko močjo za pobijanje šušmarstva. 3. Da se izda uredba z zakonsko močjo, glasom katere naj se normira število gostinskih obratov po številu prebivalstva in da se pri izdaji gostilniških koncesij ozira na mneje gostinskih združenj. 4. Da se čimpreje izda pravilnik o pobiranju ban. trošarine na vino in žganje smiselno § 23 finančnega zakona za leto 1937/38. 5. Da morajo biti vsi oni, ki opravljajo kak gostinski obrat člani obveznih gost. združenj. 6. Da so gostinski podjetniki po številu članstva združenj zastopani v skupnih zbornicah in da se osnujejo autonomni odseki.
7. Da se sanacija gostinstva čimpreje uredi v smislu predlogov in predstavk, ki so bile vložene na merodajna mesta.
8. Da se obdavčitev gost. obratov, posebno onih v turističnih krajih in onih, ki poslujejo samo v sezoni vrši z največjim obzirom. 9. Ker so gost. podj. preveč obremenjeni z davki, taksami in trošarinami se zahteva ukinitev nekaterih davščin, dočim se naj ostale dajatve znižajo na primerno in znosljivo višino. 10. Da se prepove prodaja alkoholnih pijač na drobno v raznih nabavljalnih zadrugah, ladjah in trgovinah. 11. Da se plačevanje policijske nadzorne takse, ki jo plačujejo obrati, kjer svira godba, uredi v smislu predloga Državne zveze, ki je bil dostavljen notranjemu ministrstvu. 12. Da se ukine postopanje vsled taksnih in trošarinskih
prestopkov, ki so jih gost. podjet. napravili nenamenoma in vsled materi-jalne nemožnosti. 13. Da se ukine zakonska odredba, ki onemogoča izterjavo krčmarskih dolgov. 14. Da se prisilni upravitelji gostinskih obratov postavljajo od pristojnih sodišč samo iz vrst gostinstva, ozirajoč se pri tem na predlog gostilniških združenj. 15. Da izda minister za socijalno politiko odredbo, s katero naj se znižajo mesečne premije v vseh razredih delavskega zavarovanja. 16. Da ministrstvo prosvete odredi autorski honorar na znosljivo višino, ozirajoč se pri tem na število v gostinskih obratih zaposlenih godbenikov in na takse, ki jih plačujejo za godbo gost. podjetniki. 17. Da se čimpreje izda uredba o obsegu obratovanja v poedinih gostinskih obratih na ta način, da se bo za vsak obrat točno označilo obseg posla, ki se sme vršiti. 18. Da se uvede obvezno zavarovanje gostinstva za slučaj bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče in	da	se	topogledno	izda v smislu
§ 384	zak.	o obrtih posebna uredba
o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja. 19. Da se vsi lastniki go-, stinskih obratov iz § 76 odst. 1. toč.
1.	do 9. obrt. zak. morajo včlaniti samo v skupna gostilniška združenja, ki so ločena od trgovcev in da se nikakor ne dovoli osnivanje posebnih združenj za poedine vrste gostinskih obratov in	da	se	morajo vsa	taka posebna
združenja v roku 3 mesecev preustrojiti v smislu gornje zahteve. 20. Da se ukine davek na poslovni promet v gostinskih obratih, ker ga itak gostinski podjetniki plačujejo ob priliki nakupa blaga pri prodajalcih. 21. Da se začetni rok v svrho uživanja davčnih in taksnih olajšav za hotelsko industrijo pomakne do leta 1925. in da se rok za uživanje teh povlastic podaljša na 20	let.	22. Da se	od gostinskih
podjetnikov ne zahteva plačilo takse v onih slučajih, kadar gosti sami nenadoma brez poziva podjetnika ki za kratek čas svirajo v svrho svoje zabave, ker se s tem odbija občinstvo od lokalov, ki si išče privatne zabave brez nadzorstva oblasti. 23. Da se odobri zaposlitev inozemskih artistov po potrebi odnosnega lokala in brez omejitve na zaposlitev domačega osobja ker nimamo dovoljno število sposobnih artistov. 24. Da se zniža državna, banovinska in občinska trošarina na pivo pod pogojem, ker bi se na ta način prišlo do cenejšega piva in večje potrošnje. 25. Da se izda od prometnega ministrstva najstrožjo naredbo železniškemu osobiu in njihovim družinskim članom, ki izkoriščajo režijske in brezplačne vožnje ter prevažajo tem potom velike količine pijač, jedil in mlečnih pridelkov na škodo same železniške uprave gostinskega stanu in samoupravnih financ. 26. Da se pri ustanavljanju maksimalnih cenikov za ugostiteljske obrate zahteva in upošteva mišljenje združenj, zbornic in občin, kjer se to sedaj ne prakticira. 27. Da se čl. 2. in čl. 18. uredbe o strokovni izobrazbi popolnoma ukineta, ker se je s tem povečalo število nepotrebnih manjših obratov, posebno po vaseh i. t. d.
S tem je bil kongres gostilničarstva kraljevine Jugoslavije v Skoplju končan.
Uredba o pomožnem osebju v gostinskih obratih
Dne 20. maja ja stopila naznačena uredba v veljavo, ki se glasi sledeče:
Uredba o pomožnem osebju v gostinskih obratih.
Člen 1.
V tistih turističnih krajih in večjih mestih, ki jih določi ban po zaslišanju pristojne gospodarske in delavske zbornice, prisilnih združb i-metnikov gostinskih obrtov, turističnih naprav in vodečih organizacij za tujski promet, smejo gostinski obrati, navedeni v točkah 1., 2., 3., 5. in 6. odstavka j1) § 76. zakona o obrtih, zaposlovati kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo po tej uredbi.
Člen 2.
(') Vse pomožno osebje, omenjeno { y čl. 1., sme biti zaposleno v gostinskih obratih, navedenih v tem členu,
samo ob dokazu, da je dovršilo u-spešno najmanj štiri razrede osnovne šole. Kot plačilni natakarji v o-bratih, navedenih v točkah 2., 5. in
6.	odstavka j1) § 76. zakona o obrtih, smejo biti zaposlene samo osebe, ki dokažejo, da so dovršile uspešno najmanj 2 razreda meščanske, srednje ali tej enake strokovne šole ali strokovno gostinsko šolo. Kot hotelski upravitelji smejo biti zaposlene samo osebe, ki dokažejo, da so dovršile uspešno najmanj meščansko šolo ali štiri razrede srednje ali tej enake strokovne šole.
(■) Kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, smejo biti zaposlene y gostinskih obratih, navedenih v točkah 1., 2., 3., 5. in 6. odstavka f1) § 76. zakona o obrtih, samo osebe, ki dokažejo poleg šolske izobrazbe iz odstavka (‘) tudi še, da so opravljale v istem ali podobnem obratu najmanj 2 leti kakršnekoli posle, ki spadajo v področje dotične-ga obrata. Uspešno' dovršena hotelirska šola v državi ali v inozemstvu, kjer je taka šola, je zadosten dokaz za zaposlovanje v hotelih, gostiščih in za temu ustrezno zaposlovanje v penzijah tudi brez dokaza o predhodni dvoletni zaposlitvi. Kot upravitelji večjih hotelov se smejo' zaposliti samo osebe, ki dokažejo poleg šolske izobrazbe iz odstavka f1) tudi še, da so bile zaposlene v istem ali podobnem obratu najmanj 4 leta oz. najmanj 1 leto, če so dovršile srednjo ali tej ustrezno strokovno ali višjo šolo ali višjo hotelirsko šolo v državi ali v inozemstvu, kjer je taka šola, ki traja najmanj 1 leto. Kot sobarice v hotelih, gostiščih in penzijah se smejo zaposlovati tudi osebe, ki dokažejo, da so dovršile kako gospodinjsko šolo ali da so delale vsaj dve leti v kakem večjem zasebnem gospodinjstvu. Razen tega morajo dokazati plačilni natakarji in natakarji tudi še, da so med dvoletno zaposlitvijo z uspehom pohajali strokovno gostinsko šolo, če je v kraju zaposlitve. Če pa v kraju zaposlitve take šole ni, morajo dokazati, da so med dvoletno zaposlitvijo uspešno pohajali strokovno nadaljevalno šolo, če je v kraju zaposlitve. Uspešno dovršena strokovna gostinska šola v inozemstvu nadomešča lahko dokaz o uspešno pohajani strokovni gostinski ali nadaljevalni šoli v državi med dvoletno zaposlitvijo.
(3) Določbe odstavka (-) ne veljajo za sluge, ki imajo neposredno opravila z gosti, in za tisto pomožno o-sebje, ki je zaposleno v dotičnih o-bratih v svojstvu učencev.
Člen 3.
Pomožno osebje, zaposleno v gostinskih obratih, navedenih v Členu
1.,	ki imia neposredno opravila z gosti, se mora pred nastopom službe dati zdravniško pregledati po zdravniku v javni službi. Ta pregled se mora ponoviti vsako leto, in sicer vsekakor še pred začetkom glavne turistične sezone. Razen tega mora biti to pomožno osebje vselej čisto in dostojno oblečeno.
Člen 4.
Delovni čas in odmor pomožnega osebja, navedenega v prednjih členih in zaposlenega v gostinskih obratih iz člena 1., urejajo predpisi za zaščito delavcev. Zaradi nadzorstva nad pravilno uporabo teh predpisov morajo imetniki gostinskih obratov, navedenih v členu 1., izdelati poslovni red, ki mora obsegati zlasti podatke o začetku in koncu delovnega časa in o času odmora. Poslovni red je tako izobesiti, da je pomožnemu o-sebju vselej lahko dostopen, in mora biti vselej lahko čitljiv.
Člen 5.
j1) V gostinskih obratih, navedenih v točkah 1., 2., 3. in 6.. odstavka
0)	§ 76. zakona o obrtih, v turističnih krajih in večjih mestih, ki jih določi ban po predpisu Člena 1., se pobira od gostov kot nagrada za pomožno osebje, navedeno v členu 6., največ 10% od zneska računa.
(2)	Nagrada za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi gostov, se sme pobirati na ta način tudi v obratih iz točk 4. in 5. odstavka (1) § 76. zakona o obrtih.
(*) V gostinskih obratih, kjer se pobira nagrada za pomožno osebje po predpisu odstavkov (*) in ('), je prepovedano pomožnemu osebju, ki ima neposredna opravila z gosti, sprejemati neposredno od gosta napitnino y kakršnikoli obliki. V vseh takih obratih je izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožno osebje zaračunana v računu in da je prepovedano pomožnemu osebju sprejemati napitnino neposredno od gosta.
Clen G.
(*) Zneske, ki se pobirajo od gostov kot nagrada za pomožno osebje, je razdeljevati med naslednje pomožno osebje:
a) v hotelih: med vratarje, sobarice, sluge, liftboje, tekače in učence;
b) v restavracijah:	med plačiine natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje in učence (pikolije);
c) v penzijah: med vratarje, sobarice, sluge, liftboje, tekače, učence (pikolije), dalje med plačilne natakarje, revirne natakarje in ostale natakarje;
č) v gostiščih: med vratarje, sobarice, sluge in učence (pikolije);
(*) Če s© uvede enak način pobiranja nagrade za pomožno osebje, zaposleno pri neposredni strežbi go-' stov, tudi v obratih iz odstavka (*) člena 5., je razdeljevati nagrado med naslednje pomožno osebje:
a) v kavarnah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje, raznašalce peciva in učence (pikolije);
b) v gostilnah: med plačilne natakarje, revirne natakarje, ostale natakarje in učence (pikolije), v gostilnah pa, ki imajo pravico oddajati opremljene sobe, tudi med vratarje, sobarice in sluge.
(*) V odstavkih (*) in (*) navedene pomožne osebe imajo praviloma pravico do enakega dela nagrade; pomožna oseba, ki opravlja službo, združeno z večjo odgovornostjo, ima pravico do višje nagrade, pomožna oseba, zaposlena v gostinskem obratu kot učenec, pa ima pravico do nagrade v znesku najmanj K nagda-de, kolikor je dobiva oseba, ki ne o-pravlja službe, združene z večjo odgovornostjo. Določitev ključa po teh načelih, po katerih se razdeljujejo1 od gostov pobrani zneski med pomožno osebje, ki ima do njih pravico, je pripuščena sporazumu tega pomožnega osebja. Če se le-to v 15 dneh po nastopu kateregakoli dogodka, ki vpliva na določitev tega ključa, o tem no sporazume, odloči o tem pristojno državno krajevno policijsko oblastvo, kjer ga ni, pa pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje. Nagrade po tako določenem ključu izplačuje imetnik obrata ali njegov pooblaščenec brez kakršnegakoli odbitka vsaki pomožni osebi, ki ima do nje pravico, neposredna, in sicer najkasneje vsakih 8 dni, če pa plačuje gost svoj račun mesečno, vsakih 30 dni.
Člen 7.
Če je združeno opravljanje hotelskega obrata z restavracijo ali kavarno, se razdeljujejo zneski, pobrani od gostov kot nagrada za pomožno osebje v hotelskem obratu, samo med pomožno osebje, zaposleno v hotelskem obratu, v restavracijskem obratu pa med pomožno osebje, zaposleno v restavracijskem obratu, in v kavarniškem obratu, če je uveden v le-tem enak način pobiranja nagrade za pomožno osebje, samo med pomožno osebje, zaposleno v kavarniškem obratu. V penzijah ( hole-lih-penzijah) določi zaradi pravičnega razdeljevanja nagrade med pomožno osebje imetnik obrata, kateri del celotne vsote, ki jo plačuje gost za popolno vsakodnevno oskrbo, odpade na stanovanje in kateri na hrano, in razdeljuje po tej delitvi celotno vsoto, pobrano od gostov kot nagrado pomožnemu osebju, posebej med pomožno osebje, ki je zaposleno pri strežbi gostov z jedjo in pijačo. Enako je ravnati tudi v gostilnah, ki imajo pravico imeti tujske sobe, če je uveden v njej enak način pobiranja nagrade za pomožno osebje. Tako dobljeni zneski se razdeljujejo med posamezne pomožne
osebe vsake stroke po odstavku (=) člena 6.
Čien 8.
(l) Poleg nagrade iz člena 5. ima pomožno osebje iz člena 1., če ni dogovorjeno izreči kaj drugega, tudi pravico do primerne plače. Njena višina se določi s službeno pogodbo po § 207. ali § 209. zakona o obrtih, pri čemer je upoštevati običaj, ki velja v kraju podjetja za podjetja in pomožno osebje iste ali najbližje sorodne stroke. Pri tem je upoštevati vrednost stanovanja in hrane, kolikor se dajeta pomožnemu osebju v naravi. Če se določi tudi za to pomožno osebje minimalna mezda po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu, se priznava temu pomožnemu osebju mezda po čl. 4. te uredbe.
(*) Hrana, če se daje v naravi, ne sme biti prestana in mora biti izdatna, stanovanje higiensko, posteljnina pa čista in v redu.
(*) Glede učencev velja § 267. zakona o obrtih.
Člen 9.
(*) Imetniki gostinskih obratov, navedenih v členu 1., smejo od pomožnega osebja, navedenega v tem členu, ki pooblaščeno v službodav-čevem imenu ali pobira denar od gostov ali prevzema blago za obrat ali oskrbuje njemu izročeno blago, pri nastopu službe zahtevati, naj položi varščino. Ta varščina mora služiti kot jamstvo za pravilnost službojem-nikovega poslovanja in za poravnavo terjatev, ki nastanejo službodavcu zoper službojemnika iz službenega razmerja,
(*) Višina varščine se določi sporazumno med službodavcem in služ-bojemnikom v vsakem primeru posebej, in sicer glede pomožnega o-sebja, ki pooblaščeno pobira denar od gostov, največ do povprečnega e-nodnevnega potroška obrata, glede pomožnega osebja, ki pooblaščeno prevzema blago za obrat ali oskrbuje njemu izročeno blago, pa. največ do povprečne vrednosti blaga
Člen 10.
