SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE le»o XX, 1 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA Januar 1973 Počutim se kot na otoku sredi fazburkanih valov. Le nekaj ev-fopskih držav — torej samo maj-. <-‘!1 košček naše 'Zemlje - nam Se daje dvomljivo zaščito.. Zu-llaj tega pa vlada pekel. ^od.a tudi na tem izvotlenem j °toku lahko slutimo uničujoče Pretrese. Katastrofa lahko pri-1 tie že jutri. Naša tako imenovala kultura je videti samo še kot j aiša iz kart. Vse je na kocki, politični voditelji ne ljubijo Iju-! ,x njih hočejo narediti orod-' K ako naj verujem v revolu- 'Ph če ni prinesla ali povrnila ?e.Prijateljstva ne bratstva? tega sploh niso poskušale. 12 ko se jo kakšna revolucija VeUavila, že misli na kazno-^anje, spravo in maščevanje. "Jateljstvo je izraz, ki ga je j °htika izbrisala. Ljubezen in Paduhovljenje nista postala sa-smešna- temveč sta to poj-!tl/ ki ne obstajata več. Ifnza se je začela že davno, -j tura Jo postajala vedno bolj i ; '*veška, namesto da bi bila | bolj duhovna. Na obra- kat jVe^n’kov in nadangelov v l'dralali najdemo nasmeh, ki 3® ne znamo več prebrati. Ven-r Pam bi bila vesela umirje-Sti ]eh °krazov lahko za zgled. ; adnost teh stebrov in figur j i nas lahko pripeljala do du--. 'pp umirjenosti, ko bi jih jPal' Siedati. ; v jPPJe bodijo po svojem planetu z,,. r.Pgu kot v kletki, ker so po-P,. 'v' ba lahko pogledajo tudi Vn Pajku. Med ljudmi krožijo Ur« kako si bom dobro la*/?!1 življenje, kako bi se po-n., 1 sveta, kako bi se do site-Sifva apuluil, kako bi izdelal Vol;//' služijo mojemu zado- le ri. bako bi lahko užival, Jih - se brigal za druge ali lizii Meval’ kakH bi iudustria-Her ,Clcvetvo do izčrpanosti? me «, OCOm° samo živeti, ne p "‘ '"o več živeti. S1P°> kaj je poduhovlje-'laliav * v'fl'P,<) ne bližine ne smo . "aše?a sveta. Izgubili njem * nvnljstvo z opazova-hi .lnnfga sveta. In vendar, če in v ,? *du-1 okoli s<‘be, nadse nvežit! ' bl lahko sPet odkrili Ha IP esenečenja. Otroške-Prav eneenj3, ki naredi svet bil svež i« mlad, kot je prvi dan p« stvarjenju. eugene jonesco, francoski akademik (odbrano iz naše luči, 1973, 1) dvajseto leto fTIT A C Slovenske kulturne akcije stopa s temi stranmi v dvajseto leto. Z ustanovo, VJ J^ / V O [{atei.e glasnik, poročevalec, znanik in obvestnik je, se pripravlja na dvajsetletni jubilej njenega rojstva. V kulturnem razvoju posameznega naroda je dvajset let morda dokaj pomemben mejnik — v posebnem poslanstvu slovenskega zdomstva po drugi vojni in revoluciji, ki si je v petindvajsetih letih zakoličenja na neslovenskih kontinentih hoteno ustvarilo docela svojsko zdomsko kulturno dejavnost, pa je prav gotovo vse pozornosti vreden datum. V PRIHODNJIH mescih bo GLAS nadaljeval z dozdanjo tradicijo poročanja in obveščanja slovenske javnosti po vsem svetu o namenih, načrtih, delu in stvaritvah Slovenske kulturne akcije in njenih rednih, ustvarjalnih članov, raztresenih po vseh kontinentih: njeno propagandno in informativno glasilo je. V tem bo list zvest nalogi, ki mu jo določajo društvena pravila. Drugih nalog prevzemati ne more. Poročal bo o vsem, kar je poročanja vredno — bo, kot je bil, nekakšen barometer živosti in plodne dejavnosti Kulturne akcije na vseh področjih, kjer njeni redni člani - ustvarjalci delajo. Hkrati pa bo svojega bralca seznanjal tudi z občasnimi kulturnimi dogajanji in kulturno pojavnostjo v slovenskem zamejskem prostoru, pa ne manj z vrednotami sodobne slovenske kulturne dozorelosti v matični Sloveniji. Skušal pa bo, kolikor mu pač skopo odmerjenih osem strani vsak mesec dovoli, zapisati tudi vse vredne, pomembne dogodke v svetovni kulturni ustvarjalnosti. Bralcu bo iz mesca v mesec predstavil skromno sicer — niso nam na voljo ne številni sodelavci in poročevalci, še manj pa visoki gmotni zneski, ki so danes nujnost za bogatijo poročanja — a zato ne manj prizadevno, nekakšen mozaik svetovnega kulturnega dogajanja, v njem pa kot vidno rozeto slovensko kulturno prisotnost in v tej posebej delež ustvarjalcev pri Slovenski kulturni akciji, naj v zamejstvu, naj v zdomsvu. GLAS bo, kot je skušal biti do zdaj, tudi za naprej zadosti svetlo zrcalo misli in hotenja Slovenske kulturne akcije. V tem se bo zvesto držal širokega, vsem iskreno hotečim odprtega in jasnega namena ustanove in njene smeri, kot ju določajo prvi členi njenih pravil: „... je organizacija slovenskih zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim in posredovalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebno slovenskih, (čl. 1.) ... njeno poslanstvo'je usmerjeno v ves slovenski, pa tudi ostali svet. (čl. 2.) ... idejni temelj organizacije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru (čl. 3.)