fotcmtsm ftn 'tka i Din, Št. 5 - Leto XX. - Kranj, 1. februarja 1936. Urednilrvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. L Telefon it. 73, nQorenjecu izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredniitvo do srede zveče,. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ,/jorenjetf*: celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pes. št. 1 Dir.. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto im o treh letih Odločilni dan v Mošnjah Dne 26. I. 1933. so v Ljubljani aretirali sedanjega bana g. Dr. Natlačena, par dni pozneje pa sedanjega noiranje-ga ministra g. dr. Korošca in to vse pod pretvezo ,.punktacij", ker sta baje postala z njimi državi nevarnr. Nihče se pri tej priliki ni spomnil onih punk-taeij, ki jih je 4. S. 1928. prineslo »Jutro" in ki so tisočkrat ostreje pisane in za Jugoslavijo nevarneje kakor pa so bile zgoraj omenjene ..klerikalne pun-ktaci je". Kdor ne verjame, naj si preskrbi ..Jutro" citiranega datuma, da se sam prepriča, kako so takratni „pohorci" s Kramerjem na čelu pojmovali vrednost države. Za nas so ta dejstva A^ažna iz povsem drugega vidika, kakor je zgoraj omenjeni za lose privlečeni argument. Ne glede na našo širšo notranjo državno politiko moramo reči, da je bil moment Natlačanove in dr. Koroščeve aretacije tudi signal za divjanje naših domačih JNS-arjev oziroma tedanjih ..jurekar je v", kakor se je reklo z dolgo kratico JRKD označenim lažinacio-nalistom. Nekoliko plahi, so se vendar kmalu opogumili, da so pričeli s pravcatim furorjem, s katerim so mislili ustrahovati in preobličiti vse, kar jim ni bilo po godu in kar jim je sploh si upalo kedaj ugovarjati v eni ali drugi stvari. Vse to se je izvršilo na pobudo od strani ministra Kramarja in drugih njegovih beograjskih prijateljev. Mi smo o tem dobro informirani in minister Kramer si je s tem spletel za Kranj nevenljivo zaslugo, da je probudil one, ki so se postavili temu terorju v bran. Če je seveda koristil s tem sebi in svojemu bodočemu „pohorstvu", pa je drugo vprašanje. Dotlej je imel v Kranju strnjeno falango, od takrat naprej pa se ista stalno kruši, kar so pokazale občinske in skupčinske volitve. Če kje, potem lahko mirno trdimo, ima v Kranju g. Kramer najvernejši odsev svojega lastnega propadanja med slovenskimi liberalci, pa naj se imenujejo potem ..pohorci". JNS-arji nI i kakorkoli. S tem svojim nastopom in pojavom je izkopal samemu sebi političen grob, iz kaierega se ne bo povrnil več na pozornico. Našim domačim prilikam se je od tistega časa utisnil pečat nestrpnosti, ki ga tudi ne bo tako kmalu konec. Gospodje od JRKD so kljub svarilom mislili, da bo večno vladal režim trde roke. in da se radi tega more uganjati pod njegovo zaščito karkoli na rovaš svojega političnega ali pa osebnega nasprotnika. Mnogim dotlej skritim JNS slrankarjem je zrastel zaradi omenjene pobude greben in pričele so se denunci-jacije na jogabnejših vrst. kakor so jih pokazali šenčurski dogodki in druge že parkrat v našem listu omenjene zadeve lokalnega značaja. Našega človeka se je proglasilo za puntaria, protidr-žavnega hujskača, zu antidinastičnega zarotnika in vse mogoče takoj v momentu, če ni dan za dnem kričal ob vsaki priliki, čeprav lačen, kakor so hoteli taki mogotci, ki so po večini bili sami najslabše morajne kvalifikacije. Danes lahko mirno rečemo, da se je v Kranju najprejc dvignil odpor proti temu načinu javnega udejstvovanja in vladanja, in odločno se je pri najrazličnejših prilikah odklanjalo JNS-arske metode, čeprav ie bilo to za dotičnika zvezano v očigled aktivnosti najrazličnejših denucijnntov. z velikimi nevarnostmi. Mi poznamo te skrite denuneijente zelo dobro in vemo dobro, od kje in na kak način so prišli do kompeleninih mest in s čigavo pomočjo, kdo ie bil njih diiševin oče in kdo zopet nbskurna figura proizvajalca takih denuncijncij. Tz Kranja je ta pokret nevstrašenosfi švignil tudi na našo podeželsko okolico in kmalu nato ga je bilo čutiti tudi v Celju in Mariboru ter po nekaterih drugih manjših slovenskih mestih. Ni trpe- lo pa dolgo, ko je bila vsa dežela v ognju proti JNS-arskim političnim metodam in javno in odkrito godrnjala proti njim, ker si je želela njih konca, ki je tudi nastopil. Ko je prišel konec teh persekucij. se je oddahnila vsa Slovenija in kar se tiče Kranja samega, moramo reči, da nam je način te razbremenitve silno ugajal, ker se ni nikjer mislilo na kakršnokoli maščevali je dasi tudi bi v enem ali drugem primeru bilo gradiva toliko, da bi šlo izvajanje maščevanja do nedoglednosti. Ne uradniku, ne komurkoli drugemu se do danes ni skrivilo lasu, čeprav smo prepričani, da bi v nasprotnem položaju JNS pristaši izvajali ' drugače svojo politiko in materijelno moč. Nekaj pa je kar smo se naučili v tej kratki dobi in prepričani smo, da je tudi pri naših nasprotnikih več ali mani obveljal nazor, da Slovenec ni protidržaven in protidinastičen in da ni rojen in u-sposobljen za kakega prevratnika, temveč da je človek, kakršnih bi si želela marsikatera druga vladavina še poleg jugoslovanske. bvojstva slovenskega človeka upamo da bo tudi pri političnem nasprotniku za bodočnost vzbujalo spoštovanje v toliko, da se ne bo nikdar več našel kdo, ki bi hotel sirom slovenske zemlje u-prizarjati šenčurske dogodke in ospora vati udanost slovenskega kmeta in meš-ščana, delavca in uradnika jugosloven-ski domovini in njeni dinastiji. Niti v avstrijskih medvojnih in predvojnih časih se ni preganjalo slovenskega ljudstva tako, kakor je to moralo doživeti v svoji lastni državi v dobi JNS terorja. Pozabili tega ne bomo nikoli; zabrisati bi se to dalo sčasoma, če se od gotovih strani ne bo vedno vnovič bob-nalo na oni zoprni nacionalni gong, ki ie priskutil večini ljudi še one rodoljubne ideale, ki so jih ohranili iz prejšnjih dob. Danes se trkati na nacio nalna prsa, gospodje, ne pomeni prav nič. to je na j cene j i artikel, ki se ga more dobiti. Kljub temu pa nikbmur nočemo jemati veselja do tega in sami podpiramo pravo narodno delo, to pa v okviru tolerance in uvidevnosti. Eden je bolj razpoložen za to. naj ima tedaj svoje veselje in naj se izživlja v tem, zopet drugi vidi nacionalno udejstvo-vanie v tihem delu in nima smisla, da bi ga obešal na veliki zvon. Zato naj tudi tu v miru rešuje in donaša k naši skupni tvorbi. Oni pa, ki hoče kovati kapital zase * tem, da druge predstavlja kot protidržavne in kot