(’) Varščino v gotovini ali v vrednostnih papirjih po odstavku (l) §
04.	zakona o obrtih je položiti na službojemnikovo ime pri Državni hipotekarni banki ali njeni podružnici, pri banovinski ali občinski hranilnici tiste banovine ali občine, v katere območju je sedež obrata, ali pri Poštni hranilnici ali njeni podružnici, in jih vinkulirati v službodavčevo korist. Vložna knjižica, če se položi varščina v gotovini, ali potrdilo o položeni varščini, če je položena v vrednostnih papirjih, ostane pri služ-bojemniku. Varščina nikakor ne sme biti položena pri službodavčevem podjetju.
(*) Službojemnik ima vselej pravico dvigati dospele obresti; varščina sama pa se sme izdati samo s privolitvijo službodavca ali službojemnika ali po pravomočni odločbi sodišča ali po pravomočni odločbi pristojnega državnega krajevnega policijskega oblastvo, kjer tega ni, pa pristojnega občnega upravnega o-blastva prve stopnje po odstavku (’) člena 11.
Clen 11.
(l) Ko se službeno razmerje konča, mora privoliti službodavec v to, da se varščina službojemniku izda. Službodavec sme odkloniti to privolitev samo, če je službojemnik dolžan položiti račun o prejetem denarju ali o blagu, ki ga je prejel od službodavca ali zanj, ali glede kake druge svoje terjatve zoper službojemnika iz službenega razmerja; službodavec pa ne sme zavlačevati preizkus računa ali ugotovitev svoje terjatve.
(*) Denarni zavod, pri katerem je varščina položena, mora izdati službojemniku po odločbi pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje varščino tudi brez službo-davčeve privolitve, če ne vloži le-ta v 30 dneh, ko preneha službeno -az-merje, pri pristojnem sodišču tožbe, 9 katero uveljavlja svojo terjatev zoper službojemnika.
Člen 12.
V denarju od 50 do 6.000 dinarjev se kaznuje:
1. službodavec, ki zaposli pomožno osebje zoper predpis čl. 1. ali 17.;
2. službodavec, čigar pomožno o-sebje ni čisto in dostojno oblečeno;
3. službodavec, ki ne sestavi in ne izobesi poslovnega reda po predpisu člena 4.;
4. pomožno osebje in službodavec, ki pobereta od gosta nagrado po predpisu odstavkov (*) in (2) člena 5. po višjem odstotku kot je določen;
5. pomožno osebje, ki sprejme napitnino, in službodajalec, v čigar o-bratu se pobere napitnina zoper predpis odstavka (s) člena 5.
Člen 13.
V denarju od 200 do 10.000 dinarjev se kaznuje:
1. službodavec, ki zaposli pomožno osebje zoper predpis člena 3.;
2. službodavec, ki ne izplača pomožnemu osebju nagrade po predpisu členov 6. in 7.;
3. službodavec, ki sprejme od pomožnega osebja varščino zoper predpis člena 10.
Člen 14.
Ob neizterljivosti denarne kazni se :je ravnati po predpisu odstavka (5) § 405. zakona o obrtih.
Člen 15.
(*) Za kazenski postopek po tej uredbi veljajo predpisi §§ 410. do 417. in odstavka (®) § 428. zakona o obrtih. Denarne kazni, izrečene zaradi prekrškov iz členov 12. in 13., se stekajo v sklad za podpiranje strokovnih šol tiste banovine, v kateri je bil prekršek storjen.
(’) Kazenski postopek po tej uredbi nikakor ne krati pravice službodavca in službojemnika, da uveljavljata svoje terjatve pri sodišču.
Clen 16.
Določbe te uredbe, razen člena 2., je uporabljati tudi na službena razmerja tistega pomožnega osebja iz člena 1. v gostinskih obratih, navedenih v tem Členu, Jer je ute aan, ko zadobi ta uredba moč, že v službi. Službene pogodbe tega pomožnega osebja je spraviti, kolikor nasprotuje določbam te uredbe, v sklad z le-temi v 30 dneh od dne, ko zadobi ta uredba moč.
Clen 17.
(l) Strokovna izobrazba po določbah te uredbe se ne zahteva od tistega pomožnega osebja, navedenega v členu 1., ki je že v službi na dan, ko zadobi ta uredba moč, toda samo, če je v obratu, v katerem je tedaj v službi, bilo dotlej zaposleno v isti lastnosti nepretrgano najmanj 6 mc-secev in dokler je zaposleno v tej lastnosti v tem obratu. Drugače, če nima strokovne izobrazbe po členu
2.,	ga sme obdržati službodavec v službi samo, če opravi izpit po predpisu odstavka (*).
(*) Te izobrazbe tudi ni zahtevati od tistega nezaposlenega pomožnega osebja, ki je bilo do dne, ko zadobi ta uredba moč, zaposleno v isti lastnosti najmanj 4 leta, če ni bila zaposlitev pretrgana več ko 2 leti.
(3)	Kljub predpisu odstavka (*) se sme oseba, ki je bila, preden zadobi ta uredba moč, zaposlena manj ko 4 leta ali če je bila zaposlitev pretrgana več ko 2 leti, ako nima strokovne izobrazbe po čl. 2., zaposlovati •v obratih iz Člena 1. v lastnosti pomočnika, ki ima neposredno opravila z gosti, samo, če opravi poprej poseben izpit, s katerim dokaže občno in posebno izobrazbo, ki je potrebna za to zaposlitev. Pogoje tega izpita predpiše ban, za območje u-prave mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo.
Clen 18.
Prvo določitev ključa za razdeljevanje nagrade po členu 6. mora o-praviti pomožno osebje v 30 dneh od dne, ko zadobi ta uredba moč. Drugače stori to pristojno državno krajevno policijsko oblastvo, kjer ga ni, pa pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje.
Člen 19.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Služb, novinah«.
Dober jabolčnik, hruševec in vino
kupujte po ugodni ceni pri
Franc Zangger - Celje
V Beogradu, dne 11. maja 1937.;
II.	št. 17.290/u.
Uredba predvideva tedaj v turističnih krajih in večjih mestih, katere določi ban, pobiranje 10% napitnine. Delojemalske organizacije so zahtevale, da naj bi se 10% napitnina sploh pobirala v vseh gostinskih o-bratih v celi državi, to se pravi v hotelih kakor tudi v kmečkih gostilnah in krčmah. V to svrho sta se vršili dve konferenci v Zagrebu, kjer so naši zastopniki od zvezne organizacije odločno protestirali proti u-vedbi 10% obvezne napitnine, ker bo bolj škodovala tujskemu prometu, kakor koristila. V krajih, ki jih bo določil ban, se bo morala torej pobirati 10% obvezna napitnina v vseh hotelih, restavracijah, gostiščih in pensionih. Posledica tega bo, da se bo naša domača publika, ki na obvezno napitnino ni navajena izogibala velikih in z visokimi režijskimi stroški obremenjenih restavracij ter zahajala raje v gostilne, kjer ji ne bo treba plačati 10% napitnine. S tem bo brezpogojno zadan najhujši uda-
Strokovnjak j
v gostinski stroki, prevzame v mestu ali na deželi dobro idočo restavracijo, kavarno ali hotel v najem.
Vprašati upravo Usta.
rec ravno onim gostinskim obratom, ki so temelj turizma. To govorimo iz izkušenj, ki jih imamo v dravski banovini. Trpeli pa bodo pri tem tudi nameščenci, kier ne bodo dobili toliko od obvezne napitnine, kolikor so prejemali sedaj prostovoljne napitnine in naj se nikar ne zanašajo, da jim bo morda lahko tak obrat plačal višje plače, če ne bodo prejemali zadostno visoko napitnino. Mislimo, da se je z navedeno uredbo prenaglilo, ker takih predpisov nimajo niti boljše tujskoprometno razvite države, kjer se obvezna napitnina pobira le v velikih obratih, kamor zahaja inozemska publika, ki je navajena plačevati 10% ali celo 15% napitnine od predloženega računa. Mišljenja smo>, da bi morali merodajni krogi, ki se bavijo s takimi problemi, podrobneje proučiti vsak ukrep, predno ga podvzamejo, če ne, pomeni sicer dobro hoteča naredbe uničujoč udarec ravno onim, katere je hotela zaščititi. Kakor čujemo, je večji de! našega nameščenstva istega mnenja in bi bilo najbolje, da se obvezna napitnina uvede le v onih obratih, ki jo lahko prenesejo in kjer se jo sporazumno določi med podjetnikom in nameščencem.
Uredba o minimalnih mezdah in naše osobje
Dne 14. aprila so stopila doloCila Uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu v veljavo. Po teh določilih znaša osnovna mezda, ki služi kot osnova za določitev minimalnih mezd za pomožno osobje 2 din na delavno uro. S pomožnim osobjem po tej uredbi se razumejo vse osebe, ne glede na spol, ki dajejo stalno ali začasno v najem svojo umsko ali telesno moč za nagrado, ki sme biti v denarju ali v naturalijah in so zaposlene v industrijskih, obrtnih, trgovinskih, prometnih, rudarskih, gozdnih, bančnih« zavarovalnih, gradbenih, elektrotehničnih in tem podobnih obratih, kolikor ni s to odredbo drugače odrejeno.
Minimalne mezde določi ban za vse območje banske uprave na podlagi osnovne mezde, kadar zahteva to javna korist ali katera izmed prizadetih strank. Ban lahko določi za kvalificirane de-
lavce zaposlene v gori naštetih obratih tudi višjo minimalno mezdo od osnovne mezde. Za nekvalificirane delavce pa sme ban določiti minimalno mezdo v okviru 10% pod in 50% nad osnovno mezdo. Za pomožno osobje, ki je zaposleno v obrtu in trgovini v krajih z manj kot 5000 prebivalci in po vaseh sme določiti ban tudi nižjo minimalno mezdo. Ta minimalna mezda ne sme biti nižja kot 1‘80 Din osnovne mezde. Pri določevanju minimalnih mezd mora upoštevati ban gospodarske in socialne razmere, zlasti pa življenjske in proizvajalne stroške v območju banske uprave. Ban določi minimalne mezde po zaslišanju predstavnikov delavskih in delodajalskih organizacij, ki morajo biti zastopane v enakem številu. Ban lahko zasliši, če smatra za potrebno tudi prizadete delavske in delodajalske zbornice. Mezde nekvalificiranih delavcev pod 18 let starosti ne smejo nikdar in nikoli biti manjše od 75% določenih minimalnih mezd. Minimalne mezde se ne uporabljajo če so mezde, ki so določene s kolektivnimi ali individualnimi pogodbami za delavce in nameščence ugodnejše. Minimalne mezdei ki se določijo prvič po tej Uredbi veljajo, dokler jih ban ne spremeni, najmanj pa 6 mesecev. Glede kolektivnih pogodb določa navedena uredba, da se smejo sklepati za posamezna podjetja ali za posamezne stroke. Kolektivne pogodbe za posamezna podjetja se sklepajo s posebnim sporazumom med delodajalcem ali njegovim predstavnikom z ene strani in dotično profesionalno delavsko organizacijo z druge strani. Kolektivne pogodbe za posamezne stroke se sklepajo s pismenim sporazumom med dotično svobodno strokovno delodajalsko in dotično profesijonalno delavsko organizacijo. Za polnopravne predstavnike navedenih organizacij se smatrajo osebe upravičene po pravilih dotičnih organizacij, ki so jih odobrila pristojna oblastva po zakonu o društvih, shodih in posvetih. Če ni pristojnih svobodnih delodajalskih strokovnih organizacij smejo sklepati kolektivne pogodbe tudi prisilne organizacije delodajalcev.
Kr. banska uprava je dolžna na zahtevo ene stranke ali kadar to terja javna korist posredovati pri pogajanjih za sklenitve kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba se mora napraviti v 3 enakoglasnih primerkih v državnem jeziku. En primerek obdrži delodajalec ali strokovna delodajalska organizacija, drugi primerek profesijonalna delavska organizacija, tretji primerek pa mora delodajalec odnosno njegova delodajalska organizacija v 10 dneh od sklenitve poslati pristojni banski upravi. Kolektivna pogodba se sklene med profesijonalnimi organizacijami delodajalcev in delavcev in ki velja za podjetje dotične stroke, se nanaša za vse pomožno osobje zaposleno v dotičnem podjetju, kakor tudi na osobje, ki stopi v podjetje na delo po sklenitvi kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba, ki se sklene v kakšni stroki, se sme razširiti z odlokom bana na vso stroko v območju banovine, če obsega ta pogodba več kot polovico podjetij dotične stroke in je v njih zaposlena vsaj polovica delavstva zaposlenega v tej stroki v območju banovine. Če zahteva več ko polovica vsega delavstva zaposlenega v kakšni stroki v območju banovine, ali več ko polovica podjeti j dotične stroke, da se sklene kolektivna pogodba, pozove ban obe stranki, da skleneta v določenem roku kolektivno pogodbo. Če se v določenem roku pogodba ne sklene, predpiše ban z odlokom tarifno lestvico za plačevanje delavcev v dotični stroki, ki je obvezna za vse pomožno osobje zaposleno v dotični stroki in za vsa podjetja dotične stroke v območju banovine. Če nastane spor med delodajalcem in njegovimi delavci, se mora vsaka obeh strank obrniti preden se objavi stavka ali sprtje do pristojnega občega upravnega oblastva s prošnjo za poravnanje, ki takoj odredi ustno obravnavo radi mirne poravnave spora. Če se pri sklenitvi sporazuma ne določi čas trajanja sporazuma, je sporazum obvezen za obe stranki najmanj za dobo 6 mesecev. Za čas dokler traja obvezno poravnanje je prepovedana vsaka stavka ali izprtje. Ob sporu med delodajalcem in njegovimi delavci smejo sporne stranke, preden se objavi ali izprtje sporazumno, poveriti rešitev spora razsodniškemu odboru, ki je sestavljen iz enega državnega uradnika, ki ga odredi ban kot pred-
sednika in iz najmanj po dveh zastopnikov spornih strank, ki jih odredita sporni stranki sami. Glasom kazenskih določb te uredbe se kaznuje delodajalec od 100 do 10.000 din, če ne plačuje svojemu pomožnemu osobju minimalne mezde, ki so se po tej uredbi določile in ki se ne ravna po tarifni lestvici, ki jo predvideva kolektivna pogodba. Z isto svoto se kaznuje delodajalec, če se ne obrne v svrho poravnanja do poravnalnega oblastva in tisti, ki objavi izprtje. Ravno tako se kaznuje oni delodajalec, ki ravna zoper odločbo razsodniškega odbora. V denarju od 100 do 5.000 din se kaznuje delodajalec, ki prepreči, da bi njegovi delavci ali nameščenci sodelovali pri poravnanju ali v razsodniškem odboru in ki radi tega odpusti svojega uslužbenca. Od 100 do 3000 din se kaznuje delodajalec odnosno svobodna profesijonalna organizacija, če ne predloži v 10 dneh en primerek kolektivne pogodbe banski upravi. V denarju od 100 do 500 din se kaznuje delavec, odnosno uslužbenec, če se radi poravnanja ne obrne do pristojnega poravnalnega oblastva, kakor tudi tisti, ki
stopi v stavko, dokler traja obvezno poravnanje. Z isto svoto se kaznuje oni uslužbenec, ki postopa zoper odločbo razsodniškega odbora. Za preiskovanje in kaznovanje prekršitve predpisov te uredbe so pristojna občna upravna oblastva I. stopnje. Pravica preganjati prekršitve po tej uredbi zastara v 6 mesecih od dne, ko se je prekršitev storila. Za kmetijske delavce odredi po potrebi minimalne mezde in vsa ostala vprašanja minister za socijalno politiko v soglasju z ministrom za kmetijstvo s posebno naredbo. To je najvažnejša vsebina te uredbe.