“ List se ne bo spuščal na: področja in v dogajanja, ki niso premet v pravilih nakazanih ciljev. Ta področja so sicer morda lahko tudi važna in poročanja vredna; a namenjena drugim listom in drugačnim glasnikom. V zavesti, da je GLAS na vsem sv. tu zunaj matične Slovenije edini zdomski časopis, ki se ukvarja izključno s kulturnimi vprašanji in pojavi doma in v svetu, kar nam je prav gotovo lahko v ponos, te edinstvene svojskosti list pač ne more in noče zamenjati za poceni dnevnost lokalne trenutnosti ali ozke zagorjanosti. Prav zato naš list ne bo vodil polemike z nikomer. Bo pa odprt, kot je bil do zdaj, vsakemu zdravemu, da, tudi drugačnemu mnenju o kulturnih, zares slovenskih, nestrankarskih vprašanjih; tudi ne bo, kot jih do zdaj ni, zavračal objav različnih pogledov na določene kulturne pojave in stvaritve: več — radi bomo objavili vsako pisanje, ki izraža morda običajnemu gledanju različno zrenje, a je napisano brez osebnjakarske osti, brez prikritih namenov, stvarno, z iskreno željo — sluziti bistrenju in jasnosti pojmov, ki slovensko kulturno ustvarjalnost neposredno zadevajo. GLAS bo skušal v svojem dvajsetem letu, na pragu jubileja, navezati tesnejši stik z bralci. Skušal bo spoznati, kaj bralci o našem poročanju in pisanju menijo; kaj menijo o prizadevnosti in dejavnosti Slovenske kulturne akcije; kaj o stvaritvah njenih članov. Skušal bo po neposrednem, naj osebnem, naj pismenem stiku z njimi, upoštevati želje, napotke, potrebe. Naročniki in bralci GLASA imajo prvi in vso pravico, da uredništvu odkrito izrazijo svojo povoljo ali nevoljo nad pisanjem in poročanjem; a hkrati tudi nekakšno dolžnost, da s stvarnimi predlogi in napotki, morda tudi z neposrednim pismenim sodelom - zakaj ne? saj je pomanjkanje prizadevnih sodelavcev, dopisnikov, poročevalcev velika bolečina našega lista! - dejansko posežejo v rast in izrazitejšo barvitost lista. Le-ta prav zares ni namenjen nam, ki ga pišemo, sestavljamo, urejamo — namenjen je pred vsem in čez vse: slovenskemu bralcu. Teh pa je spričo potrošniške tehnizacije in brezglave dirke za večimeti in boljšeživeti kljub vsemu le še nekaj — tu, čez in okrog! Hvaležni bomo za vsako, naj še tako nasprotno mnenje, da bo le stvarno in z namenom listu koristiti povedano. Bralce v to sodelo pri listu vabimo, zanj jih prosimo! Vsaka pobuda, vsak predlog bo dragocen donesek k skupnemu prizadevanju: zavržen ne bo nobeden. obrni DVAJSETO LETO. . . DOSEDANJE sodelavce prosimo, da nam ostanejo zvesti. Novim se priporočimo. K poročanju v list povabimo vse, ki jim je slovenstvo mar, ki jim ni vseeno, če zdomska kulturna ustvarjalnost živi, raste in se razcveta, ali pa bedno pogine, ker je zdomec, ki mu je bila namenjena, pač ni hotel sprejeti, čeprav bi to zmogel: v tem primeru bi zares težko še zagovarjali kulturnost svojega zdomstva. ŠE prošnjo naročnikom: GLAS se vzdržuje edinole z nezadostno naročnino, z iskreno, radodarno, pa vendar le preskromno mecensko darovitostjo redkih Slovencev v Argentini in drugod po svetu, pa z veliko uvidevnostjo tiskarne, ki nam ga tiska in več kot enkrat potrpi z našim nenehnim dolgom, kljub stalnemu porastu stroškov, mesce in mesce. Prosimo naročnike: podprite nas, omogočite nam življenje editorial LA ACTITUD asumida por la mayona de los miembros que componen la Academia Sovietica de Ciencias —el mas alfo organismo intelec-tual de la nacion— al negarse a aprobar el ingreso de varios can-didatos, entre los que se contaban el ministra de educacion y dos ideologos militantes en la Ifnea dura del partido Comunista, consti-tuye un hecho sin precedentes. Amparados en el