protinnrod-ne, pa mora iz slovenskega torišča izginiti, ker predstavlja navadnega zaje-davca na račun poštenih delavnih ljudi. Slovenci smo imeli v zadnjih SO letih toliko narodne vzgoje, da nam ne more nihče očitati, da ne bi z vsemi mišicami svojega srca in duše vedeli in znali ceniti svoje narodne domovine dinastije. Posamezniki, ki bj bili morda slučajno nekoliko drugače usmerjeni, ne pomenijo prav ničesar in ne bodo nikdar v stanu zapeljati narod v druge vode. če se ne bo kaj takega deiolo s puškinimi kopiti, kakor je to poskusil JNS režim. Samo na tak način bi bilo mogoče Slovencu izbiti ljubezen do njegove ožje in širše domovine in do itia-ternega jezika, ki si ga bo ohrani! kot biser v skupnosti obeh drugih bratskih biserov — hrvatskega in srbskega. Mogoče bo JNS gospoda počt«si uvidela, da ie bila ona leta na napačnem potu in do bo s svojimi vodniki vred krenila počasi na pot. ki pelje k pravilnemu ocenjevanju slovenskih dobrin in ,rrlin. pa nnjsibode doma nli pa v Beogradu, če bodo ti gospodje spoznali svoj greli, potem nam ni žal žriev in trpljenja, ki je moralo priti kot predhodnik za to spoznanje, ker brez teh bi bilo spoznanje nemogoče. Če se bo bnš Pftdl tega ustvarila znosnejša atmosfera, bo to samo v korist slovenske skupnosti in vsemu našemu gospodarskemu in družabnemu udejsrvovunju. bodisi v mestih kakor no deželi. Jutri (2. februarja) bomo po dolgih letih trpljenja in molčanja zopet svobodno stopili pred volilno komisijo. Jutri bomo zopet svobodno odločili, da bo na čelu naše občine mož, ki uživa naše zaupanje! Borba zato, kdo bo prišel na čelo občine, je skrajno ostra. Na eni kakor na drugi strani delujejo vse sile. Še za noben izid volitev ni bilo tolikega zanimanja, kot za izid sedanjih. Odločilni dan bo jutri! Jutri bo občina Mošnje po dolgih letih dobila spet svoje svobodno izvoljene može. Vsi se še prav dobro spominjate zadnjih občinskih volitev, ki so se vršile 1933. leta. Dobro veste, kaj se je takrat pri nas godilo. Posebno dobro to vedo oni naši vrli fantje in možje, ki so to občutili na svojih plečih. Če sta stala skupaj dva. ki nista bila okužena s smradom JNS, so jih ožigosali za „pun-ktaše", „klerikalce" ali za „protidržav-ne elemente". Vsako agi tiran je nam je bilo prepovedano. Cele noči so stali s koli. da ne bi kdo naših mož šel agitirat. Vsi plakati so nam bili zapaljepi, dočim so oni lahko z njimi posipali vse občinske ceste; zato jih menda sedaj niso! Vse to so delali naši slavni napred-njaki, ki so blatili in sramotili pošteno slovensko ljudstvo in ga zmerjali z naj-gnusnejšiml psovkami. Držali so sp načela: če hočeš nad kom vladati, mu vzemi najprej dobro jme! Vse to je delala Jugoslovanska nacionalna stranka, katere vrste so se tako zrahljale, da se danes že jasno čuti pokanje preperelegp, črvivega tranmovja navidezno mogočne stavbe, zgrajene z nasiljem jn terqrjem mogotcev JNS. Zato pa danes vse beži iz te podrte stavbe, ki je zapisana propasti, ter išče varnejših zavetišč. Tako so storili tudi naši JNS generali, se umaknili temu naslovu, ker so vedeli, če se pokažejo s tako firmo, jim ne bo nihče sledil. Zato so si pa nadeli zveneč naslov: "Gospodarska" lista. Kaj so storili JNS mogotci v naši občini napram „Kmetijski podružnici", ki so jo upravljali naši možje. Proti stranki in njenemu razmahu so, govorih! Proč ž njimi! In tako je JNS pohodim plod več kot 40 letnega nesebičnega zares nacionalnega dela, vrhu tega pa te zares nacionalne delavce obrozgala s protidržftvnimi priimki. Pa ne samo ..Kmetska podružnica", tudi „Prosvetno društvo" na Brezjah jih je tiščalo in bolelo! Ker našemu društvu niso mogli očitati ničesar ..pro-tidržavnega", sp kljub temu skušali, da bi ga zaprli in zapečatili, se polastili njegovega premoženja, ter s tem preprečili njegovo delovanje. Pa to ni bilo vse! Na pozornici se je pojavil akademik z Brezij in pismeno zahteval, naj so društvene prireditve v samostanski dvorani ukinejo, ker ovirajo delovanje ..Sokola", dvorano je pa zahteval za so-kolske prireditve. Zadnje čase se je šušljalo. da v občinski upravi ni vse v redu. Tega sp se pa naši TNS-arja prestrašili Pa brž so se zavedli, kje da so. Poslužili so se le njim lastnega terorizma in rekli, kdor si upa še kaj takega reči. ga bomo tožili! Saj ni občine, ki bi bila tako vzorno urejevana. kot naša! Pa glej ga spaka! Kar lepega dne ti pride revizor iz Ljubljane. Kakšen s|rah se poloti pasih ubogih JNSarjev, Priče- lo se je beganje sem in tja, kot na razdrtem osišču. To je trajalo tri dni. Tretji dan se je revizor poslovil, ne da bi povedal, kakšen je izid revizije. Kakor hitro je revizor odšel, so tekli po vaseh, šli v vsako hišo in tulili kar se J'e dalo: „Sedaj pa imajo »klerikalci" lolg nos. Revizor je dobil vse v najlepšem redu. Celo pohvalo smo dobili! Naj-brže bomo dobili tut(i kolajne!" O tem je obširno pisala tudi ''Domovina"; Par dni po reviziji je pa prišla drugačna parola. Kot blisk so se raznesle govorice, da je vsa občinska uprava, ki so jo sestavljali gg. Tonejc Valentin, Eredsednik, Sp, Otok, Amprožič Jožef, juh no, Frelieh Anton, Brezje, Cotelj Jakob, Leše, Golmajer Silvester, Ljubr no inGogala Ivan, Zg. Otok, vsled nerodnosti pri izvrševanju občinskih poslov, razrešena, Poprej so so bahali. da imajo vse v redu, sedaj so pa dobili pismene »pohvale* v obliki razrešilnih dekretov* Ker pa ostali občinski odbor brez uprave ne more obstojati, so bili tudi ostaji qdboruiki razrešeni svojih dolžnosti. G. Tonejca posebno bolijo fotografirane izjave, ki jih je poslaj finančnemu oblastvu v Radovljico uradno. Op se hoče v „Domovini" oprati pred javnostjo in vso gnusno zadevo olepšati, ker ve, da je ravno ta s^var povzročila med poštepim ljudstvom največ ogorčenja. Povemo pa g. Tonejcii, da je to zagovarjanje tako otročje, da bi ae vsak; človek, ki je količkaj pri pameti temn smejal. Da je pa g. Tope je 'g. Finžgarja z Brezij, ki je kot poštenjaka* znan daleč na okoli, obsodil tihotapstva, se bo moral drugje zagovarjati. Pptem naj se zahvali tistim, ki so mu dopis za »Domovino* sestavili. Samo toliko v vednost! Kar se pa tiče tistih 20000 Din pa po-čakajmo, kako bo sodišče razsodilo. Naši JNS-arji se silno jeze nad tem, ker je Bog ustvaril koruzo; kajti ta jim je prinesla veliko sramoto. Koruza je prišla na občino skoro zastonj, za občinske reveže in brezposelne. Ker pa po mnenju g. Tonejca pri nas ni brezposelnih, so