Na podlagi te uredbe je sklicala banska uprava v maju mesecu zastopnike delodajalskih in delojemalskih zbornic, da bi se na tej anketi določile za posamezne stroke minimalne mezde. Ker ni prišlo do sporazuma, se je sklenilo, da naj delodajalske in delojemal-ske organizacije poedinih strok same najdejo kompromisno rešitev.
Banska uprava je nato izdala tudi načrt odredbe glasom katere predvideva sledeče minimalne mezde na ozemlju dravske banovine:
Za delavce (delavke) v starosti nad 18 let
V strokah navedenih v čl. 4. te uredbe pod:
a
b
c
v industriji ne glede na kraj, ter v trgovini in obrti v krajih z nad 5000 prebivalci 3,—
2.75
2.50
v trgovini in obrti v krajih z pod 5000 prebivalci
2.75
2.50
2.25
Za delavce (delavke) v starosti pod 18 let
2.50
2.26
2,—
Za osobje, ki dobiva plačo mesečno se določi mesečna plača s 25 dnevnimi plačami, za osobje, ki dobiva plačo letno se določi letna plača s 300 dnevnimi plačami. Za kvalificirano delavstvo in vajence te minimalne mezde ne veljajo, temveč se bodo iste določile kasneje. Onim uslužbencem, ki dobivajo na račun plače hrano in stanovanje, se zaračunava hrana z Din 8 na dan, stanovanje pa z Din 2 na dan. Gostinski nekvalificirani uslužbenci! so uvrščeni v grupo b ter so za nje predvidene iste minimalne mezde, kakor za delavce, ki so zaposleni n. pr. pri izdelovanju cementnih izdelkov in umetnega kamna, mlinskih kamnov, v steklarnah, v pilarnah, pri obdelovanju litega železnega blaga, v kovačnicah orodja, srpov, kos, v ključavničarskih obratovalnicah, pri vodovodu, pri električnih napeljavah, v puš-karnah, v mehaničnih delavnicah, v tapetništvu, na žagah, v mizarstvu, v pekarnah, slaščičarnah, pri mesarjih, pri frizerjih, pri gradnji cest, v zidarstvu, trgovini itd. Da naznačimo dale-kosežnost tega načrta naj navedemo samo sledeči primer:
Pomivalka v restavraciji v Celju bi tedaj prejemala na mesec	687.50	Din
od katere svote se odbije za hrano in prenočišče na mesec	300,—	„
kar znaša	387.50	Din
mesečne plače. Od tega zneska se	od-
bije lahko le zakoniti prispevek za delavsko bolniško in nezgodno zavarovanje.
Dekla n. pr., ki je zaposlena v gostilni v kraju izpod 5000 prebivalcev bi naj po tem načrtu prejemala mesečno	625.—	Din
plače, od katere bi se odbilo za hrano in stanovanje 300.— „ kar znaša
325.— Din
mesečne plače. Od te vsote bi se smelo odbiti le zakoniti prispevek za delavsko bolniško in nezgodno zavarovanje. Ta dva primera menda v dovolj jasni luči dokazujeta, kakšne dajatve so predvidene tudi za one gostinske obrate, ki imajo zaposlene nekvalificir. pomožno osobje v obratu. Načrt banske uredbe sicer predvideva možnost znižanja minimalnih mezd izpod navedenih postavk, če se ugotovi, da je podjetje pri teh mezdah v svojem obstoju o-groženo, vendar se bo morala ogroženost dokazati s vpogledom [v poslovne knjige.
Na podlagi sklepa zadnje ankete na banski upravi se je vršila dne 10. junija v Delavski zbornici dne 16. junija pa v zbornici TOI ponovna konferenca zastopnikov organizacije gostinskih nameščencev in zvezne organizacije. Ob tej priliki so nameščenci predložili našim zastopnikom zahtevo, da se njihove minimalne mezde odrede radi posebnosti dela v gostinskih obrato-vališčih in različnih svojevrstnih predpisov s posebno odredbo, ki jo naj ban izda v sledeči vsebini:
Na podlagi čl. 2. odst. 1. in 2. Uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb poravnanju in razsodništvu (Sl. Nov. Kr. Jugoslavije z dne 13. II. 1937. št. 33/XI/58) določam za pogostite!jsko (gostilničarsko) stroko na območju Dravske banovine sledeče minimalne mezde:
Člen 1.
1. Minimalne mezde, predvidene v tej odredbi, veljajo za vse pomožno osobje (kvalificirano in nekvalificirano), zaposleno v pogostiteljskih podjetjih, ne oziraje se na spol.
2. Pod pogostiteljskimi podietij se razumejo vse obrti, naštete v § 76. obrtnega zakona.
Člen 2.
1.	Minimalne mezde znašajo:
Kategorija:
kvalificirano
delavstvo
nekvalificirano
delavstvo
Turistična in industrijska mesta ter kraji z nad 2000 prebivalci:
4.50 Din
Kraji z manj kot 2000 prebivalci :
4.— Din
3-
2. Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se določi mesečna plača s 30 dnevnimi plačami.
3. Delavstvu, ki dobiva na račun plače pri podjetju tudi hrano in stanovanje, se sme zaračunati za hrano dnevno največ Din 8.— in za stanovanje največ Din 2.—.
Člen 3.
1.	Za kvalificiranega delavca (delavko) po tej uredbi se smatra :
a) delavca s predpisano strokovno izobrazbo, kakor jo predvideva čl. 2. uredbe o pomožnem osobju v gostilničarskih podietih.
b) delavca brez čl. 2. cit. uredbe predpisane strokovne izobrazbe, ako dokaže, da je najmanj že Štiri leta
2.75	„
neprekinjeno odnosno s prekinitvami zaposlen pri kvalificiranem delu v gostilničarskih podjetih.
c)	delavca, ki naredi izpit iz čl. 17. uredbe o pomožnem osobju v gostilničarskih podjetjih.
2. Kot kvalificirane delavce v smislu toč. 1. b. tega člena se smatrajo delavci : plačilni natakarji, natakarji, sobarice itd.
3. Delavci, ki vrše v gostilničarskih obratih ostala dela, ki niso navedena po toč. 2. tega člena, se smatrajo za nekvalificirane.
Iz tega po nameščencih predloženega osnutka odredbe, ki jo naj bi predpisal ban posebej za gostinsko uslužbenstvo izhaja, da zahtevajo naši uslužbenci
Zvezna pisarna ima še ca. 100 izvodov »Uredbe o pomožnem osob)u“ v slovenskem jeziku na razpolago. Cena 1.— Din, s poštnino 25 para več.
ureditev minimalnih mezd tudi za kvalificirano osobje, čeprav je ban v svojem načrtu odredbe izrecno povdaril, da se bodo minimalne mezde za kvalificirano delavstvo posebej in kasneje predpisale.
Poleg tega zahtevajo uslužbenci še višje minimalne mezde za nekvalificirano delavstvo, kakor jih predvideva načrt banske uredbe. Naši zastopniki so stali na stališču, da se naj za nekvalificirano uslužbenstvo plačujejo v naših obratih minimalne mezde, ki bi znašale 2.25 din in 2.— din na uro, ker so življenjski pogoji za osobje v gostinskih obratih neprimerno povolj-nejši, kakor v ostalih obratovalnicah, saj se jim daje boljša obilnejša prehrana, in imajo prekinjeno ter lažje delo kakor drugod. Naši zastopniki so bili mnenja, da se naj reši le vprašanje, kdo se smatra kot kvalificirani in nekvalificirani uslužbenec, dočim odklanjajo posebno odredbo in višje minimalne mezde, ker mora priti pri kvalificiranem osobju napitnina v poštev, ki tvori glavni zaslužek našega usluž-benstva. Ker zastopniki nameščencev niso odstopili od svoje zahteve in se niso hoteli razgovarjati samo o minimalnih mezdah nekvalificiranega delavstva ter so še nadalje vztrajali na posebni odredbi z naznačenimi minimalnimi mezdami, je konferenca potekla brez uspeha. Banska uprava bi morala tedaj rešiti nastali nesporazum.
Omeniti moramo upravičeni očitek zastopnikov nameščencev češ, da se v nekaterih obratih ne daje nikake plače in da si nekateri podjetniki zadržujejo celo 10% napitnino, ki jo pobirajo od gostov. Ti očitki niso ravno v ponos onim članom, ki ne razumejo, da mora delodajalec in nameščenec tvoriti v svojem obratu delovno harmonijo, če hoče prosperirati obrat, v katerem je tudi nameščenec najmanj toliko vreden, kakor podjetnik. Manjši obrati, sicer lahko izhajajo brez tolikšnega števila uslužbenstva, kakor ga zaposlujejo danes, ker se pač potem v večji meri porabijo družinski člani, kar še bo tudi najbrže zgodilo, če vstopijo v veljavo minimalne mezde, ki jih naše gostinstvo ne bo moglo prenašati, pač pa je velik obrat nesposoben v obratovanju če nima delavnih in zadovoljnih nameščencev. To rak-rano je treba odločno izrezati iz našega stanovskega telesa ter nuditi nameščencu možnost obstanka. Prepričani smo, da bo tudi nameščenstvo uvidelo nevzdržnost predloga, ki so ga njegovi zastopniki predložili, ker bi uresničenje stavljenih zahtev privedlo do zatvoritve onih o-bratov, ki zaposlujejo moško kvalificirano osobje, kar bi dovedlo še do večje brezposelnosti v gostinski stroki. Vsaka pretiranost v zahtey$h bi se torej kruto maščevala v prvi vrsti nad nameščenci, ne da bi pri tem zanikali, da ne bi podjetniki imeli nikake škode. Menda ni nikomur v korist, če se v današnjih težkih prilikah, v katerih živi gostinski obrt zahteva nemogoče stvari.
Papirnate servijete in krožnike
blagajniške bloke in knjige ter vse petrebftčine za pisarne
priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem
M. Tičar
Ljubljana
Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26
%
VAŽNO 1
Razni namizni prti v stalnih barvah
ROBERT GOLI
špecljatna zaloga platna, belega In pralnega blaga
LJUBLJANA
ŠELENBURGOVA3
Tarifa za autorske honorarje
Glasom čl. 15. pravilnika o natančnejših določbah za autorskopravno posredništvo se je v Službenih Novinah 3t. 131, XXXIX. z dne 14. junija objavila v soglasju z delegatom prosvet-
Kraji I. jeda : Beograd in Zagreb, v sezoni Bled, Rab, Crikvenica in Vrnjač-ka Banja.
Kraji 11. reda: Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Osijek, Split, Maribor, Dubrovnik. Zemun in vsa ostala zdraviliška in turistična mesta.
Kraji Ul. reda: Skoplje, Niš, Kragu*
V Beogradu : Ruski car; v Zagrebu: 'Esplanada, Gradska kavana. Gradski podrum, Velika kavana in Korso. Na Bledu: Hotel Toplice in Park-Hotel. V Splitu : Hotel Bačvice. V Dubrovniku: -Gradska kavana in hotel »lmperial«.
Bari se računajo, kakor lokali 1. reda.
Predmetna tarifa je bila sklenjena in odobrena na seji sveta strokovnjakov v Beogradu za autorsko pravo, »ki se ie vršila dne 5. junija 1937.
Tarifa, ki jo objavljamo je stopila že v veljavo in bo povzročila med onim članstvom, ki vzdržuje godbo v svojih obratih silno nevoljo, saj je izdatno višja od one tarife, ki smo jo sporazumno določevali od leta 1930. dalje. Značilno pri tej tarifi je, da taksira radio-aparate z 30.— din mesečno, kar znači, da se je držanje radijske godbe v naših lokalih zopet podražilo, lstotako ne razumemo, kako se je mogla tarifa brez sodelovanja zastopnikov gostilničarskega stanu določiti, ker je običajno v vseh državah, da določa tarifo paritetna komisija, sestavljena iz enakega števila zastopnikov autorjev in gostilničarskih organizacij. Naravno, da za nas obstoječa tarifa še ni končana zadeva ter bomo poskusili vse, da se autorski honorarji znižajo na primerno in zmogljivo višino. Pri tem upamo, da bomo našli potrebno
nega ministra začasna tarifa za plačevanje autorskih honorarjev, ki velja od 27. maja 1937. do 31. decembra
1937.	Začasna tarifa se glasi:
jevac, Sombor, Subotica, Senta, Petrov-grad, Vel. Kikinda, Vršac, Pančevo, Brod, Celje, Banja luka in Sušak. Kraji IV. reda : vsi ostali kraji preko
10.000 prebivalcev.
Kraji V. reda: vsi ostali kraji izpod
10.000 prebivalcev.
uvidevnost tudi pri delegatu prosvetnega ministra, ki je poklican, da nadzira poslovanje autorskih poslovalnic in potrjuje tarife.
Z objavo tarife je nastal sedaj tak položaj:
Kdor hoče imeti godbo v svojem lokalu mora v smislu pravilnika o natančnejših določbah za autorsko pravno posredništvo zaprositi na pod-ročju bivše mariborske oblasti pri Autorski poslovalnici, Ljubljana, Resljeva cesta 13. (telefon št. 20-74), za bivšo llubljansko oblast pa pri Autorski poslovalnici Ljubljana, Livada 29. (telefon 39-13) za predhodno dovolilo. Upravno oblastvo bo izdalo namreč dovolilo za godbo le tedaj, če se mu bo pokazalo, da ima prireditelj dovolitev Autorske poslovalnice. Poleg tega je prireditelj v smislu tega pravilnika zavezan poslati poslovalnici programe izvajanih del v dveh primerkih.
Po pravilniku so prireditelji t. j. gostilničarji, kavarnarji restavraterji itd. upravičeni obrniti se pri sklepanju pogodb v hujših primerih nesoglasja pismeno do odposlanca ministra za prosveto. V slučaju nesoglasij naj se članstvo nemudoma obrne na zvezno pisarno, da poskuša urediti spore odnosno, da se obrne na pristojna mesta.
Slovensko planinsko društvo ustanavlja v ravnini gostilne
Sresko načelstvo v Kranju je ugodilo prošnji podružnice SPD v Tržiču, da se v hiši g. Zaplotnika posestnika v Gozdu p. Križe lahko toči v okvirju § 1. toč. 16. pijače ter prodaja jedila, kakor je to običajno v planinskih kočah po visokih gorah. V tej hiši ali bolje v tej novi »planinski postojanki«, podružnice SPD se tedaj prodajajo alkoholne pijače že od 10. maja t. 1.
Kakor poznamo spada v smislu § 1. toč. 16. dajanje prenočišč, jedil in pijač v planinskih kočah po visokih gorah, če se opravlja ta posel za račun turističnih ali človekoljubnih ustanov ali brez namena zaslužiti v okvir obrtnega zakona. S tem je seveda taka planinska postojanka oproščena vseh davščin in taks ter ostalih obveznosti, kakršne ima vsak še tako majhen gostinski obrat.