voto secreto, los opositores —evidente mayoria sobre el total de los 250 miembros de la corporacion— rechazaron a los postulantes, algunos de los cuales contaban con el reconocido apoyo del partido oficial. En circulos allegados a la Academia se adujo que la negativa habriase fundado, en el caso del ministra de educacion, en que el desempeno de las tareas in'herente a su cargo le impediria, ciertamente, consagrarse a labores de investigacion cient^fica. Para guienes siguen de cerca los hechos de la vida intelectual sovietica este episodio de rebeldia constituye un dato corroborante del movimiento de las oposiciones —asi se deda en tiempos de Mussolini, cuando Adriano Tilgher, Benedetto Croce y otros enca-bezaron sonados actos de disension contra el regimen fascista— que ha venido expresandose desde los dfas en que Pasternak puso al desnudo, con su Doctor Živago, aspectos presentidos pero poco conocidos de la sociedad sovietica. La condena del Kremlin, segun se recordara, no se hizo esperar. Todas las furias del aparato opre-sor se desataron contra el escritor y poeta que se habia atrevido a desafiar el cumplimiento de las pautas relativas a la “literatura realista’’ establecida por el comisario cultural. Fue silenciado en vida y su figura y su nombre calumniados e injuriados a coro, in rast še naprej, ne le s hitrim in rednim plačevajem naročnine, ki spričo bogate pisanosti, kot jo list razdaja, pa‘: ni previsoka, marveč tudi s pridobivanjem novih naročnikov, z gmotno podporo mimo naročnine, s poiskanjem petičnih darovalcev za slovensko kulturno dejavnost med svojimi znanci in prijatelji, tudi med tujci! Ne le uredništvo, ne le Slovenska kulturna akcija - vsi slovenski zdomski kulturniki, ki nam je dan blagoslov ustvarjanja v svobodi vam bomo vedeli priznanje in hvalo. Z BOŽJO pomočjo in z vedro zavestjo, da slovenstvu vsemu skromno, a z ljubeznijo dejanj služimo, stopimo vsi: Slovenska kulturna akcija in bralci GLASA, njeni prijatelj1 in zvesti sodrugi - v dvajseto leto naše ustvarjalne ihtei čez prag dvajsetletnega jubileja naše vredne ustanove. nikolaj jelocnik, urednik rebelion intelectual en la union sovietica segun los mejores estilos, para la grita del odio trazados p°' George Orv/ell en su famoso “1984 Eso ocurrfa hace tres lustros, al dia siguiente, por asi decir, discurso de Hruščov en el XX Congreso del partido Comunista, en ^ que hizo historia y condena de los crimenes de Stalin y anatemati^ el “culto de la personalidad’’ como el instrumenta que habia hech0 posible convertir impunemente en idolo al personaje. No han cambiado las cosas desde entonces; antes bien, diriase qufi se han agravado. Desde Pasternak, ayer, hasta Solženicin, hoy, lo5| tablas de la persecucičn oficial rebosan de nombres famooss e|1! las letras y en el arte, en la pintura y en la mušica, en la matemd' tiča y en la ciencia nuclear. Sometido a cautivero, el pensamieni5: y la investigacion ‘han continuado expresandose en un nivel de ciencia de partido, reeditando en sus guerellas con el estado conflictos que tuvo en otro tiempo con la religion. No en vafl0 Jules Monnerot ha calificado al comunismo de “religion secularizada El voto negativa de la Academia de Ciencias Sovietica es sin un hito significativo en la lucha de la inteligencia ruša en fav°r del libre examen. Es un voto que denuncia y tambien un alerta M una esperanza. Es la protesta de guienes desean expresar su pr° pio juicio, pensar con su propia cabeza. ^Oue destino aguarda a los opositores de hoy? Dificil resulta prC'| decirlo, pero no seria exagerado aventurar —en presencia del si5' tema de internacičn de los desafectos en hospitales psiguiatricos^ que ese acto de rebeldia provocara sanciones stalinianas. “LA PRENSA”, Buenos Air** PRED IZIDOM JE REDNA KNJIGA Slovenske kulturne akcije za leto 19 7 2 ivan dolenec moja rast življenjepis 220 strani, 34 slik in 28 strani eseja o pisatelju, delo urednika te knjige dr. Tineta Debeljaka opremil je knjigo arh. Jure Vombergar Knjiga je izredno lep donesek k slovenski memoarski literaturi medvojnega in povojnega časa, kot taka dokumentirana in nad vse aktualna. Prelat dr. Jakob Šolar (na desni) čestita Ivanu Dolencu ob 80-letnic’ Prelat dr. JAKOB ŠOLAR |a zapisal o knjigi MOJA RAST: „. . . sem začel kar od kraja in bral, bral, bral — dokler nisem prebd1 vsega. . koder sem odprl, povsod me je potegnil vrtinec zanimanja. *' Epilog sem Ti pretipkal, kajti UMETNINA JE! . . po srcu napisan povedan, da bolje biti ne more. . hvala Ti za to pisanje. . “ (Iz pisma ravnatelju Dolencu, 2. maja 1961.) VABIMO vse naročnike, prijatelje in naše poverjenike^ da knjigo kupijo ali za njeno prodajo poskrbe. Cena je dokaj nizka' ker so nam tisk precej podprli zdomski škofjeločani s svojim mecenskim darom ob 1000-letnici škofje Loke in njene okolic6' kjer se je rodil in umrl pisatelj Ivan Dolenec. V kartoni vezan izvod stane 20 novih pesov; v platno vezan pa 26; .zunaj Argentine pa 2.50 in 3 ameriške dolarje utrinki 'france papež, nov svet ' Imeti dom, biti varen v noči, j živeti v najbolj oddaljenem, a se ne spominjati, čutiti, ustvarjati j z vnetostjo za svobodo , in z ognjem; stare zemlje so nove brez strašnih razodetij preteklosti, z velikim soncem jekla kamna in vere in vsakdanjega mesa — to je naš svet. Trda stvarnost bivanja z njimi, ki streme po vsem in ki hrepene po tem, da bi prišli na rob gozda — I to je naš svet in mi moramo govoriti o njem, prikazati in razodeti, navesti kje, kako in zakaj, uro, dan in letni čas; premisliti natančno o vseh mistifikacijah, pomladnih prevarah, in se ne pridružiti katerikoli stranki, ampak dati račun dejstev in opravil, hoteti govoriti in ne vse s himero skaziti, ne v domotožju tožiti: stari svet je prešel, ali dejati: o, tisti časi... To je nov svet — prerod za življenje, živeti v najbolj oddaljenem. Stare zemlje so nove, preteklost bo spet oživela, kjer bo res potrebna. To je novo -to ni majhen svet, ampak nekaj kot stvari, kot sanje. Ti verzi so slovenska prepesnitev FRANCETA PAPEŽA uvodne španske pesmi NUEVO MUNDO, ki je natisnjena v 4. zvezku lanskega Meddobja. Slovenil jih je avtor. FRANCE GORŠE, SVETI VEČER letošnje mohorjevke fS JUBILEJU so vse tri Mohorjeve družbe - celjska, celi,. , a Soriška - pripravile svojim udom in slovenskim alcem tale knjižni dar: JUSKA MOHORJEVA DRUŽBA at0?0R,aEV KOLEDAR za 1. 1973. Slikovno ga je opremil j ac- slikar Stane Kregar. EVANGELIJ, ki ga je priredil prof. Rafko Vo-^ , ima 400 strani in 150 barvnih fotografij. r°f Prance Vodnik, OD OBZORJA DO OBZORJA, eseji J mlade ljudi. aČ.Rebula, DIVI GOLOB. Najnovejši roman tržaškega de J6 letošnja večernica. Pisatelj je knjigo posvetil hlan • °.^u Ukmarju, ki je pred kratkim umrl v Trstu. Ro-vzbndu :!zreclno aktualno, sodobno delo, ki je takoj po izidu lzredno pozornost. Izšel je v nakladi 62 000 izvodov, ki j 1972 = 120 LET MOHORJEVE DRUŽBE je knjiga, Kot aJa lzre^no Pestro zgodovino te naše knjižne ustanove. kolpr^0^.^ -i6 .kTijižni beri dodan tudi prikupen stenski ai> ki mu je dal obraz slikar Stane Kregar. Jelovška Mohorjeva družba Ib za l®!"0 1973 ohranja tradicijo nekdanjih izdaj m bralcu vse, kar pričakuje ,da bo v njem našel. VeČe^, •'\aU2,er' RAZDRTO GNEZDO (26. zvezek družinskih ic). Povest rednega člana Slovenske kulturne akkcije, knjige knjige knjige ki je zdaj izšla v knjigi, govori o redovnicah-usmiljenkah, ki so se ob novi ureditvi bolnišnic znašle pred bistvenimi življenjskimi in poklicnimi vprašanji. Alojzj Bolhar, PEKLENSKI BOTER in druge slovenske pravljice je zbirka najznačilnejših pravljic z vsega slovenskega prostora, tudi iz Beneške Slovenije. Dr. E. Pertl - prof. M. Krašovic-Pertlova, NAŠE ŽIVLJENJE. Priročnik za pouk in vzgojne napotke staršem in vzgojiteljem, pa tudi mladini sami. (2. izdaja) Milka Hartman, LIPOV CVET je pesniška zbirka te naše koroške pesnice, namenjena vsem ljubiteljem koroške zemlje in njenih ljudi. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA KOLEDAR za leto 1973, bogat in pester, je živa priča zamejskega dela, življenja in trpljenja. Izobraženec in preprost človek bosta z užitkom listala po njem. ZBORNIK O VALENTINU STANIČU, posvečen 200-letnici rojstva narodnega buditelja na Goriškem. Zbornik prinaša tudi J. Lovrenčiča in I. Preglja biografski povesti o Staniču. Ljubka Šorli, IZBRANE PESMI. Zbirko je uredil in spremno besedo o tej goriški pesnici je napisal Marijan Brecelj. Marta Albrand, DOLGA NOČ ČAKANJA, roman iz časov zadnje vojne na Holandskem. pisma meddobju 3, XII dragi MED, BLAGOSLOVLJENO tudi to leto - tebi in tvojim dragim. Po japonsko ti voščim, z rahlim priklonom in s smehljajem in napol mrmrajoč yoroshiku, po naše „in lepo prosim", namreč „za naklonjenost tudi letos", a te besede skoraj vsakdo požre med poklonom. Ali si veselo praznoval božič - Dejstvo Učlovečenja Božje Besede? Moraš se ga veseliti, čeprav padajo med praznične luči svinčene sence naše brezdomske razdvojenosti. Moraš najti veselje na dnu srca: vse naše besede, posebno pa tiste, ki služijo lepoti, ki se zdi sinteza resničnega in dobrega, najdejo smisel v Božji Besedi, ki je ljubeznivo postala Človek Jezus, na določeni dan, ob določeni uri, med določenimi sekundami. In v določenem kraju na zemlji, ki je delec določenega ozvezdja, ki je delec določenih zvezdnih sistemov. Zdaj vemo, da tudi Bog govori. Zdaj vemo, da Bog govori stvariteljsko, odrešilno in poučevalno. Če bi ti in jaz bila le žival, bi tega nikdar ne mogla razumeti. Če bi ti in jaz bila le žival, bi nama bil svet besede vekomaj zaprt, neznan, nesluten; vsaka umljiva beseda vsebuje nadčutni element in je v tem podobna človeku - enačbi čutno -nadčutne enote, in človeku z veliko začetnico, Bogu človeku, čigar poslednja skrivnost je nadčutna osebnost Druge božje Osebe. Nadčutni element človeške besede omogoča tudi vsako ustvarjanje in vsako umetnost, ker omogoča svobodno kombinacijo čutnega materiala. Neskončni Triosebni Bog ima veselje nad človeško besedo — ali moreš ostati žalosten, dragi Med? Ali niso tvoje pozne ure, tvoji kratki spanci, boj i s trmastim materialom, tvoje monotono tipkanje, posvečeni svobodno ustvarjeni besedi? Kako bi ne čutil ponosa, in s ponosom moči za nadaljevanje, ko pa je tvoje med-dobje najbolj pravilno označeno z LTH — z Literaturo Tragičnih Herojev? Veš, kdo je Tragični Heroj? Človek, ki ga uničijo, a ga ne morejo premagati. Človek, ki ga zdrobijo s tanki, z bombami, ali pa s tajno policijsko surovostjo, a ga ne morejo premagati. Človek, ki mu z injekcijo ali pa z izolacijo pretrgajo in odvzamejo življenje, a ga ne morejo premagati. Tudi evangeliji spadajo k LTH, čeprav le do trenutka Vstajenja. In vsak nepremagani heroj se mora čutiti ob smrti najbolj blizu Bogučloveku Jezusu (iz Nazareta, pod rimsko-cesarsko okupacijo), nepremaganemu heroju vse človeške zgodovine. Morda bi ti bil moral pisati že prej o LTH ; oprosti! A šele po božiču najdem miru, da stvari razmislim. Po božiču je namreč pri nas na Japonskem neke vrste družabno premirje; vsak ima takorekoč pravico, da se posveti pospravljanju in čiščenju in okraševanju za Novo leto, ki je največji japonski praznik. Na vrata obesijo slamnato vrv z belimi pramenčki, pred hišo pa približno en meter visoke, prisekane bore. In vsako cestno svetilko obrišejo. Ljudje, ki ustvarjajo LTH, so podobni mrtvi postojanki. Vedo, da od njih dejanj do zadnjega trenutka zavisi življenje in delo mnogih. Vedo tudi, ali pa bi morali vedeti, da je vse resnično in dobro zapisano v beležnico Božje Besede, za gradnjo Bodočega Sveta Človeka. Zato so, ali pa bi morali biti kritični. Na mrtvi postojanki je vsak sodelavec važen, ker jih je tako malo; a kritičnost delovanja poveča učinkovitost posameznika in cele skupine. Nekajkrat se je že bilo zgodilo v zgodovini bojev, da je bila mrtva postojanka spremenjena v odločilni most; okoliščine, od mrtve postojanke neodvisne, so k temu pripomogle, a so se pri tem oprle na kritično vrednost postojankinih pozicij in dejanj. TVOJE pismo z značko XII, 3 že dolgo leži na moji mizi; iskrena hvala tebi in vsem, ki so ga pomagali pisati. Osem-insedemdeset strani dolgo pismo; le iz Afrike in Avstralije ni tokrat nobenih odlomkov. Poskusi jih najti še tam, osamljene borce za svobodno slovensko besedo, poskusi, podjetni Med! V moji pesmi Smehljaj na rezilu na str. 163 se je stavec zmotil; vv. 5-7 je treba brati takole: „Kako naj se predstavim / gospe s sveženim nakitom / in v modrem kimono,". Na str. 211 bi si želel drugače