to koruzo dobili samo premožni mogočnjaki JNS. Niso pa dobili koruze res siromašni in potrebni ljudje. Tem je bilo dovoljeno samo gledati, kako so konji članov občinske uprave žrli njihovo koruzo. Pa še mnogo drugih krivic se je zgodilo. Če bi hoteli vse popisati, bi bilo 5 ..Gorenjcev" premalo! Volilci! Metlo v roke, pa bomo po-metli s temi ljudmi enkrat za vselej! Mi hočemo na čelu občine značajne poštene može in fante! Ne maramo tistih, ki sklepajo zveze z orjunaši, in ,.po-farji"! Mi ne maramo tistih, ki se družijo z JNS ban do. katera je dosti dolgo preganjala naše ljudi! Jutri bomo vplili prav vsi na volišču y Romarskem domu" na Brezjah- Glasno in odločno bomo rekli: »Glasujem za listo gospoda Pangerca Silvestra"! Volitve se bodo vršile od 7 zjutraj pa do 6 ure zvečer. Mi gremo vsi že zjutraj na volišče! Jutri vsi »a pian za svobodo, pravico ip poštenje!tfJ Po končanem glasovanju paj v naših srcih zoori slovenska himna: »Hrast se omaja in hrib — zvestoba se n«5* ne zgane.....!* Volitve v Mošniah Volilni boj so bliža svojemu koncu. Hud in težaven je ta boj, ker so nasprotniki predrzni in si upajo med volila trosili nujgrše laži in se poslužujejo pri svoji agitaciji sredstev, ki se jih ne bi poslužil noben poštenjak. V svojem časopisju se je raztogoti! sam razrešeni predsednik občinske uprave v Mošnjah g. Tonejc in si zapel slavo-spev ter pri tem marsikaj zapisal, kar ni resnica. Za nas volja še sedaj rek. da se dobro blago samo hvali in da ni potreba, da vsak l>eruč svojo malho hvali. G. Tonejc je še vedno mnenja, da je potrebno nekaj neresničnosti in patem bo vse drvelo za njim, ki je imel občinsko poslovanje v takem redu; da je zato prejel ..pohvalno pismo" hnnske uprave. I udi brzojavka, ki je baje prišla iz Belgrada no bo nič pomagala: g. Tonejc je svojo vlogo kot župan občine Mošnje doigral; on ne bo niti občinski STRAN 2 »GORENJEC« odbornik in bo moral odslej dalje zasledovati občinsko gospodarstvo samo od zunaj kot navaden občan. Ta brzojavka, da bo g. Tonejo lahko še občinski odbornik, je navadna izmišljotina onih, kj bi radi ujeli vsaj nekaj volil-cev na svoje limance, ki se jim je sicer g. Tonejc za časa svojega župano-vanja prikupil z raznimi uslugami, ne marajo pa drugih kandidatov, zlasti pa ne Tonejčevega namestnika g. Globoč-nika Antona pd. Brinška iz Zg. Otoka. Globočnik Anton pd. Brinšek bi rad pod firmo g. Tonejca iskal in zbiral zase glasove, da bi se potern lahko hvalil na vse pretege in polna usta, koliko volil-cev ima za seboj. G. Tonejc je sicer na listi nasprotnikov zapisan kot nosilec liste, vendar je to samo spretno nastavljena vaba za osebne prijatelje g. Tonejca. Borba nasprotnikov je nepoštena. Da bi opral razrešeni predsednik občine g. Tonejc svojo čast zlasti kar se tiče o-nega neresničnega poročila na oddelek finančne kontrole o. g. Finžgarju Mirku iz Brezij iz leta 1934 in ki ne kaže drugega, kakor zlorabo uradne službe v korist JNS, je pod svojim podpisom, torej na svojo osermo odgovornost v listu „Domovina" napisal o. ^Finžgarju neresničnost, da je hotel g. Finžgar poročiti sod vina, ne da bi plačal občinsko, banovinsko in državno trošarino. Tej svoji trditvi g. Tonejc sam ne verjame in ve da je neresnična, ker ve, da je vsak sod vina preje prijavljen pri finančnem oddelku, kakor pa ga vkleti prejemnik, torej predno ga je v tem primeru vkletil g. Finžgar. Če je slučajno zmanjkalo g. Finžgarju vina in če je brez predhodnega dovoljenja nastavil nov sod — bil je velikonočni pondeljek —, potem to njegovo dejanje ni nobeno kaznjivo dejanje, najmanj pa je videti v takem postopanju g. Finžgarja namen, da je hotel prikrajšati katerokoli jcvno oblast na njenih dohodkih na trošarini. G. Finžgar je dobro vedel, da bo vsak finančni organ takoj lahko spoznal, da je vino načeto, ako mu g. Finžgar tega že sam ne bi povedal. G. Tonejc tudi ni g. Finžgarja prav nič rešil pred nobeno kaznijo. V svoje takratno poročilo je naravnost zapisal, da je g-Finžgar v premoženjskih razmerah, zmožen da pa je občini njegov sloves nepoznan, ker ni pristaš JNS. Če jd g-Tonejc dal tako poročilo,, potem je več kot gotovo in jasno, da g. Finžgarja ni rešil pred nobeno dohodarstveno kaznijo, marveč sledi iz tega poročila z vso gotovostjo, da je to poročilo kvečjemu pripomoglo k večji kazni, ker je v„pre- možeujskih razmerah zmožen". Sicer pa nismo g. Tonejca javno kritizirali radi tega njegovega poročila, marveč zato, Ler je bil občini sloves g. Finžgarja nepoznan, „ker ni „pristaš JNS". Mi pa vemo in povdarimo, da sta bila g. Finžgar in g. Tonejc zelo dobro znana in da sta si bila celo prijatelja. Pa g. Tonejc kljub temu ni hotel vedeti za sloves poštenjaka Finžgarja, to radi tega ne, ker ni bil pristaš JNS. /To dejstvo dokazuje, da so v občini Mošnje gospodarili nekateri z vidika strankarske politike JNS, čeprav je dolžnost vseh faktorjev na občini, da se v politične stvari občanov ne vtikajo na tak način. Dosedanja občinska uprava, ki je bila „izvoljena" leta 1933 je bila razrešena, ker je banska uprava ugotovila ne-rednosti. Dolge sp te litanije in vsak volilec. lahko vidi v svojem kraju prepis te odločbe, iz katere bo spoznal, da je treba odločno nastopiti proti vsem dosedanjim gospodarjem na občini, ki so v tem času pokazali, da ne znajo gospodariti z javno in njim zaupano imovino. Dve listi gresta v boj za zmago pri občinskih volitvah v Mošnjah. Prva je lista JRZ z nosilcem g. Pangercem pd. Broščarjem, ki je pod svoj prapor zbrala vse poštene volilce obširne občine Mošnje in vse stanove: na njej. so zastopani kmetje, delavci in obrtniki, interesi poedinih krajev v občini pa so varovani tako, da so mesta razdeljena po vseh krajih na pravilen in pravičen način. Druga lista pa je zbrala okoli g. Tonejca vse one, ki so se v pretekli dobi prištevali propadli stranki in ki niso nikdar videli gorja slovenskega naroda in so vladali na občini takrat, ko je povsod v slovenskih občinah vladala strahovlada JNS klike. Tu so se zbrali nekateri državni in samoupravni uslužbenci, ki še danes upajo korakati za stranko, ki je že več ni in ki je napravila oirromno škodo ne samo slovenskemu narodu, marveč vsej državi. Možje in fantje! Izbira med kandidati na Svečnico bo lahka, mora pa biti tudi odločilna in močna. Nikdar več ne sme vladati na občini Mošnje stranka, ki je po svojem županu izjavljala, da ne ve za sloves moža, ki ga pozna Slovenija kot