Proti ustanavljanju planinskih posto-stojank na visokih gorah nima gostil-ničarstvo ničesar, ker so take postojanke po visokih gorah, ki jih ima in vzdržuje Slov. plan. društvo jako važne v tujsko-prometnem oziru. Odločno pa mora protestirati proti ustanavljanju takih postojank po vaseh, kakor jo je podružnica SPD v Tržiču ustanovila v Gozdu. Poleg raznih gospodarskih zadrug, ki uživajo razne predpravice, se imamo tedaj boriti še proti postavanju podružnic SPD. Upajmo, da bo Osrednje društvo v Ljubljani podučilo svoje podružnice, kje se lahko ustanavljajo gorske postojanke in v kakšnem obsegu lahko poslujejo.
Navodila za vlaganje prizivov na reklamaeijski odbor
V kratkem bodo začeli zasedati davčni odbori za gostilniško stroko v svrho odmere pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1937. Radi tega ni odveč, če ponovimo v skrčeni obliki navodila, ki jih je že tolikokrat prinesel Gostilničarski vestnik, kako in ke-daj je treba vlagati prizive.
Takoj po sprejemu davčnega obvestila naj se točno pregleda, v koliko je predpis pridobnine in davka na poslovni promet večji, kakor bi moral biti po vloženi davčni prijavi. Če je tedaj kdo v dvomu glede pravilne odmere, naj se takoj odloči za vložitev priziva na reklamacijski odbor. Na prijetem davčnem obvestilu naj se tudi zapiše datum sprejema, ker teče od tega dneva dalje 30-dnevni rok za vlaganje prizivov.
Nato se je treba podati na davčno upravo, kjer se naj zaprosi za vpogled v odmerne spise, da se ugotovi, zakaj se davčna uprava ni ozirala na vloženo davčno prijavo, ki jo je moral vsakdo vložiti letos do 15. februarja, da še le na podlagi teh podatkov pravilno izpodbija v svoji pritožbi previsok davčni predpis.
Predno pa se vloži odnosno sestavi priziv naj se še posvetuje v zadružni pisarni, kjer bodo lahko najbolje precenili možnost ugodne rešitve priziva.
Priziv je kolkovati z 30 Din, ter ga je poslati na ono davčno upravo, ki je predpisala prldobnlno In davek na poslovni promet. Naslovi pa se naj priziv na reklamacijski odbor, pod katerega spada nainačena davčna uprava.
Radi pravilnega naslova naj navedemo v naslednjem reklamacijske odbore in pa davčne uprave, ki spadajo k pojedinim reklamacijskim odborom: Pod reklamacijski odbor v Ljubija-n i spadajo sledeče davčne uprave : Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana-me-sto, Liubljana-okolica, Logatec, Radovljica, Škofjaloka, Višnjagora, Vrhnika, Pod reklamacijski odbor Maribor spadajo davčne uprave:
Gornja Radgona, Dol. Lendava, Lju-
Opozorilo vsem lastnikom hotelov, pensionov, restavracij, gostišč, kavarn in gostiln!
Ker smo pred najživahnejšo tujsko prometno sezono prosimo vse gori označene lastnike gostinskih obratov, da si zaznamujejo vse opazke, ki jih bodo dobili tekom poletne sezone, da na podlagi teh podatkov razpravljamo o vlogi gostinstva v tujskem prometu na prihodnji konferenci, ki jo bo zvezna uprava sklicala, kakor vsako leto v začetku meseca novembra. Posebno pozornost je treba posvetiti temle vprašanjem :
1. Kakšne težkoče so se pojavile vsled deviznih predpisov?
2. Ali so imeli vozni redi po železnicah in autobusnih progah kakšne nedostatke z ozirom na tujski promet poedinega kraja.
3. Ali se je število gostov napram lanskemu letu in za koliko povečalo odnosno znižalo?
4. Katera narodnost je bila v letošnji sezoni najbolje zastopana?
5. Pri kateri narodnosti ste opazili nazadovanje? Navedite po možnosti tudi vzroke tega nazadovanja!
6. Kakšna opažanja ste imeli glede razvoja automobilskega prometa?
7. Kakšne izjave so podajali gosti glede kraja in glede ureditve gostinskih obratov?
8. Kakšne izjave so dajali glede kuhinje in glede naših vin?
9. Ali so bile kake pritožbe glede našega postrežnega osobja in kakšne?
10. Ali so gosti v letošnji sezoni manje potrošili kakor lansko leto ? Pri katerih gostih ste opažali večjo štednjo?
11. Kako ste zaključili letošnjo poletno sezono, kar izvolite izraziti v odstotkih, oziraje se na promet lanske sezone ?
12. Zbirajte še ostala opažanja, ki imajo kakršnokoli vezo z gostinskimi obrati in s tujskim prometom?
Po končani letni sezoni nam izvolite na navedena vprašanja odgovoriti ter nam stavite tudi svoje predloge, kako bi se odpravile ovire in težkeče, ki ste jih tekom sezone opazili.
tomer, Maribor-mesto, Maribor-okolica, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Prevalje. Slov. Konjice, Slov. Bistrica, Slov.Gradec.
Pod reklamacijski odbor v Novem mestu spadajo sledeče davčne uprave: Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica.
Pod reklamacijski odbor v Celju spadajo davčne uprave:
Brežice, Celje, Gor. grad, Kozje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj.
Priziv je nasloviti n. pr. takole: Reklamacijskemu odboru potom davčne uprave Kamnik
v Ljubljani. Prizive naj se osebno vloži proti potrdilu pri davčni upravi ali. pa se jih naj odda priporočeno na pošto.
Zdravniški pregledi
Gostinsko pomožno osobje, ki ima
neposredno opravilo z gosti, mora biti na podlagi čl. 3 nove Uredbe o pomožnem osobju v gostinskih obratih v turističnih krajih in večjih mestih pred nastopom službe in vsako leto še pred začetkom glavne turistične sezone zdravniško p r e g le d a n o. Za mesto Ljubljano bodo obvezni sezonski zdravniški pregledi od 1. julija do 8. julija vsako dopoldne od 8. do
12.	ure v prostorih mestnega fizikata v Mestnem domu.
V smislu čl. 13. omenjene uredbe je službodajalec kaznjiv, če zaposli pomožno osobje zoper cit. predpis čl. 3.
ŠIVALNI STROJI -kor.) nov, in KOLESA
prvovrstnih znamk po izredno nizkih cenah naprodaj pri
promet Ljubljana, Napoleonov trg (nasproti križevniške cerkve)
Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled
Ivan Rozina
Velika izbira kemičnih In oljnatih barv, šolskih, Studijskih in umetniških barv — Flmeži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak,šplni denat., lužila »Arti«, tuši, pastele ter sploh vse slikarske in piaskfcrske potrebščine - Veiika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca - Najnižje cene in naboijša postrežba
LJUBLJANA
trgovina barv In lakov (preje „0 r I e n t“) Prodajalna TyrSeva (Dunajska) c. 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek - Tel. 39-25
Kraji	Kraji	Kraji Kraji Kraji
I. reda II. reda III. reda IV. reda V. reda
1) Specijalno imenovani lokali
mesečni pavšal	3.500	din
2) Lokali I. reda mesečni pavšal 900	720	450	270	135
3) Lokali II. reda »	»	450	360	270	180	90
4) Lokali III. reda »	»	225	180	90	90	—
5) Poedino sviranje v lokalu 50	50	50	50	50
6) Radio aparati in gramofoni bodisi v kavarni ali v obratu mesečni pavšal	30
7) Za novo leto za obrate, ki nimajo pavšalne pogodbe 250
8) Za vrtove v letni sezoni, doplačiloma redno mesečno takso	50%
9) Kinematografi z nemim filmom mesečni pavšal
10) Koncerti domačih društev in umetnikov	50—200
11) Koričerti domačih društev in umetnikov s plesom	300
12) Koncerti inozemskih društev in umetnikov od bruto dohodkov 5%
13) Plesne šole, mesečni pavšal 150
14) Javna prireditev plesne šole 50
15) Elitne veselice (bali)	1000
16) Veselice (navadne)	500
17) Zabave 1. reda	400
18) Zabave H. reda	200
19) Matineje in čajanke s plesom do 21. ure	100
20) Vsesokolski in pokrajinski zleti, pavšal za zlet	2000
21) Župni zleti	500
22) Sokolski javni nastopi z godbo 50
23) Beograjski, ljubljanski, mariborski, zagrebški velesejm dnevno 200
24) Za godbo na sejmih in cerkvenih slavnostih dnevno	50
25) Za koncerte in zabave srednjih in sred. strok, šol, letni pavšal 100
26) Koncerti in zabave nižjih sred. mešč. in nižjih strokovnih šol, letni pavšal	50
27) Koncerti in zabava ljudskih šol, letni pavšal	20
28) V kopališčih in turističnih krajih
za godbo na javnem prostoru 0.25 din dnevno po osebi od zdravilišč takse.
29) Godba na ladjah in vlakih pavšal po pogodbi.
30) Radio postaje od neto dohodkov naročnikov	3	5%	3.5%
31) Radio postaje na kratke valove,
mesečni pavšal	1000	1000
32) Vojaške godbe I. reda letni pavšal 100
33) Vojaške godbe II. reda letni pavšal 60
30	30	30	30
200	150	100	100
50%	50% 150	50% 100	50% 50
0—200	50—100	50	50
200	150	100	50
5%	200	—	—
150	100	100	100
50	50	50	50
500	200	—	—
400	200	—	—
300	200	100	50
150	100	50	50
100	100	50	50
2000	1000	—	—
500	300	200	—
50	50	50	—
200	—	—	—
50	50	50	50
100	50	50	50
50	50	50	50
20	20	20	20
Kategorije krajev:
Specijalno Imenovani lokali:
Gospodinjski kotiček
Urejuje strokovna učiteljica Gospodinj. Sole za gostilničarske gospodinje.
Danes ko vse hrepeni po izboljšanju razmer, po splošnem napredku in izobrazbi, vzdramimo se tudi me gospodinje in otvorimo v svojem stanovskem listu svojo rubriko, kjer se bomo skušale porazgovoriti z raznimi vprašanji in odgovori o svojih težnjah in se izpopolniti v svojem tako važnem poklicu — o gospodinjstvu.
Vest, da je stanovski list "Gostilničarski vestnik» namenjen tudi nam gospodinjam, je vzbudila med tovarišicami razveseljivo zanimanje.
Nabrala sem nekaj vprašanj, na katera že danes odgovarjam.
1) Cilka iz Radovljice. Kako čistim steklenice ?
Staro sredstvo so jajčne lupine. Nesnago pobere tudi narezan surov krompir ali surovi krompirjevi olupki. Te nareži tudi v vaze ali kozarce (in steklenice) v katerih si imela cvetlice in splakni s čisto vodo. Tudi z mivko se očistijo steklenice lepo. Ali pa izperi kozarce in steklenice z vodo, kateri si pridejala salmijaka ali kisa.
Zastarelo nesnago odpraviš iz steklenic z razredčeno solno kislino, nato pa dobro splakni v čisti vodi. Steklenice od mleka splakni najprej z mrzlo, potem šele z vročo vodo.
Steklenice od petroleja napolni z žaganjem ali otrobi, nalij gorke vode in splakni večkrat z vročo vodo, potem še z mrzlo.
Steklenice od olja napolni z bukovim pepelom, nalij mrzle vode, ovij steklenico s papirjem, da ne poči in jo prevri v primerni posodi. Pristavi z mrzlo vodo in počasi segrevaj vodo. Stresi pepel ven, ko se steklenica ohladi, izperi še v gorki milnici in izplakni.
2) Kako čistimo okna?
Najprej obriši šipe s časopisnim papirjem ali s koprivami, nato pa še s čisto suho krpo. Bolj zamazana okna umij z okisano vodo ali močno razredčenim salmijakom. Lepo se snažijo s sidolom, vendar je to čistilo za naše razmere predrago. Zelo se uporablja tudi temeljna kreda s špiritom.
Zelo trdovratni so madeži od muh. Te odstraniš z gorilnim špiritom ali vinom. Snaži od zgoraj navzdol, ne zgreši kotov, čisti le male ploskve naenkrat. Briše se vedno v krogu s starimi izpranimi krpami ali časopisnim papirjem. Ne umivaj oken na soncu, sicer postanejo slepa.
Od apna oškropljena okna umij s kisom ali petrolejem, vendar zbriši najprej suh madež s časopisnim papirjem in šele potem ga zmoči.
3) Tončka iz Podbrda. Kaj naj naredim, da se mi škafi in čebri v poletnem času ne razsuše.
Odgovor: V mojem gospodinjstvu se mi škafi nikdar ne razsuše. Pa tudi čebri in škafi mi nepopisno dolgo trpč, ker ravnam z njimi na sledeči način : Po uporabi, to je približno vsakih 14 dni jih temeljito poribljem in namažem od zunaj po dnu, obroče in stranicah z vročim lanenim oljem. Notranja stran mora ostati suha, sicer dobi perilo madeže od olja. Hraniti pa moraš škafe le na vlažnem prostoru brez prepiha. In če se že razsuši škaf, ga daj v večjo posodo ali korito z vodo ali daj v škaf vročo mokro cunjo.
4) Erna z Jeseni c. Rada bi imela nekaj več sira v zalogi, pa se mi v poletnem času tako hitro posuši, da imam pri njem le izgubo. Brez sira sem pa v gostilni večkrat v zadregi. Kaj naj storim?
Odgovor: Da ostane sir delj časa svež, ga zavij v krpo, katero namočiš v pivo ali močno slani vodi. Ali ga pa zakoplji v sol, ali ga pa hrani med žitom.
5) Iz Nove vasi Tilka: Kako naj čistim banje in umivalnike?
(emajlirane)?
Odgovor: Takoj po kopeli jo očisti z namiljeno krpo, na katero natreseš malo vima, potem dobro izplakni in suho izbriši. Od trde vode se delci mila neradi odstranijo, zato pazi, da ne stoji umazana milnica v banji, ampak jo takoj po uporabi očisti. Trdovratne madeže odstrani z namiljeno krpo, katero si nakapala s petrolejem. Izplakni z vročo vodo in trdo izbriši. — Tudi s plovno kredo ali razredčenim salmijakom se lepo očisti.
6) Francka iz Krke. Večkrat se prerekam z očetom, ki trdi, da pogori
manj petroleja v svetilki, če je ta privita. Meni pa ta duh od petroleja silno težko dč. Prosim pojasnila.
Odgovor: Vedeti morate, da petrolej pri izgorevanju uporablja in izrablja kisik, ki nam je neobhodno potreben za dihanje. V veliki zmoti je, kdor misli, da pogori manj petroleja, ako svetilko privije. Steklo postane črno, zrak se zasmradi In škoduje zdravju, pogori pa ista količina petroleja, kakor če gori s polnim plamenom. Da pa pogori malo petroleja, a je plamen vendar svetel, primešaj 1 1 petroleja, 4 g terpentinovega olja in 2 g kafre ali pa malo soli. Sten pa pred uporabo namakaj v kisu in ga dobro presuši.
Na razlit petrolej natresi žaganje in izperi z vročo sodovo vodo, na goreč petrolej pa pepela in pokrij s plahto, da ne dobi plamen zraka.
7) Anica iz Kamnika: Čez zimo mi je splesnilo nekaj perila, ker je pokvarjen žleb namakal steno in omaro ob steni.
Odgovor: Plesnivo perilo namakaj v kislem mleku ali sirotki 24 ur, ga splakni in prežehtaj ter beli na travi (ne na svežo pokošeni travi). Spomladansko sonce in sneg močno obeli perilo in odvzame marsikateri zastareli madež.