tiskan naslov; tako je velik, da se zdi, da velja za obe pesmi, ki pa nista v dejanski zvezi. Bolje je imeti naslove tiskane z enako velikimi in debelimi ali tankimi črkami, kadar gre za posamezne naslove, ne za ciklus. Na tihem upam, dragi Med, da ti bo V začetku Novega leta 1973. Na robu Toki*' mogoče kdaj tiskati barvane umetniške priloge naših sir karjev in kiparjev; barva spada bistveno v umetnost slike; Le svet psov, pravijo psihologi, je sestavljen po barvit lestvici od črne do bele, in najbrž zato, da se rešijo mono' tonije, imajo psi silno razvit voh. Kramolčevi pasteli k a' vpijejo po barvah, a jih niti slutiti ne morem; pastel 0 brezi in luni je podoben rentgenski sliki človeških kosti! „Jesenska krajina" me spominja na japonsko obalo z ločjea' in otokom na obzorju in z morjem vmes. Novela Frank* F. Biikviča Jetniški brivec mi ugaja, ker najde tudi me® zavrženimi ljudmi in čisto na golem dnu življenja tu i11 tam nekaj dobrega in odrešujočega. Biikvičev naturalizeK' se v teku povesti prebije do vseh dimenzij človeškega sveta ne le onih, ki obsegajo sebičnost, podlost in živalsko požele' nje. Zdi se mi le, da bi Biikvič z nekoliko spremenjeno tehni' ko dosegel raven mojstrske novele; dbgajanje, ki je filmsk0 živo predstavljeno, motijo nekoliko predolgi vložki spominja' nja; v predzadnjem odstavku na strani 185 moti višek do' gajanja stavek: „Langoš je izkušnjo odlično prestal." ^ zadnji odstavek na isti strani bi se lahko mimo in učinkovit končal s stavkoma: „Metelka pa so (še naprej) obdržal’ v taborišču. Ni smel več briti." Te štiri (zadnje) besed6 dajo slutiti nadaljnjo Metelkovo tragiko in to v skladu ž njegovim značajem, kakor ga je bila odkrila povest. - Levit Detela novelo Marijin mojster sem začel brati, po pravi6’ rečeno z nekakšnim notranjim trepetom, da se bodo sp®* Detelovi darovi konkretno živega in napetega pripovedova' nja pogreznili v pravljico modernega sveta. In so se. ^ pravljico Srednjega veka. Pisanje je tako mojstrsko, & sem med branjem zaživel srednjeveški svet inkvizicije, sicer s stališča nedolžnih žrtev (npr. Orleansko devico, 1®! jo je škof Couchon prodal za denar Angležem). Zdi se B1’ tudi, da je ta biografska povest neke vrste prilika; tod»> prilika o čem? Najbrž se ne bo nobenemu bralcu posrečil0, da jo razvozla. A zakaj se Detela boji ostati v Srednje”’ veku s svojo povestjo ? Kako mojstrsko bi lahko priklic”* v življenje ljudi in dogodke katerega koli veka! če pa Se motim in je Detela na sledi novemu načinu doživljanja m°' dernega sveta, bi ga kljub temu prosil, da nam bralce”1 olajša prehod v pravljico in legendo. Kljub temu, da je Marijin mojster poln poezije, je vendar zgrajen kot proz”! navsezadnje je tudi simbolična pesem vezana na zako”® simbola, in še zmeraj očitajo (vsaj v Franciji) simbolistični poeziji, da so njeni pesniki vzeli ključ razumevanja s seb”l v grob, in zato pesmi ni mogoče prav razumeti in zato tud’ ne prav uživati. Ko to pišem, se vprašujem: Kdo je modi'” Marija? Kaj so modri Marijini pajčolani? Zakaj je, ko4 „slikar“ podoben zeleni vodi, ki pa (na koncu povesti) pluje „prek vodovja življenja" ? Kar mi pri Čuješevem pregledu zadružništva, kolikor fe nanaša na znanstveno pisano besedo, posebno ugaja, je njegova naslovna omejitev na ,,nemško jezikovno področje ■ Čuješ piše v Kanadi in ima gotovo pred očmi tudi drug” jezikovna področja. Pri nas doma v predvojni Sloveniji bilo mogoče češče zaslediti naslove o znanstvenem prouč6! vanju tega ali onega predmeta, nakar je sledila skoi'”l izključno informacija z ,,nemškega jezikovnega področja/ včasih s francoskega, redkeje z angleškega ali drugojezip nega področja. Nekaj podobnega še danes opažamo P’! Nemcih v krščanski nabožni literaturi, ki pozna sko””! izključno le dela nemško pišočih avtorjev; kakor da bi ”” področju nemškega pisanja vladala nekakšna avtarkija, V°' dobna dogmatičnosti komunističnega sveta. Brezdomski slovenski znanstveniki se v tem smislu znajdejo na idealne”1 položaju čimbolj svobodnega dostopa in čim globljega vrednotenja vsečloveške kulture, in to v okviru prednosti ^ pomanjkljivosti raznih narodnih kultur, slovenske ne i”" vzemši. Mimogrede: na Japonskem se je zadružništvo začelo razvijati nekako po prvi svetovni vojni; ali pod nei”' škim vplivom? Stanovsko zadružništvo je dobro organi*1' rano, nestanovsko pa se trenutno bori za tovrstno zakonodajo. Eden izmed mojih jezuitskih so-misijonarjev na tokijski univedzi se posveča nalogi, kako pridobiti japonske katoličane za denarno zadružništvo, da bi si tako lahko resnično med seboj pomagali brez zlorabe. V ta namen potuj® po vsej Japonski nadaljujoč tradicijo in rod aktivisto1*; Cul sem, da so v svobodni, to je, Južni Koreji že izdela” zakonski osnutek za nestanovsko zadružništvo. Na strani 192 sem se nasmehnil in milo mi je postalo ob Kopušarjevem stavku: „Filozofija.. . ni bila, kot se navadno govori, v službi teologije.. . “ Milo se mi je storilo, ker sem zaslutil drzno globino tega stavka in si zaželel dokazov zanjo; Kopušar ne sme misliti, da se lahko zlekne v naslonjač in nas pusti viseti nad sluteno globino. Tisti, ki nekoliko poznamo zgodovino filozofije, smo njegovega mnenja, a mnenje ni dovolj, kadar gre za to, da se ovrže „splošna. govorica". In to tem bolj, ker tudi sam pravi v istem eseju na str. 189, na koncu prvega odstavka: otrdela srednjeveška miselnost „je ločila tri vrhunske vire spoznanja: dogmo, avtoriteto in razum." In na str. 192, v 3. odst.: „sfere filozofije se (v srednjeveški družbi). . . nenehno križajo s sferami teologije." Prav v tem odstavku ne razumem, v kakšnem smislu imenuje srednjeveško družbo „v nasprotju z moderno dinamično družbo": ,,statično", ko jo v isti sapi označuje kot „rastočo navzgor" ? Ali ni vsaka rast dinamika? Sam pravi na str. 189, da ta skoraj tisočletna freska ,,kaže sijaj prenosa stare grške kulture v nov svet" in na isti strani našteva nekaj drugih značilnosti, npr. viteštvo in križarstvo, vero in inkvizicijo in praznoverje; v vsem tem je dinamika gibanj, podvigov, nasprotij, spopadov. Ali ne kaže moderna dinamična družba pojavov rasnega fevdalizma Hitlerjeve Nemčije in policijsko-dogmatičnih struktur komunističnega fevdalizma? Kaj je torej tipično statično na srednjeveški dražbi ? Napeto pričakujem nadaljnjih Ko-pušarjevih esejev, ker prav zdaj odkrivajo tudi kontinuiteto med srednjim vekom in moderno dobo razni mednarodni znanstveni monografi. In: ali spada tudi 19. stoletje s svojimi togimi absolutizmi v moderno dinamično družbo? Kopušarjev esej povezuje več problemov, kot pa jih rešuje; lahko bi ostal pri svojih sijajnih analizah srednjeveških katedral v istem eseju; a se rajši obenem dotakne njihovega ozadja in življenja, ki jih je ustvarilo. V tem se mi zdi Kopušar raziskovalec neznanih svetov; začel je potovanje, taora ga nadaljevati, če noče ostati le pustolovec; čeprav tudi pustolovci odkrivajo celine. . . Bodoči Kopušarjevi eseji bodo morali imeti enega o ,,klasični umetnosti" (prim. str. 190, odst. 3 na sredi): ali je moogče govoriti o klasični Umetnosti Srednjega in Novega veka? Tehten Slakov esej o uporabi narodnih jezikov v znanstveni komunikaciji bi morali brati najprej vsi mladi slovenski zdomci, katerih besedni zaklad slovenščine ne dosega tisoč besed. Družina je (v normalnih razmerah) normalna tvor-Uobitna celica človeške družbe, ki je večja družbena skup-Uost kot družina (npr. šola in klub) ne more nadomestiti; Prvine jezika posreduje družina prav v dobi, ko se človek °samosvaja od le-subjektivnega sveta in začne odkrivati 0o.iektivni svet; ta je za normalno razvitega človeka sinteza ?bjektivnega in subjektivnega. Brez pravilno razvite subjektivnosti ni pravilne objektivnosti. In jezik je vez obeh b^usti resničnosti. Slakov esej bi morali brati tudi „proletar-®ki" diktatorji v Ljubljani (vsaka komunistična državna Vorba je diktatura „proletariata“; prim. Leninove spise); aJ še^ tako sanjajo in govorijo o integralnem slovenstvu, fesničiti ga ne morejo zaradi ideoloških pregrad; ideolo-^pju je srce komunizma. — Slakov esej bi morali razmnožiti Posebnim natisom in ga dati v roke vsem zdomskim slo-enskim staršem, ki se zavedajo nezadostne stopnje lastne ^ovenščine, a ki zaradi tega ne skušajo s slovenskimi knji-&atm in revijami dvigniti svojo in svojih otrok raven, mar-obr V?d.ij'° v Potujčenju svojih otrok edino možen izhod v j,e •!. Ijeno bodočnost. Morda pa si slovenskih knjig in • ne morejo kupiti, ker jim denarna sredstva ne zadošča- jo? v tem primeru bi SKA morala imeti poseben fond, ki bi omogočal ceneno dobavo slovenskih publikacij takšnim družinam. Morda pa resnično ubogih slovenskih zdomskih družin sploh ni. Morda pa bi se dalo pomagati še na ta način, da uvedejo vse naše zdomske revije poseben stolpec v slovenščini z naslovnim vprašanjem: Kaj je lepa slovenščina? Kaj je pravilna slovenščina? Kako pravimo po slovensko (angleške, španske, nemške stavke) ? 