poštenjaka, ker ni pristaš JNS. Svečnica naj bo krona vsega našega dela! Zmaga ta dan naj pokaže, da smo volilci občine Mošnje v taboru ostale Slovenije in da smo ostali kljub nasilju zadnjih pet let zvesti svojim idealom in politiki našega priljubljenega voditelja notranjega ministra g. dr. Korošca Antona. Seja kranjskega občinskega odbora Dne 24. t. in. se je vršila po dolgem presledku zopet enkrat občinska seja, ki je ponovno pokazala, kako malo zanimanja kažejo mnogi kranjski JNS večinski možje za občinske zadeve. Četudi je po novem občinskem zakonu potrebna za, sklepčnost le polovico števila odbornikov, v Kranju ominozno število trinajst, so občinski možje, kolikor se jih je zbralo ob določenem pričetku občinske seje, morali zelo dolgo čakati, da se jih je zbralo toliko, da so postali sklepčni. Izostajanje od občinskih sej v takem številu, kakor.se sedaj vrši, še ni bilo pri nobenem zastopu, kar jih v Kranju pomnijo. Nekateri občinski možje od JNS večine sploh ne posečajo več občinskih sej in s2 nam res zelo čudno zdi, da ne izvajajo potrebnih konsekvenc, tete da se za funkcije, ki jih ne izvršujejo, nočejo zahvaliti. JNS večina na kranjski občini menda ne pozna določil §a 60 zakona o občinah, ki pravi, da sme že sam občinski odbor razrešiti dolžnosti obč. odbornika, ki izostane v enem letu več kot od polovice sej brez opravičenega razloga. Mi pa konštati-ramo, da se nahajajo med JNS odborniki kranjske občinske večini celo taki, kj se že več kot eno leto niso udeležili nobene seje. Če mislimo, dia na kranjski občini menda ne po- znajo §a 60 obč. zak, moramo pričakovati uraden popravek s trditvijo, da mi napačno mislimo, ker da je res, da občinski možje zakon dobro poznajo. A tudi če pride tak popravek ostane za nas še vedno več kot sigurno, da gospodje od JNS večine prav gotovo proti nobenemu svojemu tovarišu ne bodo uporabili določbe §a 60 obč. zakona ter ga ne bouo razrešili od dolžnosti obč. odbornika, pa naj tudi še nadalje redno izostaja od vseh onih sej, kolikor jih bo še imel ta občinski zastop. Upamo, da stem poukom nismo škodili nobenemu JNS-arju na politični karijeri — nasprotno pričakujemo vsaj toliki priznanja za naše delo, kakor ga je dal g. predsednik JNS in občinski odbornik onemu, ki dela v trošarinski zadevi pritožbe, ko je pri tej seji povedal, da mora vsled trošarinskih pritožb veliko študirat, da si je pa pridobil že veliko trošarinsko znanje, kar mu utegne še enkrat koristiti. Mogoče ima gospod res prav, da mu utegne njegovo znanje še enkrat res koristiti, lahko bo pri prihodnjem obč. odboru kot ekspert nastopal, ali kot strokovnjak v trošarinskih zadevah, tako, kot je preje za kranjsko občino g. Zupan. Na dnevne miedu je bila predvsem zahtevu dveh kranjskih tovarn o povračilu protizako- nito plačune trošarine v znesku ca. 220.000 Din. Občinski sklep bomo priobčili, čim ga dobimo v pismeni obliki. Če smo g. referentu Košnika prav ruzumeli, si je kranjska občina vendarle že osvojila pravne stališče, ki smo ga tako obširno v našem listu utemeljevali ter priznava zahtevujočim tovarnam pravico do povrnitve protizakonito plačane trošarine. Vendar išče JNS večina v svojem sklepu neko pot, s katero bi se izplačilo malo zavleklo, menda v tihem upanju na kako prcinembo pravnega na-zirunja po državnem svetu. Ko jo bila ta zadeva končana, prišla je na vrsto zopet pritožba Mlekarske zadruge iz Na-klegu. Koliko preglavic vendar delu kraMJski občini tu kmečku zadruga, ki se nikakor noče pokoravati velikopotezni kranjski finančni politiki jn nikakor noče plačevati davščin, ki jih terja od nje. Ta zadruga se je že lansko leto zarudi ubogih 8 Din z vso odločnostjo kranjski občini uprla njeni zuhtev; po vplačilu uvoznifie ter dosegla, da se je vsa lepa stavba kranjskih finančnikov, ki j« hotela z uvoznino dobiti ogromnih dohodkov, zrušila v nič. Prav nič ne dvomimo, da je ta zadruga črpala pravni pouk iz ..Gorenjca" in je tudi sijajno zmagala. Kako prav bi bilo, če bi tudi kranjska občina upoštevala bolj pravni pouk Gorejnca, kakor pa od svojih ekspertov in drago plačanih speciulistov v občinskih davščinah. Lepe svote bi sj prihranila'. Letos pa se je začela ta zadruga pritoževati zoper plačilo trošarine, četudi šele potem, ko je brala uradni popravek kranjske občine priobčen v Gorenjcu od 12. novembra 1935, ki se je glasil: „Neresni-čno je, da je potreba da oblast zaščit; malegu človeka in našega kmeta, ki zalaga mesto z živežem, kajti glasom §a 3. pravilniku o obč. trošarini so prosta trošarine živila (kmečki pridelki), ki jih uvažajo v mesto za neposredno prehrano iz bljižnje okolice. Občina Kranj. L. S. v Kranju dne 12. novembra 1935 Anton Engelman 1. r. delovodj C. Pire 1. r. predsednik občine." Čim so možje od Mlekarske zadruge prebrali ta uradni ruzglas kranjske občine v ..Gorenjcu", so mu seveda verjeli, zato so takoj ustavili vsako nadaljno plačevanje trošarine za mleko in mlečne izdelke ki so jih vsak dan pošiljali kranjskim meščanom. A glej! Kranjska občina s tem ni bila zadovoljna, poslula je mlekarski zadrugi v Naklo pismo, 17. 12. 1935, ki je bilo podpisano od istega predsednika občine C. Pirca kot uradni popra-pravek v ..Gorenjcu", v katerem zahteva od zadruge plačilo trošarine. — Pa se zadrugu ni udula. Možje pri zadrugi so mislili, da je občina na svoj razglas v ..Gorejcu" pozabila, zato so občini lepo odgovorili ter jo opozorili na ..Gorenjcev" popravek ter rekli, da trošarine ne bodo več plačevali — ter da naj se njih pismo predloži občinskemu odboru v pretres. — To se sicer ni zgodilo, puč pa je občina pisala zopet novo pismo zadrugi z zahtevo po plačilu Za neveste vsa kuhinjska posoda, jedilno o-rodje, vse za gospodinjstvo Hlebš - Kranj Velik popust slike, okvirji, ogledala, stekleni-na, porcelan Lavtižar Joaip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Povedati moram, da nisem bila samo jaz tako nesrečna. Našla sem družbo treh mladih Hrvatic, ki so bile enako meni s silo pripeljane v paševo stanovanje. Ne malo veselja sem imela v tem, da smo se dekleta razumela med seboj, ker je hrvaški jezik zelo podoben našemu. Tožile smo druga drugi svojo žalostno usodo in zato lažje prenašale svoj pomilovanja vreden stan. Nismo pa dolgo ostale v Bosanskem Brodu. Paša je dobil poročilo, da ga .otrebujejo v glavnem mestu Bosne z imenom Busna Saraj (Sarajevo). Naj se prejkomogoče tja preseli, ker ga čakajo nujne vladne zadeve. Tudi nas je vzel s seboj. Vozile smo se štiri dni in skusile marsikaj neprijetnega. Na potu smo imele črno ohlapno obleko, obraze pa zagrnjene z beiim pajčolanom. Sarajevo je v ozki dolini med visokimi gorami. Skozi sredo mesta teče voda Miljačka. V bregovih sem videla na obeh straneh veliko hiš in nad njimi visoke stolpe, znamenje turških cerkva. Na koncu mesta stoji na skalovju stara trdnjava zidana za obrambo proti sovražnikovim napadom. Toliko vem povedati o Sarajevem, kjer sem morala bivati šest let. Povedati moram pa tudi to, da sem postala nedolžna žrtev mogočnega in pohotnega gospodarja. Trdno upam, da mi Bog ne prištevp tega v greh. Ko smo se pripeljali v Sarajevo, so nas oddali v veliko hišo in nam odkazali stanovanje, določeno samo za ženske. Tem prostorom pravijo „harem". Beseda harem pomeni prepovedan prostor. Noben tuji moški ni smel prestopiti praga našega stanovanja. Še zdravniku ni bil dovoljen vstop drugače kakor v spremstvu žensk, ki so nam stregle. Vsa vrata so bila zaklenjena in okna gosto preprežena z železom kakor v ječi. Hišo so obdajali vrtovi, polni najlepšega cvetja. Na več krajih so vodometi namakali gredice, v notranjščini so bila tla pogrnjena s preprogami raznih barv. Povsod je vladala tihota, nobena stopinja se ni slišala. Sobe so bile rdeče popoleskane, mehke klopi obložene z rdečim baržunom in z belimi čipkami, napisi po stenah izdelani v svili, ob stenah dolge poslikane skrinje, napolnjene z obleko in s perilom. Da nismo bile brez dela, smo predle, šivale in izdelovale vezenine. Tudi za zabavo je bilo preskrbljeno s petjem, plesom, godbo in igrami. Kljub vsi obilnosti pa smo ostale uboge jetnice, izročene na milost in nemilost paševi vulji. Poleg tega smo vedno mislile na svoje drage v domovini in se večkrat pogovarjale, na kak način bi ubežale iz harema, iz kraja pregrehe, neizmerne žalosti in bridkih spominov. O koliko molitev je bilo na tihem opravljenih! Po preteku dolgih šestih let je prišla vendar r*iit#¥* toda ne rešitev iz sužnosti, temveč le H Sarajevega. Dopolnila sem osemindvajset let, ko bo bile moje tri tovarišice precej mlajše mimo mene. Nadzorovalka harema mi je povedala nekega dne, da ne bom več ostala v Sarajevem, temveč da sem odločena za harem turškega paše v Banjaluki. Tega naznanila sem se ustrašila, ker sem se morala ločiti od ljubih hrvaških prijateljic. Silno težko smo se poslovile. Vendar pa sem bila vesela. da moram iti v Banjoluko, ker so mi povedali, da je to mesto veliko bliže moji domovini. Iz Sarajevega sem se odpeljala v spremstvu dveh Turkov. Zopet so mi dali črno ohlapno obleko in pajčolan čez obraz. V vozu je sedel poleg mene fantiček, ki sem ga pripeljala s seboj v Križe. Mnogo solz sem že pretočila zaradi njega, ker sem ga dobila zoper svojo voljo. Toda mati njegova sem in ne morem drugače, kakor da ga ljubim. Najbolj me je skrbelo, kje ga bom dala krstiti. Pa nikjer ni bilo duhovna, da bi ga bil sprejel v katoliško cerkev. Bala sem se, da bi ne bil umrl kot pagan. Tedaj sem se spomniia našega gospoda vikarja, ki je rekel: „V sili sme vsak človek krstiti." V tem primeru je bila res sila. Uporabila sem pravico, da sem ga krstila sama, mu dala ime Janez (kakor se zove moj oče) ter postala dečku telesna in duševna mati. Poleg tega pa sem vedno upala, da mi morebiti Bog kdaj nakloni mašnika, ki ga bo krstil še enkrat, ako bi ga ne bila jaz pravilno krstila. Dolga je bila pot iz Sarajevega v Banjoluko, pa čudovito lahko sem jo prenašala. Kljub temu da sem silno rada zapustila svojega dosedanjega gospodarja, mi je hodilo vendar na misel, zakaj me je odslovil. Gotovo sem prišla v nemilost. Dobro vem zukaj. Ali pa sem bila pri svojih osemindvajsetih letih bila že prestara? Tudi mogoče, saj dobi tako visok gospod lahko dosti mlajših. Na vsak način sem se z veseljem poslovila. Pri odhodu mi je dal paša nekaj zlatnikov, ki bi jih bila morala odkloniti kot nepošteno plačilo. Kljub temu sem jih vendar vzela, ker nisem imela nič denarja. Po več dnevih sva se pripeljala z dečkom v Banjoluko, ležečo na prostorni ravnini, obdani z »GORENJEC« STRAN S trošarine — a ker je bil tudi ta opomin brezuspešen, je pozvala načelnika osebno na občino na odgovor. Ker je zadruga sedaj uvidela, da vkljub vsem vztraja kranjska občina na pobiranju trošarine, sklenila je napnviti ko.\ec ter vložila pritožbo na občinski zastop, o kateri je isti sklepal pri zadnji občinski seji. Referent g. Kpšnik je izjavil, da je za svojo osebo prepričan, da mlekarska zadruga ni dolžna plačevati trošarine, da pa mora občina, po mnenju fin. odseka popreje ugotoviti še neke podatke, p^tem bo šele obč. zastoj, definitivno sklepal. Po nevera mnenju pa je zadeva po^-sem jasna in mlekarni ni treba plačati nobc- Konz. svetnik Grča Blažij devetdeset-letnik Devetdesetletnice so redke, redke . . • Posebno v sedanjih pomehkuženih časih'. A g. konz svetnik Grča Blazij iz Šenčurja je še iz starih grčasiih časov. Zato je učakal devetdeset let življenja. Dne 29. januarja 1846 so ga rojenice položile k nogam matere — pristne Gorenjke v Spodnji Beli pri Preddvoru. Že takrat so mu rojenice določile dolgo pot. ki ga je vodila iz Predvora skozi Kranj in Ljubljano na Goriško ter ga po petdesetih letih pripeljala spet nazaj v Šenčur. Tam biva g. devetdesetletnik ravno 20 let v hiši največje dobrotnice šenčurske cerkve Marije Grče. V sredo ne trošarine že iz razloga, ker trošariiiska tarifa ki;njske občine za mleko in mlečne izdelke sploh .ima nobene trošarinske postavkei To priliko porabimo za poduk vsem onim, ki trošarini, plačujejo in onim, ki se hočejo v tro-šurinskih vprašanjih kaj podučiti, da se lahko trošarino pobira če so podani ostali pogoji, samo od on.-t predmetov, ki jih izrecno našteva troŠarinsku ti-ifa; na podlagi tar>fne postavke 2(J., ki se glasi: »ostali neimenovani predmet je' pa se ne -me pobirati nobena trošarina. IV v), da bo naše poročilo o tej občinski Sfi. r • ,ilo r.jrsikuk dober sad. je dopolnil 90 let življenja še čil in zdr..v sredi vnetega dušnopastirskega dela! V nedeljo, dne 2. februarja, ob ^setih dopoldne se bo v župni : jrkvi slovesno zahvalil Bogu za vse obiine dobrote, ki mu jih je poklonil tekom dolgih let! V spremstvu duhovnikov bo šel pred oltar, da opravi zahvalno sveto mašo in zahvalno pesem! Redki jubilej pa bo osvetlil g. škof. ravn. Jagodic s slavnostim govorom pred sveto mašo! Popoldne ob treh bo v Ljudskem domu slavnostna prireditev, pri kateri bodo zastopniki občine, fara in društev častitali g. devetdesetletniku, društveniki iz Hrastja pa ga bodo počastili z lepo igro „Henrik — gobavi vitez", v kateri duhovnik Leopold nazorno predstavlja človekoljubno delo duhovnika, kakor-šen je bil v polni meri tudi g. bisero-mašnik Grča. Slavlje se bo končalo z ffodovao pcdoknico, ki jo priredi cerkveni pevski zbor. Prav je tako! Saj se vsa iara veseli, da ima v svoji sredi zaslužnega in delavnega duho\nika. ki je drugi najstarejši duhovnik v škofiji! Županov finančnik Znana resnica je, da je mnogo ljudi, ki govore največkrat o stvareh, ki jih najbolj t išče. To smo si mislili, ko smo pri zadnji občinski seji iz županovih ust ponovno culi o nekem finančniku, čeprav doslej še ni nikdar povedal koga je s tem mislil. Mi smo povpraševali kaj bi utegnilo to pomeniti, pa nismo mogli pravega dognati. Radi tega ne moremo trditi, ali je mislil sebe, ali pa mordn koga druzega. Upamo, da bo enkrat toliko odkritosrčen in nam povedal koga misli pod to besedo. Culi smo že o različnih sejah drugih občinskih odborov in javnih korporacij, zato lahko mirno trdimo, da do danes še nismo brali o slič-nih opazkah iz ust voditeljev javnih sej. Če pa je naša domneva, da je s tem mislil g. župan sebe, pravilna, potem smatramo za potrebno, da pokažemo njegovo „finančniško" karijero onemu Kranju, ki ni poučen o starih kranjskih prilikah, katere smo že enkrat pričeli razodevati v svojih člankih. V arhivih imamo mnogo starega kranjskega materi jala in bomo o priliki občinstvu podali še marsikatero zanimivost. Pri tem se bomo držali stroge objektivnosti, ker vemo. da morajo bi- ti zgodovinski podatki resnični in točni, lega principa se bomo držali tudi zato, da olajšamo replike na. račun »finančnika". Zaenkrat ne bomo segli da-tje nazaj kot v neposredno predvojno dobo. V stari „Sodarjevi" sedaj bavnikovi hiši uk ob sosednem zidu „i\ove pošte" zagledalo je lue sveta linaučno aetece, ki so ga krstili za »Kreditno društvo". Oce tega društva je bil nek sedanji ki-nopodjetmk v Ljubljani, svoječasni zavarovalni agent v Kranju. V tem kreditnem društvu je g. Ciril Pire opravljal nekaj let službo tajnika, dokler ni po prevratu prevzela jadranska banka linančno dete v svojo oskrbo, s čemur je prenehalo tudi tajnikovanje g. Pirca v tem društvu. \ sekukor je črpal g. Pire praktične nauke o linancaU najprej v ivredituem društvu, ker se uoilej z linoncnimi zadevami ni pečal. i\o je opravil stvari v rvieuunem društvu in je prišel prevrat, se je naenkrat znašel v viogi plucanega upravnega svetnika pri bluveuski banki, Hipotekami banki j ugosiovenskili hranilnic, Ljubljanski kreditni banki in pri Slovenski banki, torej kar pri štirih denamib zavodih naenkrat, kar je pomenilo za takratne čase zelo pomembno finančno pozicijo. La pozicija žal ni dolgo trajala, ker so razen Ljubljanske kreditne banke morale vse druge likvidirati, če ne popolnoma, pa dei"o. Osvežimo nekoliko spomin na različne prigode iz tega časa. Slavenska banka je šla najpreje v konkurz, iz stegu pa po 3 letih v 22% poravnavo, dočini eksistirate ostali dve banki, to je Hipotekama in Slovenska, še danes, vendar v precej skrčenem obsegu tako, da sta širši javnosti skoro nepoznani. Naj tudi povemo kak spomin so pustile nekatere teh bank v Kranju. Pri Slavenski banki bi bila kranjska mestna hranilnica leta 1926 izgubila skoro vso svojo vlogo, približno 3 in pol milijone dinarjev, če ne bi bil rešil hranilnico pred to izgubo z vsem naporom tedanji njen pravni konzulent. Pri Hipotekami banki pa je Kranjska mestna hranilnica izgubila 600.000 Din. na delnicah te banke in menda kakih 300.000 Din. na kapitalu. Izgubila pa bi bila Mestna hranilnica še mnogo več, da se ni takratni nje" predsednik odločno uprl zahtevi, ki jo je izrazil župan Pire in veliki župan Balitič, da naj pusti hranilnica svoje naložbe v tej Daje popolnoma sigurni Hipotekami banki. — Gospod veliki župan Baltič je to svojo zahtevo dal predsedniku M«stne hranil- nice tudi v pismeni obliki, on pa je vkljub temu na svojo pest še vedno dvigal v Hipotekami banki ves denar in s tem reševal Mestno hranilnico pred še ^ečjo izgubo. Župar. Pire se bo spomnil še onega januarskega večera 1928, ko je pridr-čal iz Ljubljane v precejšnjem snegu avto in se ustavil pred kranjsko mestno hranilnico kamor je gospr-u veliki župan takratnega hianiln'č^ega predsednika pozval na razgovor v zadevi ' denarnih vlog Mestne hranilnice pri Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic, kakor je bil oficijelen^ naslov te banke. Če si kdo lasti epiteton finančnika, mislimo, da mu ga od swa lahko privoščimo. Če ga misli pa nadevati drugemu, samo da bi ironiziral ali zmožnosti ali pa njegova sredstva, ga pa v resnici pomilujemo, ker razodeva s tem samo ono slovito kranjsko »fovšarijo". Mi v Kranju se poznamo prav dobro, zato bi svetovali onim, ki so kakorkoli prizadeti, da naj bodo s persif Hran jem in ironizirunjem zelo previdni, ker bi jim sicer kranjska zgodovina utegnila povedati še marsikaj neprijetnega. V posesti smo starih dokumentov te zgodovine, čeprav jih nismo pisali sami. S smešenjem se v Kranjski občinski politiki ne bo prišlo drugam, kakor na zadeve dotičMka, ki hoče smešiti. V svesti naj si bo. da ima opravka z resnimi ljudmi, pa ne z dotnišljavčki in .,velikopotezneži". Pazite, da zopet ne pozabite da vam za prodajo vašega blaga in izdelkov največ koristi dobra in lepa reklama z letaki, plakati in prospekti, ki vam jih poceni in najmoderneje izdela v eno ali večbarvnem tisku Tiskovno društvo, Kranj Telefon št. 73._ Storite svojo dolžnost « plačajte naročnino ! gorami. Turka-spremljevalca sta šla z nama skozi več ozkih ulic ter naju dovedla do velikega poslopja. Potrkala sta na vrata ter povedala odkod in s kom prihajata. Tedaj je zaškripal ključ in pri odprtih vrtatih je stala zagrnjena Turkinja, gotovo že obveščena o najinem prihodu. Turka sta morala ostati zunaj, midva pa sva bila sprejeta v notranjščino. Zopet v haremu. Vse je izgledalo tako kakor v Sarajevem. le oprava je bila bolj preprosta. Enako sužnji so me prodali drugemu pašu. Začel se je nov križev pot. Iz ene jame sem padla v drugo. Čemu sem vendar na svetu? Ali samo za greh? Morebiti pa delam pokoro za sebe in za druge? Želela sem si smrt, toda zaradi otroka bi še rada živela tako dolgo, da bi