Ali: Perilo namoči v deževnici, kateri si pridejala salmijaka in soli, de-vaj na sonce in večkrat polivaj s to vodo. Nazadnje prežehtaj perilo. — Prav zastarele madeže od plesna pa operi s klorovim apnom. Klorovo apno raztopi in precedi, sicer ti vsak neraztopljen drobec apna razje tkanino. Pe-rilni kos namili in premencaj v klorovi vodi, dobro izplakni ali prežehtaj in beli na soncu. Tudi v sirotki lahko prekuhaš plesnivo perilo.
8) Ivanka iz Teharij. Kako spravljam madeže od borovnic?
Odgovor: Madež namaži z limonovim sokom, izperi in devaj na sonce. Ponovi, dokler madež izgine. Da je učinek bolj siguren, segrej limonov sok in prideni malo soli. Na ta način odpraviš tudi madeže od črešenj in drugega sadja.
Obisk zagrebške strokovne nadaljevalne šole za gostinske obrti v Sloveniji.
Dne 3. junija 1.1. je prispela iz Zagreba pod vodstvom strokovnega učitelja g. Markovca in profesorja g. Kaitnerja na dvodnevno ekskurzijo v Slovenijo zagrebška strokovna nadaljevalna šola za gostinske obrti, ki je obiskala Ljubljano, Bled in Bohinj.
V Ljubljani so si Zagrebčani ogledali vzorno gostinsko strokovno nadaljevalno šolo, ki jo vzdržuje »Združenje gostinskih obrti v Ljubljani« v svojem lepem »Gostilničarskem domu«. Šola jim je izredno ugajala, osobito svetla in zračna učilnica ter soba za učila, v kateri je za vse strokovne predmete prav obširna zbirka učil, med njimi nekaj prav dragocenih.
Po ogledu strokovne nadaljevalne šole za vajence in vajenke gostinskih obrtov so si gostje ogledali še praktično »Gospodinjsko šolo za gostilničarske gospodinje«, ki je v istem poslopju. Tu se uče dekleta kuharske umetnosti in gostilniškega gospodinjstva ter spisja in kalkulacije. — Moderna kuhinja je radi svoje smoterne urejenosti, prostornosti in snažnosti napravila na goste prav izreden utis. Zagrebčani so morali molče priznati, da jih je Ljubljana daleč prehitela v skrbi za svoj gostinski naraščaj.
Opoldne so se gostje z vlakom odpeljali na naš divni Bled, kjer so njegove naravne lepote, osobito pre-krekrasni Vintgar, očarale posetnike in jim ostale v neizbrisnem spominu. Zvečer so gostje odpotovali v Bohinj, kjer so prenočili v hotelu »Markež«; okrepčani so si drugi dan ogledali še slap »Savice«, ki je bil njih zadnji cilj.
Popoldne so se vrnili v Ljubljano, ogledali raz »Nebotičnik« mesto ter njegovo bližnjo in daljno okolico, nakar so si v kopališču »Ilirija« osvežili svoje utrujene živce. Večerjo jim je »Zveza združenj gostinskih obrti Dravske banovine v Ljubljani priredila v kolodvorski restavraciji. Dragi gostje so odšli z najboljšimi utisi iz naše lepe Slovenije v beli Zagreb.
Gospodinjska šola za gostilniške gospodinje
Praktičen pouk kletarstva
Bodoče gostilničarke in žensko gostinsko osobje mora biti poučeno tudi o kakovosti dobre kleti. Vedeti mora, kako je treba ravnati z izpraznjenimi sodi, da se vino ne skvari, kako se vino čisti in filtrira, upoznajo naj napake in najbolj znane bolezni vina ter kako jih zdravimo, kajti mnogokrat je tudi nujno treba poseči v kletarska opravila.
G. Levičar, ravnatelj »Centralne vi-narne« je na prošnjo ravnateljstva gospodinjske šole blagohotno dovolil, da hodijo njene gojenke enkrat tedensko, deljene v 2 skupini, v njegovo klet, kjer dobe na licu mesta strokovnjaška pojasnila o vsem zgoraj navedenem.
Zanimivo je bilo to, da so učenke hčere gostilničarjev, pripovedovale g. kletarju Žolnirju, kako je v domači kleti z vinom in sodi ter ga izpraševale po vzrokih raznih izprememb vina itd.
S tem praktičnim poukom smo bili vsi prav zadovoljni. Gospode gostilničarje pa poziva ravnateljstvo, naj pošljejo v septembru svoje hčere in neveste namesto v druge gospodinjske šole rajši v to špecijelno gostinsko šolo, kajti naš pouk stremi predvsem za boljšo postrežbo domačih in tujih gostov in jo prav radi tega po možnosti podpirajo uvidevni vodeči gostinski krogi, banska uprava in zbornica za trgovino in obrt. Vpisovanje do konca julija t. 1. v šolski pisarni Privoz 11 »Gostilniški dom« pri ravnateljstvu šole, ki daje vsa podrobnejša pojasnila in pošilja prospekt proti nakazilu Din T—
Gostilničarska šola v Mariboru
je zaključila v ponedeljek dne 3. t. m. svoje 12. redno šolsko leto.
Za to priliko so se zbrali v prostorih Trgovske akademije, kjer se vrši pouk gojencev, zastopnik mestnega poglavarstva Maribora, obrtni referent dr. Milan Senkovič, ravnatelj TPZ gospod Loss, šolski odbor združenja z predsednikom g. Klešičem na čelu, tainik združenja g. Jenko ter celoten profesorski zbor z ravnateljem Modicem, k razdelitvi izpričeval.
V lepo zasnovanem nagovoru na vse navzoče osobito pa na gojence je otvoril ravnatelj Modic kot vodja šole lepo slovesnost ter v jedernatem govoru opominjal gojence na njih težak poklic, na stanovsko zavest ter dajal pobudo za bodočnost.
Predsednik združenja in šolskega odbora g. Klešič je v krasnem, strokovno lepo zamišljenem govoru prikazal vse tegobe, težkoče, senčne in sončne strani stanu samega ter apeliral na resnost, borbenost in nadalnjo strokovno izobrazbo. Potrebujemo osobito v naši
državi strokovno popolnoma izvežban materijal, ki naj bode v doglednem času vreden naslednik sedanje gostinske generacije.
Sledila je razdelitev izpričeval vsem trem letnikom. Splošen uspeh je bil dober, nekateri so dosegli celo zelo dobrega ter so se absolventi tretjega letnika nagradili s strokovnimi knjigami, najboljši gojenec Skale Ivan pa je prejel po vrhu tega še dragoceno strokovno knjigo kot spominski dar šolskega odbora.
Slednji se je v lepem govoru zahvalil tako upravi šolskega odbora, kakor navzočim profesorjem in vodstvu šole za ves trud, pozornost in skrb, ki so jo imenovani posvetili vzgoji gojencev, nakar je predsednik g. Klešič zaključil z pozdravi na vse navzoče in zahvalo za sodelovanje osobito mestni občini za nje podporo lepo in prisrčno slavnost zaključka šolskega leta gostinske šole.
Poetično navdahnjeni gostilničarji in mestni očetje
Naši tovariši v Vukovaru imajo naj-brže silno slabe izkušnje s svojimi predstavkami, ki so jih vlagali na mestni svet v Vukovaru. Ker so lepo pisane prošnje ostale neuslišane, so sklenili gostilničarji ganiti mestne očete s predstavko, ki so jo sestavili v verzih. Predstavka se je glasila takole:
Piti, brate, nije lako kad švercuje vino svako.
Privatno se vino pije zbog toga što skupo nije, birtaš plača trošarinu, banovinu in opštinu, i vsak korist od tog ima, kad on proda dosti vina.
Al na žalost nije tako.
Okrenulo naopako.
Pa izgleda nade nema da se ovaj zakon menja, što donosi štetu svima, al najviše birtašima.
I opština trpi štetu, to se vidi na budžetu.
Kad bi gradski oci hteli da učine korak smeli i poduzmu ove mere:
Ko viastito groždje bere i od njega pravi vina da prodaje redom svima bez dozvole i bez prava, ne plačujuč paušala . . . .“ itd. Mestni očetje niso imeli smisla za lepo poezijo, ter so kratkomalo odbili tudi v verzih pisano predstavko ....
Raznoterosti
Pavšalna trošarina na vino in žganje uvedena v dunavski banovini. Kr.
banska uprava dunavske banovine v Novem Sadu je izdala po pristanku finančnega ministrstva nov pravilnik o pobiranju banovinske trošarine, ki stopi s 1. julijem v veljavo. Glasom tega pravilnika se bo banovinska trošarina in najbrže tudi občinska trošarina pobirala na osnovi točilne takse, ne da bi se vinogradnikom odvzela 5 in 10 litrska prodaja. To sporočilo beležimo v svrho razmišljanja našemu čianstvu.
V borbi proti visokim autorskim honorarjem. Zvezna uprava je dne 23. junija sklicala konferenco radi razgovora o posledicah, ki so nastale radi visokih autorskih honorarjev. Te konference so se udeležili zastopniki radio postaje, sekcije trgovcev z radio aparati, Zveze kulturnih društev in Prosvetne zveze. Na tem sestanku so-se napravili primerni zaključki glede sestave skupne spomenice na prosvetno ministrstvo. Iz Beograda smo ravnokar prejeli sporočilo, da so tovariši beograjske zveze sklenili odpovedati s 1. julijem vse godbe tako, da se preneha s 15. julijem na področju Beograda, Zemuna in Pančeva vsako proizvajanje godbe v gostinskih loka-
Cene zmerne I
Barbič
Prvovrstno blago 1
Marin
Telefon 29-39	trgovina	vina in žganja	Telefon 29-39
Ljubljana — Stara pot it. II Zaloga vin: prima dalmatinskih, ljutomerskih in oviftka
Žganje 1 tropinovec
lih. Na ta način bo veliko število godbenikov na cesti saj je na tem področju 135 godb, ki svirajo stalno v gostinskih obratih.
Na gospodinjski šoli za gostilničarske gospodinje se je zaključilo šolsko leto 28. junija 1.1. Za prihodnje šolsko leto se je griglasilo precej gojenk za internat in tudi nekaj zunanjih. Praznih je še nekaj mest. Ker se bo sprejelo le gotovo število gojenk, se opozarja interesentinje, da se čim-preje javijo ustno ali pismeno na ravnateljstvo te šole, ki daje vsa potrebna pojasnila v pisarni Združenja gostil, podjetij. — Ljubljana. Privoz 11. —
Prepoved ojnic pri vprežnih vozovih. Ban dravske banovine je odredil z naredbo, II. No. 13. 406/1 z dne 29. maja 1937. da je uporaba ojnic pri vprežnih vozovih vsake vrste, s katerimi se prevažajo tovori s težo nad 1000 kg na državnih in banovinskih cestah od 22. junija dalje prepovedana. Vprežni vozovi, s katerim vse na navedenih cestah prevažajo tovori s težo pod 1000 kg, ne smejo imeti več ojnic od dne 31. maja 1939. dalje.
Ljubljanski velesejm. Na ljubljanskem velesejmu, ki se je vršil od 5. do 14. junija t. 1. je razstavilo 671 razstavlialcev, od teh je bilo 143 ino-zemcev. Obisk velesejma je podpiralo do malega ves čas ugodno vreme. Nad 94.000 je bilo posetniko in po dobljeni informaciji med njimi 19% kupcev in resnih interesentov. Izredno močno je bila zastopana automobilska in kovinska industrija, pohištvo in živila. Večje kupčije so se sklepale v pohištvu in stanovanjski opremi v mali obrti, kovinski industriji, automo-bili, itd. Jesenski velesejm, ki mu bo dajala glavno obiležje novinarska razstava, bo od 1. do 12. septembra.
Beograjski gostilničarji in autorski honorarji. V Beogradu je 135 gostiln in restavracij, kjer svira stalno godba. Ker so stopile v veljavo nove tarife autorskih honorarjev, so začeli beograjski tovariši opuščati godbo v svojih lokalih, vsled česar so prišli godbeniki v silno neprijeten položaj. Kakor smo čuli, so bili godbeniki v posebni deputaciji pri g. prosvetnemu ministru ter mu sporočili željo, da se autorski honorarji znižajo, ker ostanejo sicer na cesti brez kruha.
Načrt nove uredbe o poslovanju gostinskih obratov. V trgovinskem ministrstvu se pripravlja nova uredba ki bo točno navajala obseg posameznih gostilniških obratov. Istotako bo [ predpisan poseben postopek glede | omejitve novih gostilniških obratov.
Kakšno takso je treba plačati vdovi za odločbo o nadaljevanju obrta umrlega soproga? Razpis oddelka za davke ministra za finance se glasi: Na vprašanje, kakšno takso je treba pobrati od vdove za odločbo o nadaljevanju obrta omrlega moža, ki se izdaje po § 14. toč. 1 obrt. zak. se daje sledeče pojasnilo: Ker v tem primeru
ne gre za prenos pravic za opravljanje obrta in se tudi ne zamenjuje izdano pooblastilo oziroma dovolilo je za odločbo s katero se jemlje na znanje prhava vdove o nadaljevanju obrta umrlega moža, pobrati takso iz tar. post. 5 taksnega zakona.
Katere privatne zgradbe je smatrati za javni uporabi namenjene zgradbe? Banska uprava dravske banovine je z odločbo V. No. 2200/3 z dne 17. IV. 1937 izdala tole pojasnilo: Kot zasebne javni uporabi namenjene zgradbe se smatrajo po § 84 gradbenega zak. naslednje : >Kavarne, pivnice in restavracije, dvorane za predstave, plese in druge zabave, športna igrišča, sokolska in druga slična vežbališča s prostorom za gledalce ali brez njega, nadalje zasebne bolnice, šole, vežbal-nice, izložbeni paviljoni in sploh druge slične zgradbe, v katerih se istočasno zadržuje večje število oseb za daljši ali krajši čas. Te zgradbe morajo biti kot samostalne namenjene izključno javni uporabi, smejo pa biti tudi v neposredni zvezi z drugimi oddelki, ki niso vsi namenjeni javni zgradbi . . . « To naštevanje je le demonstrativno zaradi česar je smatrati tudi ostale zgradbe za javni uporabi namenjene, če imajo zakonite pogoje za to. Obrtne delavnice in tvornice niso vsakomur svobodno dostopne, zaradi česar se ne morejo smatrati za javni rabi namenjene zgradbe.
Iz organizacij
Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem redu in po razpoložljivosti prostora.
Združenje v Braslovčah je imelo svoj redni občni zbor 22. III. ob 15. uri v gostilniških prostorih predsednika g. Rossner Viktorja v Braslovčah. Po prečkanju zapisnika zadnje izredne skupščine je podal blagajniško poročilo g. Pirtovšek Josip, nakar se je na predlog nadzorstvenega odbora izglasovala razrešnica. Navzoči zvezni ravnatelj je nato obravnaval razne težkoče in obširno orisal intenzivno zvezino delovanje. Proračun izkazuje 5.170 Din pri dohodkih, pri izdatkih pa 5.565 Din ter se bo primanjkljaj kril iz presežka iz leta 1936. Pri slučajnostih se je ra2vila še obširna debata o raznih stanovskih zadevah, nakar je g. predsednik Rossner zaključil zborovanje.
Združenje v Cerknici je zborovalo dne 7. aprila ob 14. uri pop. v Cerknici v gostilni tov. g. Ivana Martinčiča. Udeležba članstva je bila napram prejšnjim letom jako številna, kar kaže, da so se začeli člani in članice živahno zanimati za stanovske Zadeve. G. predsednik poroča, da je bilo v letu 1936. 5 sej. Poziva članstvo na složno delo in na tesnejšo oklenitev združenja ter zveze, ker le v složnem delovanju se
Kletarstvo 4
Kaj moraš kot kletar vedno znati!