21. julija 1972 je v Reclinhausen-Ost umrl nemški prelat Theodor Tenslin-dern, ki je kot kaplan ustanovil v župniji sv. Lamberta slovensko šolo, kjer je sam poučeval slovensko mladino porurskih rudarjev v slovenščini. Mislim, da mu bo Kristus na Dan Vesoljnega Obračuna Narodov dejal smehljaje (najbrž po slovensko): ,,Nisem imel dovolj besed za razumevanje sveta, pa si Mi sezidal šolo." Trinajstleten v Mariboru nisem slutil, da je prav tisto leto (1937) (kljub evangeliju po Hitlerju in Rosenbergu) zapisal gospod Theodor v ondotno spominsko knjigo: „Po krvi sem Nemec — po srcu Slovenec." (Prim. Ave Maria okt. 1972, str. 317.) V zvezi z esejem A. Kukoviče — ki se pogumno bori za jasnost osnovnih pojmov ,,naroda" in „samoodločbe narodov" — naj prevedem stavek iz knjige States and Nations (Države in narodi), ki jo je pri Anchor Books v Garden City, New York, 1. 1966 izdal Benjamin Akziv, profesor na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu: „So pa tudi skupine, ki jih kljub vsem različnostim združuje eno samo stremljenje po skupni bodočnosti; te skupine, in pravzaprav tudi vsi, ki prihajajo z njimi v stik, vidijo v tem stremljenju svojo, iz različnih komponent sestavljeno narodnost." (Str. 143.) Tako, kot sem bil dejal v zvezi z esejem g. čuješa, bi rad poudaril tudi tu, da nam g. Kukoviča dolguje še nekaj smelih esejev, da se v njih dokončno spoprime s problemom pojma ,,naroda", od katerega zavisi toliko pri presoji zunanjepolitičnih in notranjezdomskih kriz. V Kukoviči imamo, upam, konstruktivnega misleca; vsak narod je lahko ponosen nanje, ker jih je tako malo in ker so njihove razčiščene ideje prava luč v ekološki temi človeškega življenja. A biti konstruktiven mislec ni lahko, čeprav je čudovit ideal; ena glavnih ovir je najbrž lenoba človekovega razmišljanja. Da, še nekaj nam bo moral gospod esejist razložiti: odnos med narodom oziroma narodnostno skupino in občo blaginjo - čigavo občo blaginjo ? Držav, v čigar sklopu živi ? Države, od katere se morda po pravici hoče odcepiti, od države torej, ki je svojo občo blaginjo mogla ustvariti le na podlagi vključitve določene narodne skupine v svoj sestav? Obči blagor starorimskega cesarstva je bistveno slonel na ustanovi suženjstva. . . Eno izmed načel britanske zunanje politike med obema svetovnima vojnama je bil „obči blagor", a predvsem britanskih posesti. Modemi komunistični imperij se poslužuje enakega načela, da prepreči misli in sanje o vstaji proti „zmeraj bolj učinkoviti obči blaginji". Kdor skuša razmisliti problem obče blaginje do konca, spotoma zadene v še en problem: o etični dopustljivosti vstaje oziroma revolucije. Zares, Slovenci potrebujemo krvavo-konstruktivnih mislecev. Svoboda zdomskih Slovencev bi morala vplivati biološko zdravo na nastajanje in pospeševanje takšnih mislecev. Lahko rečemo, da bodo misli konstruktivnih mislecev kot zvezde na nebu; mislim, da je to smisel podobnega svetopisemskega preroškega izreka. Francis J. Collingwood pravi, da je resnica sicer večna, a se mora človek do nje dokopati v teku časovne izkušnje. P. S.: Zaradi izredne razsežnosti Kosovega razpravljanja-pisma bomo drugi del objavili prihodnjič. uredništvo jubilejni občni zbor mohorjeve družbe Mohorjeve dražbe je bil v Ljubljani 22. no-p tira lani izredni občni zbor in proslava v počastitev nove^a jubileja te najstarejše slovenske kulturne usta-v - .Vodil ga je sedanji predsednik družbe, mariborski po-liuVi?1-1 i°? ^1'' Vekoslav Grmič, udeležila pa sta se ga tudi rihrv^11- v nietropolit nadškof dr. Jožef Pogačnik in ma-tu,i;IS