si mogel sam kaj zaslužiti. Strežnica je naju peljala v večjo sobo, kjer sia stanovali dve drugi žrtvi turškega oblastneža. Tudi ti dve sta bili Hrvatici. Štela sem dneve, tedne in mesece z upanjem, da boni morebiti kmalu oproščena trpljenja. Toda nobene rešitve. Rada pa pripoznam, da je imel pašu sočutje z mojo usodo. Dečka je vzel v svojo oskrbo in ga sprejel v vzgojo z lastnimi sinovi. Izražal mi je tudi na druge načine naklonjenost. Toda ko je videl, da se ne morem navaditi takega življenja, mi je končno izkazal največjo milost s tem, da me je oprostil, čeprav še le po preteku štirih let. Dobila sem pisano dovoljenje — po turškem: ferman — da smeva s sinčkom zapustiti Banjoluko in da imava prosto pot iz turškega cesarstvu. Paša je nama dal tudi izdatno podporo in oskrbel voz, na katerem sva se peljala ob reki Vrbas tjudol do Save. Ko sva prišla čez most sva bila v naši državi. Kdo bi popisal to srečo. Po- klenila sva z dečkom in se s povzdignjenimi rokami zahvalila Bogu za rešitev. Zdaj se je začela pešpot proti Zagrebu. Dobila sva veliko dobrih ljudi, ki so nama pomagali na razne načine, saj so pogostoma videli popotnike, vračujoče se iz turške sužnosti v domovino. Mesto turške obleke so nama dali drugo obleko. Po dolgem potovanju sva brez posebnih nezgod prišla v Ljubljano, Kranj in Križe. O srečne oči, da so po desetih letih zopet zagledale očetovo hišo!" Tako je pripovedovala Grašičeva Lcnca. Čeprav je bila po svoji vrnitvi s Turškega stara še le 32 let, je vendar vse nekako ovenelo na njej. Turki so oropali slovensko devo mladostne lepote. Le solze na njenih licih so bile vedno sveže, kadar se je spominjala prestanega trpljenja. O uboga Lenca, m učenka, junakinja! Mladega desetletnega Janeza pa je gospod vikar poučil v krščanskih resnicah in krstil, če ni bil prav krščen. Vesela množica je spremljala belo oblečenega fantiča iz cerkve tia Grašičev doni in čestitala gospodarju, da je dobil dediča svoji imovini. XXVIII. Dogodki proti koncu petnajstega stoletja. Tudi grof Jurij Lainberg se poslavlja. Vso Evropo je pretresla leta 1492. in 1493. izredna novica: Odkritje nov svet! Krištof Kolumb je tisti junak, ki je po silno težavni in dolgotrajni vožnji dospel v novo, do zdaj neznano deželo Dne 12 oktobra je Kolumb v praznični opravi prvi stopil na obrežje Amerike, držeč v le\ i roki špansko zastavo, v desni pa meč. Ob morski obali je postavil velik iesen križ. Odkritje Amerike je bil dogodek svetovnega pomena, dogodek, ki je pokazal narodom vso drugačno smer in odprl trgovini novo pot. Kolumb se je moral boriti s hudimi ovirami, preden je dosegel namen, ki ga jo imel že dolgo v mislih. Dosti je bilo ljudi, ki so ga smatrati za prismojenega. Tudi veliko učenjakov je imel zoper sebe. Najbolj so mu nasprotovali profesorji vseučilišča v Salamanki na Španskem. Ta univerza je bila enakovredna s slavnimi visokimi šolami v Bologni, Parizu in Oksfordu. Obiskovalo jo je 7000 dijakov iz vseh krajev Evrope. Ob Kolumbovem času je živel v Salamanki učen dorninikanec Fray Diego de Deza. Ta je on-dotne profesorje na vse mogoče načine pregovarjal, naj se izjavijo v tem smislu, da ima Kolumbov načrt veliko verjetnosti glede odkritja novega sveta. Pa jih ni mogel pridobiti za svojo misel. Ko sta se pa končno kralj Ferdinand in kraljica Izabela kljub mnogim nasprotnikom i prijaznila s Kolumbovo namero, sta ukazala vse pripraviti, česar je bilo treba za dolgo vožnjo po morju. Dominikanca Fray Diego de Dcza smo pa posebej omenili zato, ker zgodovinarji zelo radi opuščajo njegovo ime, čeprav je bil ta redovnik glavna moralna opora velikanskega Kolumbovega podjetja. Vrnimo se k svoji povesti. Opisali smo trpljenje naših pradedov v turških bojih. Ti Časi so bili junaška doba Slovencev. Ves narod je moral skupno braniti vero, narodnost in svobodo proti 1 j utini sovražnikom krščanskega imena. Op, uredništva: V zadnji številki je pomotoma izostal eu odstavek, ter vsled tega moti zmisel podlistka. Prinašamo zato v današnji številki nadaljevanje v dvojnem obsegu (z onim ki je izostalo). stran 4 w %- tmmmmmmm* »gorenjec Krivica ni krivična pravica je krivična" Nedeljski „Slovenec je priobčil sledeče pismo: „ kam rta gorica, 18. januara 1936 g. Velepoštovani Gospodin. Ministar! kad sam ima prošlo prolječe časi, 11 poznat s se sa Vama, uvideo sam, da su Vam najviši oni ideali, ko je probudio naš največi Jugosloven, biagopočivši kralj Aleksander I Zedinitelj. Slobo-dan sam bio, ako ču nešto trebati, o-kreniti ču se na Vas. u nadi, da nam pomognete k dobri stvari. I več je* došla sila. Jo.š nikada nisu se kod Slovcnaca toliko poniževali ideali poštenih Jugoslovena, kao baš sada. Svakog takodjer onog koji je Vaših misli, koji je iman več od nekada Iju-bav do naše mile otadžbine, se tera. Sada su na redu odgojitelji naše dece, u-čitelji. koji se ni je slepo klonio onima, koji su vikali „Srbe na vrbe", onaj mora ostaviti svoje službeno mesto, jer je obmesten. Ovakov primer je sada u Radovljici. Školski upravitelj g. Baebler Leopold, koji je več 11 godina v Radovljici, član Sokola, vodi školu u nacionalnom duhu, imade 32 godine službe in odličnu kvalifikacij u, neka bude sada preme-šten. Molim Vas gospodine Ministar. da po moguonosti učinite, da se ovaj pre-meštaj ne izvrši, kar je Vama sigurno možno. < Gospodine ministar, u sili se obrača na Vas hiljade ljudi, koji vole našu otadžbinu, da pomognete i ne dozvolite uništavati onih lepih misli, koje smo oouzeli po našem najveeem Jugoslove-mi. Molim Vas visoki gospodine, du iz-vinite. Sto sam toliko slobodan, i obra- na V as u na di, df a nam pomog- cam se nete. Sa odličnim velepoštovan jem pozdravlja Vas odani Vladimir kapus." Ne bomo razpravljali o načinu pisanja, vendar se čudimo, kako se sedaj leda na dozdevne ..krivice", ki se men-a gode nekaterim učiteljem. Sedaj se smatra za vnebovpijočo krivico, če se premesti učitelja po službeni potrebi, in če se hoče popraviti krivice, ki so se godile tolikim odličnim vzgojiteljem mladine zgolj iz političnih ozirov. Takrat, ko so se prestavljali naši zavedni učitelji in učiteljice samo zaradi tega. ker se niso mogli in niti hoteli pokoriti proslulim JNS generalom, in so bili za-"»di tega preganjani takrat pa niso bile to nobene krivice. Res ti pa znajo. Tedenske novice Evidenčne tablice za avtomobile. Kakor vsako leto. tuko bo tudi za leto 1956 opremiti vsa motorna vozila / novimi evidenčnimi tablicami. Lastniki motornih vozil, osebnih in tovornih avtomobilov, motornih koles (brez razlike te/t) in traktorjev se opozarjajo, da izvršijo letno prijavo pri sreskem načelstvu najpozneje do 31. januarja 1936. Obrazce za prijave se dobi l>ri sreskem načelstvu. Saobračajne knjižice je prinesti s seboj, da se v istih zabeleži prijava in številka dodeljene evidenčne tablice. Prijavo je kalekovuti: za avtomobile s 100 dinarskim za motorna kolesa pa s 50 dimniškim kolekom. Proti vsakemu, ki bi do 31. januarja 1935. ne \ ložil letne prijave, se bo uvedlo kazensko postopanje po tarifni postavki 100 taksnega zakona v zvezi s členom 106. taksnega in prisioj-binskegu pravilnika. Pri prevzemu novih tablic se morajo tudi oddati stare tablice od letu 1933. Prijava koles. Na podlagi tarifne podstavke 100 taksnega zakona in čl. 106 taksnega in pristojbinskega pravilnika se opozarjajo vsi lastniki bicikljcv. du jih prijavijo pri županstvu občine svojega stalnega bivališču jiajdulje do 31. januarja 1936. Prijava se vrši pismeno po predpisani tiskovini, katera se dobi v občinski pisarni in mora biti kolkovana s 5 dinarskim kolkom. Druge takse ni. Vsa kolesa morajo imeti prometne . tablice katere, morajo hiti na kolesu plombirane, raz-ven tega pa mora imeti kolesar še pri sebi prometno knjižico. Neupoštevanje teh prepisov se ho kaznovalo pti taksnem zakonu in po uredbi o zaščiti jav n i h cest in varnosti prometu uu njih. KRANJ Volilci! Vsi volilni upravičenci, ki stanujejo v kranjski občini pa še niso vpisani v volilni imenik naj to takoj store, najkasneje pa v dveh dneh. Pravico vpisa v volilni imenik i-majo vsi tisti, k\ so že dopolnili 21. leto in tisti ki bodo tekom tega leta odslužili svoj kadetski rok. Morajo pu biti vsi vsaj eno leto v kranjski občini. Revizija. Pur dni po občnem zboru združenja obrtnikov so bili poslani iz Ljubljane od centrale revizorji, ki so na žalost nekaterih nušli vse v redu. Vrnil se je. V času strahovlade prestavljeni profesor g. Fortuna Martin se je te dni vrnil V Kranj. Mi želimo g. profesorju mnogo uspeha med našo slovensko srednješolsko mladino. Kako je to? Lansko leto je dala Preduška občina postavit! nove betonske stebre za mo.t. ki pelje čez Kokro iz vasi Primskovo na Rupo. Sediš j. ko so radi deževja vode močno narasle, je Kokra, izpodkopala e,n steber, ki je pri padcu podrl stari lese: C0 ?7 y^ v%o s?ys Kupujem staro zlato in srebra se bo vršilo poučno filmsko predavanje o modernem kmetijstvu, travništvu, pašništvu in živinoreji. Filmsko predavanje bo izvanredno in poučno ter povsem praktičnega značaja. Žive slike bodo prikazovala preizkušene načine pri kmetijskem delu in obratovanju. Zato je potrebno da bo udeležba čim večja. Priporočamo številen obisk. SS3BB HLAČE! v veliki izberi, za -elo, kakor /udi za praz nik, male in velike. Delo-prvovrstno, cene brez konkurence. = Priporoča se Albin Jazbec največja trgovina z izgotov-ljenimi oblekami na Gorenjskom. m H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapemik, v hibi g. F. Ažmana. Fotograf Rovšek izvršuje poročno slike s 25°/0 popustom. Pride tudi ua dom brezplačno. Slike za legitimacije stanejo štiri samo Din 25.— Kranj, Cojzova 4 (pri pokopališču). Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Pošteno krščansko dekle srednjih let, vajeno vsega kmečkega dela vzamem v službo. Naslov v upravi lista. Deklico poštenih staršev s primerno izobrazbo zdravo, marljivo in lepega vedenja sprejmem v trgovino. Nastop lahko taikoj. Vprašati pri Ferd. Hlebš trg. stekla in porcelana, Kranj Deček star 15 let išče mesto vajenca v trgovini na deželi. Informacije daje uprava lista. Lepa parcela v sredini mesta se ugodno proda. Informacije daje Bajt Jožef trg. z leseno robo Kranj. Majdič Franc naslednik Bajželj Franc Kranj, — Cesta na Golnik št. 1. P. u. Poslužite se ugodne prilike in nabavite si prvovrstno banaško moko za kruh in pecivo, pšenični zdrob, koruzo zobato in okroglo, pšenico, rž, ječmen, proso, ajdo črno in sivo, otrobe drobne in debele, krmilno moko, vse vrste ješprenčka, kale, koruzne moke in zdroba, kakor tudi vse ostale mlevske proizvode, katere Vam nudim iz svoje velike zaloge po najnižjih dnevnih cen&h. Vse cenjene odjemalce opozarjam tudi na veliko zalogo in izbiro popolnoma svežega špecerijskega in kolonljalnega blaga, katerega nudim po Izredno nizkih cenah. Postrežba točna in solidna! Za obilen obisk se priporoča Bajželj Franc (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. C—TT* ^ V < »GORENJEC« '/ >■ m \"\\ !; ' - 1 ; ' i - /¿oídoérü gospodinji rwredirno tum mi \Mko čiščenje-v nctUh sfe/häisciA d toga damo Š /1 ny popust na Vso2¿ns/á?6¿aso ¡*ttC4 DO 10%fiopuät je na orngiriaCnsL, od éowwm predpisana como. ooLoäte se, Donleiue še iñIogñ! TIVAR Za Svečnico dobite voščene sveče cerkvene in nizke vseh vrst pri „K L A N D R U" priporoča se Pete? F a E e t i č medičar — slaščičar KRANJ, Jenkova ul. 6. Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinar "i v Ljubljani — Frankopanska ul. 1! Malokalibersko streljanje se vrši vsako sredo zvečer v dvorani ..Stare pošte" a za dame vsak četrtek zvečer pri ..Zlati ribi" v Kranju. Vabljeni vsi in vse! Ženini in neveste! Najlepše in najcenejše fotografije vseh barv in velikosti, tudi povečave Vam naredi Fotograf JUG Krani (sedaj nasproti trgovine Savnlk) Na željo pride slikat na dom brez poviška cene. Pri naročilu 6" slik, eno veliko sliko brezplačno. Slike za legitimacije 4 komade Din 25-—. Zavaruj se tudi Ti! Po umrlem g. Linhartu Josipu, tiskarniškem ravnatelju v Kranju, je izplačala Vzajemna zavarovalnica oddelek „Karitas" polno zavarovalno vsoto v znesku Din 10.000'—. Zahrbtna bolezen, ki se je pojavila popolnoma nepričakovano, ga je v dveh mesecih položila na mrtvaški oder. Blagi pokojnik je pred dvema letoma — ob pristopu v „KA-RITAS" — izjavil: 30 let že nisem rabil zdravnika. Dolgo bom še živel in preplačal zavarovalno vsoto. Pa mu ni bilo usojeno, da bi to dočakal. Smrt nič ne izbira. Vsak naj se zavaruje le pri domači slovenski zavarovalnici, ker bo s tem koristil ne le sebi, ampak vsemu narodu. Oddelek rKARI-TAS" ima zastopnika v vsaki župniji in ga obiščite ob vsaki priliki, ali pa se obrnite na Vzajemno zavarovalnico odddlek „KARITAS" Ljubljana Za nredništvo in izdajatelja odgovarja Kar! Eržen v Kranju. Tiska Ti-skarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.