1.) Vinsko klet in prešnico moramo med letom večkrat temeljito očistiti in prezračiti. V vinski kleti ne smemo trpeti ne repe, zelja, kisle repe, kislega zelja; kislih kumar, kisa, nobene vrste mesa, sploh nobenih predmetov, ki so podvrženi gnilobi in bi s svojim vonjem mogli neugodno vplivati na duh in okus vina. V vinsko klet spada le vino, samo vino in še enkrat samo vino. Sode je tedensko temeljito obrisati.
2.) Vsak teden ali vsaj vsakih J4 dni moramo sode, ki vsebujejo vino, zapolnjevati. Za polnež moramo vzeti le dobro, čisto in zdravo vino, po možnosti enake kakovosti in letnika. Točilno vino naj se, posebno v današnji krizi, spravi v majhne sodčke, da vino ni treba večkrat od vrha žveplati, sicer bi postalo prežveplano in bi škodilo zdravju.
3.) Prazne sode zažveplajmo vsak mesec. Za žveplanje uporabljajmo le azbestne žveplene trščije, ki pri gorenju ne kapljajo. Sodi, ki iz kakšnega vzroka ne morejo biti do vrha polni, se na lahno od zgoraj zažveplajo, da zavarujemo vino pred birsanjem ali cikanjem ali drugo kvaro vina; sicer pa nepolne sode čimprej dopolnimo ali — še bolje — raztočimo vino v manjše sode.
4.) Temperatura kleti naj bo po možnosti enakomerna, pozimi ne premrzla (ne pod 9° C) in poleti ne pretopla (ne nad 15° C); zato zračimo kleti poleti v nočeh, pozimi pa le ob toplih dnevnih urah.
5.) Izpraznjene sode moramo takoj temeljito očistiti in, če jih ne rabimo, posušiti in zažveplati. Ne uporabljajmo žveplenih trakov, ki so potrošeni z raznimi rožami (dišavami), ki so sicer tudi po zakonu o vinu prepovedani.
6.) Pred vsakim delom v kleti moramo vso za opravilo potrebno posodo, orodje, stroje, škafe, lije, pipe i. dr. temeljito očistiti. Natege in kozarci morajo biti vedno pripravljeni in se naravnost svetiti od čistoče. Stroje in orodje je pred uporabo temeljito pregledati in tudi poduhati, kajti neugodnega duha se vino hitro navzame. Gumijaste cevi je po uporabi temeljito izprati in jih na steni v loku obesiti tako, da se voda pri obeh koncih lahko docela izcedi. Pilke in čepi morajo biti vedno čisti, dolgi, gladki, okrogli, da morajo sod hermetično zapreti; nikoli jih ne smemo ovijati s kakimi še tako čistimi capami.
7.) Pred polnenjem moramo sode temeljito izprati. Odstraniti je žvepleno skorjo, ki se je morebiti svojčas tvorila vsled uporabe predebelih žveplenih trakov, ki so pri gorenju kapljali. Mošte in mlada vina le zmerno zažveplamo, to je, da zažgemo na 3 — 4 hi eno azb. žvepl. trščico. Močno žveplati, t. j.
da marsikaj doseči, posebno v današnji gospodarski krizi, ko se nas z davki preobremenjuje. Združenje šteje 69 članov in članic ter ste bili v preteklem letu otvorjeni 2 gostilni. Delovanje zvezne uprave je vzorno, vsled česar je članstvo dolžno predsedniku g. Maj-cenu, kakor tudi ravnatelju g. Petelnu vso zahvalo in neomejeno zaupanje. Obračun izkazuje 5.274.84 Din dohodkov izdatkov pa 5.253.05 Din, ter se je na predlog g. Zabukovca Franca izrekla tudi soglasno razrešnica. Proračun predvideva 7.130 Din dohodkov in istotoliko izdatkov. Članarina se je odmerila po razporeditvi točilne takse. Pri volitvah sta bila na predlog g. Ivana Žumra izvoljena za predsednika g. Janko Mlakar iz Rakeka, za podpredsednika g. Ivan Martinčič. Za odbornike pa gg. Martin Klamer, Steržaj Janez, Alojzij Rupar, Jakob Ogrinc, Švigelj Janko. Matičič Anton. Namestnikom pa gg, Mule Franc, Pric Franc, Žnideršič Alojz in Lado Fatur. V nadzorni odbor gg. Zabukovec Franc, Gnezda Franc in Urbas Ludvik. V častni odbor gg. Ivan Žumer, Ivan Remžgar, Ivan Žitnik in Nikola Rajčevič. Nato je pozdravil zborovalce tudi zastopnik Zbornice TOl zbornični svetnik g. Škrlj Ivan, nakar je podal obsežno poročilo zvezni ravnatelj g. Peteln, katerega je članstvo pazljivo poslušalo. Pri razpravi o predlogu za pavšalacijo je bilo članstvo mnenja, da se naj pavšalacija izvede na osnovi potočnje iz leta 1936., nima pa ničesar proti strogi kontroli, ako se bo ista izvajala povsod in ne samo pri gostilničarju. Oni člani, ki so neupravičeno izostali od občnega zbora se kaznujejo s 50.- Din globe.
Združenje na Jesenicah je polagalo obračun svojega dela za preteklo poslovno leto dne 22. aprila 1937. ob 15. uri v kolodvorski restavraciji na Jesenicah. G. predsednik Malešič Božidar je pozdravil uvodoma navzoča odposlanca zveze in Zborice TOl gg. Petelna in Peterlina Mira iz Kranja. Predsedniško poročilo je bilo jako obširno in temeljito ter se je mnogo zadržal pri davčnih zadevah. Iz tajniškega poročila je posneti, da je zadružna pisarna prejela in rešila 1177 spisov. Vajencev je vpisanih 10, učnih spričeval pa je bilo izdanih 6. Združenje šteje 88 članov. Za podelitev novih gostilniških koncesij je bilo vloženih 10 prošenj, od katerih pa so bile razen ene vse odbite. Blagajniško poročilo izkazuje
8.329.50 Din dohodkov in 5.903.50 Din izdatkov. Skupno premoženje znaša
6.728.50 Din. Nato je sledilo poročilo zveznega odposlanca, ki so ga navzoči z burnim pritrjevanjem vzeli na znanje. Delegat Zbornice svetnik g. Peterlin Miro je nato pozdravil občni zbor v imenu Zbornice ter čestital članstvu, ki se je v tako obilnem številu udeležilo zborovanja, kar kaže visoko razvito čustvo do stanovskih dolžnosti. Proračun izkazuje 6.560 Din dohodkov in istotoliko izdatkov.
dati na 1 hi 1 azb. žvepl. trščico, je treba le tedaj, če je mošt iz gnilega grozdja, če vino rjavi ali če kaže znake kake bolezni. Mesto azb. žvepl. trakov lahko uporabljamo pri porjavelih vinih tudi kalijev metabisulfit, ki ga vzamemo 5—15 gramov na 1 hi vina.
8.) Kajenje v kleti in v prešnici, kakor katerokoli onečiščenje teh prostorov naj bo prepovedano.
9.) Varujmo se pred rabo neznanih sredstev v kletarstvu. O učinkovitosti takih, dostikrat kaj hvalisanih sredstev se pred morebitno uporabo poučimo pri strokovnih zavodih in strokovnjakih.
10.) Strokovna izobrazba (vinarske šole, tečaji, predavanja, knjige in strokovni listi) so temelj vsemu kletarstvu. Red, snaga, točnost in poštenje so najvažnejše čednosti dobrega gostilničarja, dobrega kletarskega mojstra.
RAZGLAS
Sresko načelstvo v Celju razglaša na osnovi razsodbe sreskega sodišča v Celju Kps 1190/36/5 z dne 29. X.
1936.,	da se je Lilija Antonu, roj. 12.
I.	1883. v Gotovljah št. 3. tja pristojnemu in stanujočemu, oženjenemu posestniku prepovedalo zahajati v krčme od 4. II. 1937. do 4. II. 1939.
Člani in članice, ki se obračajo neposredno na zvezno upravo radi kakega obvestila, naj prilože za odgovor znamke.
K besedi se je oglasil še gosp. Čop iz Koroške Bele, ki je stavil predlog, da se vložijo protesti proti podelitvi gostilniške koncesije Gospodarski zadrugi v Koroški Beli. Na koncu sporoči gosp. predsednik Malešič, da se je ustanovilo na Jesenicah tujsko— prometno društvo, katerega pravila so že potrjena prispela od banske uprave. Ustanovitev tujsko - prometnega društva je izključno zasluga agilnega in silno marljivega zadružnega predsednika g. Malešiča Božidarja, Po izčrpanem dnevnem redu se je zaključilo epo uspelo stanovsko zborovanje.
Združenje gostilniških podjetij na Vrhniki je zborovalo dne 26. aprila
1937.	ob 1. uri pop. pod predsedstvom tov. g. Brenčiča v prostorih tov. g. Dolenc Franca ne Vrhniki. Ob lepi navzočnosti članov in članic je otvo-ril g. predsednik občni zbor ter pozdravil vse člane, posebno pa zastopnika Zbornice TOl, svetnika in tov. g. Ivana Škrlja ter zveznega ravnatelja. Nadalje je sporočil tudi pozdrave zveznega predsednika g. Cirila Majcena. Nato je poročal o obširnem referatu zvezni ravnatelj o važnih stanovskih in strokovnih vprašanjih, nakar se je razvila izčrpna debata pri kateri se jo ugotovilo, da so gostilničarji za najstrožjo trošarinsko kontrolo, katero je s posebno vnemo zagovarjal g. Drašler Anton in kateremu so se vsi zborovalci priključili. Iz blagajniškega poročila je posneti, da je bilo dohodkov v letu 1936.
2.495.75	din, izdatkov 2.218.50 din, tako da znaša celokupno premoženje združenja 13.662 din. Uprava je na predlog nadzornih odbornikov gg. Simon Franca in Ceme Ivana prejela soglasno razrešnico. G. tajnik je navajal, da šteje združenje 1 častnega in 74 rednih članov, pomočnikov in pomočnic, ki obstojijo večina iz gostilničarskih sinov in hčerk je 24, vajencev pa 5. Proračun za leto 1937. predvideva 2.100 din izdatkov, dohodkov pa 2.170 din. Pri volitvah omenja g. tov. predsednik Brenčič Franc, da je svojo funkcijo vršil ne-prekidno 11 let in da se zahvaljuje za zaupanje, ki mu ga je članstvo izkazalo ter povdarja, da v bodoče ne sprejme predsedniškega mesta. Vkljub tej izjavi je bil tov. g. Brenčič na predlog tov. g. Oblaka pono-no enoglasno izvoljen za predsednika, ki pa poverjenega mu mandata ni sprejel. Po daljši debati se jo končno izvolil tov. g. Kočevar Jože, ki pa je mesto predsednika prevzel šele po dolgem prigovarjanju navzočih članov. Za podpredsednika je bil izvoljen enoglasno tov. g. Lojze Žitko iz Verda. Uprava pa sestoji iz tov. gg. Drašler Drago, Brenčič Franc, Oblak Ivan, Hren Franc, Muha Franc, Petrič Ivan, Petrič Franc, Smuk Fr. Namestnikom tov. gg. Hladnik Jože, Skvarča Ivan, Kavčnik Ivan, Čepov Franc. Nadzorni odbor tov. gg. Simon Franc, Ceme Ivan, Drašler Anton. Namestnikom pa gg. Švigelj Franc, Nace Petkovšek in Suhadolnik Anton. V častni odbor tov. gg.: Drašler Anton, Petrič Ivan, Drašler Drago, Muha Franc, Petkovšek Ignac.
Izvršile so se tudi nekatere spremembe v zadružnih pravilih, ki so bile soglasno sprejete. Na koncu se zalivali zvezni ravnatelj g. Peteln bivšemu predsedniku tov. g. Brenčiču Francu za njegovo dolgoletno, plodonosno in požrtvovalno zadružno delo v gostilniškem združenju na Vrhniki ter obžaluje, njegov odhod in ga naproša še za nadaljno sodelovanje v prid celokupnega članstva dravske banovine. Gu. bivšemu predsedniku se je izrekla slična zahvala tudi iz vrst njegovih tovarišev in tovarišic, kar mu naj bo y globoko zadoščenje za njegovo v resnici vestno dolgoletno poslovanje.
Združenje v Murski Soboti je zborovalo dne 28. aprila.t. 1. pod predsedstvom podpredsednika tov. g. Bac Ludvika v prostorih restavracije tov. g. Faflik Alojzija v Murski Soboti. Tega zborovanja so se udeležili zvezni predsednik tovariš gosp. Majcen Ciril, gosp. Hartner Ferdinand, župan občine Murska Sobota, g. Brumen Josip, podpredsednik Združenja trgovcev g. tov. Vezer Geza, zbornič-! ni svetnik, tov. g. Benko Josip, nar.
Radi renoviranja prodam zelo ugodno
Automatične aparate
Priporočljivi za letovišča, kolodvorske restavracije, bufeje i. t. d. Aparati v brezhibnem, dobrem stanju, uporabni za jedila in pijače.
Naslov pri upravi Gostilničarske zveze Ljubljana, Lubičeva 3 — Telefon 39-14
MALINOVEC
sadne soke in marmelade najbolje in najceneje pri tvrdki:
»VITAMIN11
d. z o. z.
Ljubljana — Masarykova cesta 46
poslanec ter zvezni ravnatelj g. Pe-teln. Ob častnem številu članstva se je tov. g. Bac zahvalil vsem zastopnikom oblasti, korporacij in članstvu za udeležbo, posebno pa zveznemu predsedniku g. tov. Majcenu Cirilu, želeč da odnese iz njihove družbe najboljše vtise in da naj še nadalje zagovarja z isto vnemo in požrtvovalnostjo njihove težnje. Ker je pretežni del leta vodil predsedniške posle bivši predsednik g. tov. Vezer Geza, ki je bil v novembru poklican kot član gostinskega odseka v Zbornico TOI, je isti prevzel vodstvo občnega zbora Kot prvi se je prijavil k besedi g. tov. zvezni predsednik Majcen Ciril, ki je v svoji zahvali za pozdrav od strani zadružnega predsedstva povdaril enotno, složno in stvarno delo, ki je vedno dičilo združenje v Murski Soboti pod vodstvom bivšega predsednika g. tov. Vezer Geza To enotnost, složnost in delavnost tega združenja so priznale vse članice naše zveze ter so tudi pri sestavi kandidatne liste v Zbornico TOI predlagal« tov. g. Vezerja za zbor. svetnika. Že pri prvem imenovanju v gostinski odsek je zvezna uprava predlagala njega za člana tega odseka, vendar so to imenovanje preprečile razne politične intrige in mnenje nekaterih oseb, da Prekmurju ni treba imeti svojega člana v gostinskem odseku. Naravno, da se je morala ta krivica, ki se je dogodila članom tako uglednega in močnega združenja popraviti s tem, da se je tudi Prekmurju dalo zastopstvo v gostinskem odseku Zbornice TOI. V nadaljnem govoru j« obširno razlagal borbeno delo zvezne organizacije ter delovanje gostinskega odseka Zbornice TOI pri čemur se je dotaknil najvažnejših vprašanj, kakor so ravno pavšalacija banovinske in občinske trošarine, razne takse in ostala davčna bremena. Referat zveznega predsednika je navzoč« članstvo poslušalo z veliko vnemo, ter se mu je zahvalilo z burnim aplavzom, kar naj bo le majhna odškodnina za ves trud, ki ga ima zvezni predsednik tov. g. Majcen Ciril. Čitanje zapisnika je odpadlo, ker je bil isti itak objavljen v lokalnem in stanovskem glasilu. Nato je sledilo poročilo g. Vezerja, ki se je uvodoma spominjal Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu je članstvo zaklicalo 3 krat »Živijo«. Spomnil pa se je tudi umrlih tovarišev in tovarišic gg. Vlaj Franca, Banko Štefana, Kološa Miklavža ter Čačinovič Marije. V svojem poročilu omenja, da je vodil združenje skozi 9 let po svoji najboljši vesti ter skušal dvigniti združenje gostilničarjev na višino. Vse članstvo se je kot ena družina oklenila pred 9 leti njegove os«be ter mu izkazalo svoje priznanje in zaupanje s štirikratno ponovno izvolitvijo za predsednika, kar ga je bodrilo v njegovem delu. Zagotavlja, da bo tudi sedaj, ko je moral iz neumljivih razlogov vsled izvolitve v Zbornico TOI zapustiti predsedniško mesto, še nadalje z vso vnemo zastopal stanovske zadeve in stal novemu odboru vedno cb strani. Vladajoče gospodarske prilike so v dravski banovini najbolj prizadele gostilničarski stan, kar s« najbolje opaža v padcu števila članstva, ki je padlo od 218 na 153 članov. Prepričan je, da se bo to število znižalo še bolj, če se razmere ne bodo v kratkem spremenile. Vzrok temu žalostnemu dejstvu je od dneva do dneva naraščajoče število točil-cev brez pravice. Največje zlo je pač prosta prodaja vina po vinogradih nad 5 in 10 litrov, ki se na vse mogoče načine izrablja. Po raznih hišah, kleteh, lokalih, vrtovih se točijo na drobno vse vrste alkoholnih pijač, prirejajo se plesne veselice,
proste zabave, ne da bi se plačale takse, davki trošarine, vsled česar se vrši pijančevanje, nemorala, pretepi in uboji, nakar se krivica vali na gostilničarski stan.
Omenja znižanje raznih davščin, taks, ter izredno veliko zanimanje zvezne uprave glede obdavčitve go-stilničarstva v drav. banovini vsled česar so se v lanskem letu vršili 3 sestanki vseh zastopnikov davčnih in reklamacijskih odborov za gostil, stroko. Dotaknil se je tudi obstoja Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje, ter bi želel, da tudi združenje pristopa kot podporni član k temu društvu. Predsedniško poročilo se je vzelo z zahvalo na znanje. Iz tajniškega poročila je posneti, da je združenje imelo 4 odborove seje, 3 članske sestanke ter 1 skupno sejo odbora in nadzorstva. Stanje članstva izkazuje 154 članov. V obratih se zaposluje 10 natakarjev, 2 natakarici in 18 učencev. Blagajniško poročilo izkazuj« pri dohodkih 19.802.60 din, in istotoliko pri izdatkih. Inventar je ocenjen na 6.300 din. Na predlog člana nadzornega odbora tov. g. Titana se je podelila soglasno upravi razrešnica. Pri volitvah za predsednika je bil na mesto v Zbornico TOI izvoljenega tovariša gosp. Vezerja, izvoljen gosp. tovariš Bac Ludvik, restavrater v Murski Soboti. Proračun za leto 1937. izkazuje na dohodkih 22.500 din in pri izdatkih istotoliko vsoto. Nato se je razvila še debata v katero so posegali tov. g. nar. poslanec Benko Josip, ter o-stali zastopniki in člani, kar kaže na visok interes članstva za zadružno delovanje.
Združenje v Kranju je imelo svoj občni zbor v vrtni dvorani hotela »Kranjski dvor« dne 29. aprila ob 14. uri pod predsedstvom tov. g. Gašperlina. Zborovanja so se udeležili sreski podnačelnik g. Lojk Leo, svetnik Zbornice TOI tov. g. Peterlin Miro in zvezni ravnatelj g. Peteln. Po pozdravnem nagovoru g. tov. predsednika se je v toplih besedah spomnil v letu 1936, preminulega članstva, in sicer tov. gg. Jeglič Marije, Mavr Cirila ter Fende Franca. V počastitev spomina umrlih tovarišev in tovarišic so se navzoči dvignili raz sedežev ter zaklicali 3 kratni »Slava«. Po izčrpnem poročilu g. tov. predsednika, iz katerega izhaja v resnici intenzivno zadružno delo, je podal g. tov. Mayr tajniško poročilo. Naglasil je, da je moral med letom vsled izvolitve v Zbornico TOI odložiti predsedniške posle tov. g. Peterlin Miro, ki je dolga leta predsedoval in vodil z vso vzgl^dnostjo in srčnostjo združenje preko raznih ovir ter zagovarjal z vso odločnostjo stanovske težnje. Na njegovo mesto je uprava izvolila začasno tov. g. Gašperlina. V preteklem letu je bilo 9 sej in 3 članski sestanki. Glede sestankov je omenjal, da sta bila 2 namenjena pouku pravilne sestave davčne napovedi za pridobnino. V davčnem odboru zastopata gostinsko obrt g. tov. Ankele Ivan ter tov. g. Mayr Mavrilij. V minulem letu je bilo mnogo pritožb glede šušmarstva ter so bile pritožbe vedno nezadostno dokumentirane, vsled česar niso imele ovadbe zaželjenega uspeha. Na področju združenja s« je šušmar-stvo razpaslo po raznih nelegalnih izkuhih ter pri podeželskih trgovcih ki točijo vino, žganje in pivo. Interno zadružno poslovanje je bilo tudi v minulem letu zelo obširno. Združenje šteje 142 članov. Velika zasluga za vse uspehe pa počiva na neumornem delu zvezne pisarne, zakar se ji mora izreči za vse delo in trud najtoplejšo zahvalo. Blagajniško poročilo izkazuje pri dohodkih 36.701.72 din in izdatkov pa 25.696.56 din. Saldo znaša 11.008.16 din. Na predlog tov. g. Laknerja Josipa se je podelila soglasno razrešnica celokupni upravi. Proračun predvideva 17.971 din dohodkov in istotol. izdatkov. Članarina znaša od 60 do 160 din in je razvrščena po višini točilne takse. Občni zbor je tudi sktenil, da priredi v jeseni servirni tečaj ter se je takoj na licu mesta prijavilo preko 25 u-deležencev. Na občnem zboru se je razgovarjalo o pripravah na zvezni občni zbor, nakar so sledili samostoj-
ni predlogi, med temi sprememba pravil v tem smislu, da naj imajo oni člani, ki začasno obustavijo o-bratovanje, ostanejo pa še nadalje člani tudi pasivno volilno pravico, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato je podal poročilo zvezni ravnatelj, ki je obravnaval najvažnejše stanovske in strokovne zadeve, nakar se je zaključilo zborovanje.
Združene gostilniških podjetij za ljubljansko okolico v Ljubljani je
zborovalo dne 3. maja 1937. ob 9. uri dopoldne v vrtnem salonu restavracije pri »Levu« v Ljubljani ter ga je vodil predsednik tov. g. Kanc Avgust. V uvodnem nagovoru je pozdravil vse zbrane tovariše in tovarišice ter zastopnika policijske uprave in zveznega ravnatelja, kakor tudi poročevalca »Slov. Naroda«. Spomnil se je nadalje še umrlih tovarišev in tovarišic gg. Goršič Jožeta, Aušič Jakoba, Zaviršek Ivana, Hladnik Antona, Dolničar Uršule, Lampič Franca, Pečnikar Ivana ter Šušteršič I. in njegove soproge. Zborovalci so počastili spomin umrlih. Tajniško poročilo je podala gdč. Kozamernik Mara, ki je omenila novo razvrstitev točilne takse, nadalje delovanje zadružne pisarne v pogledu dajanja nasvetov pri sestavi davčnih prijav in pri pritožbah na reklamacijske odbore ter so se v to svrho razposlala članstvu vsa potrebna navodila. Sporočila je tudi poostritev kontrol« glede policijske ure ter hudo borbo, ki jo vodi združenje glede podeljevanja gostilniških koncesij v ljubljanski okolici. V to svrho je bila pri g. banu posebna deputacija pod vodstvom zveznega predsednika tov. g. Majcena Cirila. Omenila je nadalje še poslovanje in obstoj Gospodinjske šole za gostilničarske gospodinje ter na koncu podala statistično gibanje članstva. Združenje šteje 280 članov. Tajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto. Obračun izkazuje 36.310.46 din dohodkov ter 35.388.15 din izdatkov, tako da znaša čisto premoženje 12.566.17 din. Na predlog tov. g. Anžur Franca se je podelila upravi soglasno razrešnica. Proračun pa izkazuje pri dohodkih 35.525 din in istotoliko izdatkov. Končno je zborovalcem podal obsežno poročilo še zvezni ravnatelj, nakar se je zborovanje zaključilo.
Združenje gostilniških podjetij v Ormoža je zborovalo pod predsedstvom g. tov. Antona Golenka v prostorih tov. g. Marije Horvatove dne
5.	maja 1937 ob 8. uri zjutraj. Po pozdravnem nagovoru navzočega zbor. svetnika tov. g. Berliča Joška ter zveznega ravnatelja, je podal predsedniško poročilo iz katerega posnemamo iste tegobe, ki jih zasledujemo tudi pri drugih združenjih v vinorodnih krajih. Iz tajniškega poro-
čila je razvidno, da šteje združenje 36 članov, 8 pomočnikov, 9 pomočnic ter 2 učenca. Dopisov je bilo 128. Obračun in proračun sta bila soglasno sprejeta ter se je na predlog tov. g. Marije Horvatove podelila upravi soglasno razrešnica. Iz poročila zveznega ravnatelja je razvidno, da članstvo ni navezano le na svoje moči, temveč da spremlja zvezna uprava budno vsa vprašanja, ki se pojavljajo v gostilničarskem stanu. Tudi zbor. svetnik g. tov. Berlič Joško je omenjal delovanje v gostinskem odseku, nakar je tov. g. predsednik zaključil zborovanje.
Združenje v Dol. Lendavi je zborovalo v prostorih predsednika g. tov. Horvat Matije dne 24. maja 1937. ter se je občnega zbora udeležilo jako> l«po število članstva. G. tov. predsednik je omenil smrt tov. g. Balažič Štefana, katerega spomin so navzoči počastili s trikratnim klicem »Slava«. Nato je podal izčrpno predsedniško poročilo, v katerem se je slikalo težko gospodarsko stanje z draženja vsled česar so se morale povišati nekatere pristojbine. Tajniško poročilo omenja, da je združenje prejelo 283 dopisov. Stanje članstva znaša 46, ter so na področju združenja zaposleni 3 pomočniki in 3 vajenci. Zadružna pisarna je imela mnogo posla s šušmarstvorn, sestavljanjem davčnih prijav in pritožb, ki so jih vlagali člani v varstvo svojih pravic. Obračun izkazuje 14.235.89 din dohodkov, izdat, pa 12.627.20 d. Proračun iz kazuje na dohodkih 11.748.69 din, na izdatkih pa 11.632 din. Obračun in proračun sta bila soglasno sprejeta Nato se je sestavila kratka resolucija, ki jo je predlagal g. tov. Slavič, nakar se je končalo zborovanje tega združenja.
MARIJA PLEŠKO, ravnateljica gospodinjske šole za gostilniške gospodinje v Ljubljani:
Skrbimo za strokovno izobrazbo gospodinj in gostilničark
V zadnjih letih gospodarske krize smo tudi Slovenci spoznali, da je za kraje, obdarjene s prirodno krasoto, z rudninskimi ali toplimi vrelci in za kraje, ki privabljajo tujce s svojim podnebjem, živahen tujski promet, prav tako vitalnega pomena, kakor je izvoz žita in živine za poljedelca in živinorejca, izvoz industrijskih proizvodov za podjetnika. Vsi smo enega mnenja: tujski promet naj bi postal za Slovenijo vir blagostanja.
Pri nas je privatna inicijativa začela na tem polju I. 1905. in imela že lepe uspehe, ko se je začela šele država zanimati za razvoj tujskega prometa.
Pivovarna in žganiarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO NAIBOUŠE
Kvauint
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. L d.
Vino in vino je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
Obnovite svoje kuhinje s posodo
Aemalit Palatia
Jedilno orodje ne rjavi pri
Franc Golob
Ljubljana, Ufolfova ulica 8
Specijalna zaloga kuhinjskega pribora
Druge države so že davno uvedle razne olajšave za železniški in avtobusni promet. Mi smo šele pozno dobili nedeljske karte, medtem ko je naša soseda Avstrija pravkar razširila veljavnost teh kart od polnoči v petek do polnoči v ponedeljek, obenem je dovolila popust tudi na najkrajših progah. Po dolgih prošnjah je zdaj mnogo naših krajev priznanih za klimatična zdravilišča in letovališča. Upoštevanje bivanja za čas enega tedna ali 10 dni tudi olajša nam in tujcem potovanje. Krožne karte se nam obetajo.
Ceste pa so še vedno v obupnem stanju. In kljub temu navaja odsek za turizem v trgovskem ministrstvu v svoji statistiki, da so izdali v Jugoslaviji leta 1935. domači turisti 510 milijonov, tujci pa so pri nas pustili 317 milijonov, torej skupaj 827 milijonov, lansko leto pa že 845 milijonov. Mi smo zato preoptimistični, ako pričakujemo, da bo omenjena vsota v nekaj letih dosegla milijardo, ako bodo dani ugodnejši pogoji za razvoj tujskega prometa.
Obljublja se nam s pomočjo državnega in banovinskega fonda ureditev cest Ko bodo ceste res uporabljive in urejeni devizni predpisi, ki otežujejo ves internacionalni tujski promet, potem bo naša zemlja šele pripravljena za sprejem gostov — na zunaj. Toda, koliko smo na boljšem, če je tudi vse urejeno, pa naš človek še ni zrel za sprejem tujcev in za pravilno občevanje z njimi.
Poglejmo, kdo je prav za prav zaslužil onih 827 milijonov v letu 1935. ? Gostinstvo je središče tujskega prometa, zato sta, po statistiki, zaslužila gostilničar in hotelir direktno ca. 50 - 60%. Indirektno pa naslednji : kmet s poljskimi pridelki, živino in mlekom, trgovec mesar in drugi obrtniki : mizar, zidar, pleskar, čevljar, šivilja in vozniki. Kmetice in druge gospodinje zaslužijo z oddajanjem sob in postrežbo, s pranjem in likanjem. Ob živahnem tujskem prometu dobe poleg tega delo mladi ljudje, ki jih potrebuje gostilničar za razno postrežbo. Celo šolarji s prodajanjem cvetja in gozdnih sadežev štejejo ob koncu sezije lepe denarce. Bajnih vsot ti mali ljudje res ne zaslužijo, saj plačuje gostilničar visoke davke in takse, zasebno oddajanje sob je tudi obdavčeno, vendar nam gostje, zlasti tujci, prinesejo denar v deželo, zato se je treba potruditi, da jih privabimo in tudi obdržimo kot stalne goste, ki se radi vračajo in pripeljejo še svoje znance v prihodnjem letu.
Vsi, ki hodimo po naši slovenski zemlji, vemo, kako je še pri nas z malimi izjemami. Lokali neprijazni, neprezračeni, polni dima, opremljeni brez okusa, na stenah predpotopne ali pa premoderne slikarije. Potem in po slikah ter zavesah, umetnem cvetju opažamo, da v naših gostilnah čut za lepoto ni razvit. Strežniško osobje je je malokje brezhibno oblečeno, ni dovolj prijazno, postrežba pa je prepočasna ali pa prepovršna. Prehrana je enolična in dostikrat neokusno pripravljena. Tako v gostilnah. Dvorišče je zanemarjeno, povsod mlake in luže, o straniščih pa ne rečem druzega, kakor da bi bila civilizacija našega naroda še na zelo nizki stopnji, ako bi jo merili po njih. To pa ne velja samo za vaške in trške gostijne, ampak tudi za marsikatero mestno kavarno, restavracijo in kolodvorsko postajo, kar vzbuja pri tujcih opravičeno zgražanje.
Gospodarji in gospodinje ne upoštevajo teh negativnih strsni, ki jih pa bistro oko tujca kaj hitro opazi, in dostikrat kljub temu odirajo goste.
Kaj naj tedaj storimo, da izboljšamo take razmere?
Pomaga naj naša žena. Poskrbeti moramo zato, predvsem za sistematično gospodinjsko izobrazbo ženskega naraščaja, in sicer s pomočjo naših učiteljic v šolah in s specialnimi šolami
za vse hišne uslužbenke ter gostinski poklic. V tem pogledu smo selo zaostali za drugimi narodi. Prav nič se ne motim, če trdim, da leži glavni vzrok za pomanjkanje smisla za splošno gospodinjsko izobrazbo prav v tem, da žene nimamo še dostopa tja, kjer vodijo gospodinjsko šolstvo, in tudi ne tja, kjer se razdeljujejo krediti za to šolstvo. Smešno je naravnost, da nadzorujejo kuhanje in ročna dela moški nadzorniki, da izdelujejo načrte za gospodinjsko šolstvo sami moški. Zato nimamo nobenega načrta, in imamo premalo gospodinjskih šol. Predno pa sestavimo načrt za sistematično gospodinjsko izobrazbo naših deklet, poglejmo, kakšne šole že imamo za splošno gospodinjsko, in kakšne za specielno izobrazbo.
Kdo rabi gospodinjsko Izobrazbo sploh?
1. Vsako dekle za dom in za službo.
2. Gostilničarke, posestnice penzionov.
3. Najemnice ali posestnice planinskih koč.
Kakšne šole imamo?
1. Za kmečka dekleta imamo tri banovinske in eno zasebno kmetsko gospodinjsko šolo, ki so vse v rokah redovnic. Za mestna dekleta je Vesna, Mladika in Krekova šola za izobrazba gospodinjskih učiteljic. Ker pa sprejemajo te šole večihoma le hčere premožnih staršev, ne pridejo za splošnost v poštev.
Trimesečne potovalne gospodinjske tečaje prireja banovina. Gospodinjske tečaje imajo razna ženska društva in organizacije, ki dobivajo prav malo ali celo nobene državne subvencije.
2. Za gostinski naraščaj imamo samo gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru, Celju in Ljubljani. Poleg tega prireja Zveza gostinskih podjetij od časa do časa 3 mesečne (tudi enodnevne) kuharske in servirne tečaje. Dasiravno pravi statistika, da je 2/3 ženskega gostinskega osobja, so se doslej gostilničarski krogi res premalo zanimali za njegovo strokovno izobrazbo. Zato se ne smete čuditi, da je naša banovinska ženska zveza, ki je stalno dobivala pritožbe od vseh strani, da se ne dobi dobro izvežbanih moči — akoravno je po njih veliko povpraševanje doma in v drugih banovinah — ustanovila v Ljubljani gospodinjsko šolo za gostilniške gospodinje. Njen namen je, da ne izobražuje samo gostilničark, ampak tudi žensko gostinsko osobje. Deluje drugo leto in gostilničarji, ki so spočetka dvomili v njen uspeh, jo sedaj že gmotno in moralno podpirajo. Govori se o vodečih gostinskih krogih, da nameravajo našo gostinsko šolo v Ljubljani razširiti v hotelirsko šolo. Isto pripravlja gostinsko združenje v Mariboru. Tako je storjen začetek za izobrazbo gostinskega ženskega naraščaja.
Posestnice penzionov in hotelov se izobražujejo v inozemstvu. Edina naša jugoslovanska hotelirska šola v Beogradu stoji prazna, odkar je bila zgrajena, ker manjka sposobnega strokovnega učiteljstva.
3. Prav tako nimajo najemnice ali posestnice planinskih koč nobene možnosti za specielno izobrazbo, kar naši turisti včasih ztlo obžalujejo.
Če še ugotovimo, da nimamo v Sloveniji niti ene poselske šole, katero bi moralo absolvirati vsako dekle, ki hoče prevzeti hišno ali gostinsko službo in če pomislimo, da vstopajo v ta poklic večinoma kmečka dekleta, za katera pomeni služba eksistenco, ker ji je domača hiša ne more dati, smo pokazali žalostno sliko našega slovenskega gospodinjskega šolstva.
Za enkrat smo torej še navezani predvsem na to, kako učiteljice v narodnih šolah pripravljajo žensko mladino za gospodinjski poklic in s tem v zvezi za razvoj tujskega prometa v vseh vrstah narodnih šol, to je
1. v osnovni šoli,
2. v višji narodni ali meščanski,
3. v gospodinjsko-nadaljevalni šoli,
4. pri večernih sestankih.
1.	Učni načrt osnovne šole vsebuje sicer tudi praktična gospodarska znanja in razumevanja za dečke, za deklice pa gospodinjstvo, toda na tej stopnji je kaka poglobitev v gospodinjstvo nemogoča. Učiteljica je — po mojem mnenju — svojo nalogo izpolnila, če navaja otroke na red in snago v Soli ter na snago telesa. Otroci smejo sicer
prihajati bosi v šolo, toda nikdar z umazanimi nogami. Vsak dan naj pregleda, ako nimajo strganih nogavic in oblek, zato uči deklice, kako jih krpajo. Naj jim vedno dopoveduje, da odnesejo tujci najslabši utis iz kraja, kjer so opazili strgane in umazane šolske otroke. Po njih ne sodijo le zanikrnih mater ampak tudi kvaliteto učiteljstva. Učiteljica naj dosledno zahteva lepo vedenje ter se skuša sama večkrat prepričati, ako otroci tujce pozdravljajo, oz. vljudno odgovarjajo na vprašanja.
Zgodovino in znamenitosti domačega kraja naj otroci dobro poznajo, prav tako se morajo zavedati lepot okolice, da bodo gostom odgovarjali, če že ne z izčrpnimi, toda vedno s točnimi podatki.
2.	Višja narodna šola že pripravlja podlago za razumevanje pomena tujskega prometa. Temu služijo 4 predmeti učnega načrta, higijena, praktična pridobitna znanja, gospodinjstvo in ročna dela za deklice. O higijeni smo danes že slišali. Smoter praktičnega pridobitnega znanja je razvijanje smisla in ljubezni za pridobitno življenje in ekonomsko tekmo. Načrt za gospodinjski pouk na tej stopnji obsega osnovne pojme o redu in snagi v vseh delih hiše in njene okolice, o pohištvu, obleki, perilu, o sestavi in redilni vrednosti živil, o pripravi jedil in tudi o gojenju zelenjadi in cvetic. Lep program, ki pa ima vrednost le tedaj, ako ga ne izvaja učiteljica le teoretično, temveč tudi in celo v prvi vrsti praktično.
Učenke se torej že v šoli uče snažno pripravljati tečne jedi, jih znajo okusno servirati, uče se lepega vedenja pri obedu, se navadijo pravilno pomivati, v ugodnih razmerah tudi perejo, likajo ter pospravljajo sobe. Dekleta se v vseh takih šolah oprimejo tega praktičnega pouka z največjim veseljem, ker instinktivno čutijo,! da jim je vse to v veliko korist.
Kako malo pa imamo v Sloveniji višjih narodnih in meščanskih šol, ki imajo za praktični pouk šolske kuhinje. Še manj pa imamo učiteljic, ki bi znale ta pouk pravilno voditi. Je to naporno delo, tembolj, keručiteljice nismo bile nanj pripravljene. Učni načrt ženskih učiteljišč se bi moral zato v tem pogledu temeljito izboljšati. Ako je nam ženam res napredek gospodinjstva v trgih in vaseh, s posebnim ozirom še na razvoj tujskega prometa, pri srcu, ne smemo odnehati — zahtevajmo — kar naša ženska zveza že leta in leta priporoča ob vsaki priliki, pri vsakem stanovskem zborovanju, pri vsakem ženskem zborovanju sledeče: na uči-
teljišča naj se uvede praktičen gospodinjski pouk, v podeželskih šolah pa postavijo šolske kuhinje, da bo naše šolstvo v skladu z zahtevami življenja.
3.	Imamo pa še gospodinjsko-nadalje-valne šole, ki jih je na pobudo učiteljskega udruženja ustanovilo Veliko županstvo v Ljubljani in Mariboru leta 1928. in jih finansira banovina. Te šole nudijo najpotrebnejšo gospodinjsko izobrazbo vsakemu dekletu, ki ne zmore stroškov celoletne gospodinjske šole niti onih potovalnih tečajev. Tudi vaškim gostilničarkam nudijo relativno dovolj izobrazbe. Vemo, da je navadno gostilničar bolj pasiven, njegova največja briga je nakup in prodaja vina, vse drugo le prerad prepušča ženi, zato le pod razumnim in spretnim vodstvom gostilničarke cvete njena obrt, žena je tista sila, ki privablja ali odbija goste. Nikakor pa se ne smemo zadovoljiti s par dobro vpeljanimi gostilnami in priljubljenimi gostilničarkami. Vse hiše, stanovanja, vrtovi, ceste in prebivalci sami naj bodo tako prikupni, da se tujec v kraju dobro počuti in se rad povrne. Vsako dekle - dobra gospodinja- je za to že več let zahteva naše ženske zveze.
Odkar so uvedli nedeljske vozovnice, so podeželske gostilne kar oživele. Naši domačini radi zahajajo ob nedeljah in praznikih po vaseh in po hribih. V vaških gostilnah ali kmečkih hišah iščejo počitka in okrepčila. Kako se razvesele, če jim postreže gospodinja v prezračenem, prijetnem prostoru v snažnih posodah okusno preprosto jed, če se prijazno razgovarja z njimi in iim pokaže svoje snažne otroke.
V gospodinjsko - nadaljevalni šoli naj uči učiteljica zato dekleta pripraviti nekatere jedi, ki si jih nedeljski gostje žele, ki niso predrage, dasi jih lahko privoščijo tudi družine, ki pridejo s celo kopo otrok na izlet. Domač črn kruh s presnim maslom je že delikatesa, a včasih je boljša potica. V pustu naj bi bili na mizi krofi in flancati, dobra prekajena, ne presoljena gnjat, domače salame, okusne klobase s kislim zeljem, poleg svinjine pa kumare, hren, gobice. Vsako dekle naj se nauči pripraviti preproste jajčne jedi z raznimi nadevi, kar je hitro narejeno, praženec, dobro krompirjevo in druge postne juhe ter okusne solate. V Nemčiji jako priporočajo — in to celo po radiu — gojitev solate v hribih in višinskih krajih; solata zraste tam res pozno, je trša a bolj zelena ter ima baje toliko vitaminov v sebi, da zaleže prgišče več kot v nižini cela skleda. Po vseh višinskih zdraviliščih jo goje.
Predvsem morajo učenke znati sku*
KlelarsMo društvo v Ormožu r. z. z o. z.
najmočnejša vinarska zadruga v dravski banovini
priporoča svojo veliko in stalno zalogo
navadnih namiznih do najfinejših sortiranih vin iz Ormoško-Ijutomerskih in Haloških goric
Vina lastnega pridelka 530 članov vinogradnikov Originalno blago in originalne cene
Stalna evidenca vseh razpoložljivih vin navedenih okolišev pri producentih
Telefon št. 18	Ustanovljeno l. 1898
V* 4*
. • 'BF' "
>•
> ; ^
5$; •.; -y.i
***•*« <v
s šaš
ZA POMLAD
oskrbite nakup potrebnega blaga za obleke, plašče, površnike in manufakture sploh pri znani solidni tvrdki
Novak - Ljubljana
Kongresni trg 15 (Pri nunski cerkvi)
Dobro blago - Ogromna izbira
ZNIŽANE CENE
hati res dobro kavo, ker se čez našo kavo domači in tujci najbolj pritožujejo, poleg naj servirajo vsaj malo sladke smetane. Mleka je na kmetih dovolj; če znajo pripravljati dobre mlečne izdelke (kislo mleko, mehki in trdi sir) lahko z njimi zaslužijo prav tako, kakor z mesom in vinom.
Povsod naj bi imeli v zalogi tudi pijače iz jagodičevja, posebno radi otrok in abstinentov.
Uče naj se pravilno kalkulirati režijske stroške, da ne delajo, brez dobička a vendar ne odirajo gostov.
Učiteljica mora naučiti svoje gojenke tudi, kako se vse te jedi in pijače preprosto, okusno servirajo, kako se pomiva, in kako pere namizno perilo, da bo odnesel gost najboljši vtis iz naših gostiln, planinskih koč in kmetskih domov.
Z ozirom na letovišča se mora pouk raztegniti na urejevanje sob, postiljanje postelj in pospravljanje, snaženje oblek
in obutve. Topla voda mora biti vedno na razpolago in čiste brisače.
Tako v gospodinjsko - nadaljevalnih šolah. Nekaj let so se te šole najlepše razvijale. V zadnih letih pa žalibog to šolstvo vidno nazaduje. Bilo je že preko 70 šol, največ na bivšem Štajerskem, zdaj jih je le še 23. V teh šolah delujejo samo še starejše učiteljice, naraščaja nimamo. Namesto tako potrebnega napredka, vedno manj gospodinjsko - nadaljevalnih šol, vedno manj učiteljic.
Zakaj se mlajše učiteljice tako malo zanimajo za to vrsto šol ?
To izvenšolsko delo je tako naporno, da je treba učiteljicam ki ga vrše, izdatne podpore od oblasti v gmotnem in moralnem oziru, česar pa vedno bolj pogrešajo. Razširjenje nadaljevalnih šol ovira deloma tudi pomanjkanje šolskih kuhinj in nabava potrebnega inventarja ki ga občine ne kupujejo rade.
IV. Večerni tečaji.
Na zimskih večernih sestankih bi učiteljica tudi lahko učila dekleta in mlade gospodinje osnvone pojme go-gospodinjstva, zlasti v onih krajih, kjer nimajo praktičnega gospodinjskega pouka niti v višji narodni, niti v nadaljevalni šoli. Pouk si zamišljam deloma predavalen, deloma praktičen. Marsikaj se lahko pokaže na katedrih, kot to delajo razne firme ri. pr. pranje s »Per-silom« itd.
(Konec sledi) Iščemo osebe,
ki bi v svojem bivališču z večjo okolico vodile podružnico. Bivališče in poklic postranska stvar! Zadevajoče delo stoji pod vodstvom ravnateljstva 1 V glavnem zaloga blaga ! Nobeno potovanje! Za mesto in deželo lahko udejstvovanje! Noben riziko! Sedanji poklic se lahko obdrži! Za dodeljeni okoliš mesečni dohodek 5000 Din in več. Temeljita pojasnila potom „HUPO“ Klagen-furt, Avstrija. Dopisovanje v vsakem jeziku.
Ugodna prilika!
Dobroidoča gostilna na lepi razgledni točki mesta Ljubljane z obsežnim senčnatim vrtom, salonom, garažo z vsemi potrebnimi pritiklinami se proda. — Posredovalci izključeni ! — Poizve se v zadružni pisarni Gostilniškega doma v Ljubljani, Privoz št. 11.
Imio
izborno lastnega pridelka iz let 1935 in 1936 od 4 Din naprej priporoča Karol Wessely, vinogradnik v Ptuju* Ljutomerska cesta 13
• V
H
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna »UNION"
= Ljubljana, LaSho in Maribor ==
Za uredništvo: Cetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Pero Karol, Celje.
Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje,