m ▼ ečji slovenski dnevniki v Združenih državah 1 „ Velja za vse leto . . . $6.00 | I Za pol leta.....$3.00 m Za New York celo leto - $7.00 1 Za inozemstvo celo leto $7.00 ™ im GLAS NARODA lasi isIovensBh idelavcevv Ameriki. The largest Slovenian Daily m the United States. Ittnrd every day except Sundays and legal Holidays, 75,030 Readers. ^ ==« ii ii in TELEFON: COBTLANDT 2876. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 235. — ŠTEV. 235. NEW YORR, MONDAY, OCTOBER 6, 1924. — PONDELJEK, 6. OKTOBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. HOMATIJE V ANGLEŠKIH KOLONIJAH Angleški ministrski predsednik MacDonald je prekinil pogajanja Egiptom. — London svetuje Avstraliji, naj izstopi iz Lige narodov. — Hussein se je odpovedal prestolu in kalifatu, da reši na ta način mohamedan-sko sveto mesto Meko. — Ako ne bo spor pravočasno uravnan, bodo vsi angleški domini ji izstopili iz Lige. London, Anglija, 5. oktobra. — Zaplul i>aša, egip-trovski ministrski predsednik in načelnik tamošnje stranke neodvisnosti, je naenkrat odpotoval iz Ijondona, ker se mu ni posrečilo dobiti od ministrskega predsednika MaeDonalda niti najmanjše koncesije. Zahteval je skrčenje angleških posadk v Egiptu ter definitivno omejitev zasedenja Sudana. i}iranski parlament se bo novembra meseca sestal in V.v.l;]nI paša bo obvestil poslance o svojem neuspehu, liaknr bo brez dvoma odstopil. j'od predsedstvom MaeDonalda se je zbral svet za obrambo imperija in ob tej priliki je bil Zaplul paša obveščen. da so odklonjeni vsi njegovi predlogi. Zagliri paša je prišel očividiio do prepričanja, da je delavska vlada MaeDonalda prav tako imperijalistična ko> poljubna vlada konservativcev, kar ie pokazal Mae-Donnld v svojem konfliktu z Mehiko glede Cunrinsa. London, Anglija, 5. t oktobra. — Radi kočljivega vprašanja omejitve priseljevanja, katero je uveljavila Avstralija proti vsem plemenom, ki ne pripadajo belemu, prav posebno proti Japoncem, je priporočil "Evening Standard'' Avstraliji in drugim angleškim domin jem, naj izstopijo iz Lige narodov. Skrajno zanimivo in značilno je besedilo tega nasveta- — "Ce sklene Japonska kot članica Lige narodov vložiti pri svetu Lige pritožbo, ker odklanja Avstralija kot članice Lige pri pust temnobarvnik plemen ter navede to zadevo kot vzrok za vojno, se lahko prisili Avstralijo, da predloži vprašanje razsodišču. "C'e bi se branila, da bi razsodišče odločilo to zadevo, je mogoče na temelju protokola uporabiti vsa nasilna sredstva Lige proti odpornemu članu. "Na temelju ženevskega načrta more dovesti to le do tega. da blokira angleška mornarica Sidney, da prisili na ta način avstralsko vlado k pripustivi Orijentalcev kot priseljencev. "Resnični odgovor na zahteve Japoncev je bil, da takoj izstopi iz Lige." Če vpoštevamo druge sklepe, storjene v Ženevi, bi Lilo tudi za druge domini je najboljše, če izstopijo iz Lige. Kajira, Egipt, 5. oktobra. — Kralj Ilussein iz Hed-zasa. prejšni veliki šerif iz Meke ter pred kratkem samozvani kalif vseh vernih moliamedancev, je odstopil ob devet i 1; v petek zvečer kot kralj Hedžasa in tudi kot mo-liamedanski kalif. Kralj je podpisal pripravljeni dokument, s katerim s° je odpovedal prestolu, po številnih urah molitev in potem, ko se je dolgo časa po brezžičnim brojavnim potom posvetoval s svojima sinovama, mezopotamskim kraljem Geisalom ter vladarjem Transjordanije, Abdulahom. S solzami v očeji je izjavil Hussein svojim prijateljem, da se umika le začasno, ker je njegova želja zavarovati najsvetejše med svetimi mesti mohamedanstva, Meko. ki bi drugače postala središče boja ter mogoče predmet popolnega uničenja. Ob istem času je dal izraza svojemu upanju, da ga bo nanovo izvolil pan-islamski kongres, ki se bo v kratkem sestal v Kajiri. Nova stvorjena vlada je poslal delegate k sultanu Saoudu. voditelju Vahabi sil, da se dogovore žnjim glede mirovnih pogojev, predno vkoraka v Meko. Zaenkrat ni še znano, kaj namerava Hussein in kakšna bo smer njegove akcije, vendar pa se je ugotovilo, da bo odpotoval v Mezopotamijo, kjer bo poiskal zavetja pod žezlom svojega sina Feisala. Družinske zaklade Hussei-na so rešili ter prevedli iz Meke v Jedo. NAJVEČJI AMERIŠKI VODILNI BALON Z R 3 UMORITI SI ZELE SPLOSNIH VOLITEV i Angleška delavska stranka si želi splošnih volitev, da pokaže svojo moč. — Protest med konservativci in liberalci raste, a vlada je baje varna za nadajjna dva meseca. — V sredo bo nastopila kriza. — Liberalno časopisje označuje bližajoče se volitve kot nezaželjene. Poroča Arthur Draper. Te dni bo priplul v Ameriko največji vodilni balon, katerega so Izdelali Nemci za ameriško vlado. Slika nam ga kaže pri poskusnem poletu nad Uodenskiin jezerom. ZNAČILEN PROCES V V HERRIN, ILLINOIS Šerif, okrajni pravdnik in sodnik iz Herrina so bili stavljeni pod obtožbo. Velika porota je pridržala okrajne uradnike v zvezi z umorom sedmih tekem proti-klanskih izgredov. SODNIK CAVERLY JE POJASNIL SVOJ PRAVOREK. Chicago, 111., 5. oktobra. — V bolnici, v kateri se nahaja že tri tedne, je sestavil sodnik C'averly dokument, v katerem pojasnjuje, kak<> je prišel do tega, da je ob-sodil oba mlada milijonarska morilca le na dosmrtno ječo, ne pa na smrt na vešalih. Rekel je, da bi ne imela oba nobene prilike za pri-ziv, če bi ju obsodil na smrt. Spoznala sta se krivim in zagovorni-štvo ni moglo predložiti nikakih tehtnih dokazov. Glavni zagovornik, Clarence Darrow, je sam priznal, da bosta morala oba viseti, če bi rekel sodnik, da morata viseti. V celi zgodovini Združenih držav ni najti niti enega slučaja, v katerem bi se mladoletnega obsodilo na smnt, potem ko je priznal svo-jo krivdo. Razventega sta Marion, 111., 5. oktobra. — Okr. p.-a/dn-.c !>elos Putv, mestni nik Bo wen in šerif George Galli-gan so trije dvanajstih mož, večinoma protiklaneev, katere je velika porota stavila pod obtožbo umora v zvezi s klanskimi izgredi, ki so se vršili pred kratkim in tekom katerih je bilo ubitih sedem ljudi. lke Colver, konštabler iz Creal Springs in član velike porote je obtožen, tla je umoril nekega dečka. ki se je upiral aretaciji pred enim letom. Colver je bil v sobi velike porote ,ko je bila dvignjena obtožba z glasovi vseh njegovih Tovarišev. Circuit sodnik II a rt well ni hotel določiti jamščine ali izdati povelja za aretacijo okraj pravdni-ka Dutvja ter sodnika Bowena z izjavo, da je diskvalificiran, ker bi bil priča za obrambo ter bi pričal, da nista mogla biti Bowen in Duty v Herrinu. ob času, ko s a bili izvršeni umori. Sam Stearns, prejšni načelnik Klana pa pravi, da je bilo šest prič. ki so videle Bowena in Dutvja streljati iz nekega avtomobila na garažo Nmilha v Herrinu na dan, ko so bili izvršeni umori. Sodni Somers bo poklican v Marion iz Harrisburga prihodnji teden, da izda mittimus ter določi jamščine. Velika porota, ki je zborovala dva tedna, je objavila osem obtožb radi različnih zločinov. Glasi ko. da je bila velika porota sestavljena ali popolnoma iz Klancev ali takih, ki simpatizirajo s K lanom. Čeprav je coroner jeva porota obdolžila John Smitha. lastnika garaže radi umora, dne 30. avgusta, ni hotela velika porota dvigniti proti njemti obtožbe. Dr. Black, lastnik bolnice > Herrrinu ter proti klanec, je bil tudi obtožen umora. Ker ni coro-nerjeva porota pridržala Blaeka. je bil izpuščen. Šerif Galligan. ki je obtožen dveh uanorov ter zlorabe uradne oblasti, je baje umoril Pollanda in Reeda, ki sta bila baje prijatelja Galligana, dočim je pomožni šerif Thomas obtožen, da je umoril Dunn in ga. Ljudska stranka preti razpršiti koalicijo. — Zahteva, naj bodo nemški nacijonalci zastopani v kabinetu. — Stresemann je pozabil na svoje obljube. stala obtožena prvikrat pred sodiščem radi tega ali onega prestopka. Sodnik pravi, da bi storil to tudi za vsakega drugega dečka v sličnih okoliščinah. Denar in upliv nimata baje s celim vprašanjem niti najmanjšega stika. (Ta izvajanja sodnika Caverly-ja so skrajno šepava, kajti kljub vsem nasprotnim. trditvam sta igrala denar in upliv veliko ulogo pri ko-nečnem izidu procesa proti obema mladostnima milijonarskima morilcema). ROMUNSKI MORATORIJ. Bukarešt, Romunska, 5. okt.—-Moratorijska potita v a, ki od gaj a romunske trgovske dolgove v inozemstva, je bila zopet podaljšp.na za tri mesece. ,.ii . . __>•» — 1 • - m ReJAD, NAROČAJTE BE HA 'GLAS NARODA', NAJVE&JI SLOVENSKI DNEVNIH ? lUMUlmiH PKŽAVAM. Berlin, Nemčija. 5. oktobra. — Nemška ljudska stranka, koje glavni voditelj zunanji minister Stresel-lanu, je poslal nemški vladi ultimatum. Stranka pravi, da si bo pridržala pravico akcije, če druge koalicijske stranke n<- bodo zadovolj-j ne. da bi bili v nemškem kabinetu zastopani tudi nemški nacijona-j listi. To se pravi z drugimi besedami, da bo nemška ljudska stranka izstopila iz koalicij, ako ne bodo držali nemški nacijonalci svoje besede. Stresemann je namreč obljubil pred časom nemškim nacijonalcem, da bodo njihovi zastopniki sprejeti v vlado, ako bodo omogočili sprejem Dawesovega načrta. Med prebivalstvom krožijo vesti, da bo državni kancler odstopil in da bo parlament razpuščen. Vsi domnevajo, da se bližajo nemški republiki težki časi in velike krize. Berlin, Nemčija, 5. oktobra. —. X)o.sedaj se še ni vresničilo upanje, da se bo s sprejemom Daw<±~ vsovili priporočil povečala nemška trgovina. Brezposelnih. jo vedno več in dela povsod primanjkuje. Denarja jako manjka, ker je mogoče le v omejeni meri dobivati tujezem-ske kredite. Velesejmi in Kolinu, Lipskem m Frankfurtu niso prinesli zaželje-nega uspeha. Nemčija uživa dvomljiv sloves, da je najdražja dežela v Evropi. Vlada skuša skrči-ti cene. kar se ji pa dosed a j še ni posrečilo. POŽAR V VELEKLAVNICI. Omaha, Nebraska, 5. oktobr>.. Danes zjutraj je uničil požar veliko klavnico, ki je last Cudahv Packing Co. Povzročena škoda znaša četrt milijona dolarjev. ZADNJE URE SLAVNEGA FR. PISATELJA. Tour, Francija, 5. oktob a. -Slavni francoski pisatelj Ana i de France je izgubil včeraj zveče. vest, Zdravniki so i guibili vs»» upanje. Člani v*e družine so neprestano ob njegovi bolniški postelji NA RUSKEM JE POLJUBOVA-NJE PREPOVEDANO. Moskva, Rusija. 3. oktobra. — Komisar za ljudska zdravje, dr. Nicholas Semeško. je izdal proglas. s katerim prepoveduje po-ljubovanje, češ, da se poljub o va-njern prenaša najrazličnejše bolezni. Kot znano, se Rusi pri srečanju in slovesu trikrat poljubijo; na obe lie i in na usta. ZASLUŽEK AMERIŠKIH FAR-MERJEV. Washington, 1). . Zvezni parlament je sprejel po-.stavo, s katero se bo skrčilo splos-ni zvezni dohodninski davek za deset odstotkov. PREPLAVA V INDIJL Alahabad, Indija, 5. oktobra. Vodovje Džuma reke je stopilo iz bregov ter preplavilo deželo na razdaljo šestih milj. Približno sto krajev je bilo preplavljenih in vsi poljski pridelki so bili uničeni. Povodenj je segla skewo do obzidja Delhija, svetega mesta Indijcev. Na dezeii so iskaili ljudje pribežališča na vrhu visokih dreves. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. ■ Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $14.90 2000 Din. — $29.60 5000 Din. — $73.50 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.90 500 lir..........$23.75 300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Jadranska Banka v Trstu. Opatiji in Zadrn. Ea poCOJatre, ki presegajo PETTISO0 DINARXMV ali pa BYATI80^ LIH dovoljujemo po mogočnosti Be poseben dopust. triiaiii Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, samja se večkrat Is sepri> iakevano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMTJ IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1 — Weds igplažfl ▼ unar. dolarjih glejts yossbsn oglaa ▼ tem list«. Denar .nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Ck>rtlandt 4687. NEMŠKI REPUBLIK! FRETE NOVE KRIZE KITAJSKI VSTAŠI SAJE ZMAGUJEJO Maiidžurski diktator pravi, da je ' dosegel dva uspeha. — Dve diviziji se timikata v velikem ne-1 redu. — Položaj pri Šanghaju. Mukden, Mandžurija. 5. okt.— General Čang Tsung ('aup: jo z enim (l<*]<>ni tretje mamlžurske ar-jinade odrezal umikanje čet pri Ča-.pelikan ter zapodil i se ne nasprotovalo z izjavami, da bodo uničile trgovino in industrijo. Vsled tega pripisujejo ti politični opazovalci malo pomena ljudem, ki se izražajo proti novim volitvam, kajti številni ti protesti prihajajo iz krogov in listov, ki so največ pripomogli, da se je pospešilo prihod novih volitev. Konservativno in liberalno časoipisje označuje bližajoče se volitve kot "nezaželjene". T)e!o je zastopano le oo enem dnevniku in 1a da.ie izraza splošnemu razpoloženju- v delavski stranki, ki pozdravlja bližajoči se boj. Fenner Broekway. tajnik neodvisne delavske stranke, je izjavil danes, da pričakuje njegova organizacija, da bo poziv na volitve izdan takoj potem, ko bo sprejeta \ m »stava glede meja na Irskem, prihodnji teden. "Dostavil je, na bo delavski program povdarjal tri glavne točke, — pogodbo z Rusijo, delo Ramsav MaeDonalda za evropski mir in konstruktivni program za bodočo socijalistično vlado. Ministrski predsednik MacDonald je j red svojim odpet ovanjem v Chequers definmvno. izjavil, da ne bo hotel sprejeti liberalnega amendment a k kamini resoluciji konservativcev, ki }>o vložena v ^redo. Konservativci skušajo obsodit i t vlado, ker je opustila kazensko zasledovanje nekega komunističnega urednika, obdolženega usta-je, dočim predlagajo liberalci, naj se vrši posebna preiskava glede tega predmeta. Medtem pa krožijo trdovratno novice, da se je pet in dvajset članov liberalne stranke, po tajnem sestanku v parlamentu v četrtek zvečer, obvezalo podpirati rusko pogodbo ter druge stvari, glede katerih preti sedanji vladi poraz v parlamentu, tudi če bi bila cena tega postopanja odpad od vodstva Asquitlia. Ta skupina predstavlja baje v glavnem zastopnike severo-angleških volilnih okrajev, za. k aft ere je ribolov v Baltiku velike važnosti. Delavska stranka ima sedaj 498 bodočih kandidatov za parlament in vrjetno je, da bo nominiranih štirideset nadaljnih. GLAS NARODA, 6. OKT. 1924._ "GLAS NARODA" PUVINI BAIL.VI >ww< an< Publish*« by HfTpnli Publishing CompABf! iA Corporation) rWAN81 BAKiaW, Prooltfow*_LCOI« MNIBIW. Triiwrtr Pliot of BuvlnoM of tno Corporation and Addr«aooo of Abovo Offloarai M Corttondt »tr—t. Borough of Manhattan, Now Yw* City. W. V. H • L A I NARODA" (Volo« of the People) __ __Iwuii Every Day Except Sunday end Holiday. Ka Hal« lato volja lie* aa Amorlko .Za Now Vork aa ooU lata nun.. 9TM .In Kanado mm., mm.......mm.. ta.Odl Za pol lota —-..........■ 9»M Ka Pol lota .....................13.80 Zi Inozomatvo aa ooio lata ..rta.. 9T-9* Ca tool lata .^.t?....^..^..... HJO'm po» lata MJ0 _»ubecrlptlon Yearly I6.0>__ Advertisement on Agreement _ _"ttlaa Nerede" tohaja veakl dan Irvzemil nodolj In araanlhoo.___ Ooalai, feres potfpiea in ooebnootl a« ne prl občujejo. Denar naj ae blagovoli potuje« po Kotiey Order. Pri epremembl kraja naročnikov, promlmo. da aa MB tudl projlnjl hlvalliSe naana nI. da hitreje najdemo naalornUea._ - O L A • NARODA" m PertlcMf atrMt, Borough of Manhattan, Now Ve«, H. V, Tolaphono! Cortlandt tSTt_____ ZNAMENJA ČASA Ameriška ustava, katero so sprejeli očetje ajneriške republike, določa, da je vsakemu posameznemu zajamčena pravica življenja*, prostosti in stremljenja po sreči. Očetje ameriške ustave so izjavili v svoji proklamaciji, da so te tez«' samoposebi razumljive in da mora vsaikdo iz-prevideti ujil' resničnost. Slehernemu, ki biva na ameriškem kontinentu ter si poštenim potom služi svoj kruli, naj bodo zajamčene te tri pi-avii-e, če je državljan ali ne. Verska in plemenska vprašanja bi ne smela priti pri tem niti v po.-te v. To vsaj je smisel proklamaeije neodvisnosti, ki je položila temelj za stvor jenje velikega, naroda, ki samoposebi ni plemenska enota, temveč mešanica različnih plemen, ka-•tera je sploli mogoče asimilirati. V znamenju temeljnih točk ustave, proklamaeije ne-odviMi<»sti, so Združene države tudi napredovale ter se povzpele do stališča, ki ga danes zavzemajo. Prav do zadnjega časa ni nihče dvomil o verodostojnosti in resničnosti glavnih točk proklamaeije neodvisnosti. < 'lani različnih plemenskih in verskih sktupin so se asimilirali, pomešali medsebojno in naravni produkt tega je bil nov rod, ki ni ničesar vedel in tudi ni hotel vedeti o mahinaei jali in pustolovstvili starega sveta. Drzni dull podjetnosti je prevzel vse, brez ozira na pokolenje. Bilo je kot da se predstavi mlado drevo iz izčrpane. iy/.ete zemlje v svežo grudo, kjer požene nove koren i ke. Ko pa je postala dežela bogata, mogočna in s tem tudi preobjestna, so se pojavili elementi, ki so od nekdaj ribarili v kalnem. Ti elementi, ki se ne brigajo za delo, za dobrobit celote in napredek naroda kot takega, so se vrnili k srednjer ve^kim metodam in naziranjem. I javil i so. da je Amerika reservirana za Amerikanee, ki pa morajo biti beli in protestanovske vere. Glavni predstavite!j tega gibanja je Ku Klux Klan, lajna organizacija, ki je seveda le nekak posnetek slične organizacije istega imena, ki je cvetela koncem državljanske vojne. Ta organizacija je napovedala boj vsem, ki niso Angleži, protestant je in bele kože. Obrača še torej proti Zidom, katolikom in črncem. • Znano premogarsko gnezdo Herrin v Illinoisu obrača nase pozornost javnosti že dalj časa. Izza velikega masakra skebov, ki se je tam' završil, premine komaj en mesec, ne da bi listi poročali kaj novega iz tega kraja. Pred kratkim so se za vršili izgredi med Klanci ter organiziranimi premogarji ter protiklanci. , V tem boju je padlo sedem ljudi. r Velika porota, ki je bila sklicana, je obtožila več znanih nasprotnikov Klana, dočim ni rriti omenila Smith a lastnika garaže, ki se je javno postavaljal, da lahko ubije še toliko ljudi, ne da bi se mu zgodilo kaj zalega. Velika porota ie obstajala seveda iz samih članov Klana ali kimavcev, ki stoje na strani Klana iz strahu za lastno kožo. • Če je kaj takega mogoče v državi, kateri vlada ustava, proglašena od očetov republike ter .večkrat branjena s srčno krvjo, potem je mogoče še kaj drugega, kajti s tem so steze korupcije odprte nastežaj. Vsem, ki goje v svojem srcu nestrpnost, zaničevanje ustave in postav, so nudili sijajen vzgled članih sedanje administracije, katere je javna ogorčenost izbaenila iz uradov -ter jih napravila predmetom splošnega zaniče- vania- * > k, i \ m \ A- V To pa nikakor še ne zadostuje. > | f ^ ' Zlo je treba iztrebiti pri koreniti. * Vrniti se moramo k zdravim in treznim principom prvotne ustave, ne koft so jo spačili v zadnjem času in k principom deklaracije neodvisnosti. Združene držajve bodo dobile nov temelj, soliden temelj, za nadalini obstoj. 1. J t - a k 1 ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information 8ervlca. — Jugoslav Bureau.) TRI ČETRTINE MIL JONA UČITELJEV. Skupno število učiteljev ljud-. skih šol v Združenih državah v 1. 1923 se uradno ceni na 729.486. Ta cenitev ne vključuje šolskih načelnikov (superintendents), nadzornikov (supervisosrs) in ravnateljev (principals). Triinštirideset odsto izmed teh učiteljev ali 313,S05 je označenih kot učiteljev na deželi (rural teachers). Kot taki se označujejo učitelji v farraai-skih občinah, vaseh in naselbinah, ki ne vzdržujejo neodvisnega šolskega sistema kot ga imajo mesta. STALIŠČE JUŽNE AMERIKE GLEDE NASELJEVANJA. Revija Pan-American Magazine to, ki so jo potrosili za vožnjo je nedavno priobčila Članek pod tretjega razreda :z inozemstva v naslov "Immigration in Latin Brazil na račun hiše, zemljišča in America", v katerem pisec Mr. drugih olajšev. l)o takega povrač:-Samuei G. Inman opozarja na li- la voznih strokov pa imajo pri. berahaost^ priseljeniških zakonov jseljewei pravico le tedaj, ako si južno-ameriških dežel. V -zmislu.od vlade priskrbijo zemljišče te-veejega dela teh zakonov sme pri- kom dveh let, kar so prišli v Brazil, seljenec dobiti stanovito količino poljedelske zemlje brezplačno ali skoraj brezplačno; moški, ki imajo družino, dobivajo navadno dvakrat toliko zemlje kot samci Nekatere južno-ameriške republike plačujejo priseljenčevo potnino bodisi iz njegove lastne domovine ali pa iz pristanišča prihoda do kraja, kamor je namenjen. Ne pobira se nikaka carina na blago za hišno rabo, ld ga priseljenec privozi s seboj. Nove naseljence zalagajo s stanovito količino poljedelskih pri-' prav; za nekoliko let so oproščeni od davka. Mr. Inman navaja tozadevne .brazilijanske določbe kot tipične v tem pogledu. Brazil. Brazilijanska vlada preskrbuje poljedelske priseljence in njihove družino, ki so dosepli v Rio de Janeiro, s hrano in stanovanjem ter z zdravniško oskrbo v priseljeniškem domu *'Ilha de Flores". dokler ne morejo nadaljevati svoj pot do kraja, kamor so namenjeni. Stroški za pot in prevoz prtljage od Kio de Janeiro do končne naselbine plačuje vlada. Prtljaga in poljedelsko orodje so navadno prosti carine. Tolmači za razne jezike so na razpolago in, ako je treba, utegnejo spremljati novodošlece. Naseljeniški urad vod zapisnik o farmah, ki potrebujejo poljedelske delavce, z navedbo in drugih okolšein; ta zapisnik je na razpolago onim, ld hočejo iti delat na farmo. Priseljenci, ki nočejo delati kot poljedelski delavci za mezdo ali na kontrakt, se smejo podati v kako [federalno naselbino, kjer so na razpolago primerna zemljišča z hišo ali brez nje, ali pa se lahko podajo v kak drugi okraj, ki ga priporoča naseljeniški urad- Oni, ki se naselijo v federalnih kolonijah, imajo tudi sledeče o-lajšave: Brezplačni prevoz do naselbine. tri dni dela na mezdo ali kontrakt pri gradnja cest ali drugem javnem delu v naselbin? tekom dobe šestih do osmih mesecev, tako da bo vsak poglavar dru. [žine imel zagotovljenih povprečno 15 dni dela na mesec, kar zadostuje za vzdrževanje njegove družine do prvo žetve; brezplačne medicine in bolniška hrana tekom prvega jleta; brezplačna zdravniška oskr-jba do "emancipacije kolonije"; brezplačno poljedelsko orodje; redne pošiljatve semen in poljedelske literature? ljudsko-šolska in poljedelska vzgoja za otroke med 6 in 14 letom; brezplačne šolske knjige za siromašne naseljence; o-lajšave glede pošte in brzojavlja-nja: informacije glede pravic in dolžnosti itd. I Povprečno zemljišče, ki se nakaže naseljencem, znaša 25 hektar. Ijev (skoraj 32 akrov) in kupnina znaša od 8 do 30 milreis-ov — | ($4.37 do $16.39) za hektar. Ti loti se dobivajo z hišo vred ali brez nje: hiša se prodaje za toliko, ko-Ikor je stala. Naseljeniški urad pretakrbuje z 'začasnim stanovanjem one, ki si hočejo zgraditi svojo hišo. Kupnina se plačuje v letnih obrokih v razdobju šestih do osmih let; plačevanje knpnine začne pa še le po tretjem letu naseljenja Priseljencem, ki so prišli v Brazil z družino, obstoječo vsaj od treh članov med 12 in 50. letom starosti, in ki se podajo v vladne naselbine, vlada kreditira ono svo- (Konec sledi.) Strela - najlepša smrt. Že stari kulturni marodi, Grki in Rimljani, so verovali, da bogovi posebno ljubijo one, ki jih sredi najlepšega življenja udarij'o s strelo. Znanemu angleškemu učenjaku Tyudallu je uspelo dokazati, da je smrt. po streli v resnici popolnoma brez bolečin. V začetku se bo ta trditev marsikomu zdela čudna, vendar nam bo vse jasno, ko izvemo, na kaj opira sloveči fizik svojo trditev. Vsak občutek telesne bolečine, ki ga privedejo živci v možgane in nam odtod stopa v zavest kot bolečina, potrebuje dalje časa, kakor bi to bil slučaj pri smrti po streli. Pri človeku, ki je vanj treščilo in ubilo, bi torej nastopil občutek bolečine šele precej Jasa po smrti. Prvi, ki se je bavdl s hitrostjo premikanja v živcih je bil nemški fiziolog Helmlioltz; ta je dokazal, da se premakne doznava v živcih približno 40 do CO krat v 1 sekundi. V prameri s hitrostjo zvoka, luči, elektrike je hitrost gibanja v živcih minimalna. Krogla moderne vojaške puške prodira 1 tisoč »no sekunde skozi človeško tČ-repjin-jo, dočfcm rabi strela le eno stotisočino sekunde, da prodre človeško telo in v njem učinkuje. Ako bi torej hotela nastopiti bolečina, je človek že davno mrtev. S tem se strinjajo izpo-vedbe onih, ki j5h je zadela strela, ki pa so jih z umetnimi sredstvi obudili v življenje. Vse izjave se strinjajo v tem, da dotičniki niso občutili nobene bolečine. Ali ni ostalim po ponesrečencem v tolažbo, da ta ni trpel bolečin, ko se je ločil s tega sveta! , Z ozirom na to, je kulturna kazen odredila, da se vrši smrtna kazen potom električnega toka. Ti "električni stoli"', kakor so jih imenovali, pa se niso obnesli. Res je, da obsojene« v trenotku izvršitve obsodbe nd trpel, je pa trpel zato tem huje preden so ga privedli na, stol. Dopis. • Lorain, O. Da se zopet enkrat skupno snidemo in razveselimo podom a če, bo preskrbel "Gospodinjski klub S. N. D." ter priredil "trgatev" 11. oktobra, v soboto zvečer v mali dvorani. Naš stari znanec Anzelc bo godel, da nam bodo pete od-skakovale. Članice kluba Vas bodo z različnimi dobrotami preskrbele. Saj Vam je znano, da žene vedno kaj ekstra pripravijo. Vabljeni ste vsi brez izjeme. Slovenci in sploh v,si Slovani, pokažite ženam, da odobravate njih koristno delovanje pri S. N. Domu. Vida Kumse, ta j. NOVA VLADA REPUBLIKI. CHILE. Buenoe Aires, 5. oktobra. — Soglasno z neko izjavo, bo argentinska vlada prihodnjo sredo format-no priznala novo vlado republ'ke Chile. Takoj zatem bodo med obema republikama obnovljeni diploma-tični odnosa ji. Peter Zgaga Majk Cegare objavlja, v Grdi-novem Glasilu dolgo klobaso, ki sega iz Clevelanda v Forest City, Pa., Brooklyn, N. Y. in nazaj. V to klobaso je narezana tudi naslednja f lain kovina : "Dva večera sem spal zopet z gospodom ministrom pravil skupaj. Ker prvo noč ni nič brcal, sem mu prinesel naslednje jutro čašo fine črne kave na posteljo, s čemur ssem se mu zelo prikupil. Izrazil se je celo. da bi me takoj vzel za ženo". ★ Da je Majk Cegare v duševnem oziru nenormalen, ve že cela Amerika. Sedaj se mu je pa zdelo potrebno v Glasilu Kranjsko Slovensko Katoliške Jednote javno naznaniti. da je tudi v spolnem oziru defekt en. Po svojem značaju in pisanju spada v vrsto ljudi, ki niso niti mandeljni niti babce. ★ V Ameriki je sila parasitov, med največje pa brezdvomno spada zn-zastopnik Kovertovih listov. Vsak dopis namreč zaključuje z besedami: "Prav lepo se zahvalim rojakom, ker sem pri njih zastonj jedel in pil". Našim rojakom se smili revež. Jesti in piti mu dajo, kot bi dali vsakomur. Bolj trda je z naročnino. ★ Vsak dan se čita članke in nasvete. da je treba št edit i in štediti. Povelje je. dano, ni pa pojas-njeno^kako naj se ga izvrši. Jaz slučajno vem, kako za'kon-ski mož prištedi o\l trideset do petdeset dolarjev. Reci svoji ženi, da ji lanska zimska suknja dobro pristoja In da je navidez najmanj za deset let mlajša, ako je oblečena v nj>. ★ Na Kitajskem divja državljanska vojna. Pri Šanghaju se že tolčejo in se bodo enkrat tudi pošteno udarile vladne čete z vsta-škiiui. Nekateri sianpatizira jo z vstaši, nekateri z vladnimi četami. Je pa v meriki vrsta ljudi, ki iz srca sovraži obe stranki, in želi, da bi bila zadeva čim prej niogu« če rešena. To so uredniki ameriških listov, ki morajo pisati kitajska imena. ★ V industrijalnih mestih Nove Anglije so zast a vikali urarji. Kljub temu, da so izborili delavci in ve-ščaki v svojem poslu, pravijo, da so jim ure predolge. Ne z orodjem, pač pa s pomočjo štrajka skušajo skrajšati ure. ★ Ameriški princ, ki se mudi na svoji farmi v Kanadi, pravi, da bo napravil še par izletov v Združene države. Obiskal bo Detroit in Chicagu. Fant, o katerem pravijo, da je precej slaveželjan, naj dobro izkoristi svoje bivanje v Ameriki. Kajti takih časti, kot jih je v Ameriki deležen, ni šel bil in ne bo nikdar deležen v svoji domovini. ★ Statistiki so dognali, da je prejšnje leto umrlo v Indiji nad tride-settisoč oseb vsled kačjega pika. Za približno tako število smri-nih slučajev paskrta- v Ameriki avtomobil. ★ Vsaka izkušnja precej stane. Največ izkušenj za najmanjši denar vam je pa mogoče dobiti, če pazite en dan na sosedove otroke. * Da ima La Follette precej upanja na zmago in na uspeh, je razvidno iz izjave obeh ostalih predsedniških kandidatov. Cool idge in Davis sta že začela po ovinkih pripovedovati, da bi bilo neposta.vno in proti ustavi Združenih držav, ako bi bil La Follette izvoljen. Kugofiliitmttsfea Ustanovljena 1. 1898 KatnL 3I?itttirta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. »2ftd Street. Loraln. O. Tajnik: JOSEPH PIS1ILER, Ely, lllnn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnln: JOHN MOVERN, 41S — 11th Are. Eut, Duluth, Minn Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK. 80S American State Bank Bid«, «0i Grant Street M Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASXTK. Room 206 Bakewell Bldg. cor. Diamond and Granl Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chlcaro. m. FRANK BKRABEC, 4822 "Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bldg\. PuyUlup, Wuk, FRANK ZORICH, «217 St. Clair Avenue. Cleveland. O. * JettnoUno uradno rlasllo: "Glaa Naroda". ' Vie stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poBUJatre naj se pogiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pofilla na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novtn Članov ln bolnlftkfc ■pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ni obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z^lasl tajnika bližnjega druStva JSKJ. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite n« gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Po svetu. Dvaboj med zaljubljencema. j Pred kratkim se je vršil v Pa-j rizu na Champo Elvsees dvoboj s pištolami med odvetnikom Antoi_ nem Ritves-Langem in njegovo prijateljico Jean Bonrepois, mlado in lepo plavulasko. Sedem strelov je padlo na obeh straneh in v bol-| nico so morali prepeljati odvetnika in njegovo ljubico. O vzrokih tega izrednega dogodka se poročal: Oba mlada človeka sta se 'spoznala ^e v Tonlonse lin sta skupaj prispela v Pariz, kjer je hotel odvetnik vstopiti v službo, dočim je mlada dama stopila kot prodajalka v neko elegantno trgovino. V Parizu se pa oba zaljubljenca očividno nista razumela, kajti odvetnik je poslal svoji prijateljici pesmico z naslovom: "Z Bogom,..7* Užaljena mladenka je nato na cesti napadla in insutirala odvetnika ter ga pozvala na dvoboj. Sestala sta se na samotnem kraju v Champo Elysees in pa-santi so nenadoma culi več zapo-vrstnih strelov. Ko so prispeli n? kraj dogodka, so našli odvetnika in lepo mladenko v krvi. Devojka je odal^. na odvetnika pet strelov, dočim je ta streljal samo dvakrat. Bil je zadet v glavo, devoj-,ka pa v rame in v prsa. Zdravniki upajo, da bosta oba okrevala. j Ljubavne avanture romunske j princese. Dežela jasnega neba, dehtečih oranž in žarke ljubezni, je bila cilj lepe romunske priniceze Sa-lomunesce. kateri se je zahotelo i \jubavnih pustolovščini. Princesa je prišla pred kratkim v Italijo. Prišedši v Florenco se je spoznala z Nemcem Staeeherjem, ki je princeso povabil v hotel in jo z opijem popobioma omamil. Dočim je bila princesa v nesvesti, se je podjetni Nemec polakomnil vsega njenega denarja in nakitov. Pridobil priticezo popolnoma v svojo oblast in ji obenem sugeriral, da je napisala pismo sledeče vesbine:—-'•Ako me najdete mrtvo ne obdolžil jte nikogar. Usmrtila sem se, ker se mi je življenje pristudilo.'' Ko se je prmceza prebudila iz hipnotičnega sna, je svojega ljubimca ovadila policiji, ki je pustolovca in več njegovih tovarišev po-slala v zapor. i I Atentator Jaworek bo amnestiran? ' Avstrijski listi pravijo, da bo 'najliržt* amenstiran Karel .Tawo-' rek, ki je težko ranil due 1. juli-' ja t. 1. avstrijskega državnega 1 kanclerja dr. Seipla na južnem ko-J lodvoru na Dunaju. Glavna raz-I prava prati njemu se ima vršiti | vkratkem. pa bo najbrže sploh od-' padla. Pravijo, da je zvezni predsednik dr. Ilaiuisch sklenil povodom srečnega okrevanja kaneelar-ja, izdati splošno amnestijo za got-ova hudodelstva, ki naj s<^ še določijo, ovori se tudi, da je dr. ►Seipel sam izrazil željo, naj bi se nanašala amnestija tudi na njegovega atentatorja Jaworeka, ki mn je osebno že davno odpustil. Nemara bo dr. Ilaoniscli ugodil želji svojega kanclerja. — Pri tej priliki bodi omef H*n,°> je dr. Seipel že popolnoma okreval in da namerava v kratkem prevzeti svoje mesto. Priporočljivo je, da nam pošljete VAŠE PRIHRANKE za obrestonosno naložitev. Naša banka plačuje na vloške na "Special Interest Account" 4% OBRESTI NA LETO a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena. Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domiaičo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zagonetno, toda resnično. Nekaj o nemški ženi. k Peklenski stroji. . Ce o ženah nekaj napišemo, si nismo nikdar v svesti, da nismo ! napisali kakšne neumnosti. In rav-iiio v trenotku ko smo že najbliž-• je, ko mislimo, da jo popolnoma razuanemo, zadostuje psihološko nepojasniv moment, — in znašli I smo se, ne pred sigurnim znanjem ; onega, kar nam je bilo malo prej popolnoma jasno, nego nasprotno, daleč od njega; prisiljeni smo pri-, četi znova in to se vedno ponav-lja. Čemu naj pripisujemo to dejstvo? Svojih lahkomišljenosti ? Sa-1 mi sebe prepričujemo, da smo se poglobili v njih značaj, ono pa, kar mi na tem zidamo, povečuje našo lah komišl j en os t in nas oU njih še bolj oddaljuje. Med tem pa je njihova duša tako preprosta in dostopna. Toda j žena ne izdaja tajnosti, naprej o-■ staje bitje polno zagonetk, ki so v največ slučajih same zase zagonetna. Kaj se jim tedaj ne zdi smešen pripovedovalec ali romanopisec. ki z vsem svojim znanjem in bujno zgovornostjo rise in komentira njihovo radost in žalost, srečo in nesrečo ? To velja seveda le do možitve, ko pa pride tja, se vse izpreme-ni. Iz teh malih sfing, ki so živele v svetu, postanejo, razen redkih izjem, zelo preproste, zrele osebe in v njihovih dušah lahko beremo brez težkoče. Prejšnja eksistenca izginja, le spomini na njo ostajajo, pa tudi oni so oddaljeni in površni, tako. da žena deklet;*, sploh ne more več razumeti. Na Francoskem je radi splošne ženske elegantnosti vsako razlikovanje nemogoče. Do materinstva so si žene, pa naj so mlade alt ne, podobne, kot sestre. Koketsko in neobhodna potrebnost ugajati, daje vsenn isti lažnjivi izraz in isto zapeljivo zunanjost. Tudi zelo dobro družinsko mamico se lahko z ozirom na njeno okusno obleko smatra za ravnotako zagonetno, kct kakšno osemnajstletno dekle. V Nemčiji ima opozovalec težje stališče. Tudi nemške deklice so večkrat razkošne in polne privlačnosti in inese. To | tej priliki aretirana, a je bila kma-1 lu prosta ter se preselila v drugo | stanovanje v isti okolici. V to stanovanje je pryiel nekega dne po pošti lep paket, zavit v bel papir ter povezan z rde?o nitko. Naslov je bil pisan s pisalnim strojem na listek, ki je bil prilepljen na omot. Izgledalo je, da je v tem paketu funt sladkorja. — Kdo je pač poslal to? — je vprašala "Walker prijateljico, ki se je slučajno mudila na obisku. — Odpri. — je odvrnila slednja. — Njegova karta bo notri. Grace Walker je odtrgala nitko J ter dvignila pokrov. V istem tre-j nutku pa je bila tudi mrlič. Glava ji je bila skoro odtrgana od trup-la. Veliki kosi svinca in jekla so ji raztrgali prsa, srce in pljuča, j .Me-to konfeta je bil v škatlji kos debele plinske cevi. zat lačen s smodnikom in klorovim 'kalijem, ki predstavlja močno eksplozivno snov. S pomočjo žic je bila majli-1 na električna baterija tako zvezana z bombo, da je bil ustanovljen kontakt v trenutku, ko je kaka, roka dvignila pokrov, nakar se je pojavila iskra, ki je eksplodirala bombo. I Razven majhne rane na glavi pa je ostala njena prijateljica na čudovit način nepoškodovana. i Celo naslednjo noč in celi naslednji dan so bili detektivi zapo-' sleni s tem, da zberejo drobce pe-| klenskega stroja v popolnoma de-' moliranem stanovanju, v kolikor je bilo to sploh mogoče. Detektivi .so skrbno spravili koščke bakrene žice, rdeče nitke, ki je držala skupaj paket in posebno skrbno kos belega papirja, ki je predstavljal omot. Na tem kosu papirja se je še vedno nahajal s strojem spisani naslov Grace Walker in pri tem naslovu so se pričela poizvedovanja kriminalnih oblasti. Prav kot rokopisi imajo tudi pisalni stroji svoje posebnosti, po* sebno če piše ena in Ista oseba dolgo časa na isti stroj. V tem slučaju je bilo pomembno dejstvo, da sta bila "r" in "a" v Grace in "a" v Walker in "r" v Str. neredna. Neki detektiv je bil odposlan s tem dokazom k tehničnemu voditelju ene največjih tvrdk za pisalne stroje. Ta si je ogledal pisavo s povečalnim steklom ter izjavil, da je "r" tako čuden, da bi ga ne bilo mogoče najti na nobenem šestih milijonov nadaljnih pisalnih strojev. — Prinesite mi stroj, ki ima tak '' -— je rekel, — in pripravljen sem v vsakem sodišču pod prisego izjaviti, da je bil to stroj, na katerem je bil napisan naslov paketa z bombo. Neobičajna je bila tudi kombinacija brevirskih in rimskih črk in po daljšem študiju je izjavil izvedenec, da je pisalni stroj, s katerim je bil spisan naslov, mai» ke Elliot-Fisher. V uradu te družbe je izvedel detektiv, da se jft izdelalo le tristo in petdeset takih strojev na temelju posebnega kontrakt a z mestom New York, za uporabo v različnih mestnih department ih. Stroje so porazdelili med vs* departmente v vseli petih okrajih in sedaj je bilo treba zaslediti stroj, kojega "a" in 4ir?' sta kazala omenjeno posebnost. Igrača bi bila zahtevati od vseh mestnih uradov s strojem pLsaiio izjavo, a policija se je bala, da bi bila na ta način posvarjena kriva oseba. Vsled tega so se lotili detektivi napornega in počasnega dela, da preiščejo vsak posamezni stroj. Medtem je bila obnovljena preiskava z nekega drugega vidika. Vsi očetje in bratje deklic, o katerih je bilo znano, da so zahajale v stanovanje Grace Walker, so bili zaslišani in opazovali so jih tudi detektivi, ker je bilo možno, da je izvršil atentat kak tak oče. brat ali odslovljeni zaročenec te ali one deklice. Vsa tozadevna poizvedovanja pa so ostala brezuspešna. Tedaj pa se je završil nadaljm atentat, ki je bil še dosti bolj seii-zacijonalen. ★ Sodnik Oton .T. Rosalskv je "bil po svoji navadi napram zločincem pravično strog. Ko je obsodil skupino članov Črne roke radi odve-denja ja ječo od 25 do 50 let. so te obsodbe vzbudile veliko senzacijo ter velik strah v vrstah zločincev. Dobil je veliko številnih pretilnih pisem, deloma tiskanih, deloma pisanih in večina teh je prihajala od Italijanov, kar je bilo razvidno iz oblikoslovja in pravopisa. V številnih teh pismih se mu je zapretilo. da bo ustreljen, zavratno umorjen ali pa pognan v zrak z bombo. Ko se je sodnik Rosalskv nekega večera vrnil iz sodišča v svoje stanovanje v Hendriok Hudson apartment hiši na Riverside Drive, je našel poleg številnih pisem lep. v bel papir zavit in z rdečim trakom povit paket, ki je izgledal kot da vsebuje škatljo sladkorja ali smodk. Brez suma je dvignil paket, a že v naslednjem trenutku ga je zopet varno postavil na mizo. Bil je dosti težji kot če bi vsebovala škatlja sladkor ali smodke in sodnik se je spomnil pretilnih pisem, katera je dobil. Hitro je telefoniral policijskemu glavnemu stanu in odposlan je bil inšpektor Owen Egan, izvedenec za eksplozivne snovi. Egan je imel že dosti opravka s peklenskimi stroji, ne da bi ga doletela kaka nesreča in pri tem je jmstal brez dvoma nekoliko lah-komišljen. V knjižnici sodnika je jo l-tranil trak in beli omot ter na-|šel škatljieo, ki pa je bila izvan-i redno težka. Previdno je dvignil , Ejran pokrov le nekoliko, a že se I je pojavil strašen pok in Egana i je vrglo proti steni sobe. Polovi-j ca desne roke mu je bila odtrgana i vsled eksplozije. Tudi sodnika Ro-I sal-cky-ja je vrgla eksplozija ob I tla. a je ostal nepoškodovan. Na-jravnost čudež je bil, da sta oba j moža ušla toči svinčenih in jekle-■ nih drobcev, ki so leteli na vse ' strani. Od takrat naprej se je inšpektor Egan popolnoma izpremenil. Opravljal je aicer svoje dolžnosti, a nekega dne se je zgrudil na cesti mrtev na tla in njegovi prijatelji trdijo, da je eksplozija na domu sodnika Rosalsky-ja pospešila njegovo smrt. * Policija je takoj spoznala slič-nost v ustroju Rosalskv-jeve bombe z botnbo, ki je bila poslana Grace Walker. Obe bombi sta bili napravljeni in zaviti na isti način. Tudi naslova &a si bila slišna ter V zaprtih prosit or i h našega stanovanja se zaradi dihanja, pri katerem rabimo kisik, zrak zelo hitro pokvari, zlasti še zato. ker iz-diliavamo ogljikovo kislino, ki st* na ta način v velikih množinah nabira v zraku in je za naša pljuča naravnost škodljiva. Poleg tega pride v zrak našega stanovanja tudi še izhlapevanje telesa, vzduh in duhovi raznih stvari, ki so v stanovanju in neprijetna toplota, ki se zaradi vseora tega proizvaja. Zato slišimo večkrat, da je tu ali tam slab zrak. Toda navadno govorimo o tem. če nas nos opomni na to, a takrat je navadno že višek slabega zraka. Treba je, da slabi zrak pogosto izmenjamo z dobrim, t. j. da zračimo. Navadno nobena hiša ni tako dobro zidana. da bi ne imela v zidu. ob oknih in vratih in pri peči kakšnih malih odprtin, thoda to ne zadošča za vsakdanje prezračen je, ker ne prihaja po njih dovolj svežega zraka. Zato je treba zračiti na ta i GLAS NARODA, 6. OKT. 1924. MORSKI JASTREB. Bpisal KifMl labatini. ^ Za O. N. prirodH C. V. i? ti (Nadalj evanje.) Na ]>ragu je stal lord Henry Goade, v črni obleki in zlato verigo svojega urada na širokih prsih. Njegovo drugače elobnxlusno lice jo nosilo resen izraz. Rozainunda je stala ob robu mize ter ga pozorno motril^. — SUrdljno sem bil raz vesel j en. — piše v vojih pominih, — da sem jo našel toliko okrevano ter sem tudi dal izraza svojemu zado-vo!jst\u. — Boljše bi bilo, če bi bila v postelji. — je rekel Sir John in dve rdeči pegi sla se pojavili na njegovih licih. — Popolnoma je iz uma. -- Sir John se moti. gospod lord, — je mirno izjavila. — Jaz prav nič ne trpim, kot domneva on. Tvornica smodnika zletela v zrak. (Dalje "▼ihodni1* A /"M • v brisa. Na Turškem je v Makrikoju pri St. Steanu kraj Carigrada zletela v zrak velika tvornica smodnika. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi. Atentat na japonskega generala. Spisal A. P. Čehov. V Tokiu je neki socijalist ustrt-iil na generala Fukudo. ko je le-ta šel k prireditvi povodom obletnice katastrofalnega potresa. General je bil samo ranjen. Napadalca se prijeli. Domnevajo, tla je napadalec izvršiL atentat iz osvete. ker jt-bil ustreljen neki znani anarhist, ko ji' bil Fukuda poveljnik irai-nizi je. Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na-tliati naročnino za dnevnik "Gla§ F n roda". Vsak zastopnik Izda potrdUo za svoto kaiero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priiK»ročamo. Naročnina za "Olaa Naroda" Je: Za eno leto $6.00: za i>ol leta $3.00: sa Štiri mesce $g.oO; za Četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Franrisco, Jacob Latisln. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Leadvllle M. Tamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh; Salida. Loul» Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. ndiana: Indianpolls, Louis Rudman, Ilinois: Aurora, J. Verbich: Chicago, Joaepb Blish ; Cicero, J. Fabian ; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle- J. Spelich: Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin ; Springfield, Matija Barboricb ; Waukegan. Frank Petkov§ek. Kansas: Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: Kitzmiller. Fr. VodoplrM. Michigan. Detroit, Ant. Janezich in J. D. Judnich. Minnesota: Chisholm, Frank Gonže; Ely, Jo« J. Peshel: Eveleth. Louis Gouže; Gll-bert, Louis Vessel; Hibblng, John Pot Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrijaa. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein Greogr Zobec. . t a New York: Gowanda. Karl Bternlsha; Ldttl* Falls, Frank Masi«. Ohio: Barbcrton. A. Okolish. John Bal ant; Cleveland. Anton Bubek. Anton Siui-čic in Charles Karlinger; Collinwood. Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan In J. KumSe; Niles, Frank KogovSek: Xoungstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer. Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Bur dine John Demshar; Conemaugh, Vid Bo-vaiišek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupanCiC, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Okora; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City in okol'co, Frank Farenchak; Irwin, Mike Panshek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-i»bek in Fr. Podmilsek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U POSOJILA NA NEPREMIČNINE Nasi rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva ▼ New Yorku in Brooklynn. FRANK SAKSER STATE 82 Cortlandt Street Ntw York BANK FcT Kretanje parnikov - Shipping News 1«. oktobra: Pres. Wilson, Trrt. 11. oktobra: Homeric, Cherbourg: Republic. Cherbourg in Bremen; Hansa, Cherbourf In Hamburg: Stuttgart, Cherbourg be Bremen; New Amsterdam, Boulogns. 14. oktobra: Reliance, Cherbourg In Hamburg; — America. Genoa. 15. oktobra: Berengaria, Cherbourg. 16. oktobra: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg Westphalia, Cherbourg in Hamburg 18. oktobra: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cher bourg: Columbus, Cherbourg In Bremen; Deutschland. Cherbourg in Ham burg; Conte Rosso, Genoa. 22. oktobra: Paris. Havre; Mauretanla, Cherbourg America, Cherbourg In Bremen. 23. oktobra: Martha Washington. Trat. 25. oktobra: Olympic, Cherbourg; Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Lanoastria, Cher-bourg: Muenchen. Cherbourg in lire-men; Rotterdam, r-oulogne; Duiio, Genoa, Pres. Harding, Cherbourg It Bremen. 28. oktobra: Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra: France, Havre; Aqultanla, Cherbourg 1. novembra: Ht.merir. Cherbourg: Voler.dam. Boulogne; Geo. Washington, I'htr-bt-'irg in Bremen; Mount Clay, <'h»-r-bouis; in Bremen Conte Verde v Cenoa 4. novembra: Grassy, Havre; Bremen. Bremen: Culoiiil«). Genoa. 5. novembra: Berengaria, Cherbourg 6. novembra: Pittsburgh, Cherbourg. 8. novembra: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg: Yeendam, Boulogne; Saxo-nia, Cherbourg. 11. novembra: Rochambeau, Havre. 12. novembra: Mauretanla, Cherbourg. 13. novembra: Lapland, Cherbourg; Albert Ballin, Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg. 15. novembra: Olyinpio. Cherbourg; O.lumbus, Cher liMurg, Bremen; Savoie, Havre; lle-liance- Cherl-ourg in Hatnburg; Xiew Amsterdam. Boulogne. 19. novembra: Paris, Havre, Aq\iltania, Cherbourg. 2C. novembra: M innt-kahda. Cherbourg; Thuringia. Cherbourg in Hamburg. 22. novembra: Ho pregrešil zoper pra vila tega večera, bo imel posla s sodnikom in beriči. Rojaki iz Greater New Yorka in okolice, pridite vsi. ker nepristranske zabave bo za vsakega dovolj. Na veselo svidenje! Odbor. (3x 2. 6T 7) Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kt*01k j« a&jMTtjm potovati t stari kraj, je potrebno, da. M natančno pou"en o potnih listih, prt« Ijsgl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki v »m jih s&moresM ski komisar v Washington, D.O. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem. ter se pošlje prosilcu t stari kraj glasom najnovejše odredbe Kako dobiti svoje« ix eUrt-ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca lz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih t prihodnjih treh letih, od 1. julija 11)24 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser 8tate Baafi 83 Cortlanril 81, Nor York Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". Posebna ponudba našim citate I jen! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVEB" £20 — B strešico *a bIo venske čr-ke,č,i,i- $25.- Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak pii* Hitrost pisanja dobite s vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY V«w York, If. Y.. ZOPET NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c. 772Sn VfKf-li druži. I'olka Polka Mazurka. Harmonika z gosli. 7422 I>eset zapovedi za dekleta. Neža in Pavel. Smešna s harmoniko, 77423 Gorenjski valček. Harmonika. Na skok skoči. Harmonika« 7490 \ .ibilo. a zmedena si . . . — - Kes >em zme-lena. Sir John. — je wlvrnila ter ga prijela za roki — Bodite usmiljeni. — je rekla koneeiio, v mogočnem navalu .strasti, — prosim v;i--. bodite1 usmiljeni! — Kako lnij b^m namiljen, dete? — Povej mi . . . — Ne prosim zame. temve*č za njega. Za njega — Oliver Tressiliana. Povesil j«> roki ter stopil korak nazaj. i -- Sveta nebe a. — je vzkliknil, — ti prosiš za Oliver Tressiliana. legi r« i:egata. tVga vteb šenega peklenšče-ka ? Ti si blazna. —je zagrmi-1, — biaxna. , — -Jaz ga ljubim. — - je rekla ona pri prosto. , Ta odgovor j-a je si* bolj porazil. Zrl je narnjo nem in s povešeno spoelnjo eeljlistjo. , — Ti ga ljubiš. -- j.- rekel koneeno. — Ti ga ljubiš? Ti ljubiš človeka, ki j,- morski razbojnik, renegat. ki je oelvedel tebe in Lione-j la. ki je umoril tvojega laslneya brata? I — Tega <>n m >toril. -- se je glasil odločilni odgovor. — Izvedela sem re>n;eo o Vsnn T< m. j — Iz nji go vi h ust. kaj ne? — je rekel Sir John. ki ni mogel za-trefi poroglj-ivosti. — In li mu vrjela ? — < '«• i>i mu ne vr.;ela. bi smo se izkrcali. ! >tal j.- t< r zrl ratijo kot človek, ki skuša natihem šteti do dva-' najst. Nato pa je za grmel. — Zadosti tega. — je fekei ter dvignil stisnjeno pest. — Zado-' fitl. k.»t in« jt Bog priča. Ce l»i ne imel nobenega drugega vzroka, da' Lra <.be>;m, bi iiil ta dosti velik. Lahko se zaneseš. da bom v teku ene' ure napravil konec te»j sramotni ženit vi. ' — Ce bi me le hoteli poslušati, — je prosila ona. — Poslušati tebe? Obstal je pri vratih, ker i.- nameraval poklicati predse Oliverja. mu objaviti sodbo ter jra obelili na mestu. — Poslušati tebe? — je ponovil z zaničevanjem. — Cu: že več kot preveč. I Sir Jl- i.rv (biade nam zagotavlja, da je l>il to način John Killi-I gT(M\a. Ki!ligi i-wi so bili vedno razburljivi ljudje, pošteni in pravic-i ni. \ k i;kci in«»._rii >0g ve. koliko je trpel na telesu in duši za grehe, katerih ni nikdar zakrivili. Dosti tega trplje-' nja sem p.-v/ročda jaz ' n- /:j vrš.ia podlega dejanja. Vem. da so ga za vrat 11 o edvedli. I pre.ino -e mog. l (oprati in tla mu tii preostajalo vsled tega ničesar J drugega ki.t življvn. - lenegata. Olavna napaka je bila moja . . . Jazi moram p..ravnati svojo krivdo. Prizanete mu. radi mene. Ce me 1 ju-J bite ... I On pa je že dosti «mj1. Nj»*govo bledo liee je naenkrat pokrila, idečica. j — N i t i ene nadaljne besetb ! — je vzkliknil. — Ravno raditega. | ker «■ ljubim. -- ljubim in pomilujem prav iz srca. — te ne bom po-i •-lušal. .Mi«!:m. tia te moram rešiti ne le pred onim lopovom, temveč tudi pred teboj samo. Izneveril bi se svojim dolžnostim do tebe. iz- j neveri! bi se tvojemu pokojnemu očetu ter umorjenemu bratu. Enkrat mi boš hvaležna, Rozamunda. ! Zopet se je obrnil, tla rulide. j — Jlvale/na vam? — je vzkliknila z gromkim glasom. — Pro-j khnjala vas bom. Celo moje življenje bi se mi gnusili in sovražila ;>i vas, ker bi vas smatrala navadnim morilcem, če storite to. Vi tepec! Ali ne morete videti, vi tepec? ' Sir John je stopil korak nazaj. Ker je zavzemal odlično stališče,' ker jc bil hiter, neustrašen ter maščevalnega razpoloženja, se mu ni še nikdar v celem življenju pripetilo, da bi ga kdo tako neizprosno in odkrito sodil. Ona seveda nikakor ni bila prva. ki ga je proglasila tepcem, a brez 'tvorna je bila prva. ki mu je povedala to naravnost v lien. Dočim bi bilo to za druge dokaz njene najvdšje razsodnosti, jč bilo to za njega h zaključni dokaz, da se ji blede. — Neumnost. — je rekel, zaničljivo in pomilovalno, — blazna si. popolnoma blazna. Tvoja vizija jespačena. Ta vtelešeni peklenšček je postal v tvojih očeh nedolžna žrtev drugih, dočim sem postal jaz morilec. — morilec in tepec. Za božjo voljo! Ko boš enkrat spočita, ko boš okrevala, boš videla zopet vse v pravi luči. Obrnil >e j*, tresoč s., od ogorčenja in le malo je manjkalo, da ga niso udarila vrat. ki so se naenkrat odprla od zunaj. Griša, majhni debelušasti mal-jček, ki se je rodil pred dvema le. jtoma in osmimi meseei, se spre-jhaja s pestunjo po bulvariu. Oblečen je v dolg, z vato nadel otroški plašč, na glavi ima veliko kučmo s kosmatimi gumbi, obut pa je (v tople nabotnice. Malčku je vroče in zagatno, vrlvu vsega pa mu a-, prilsko solnee sije uprav v oči In ga ščiplje za veke. I Vsa njegova okorna, bozjazljiva, I nesigurno korakajoča postavica izraža skrajno neveelnost. Do tega časa je Griša poznal štirioglati svet, kjer je v enem kotu 'njegova postelja, v drugem pe-stun in kovčeg, v tretjem stolec, v j četrtem pa gori svetil jka. Če pogle-j daš pod posteljo, vieliš lutko z j odlomljeno roko in boben, za pes_J tnjinim k o ve eg om pa leži veliko raznoterih reči: vitli od sukanca, papirji, jerbas brez strehe in potrt pajac. V tem svetu bivata mimo pestunje in Griše cesto tudi mama in mačka. Mama je podobna lutki, dočim mačka naliči očetovemu kožuhu, samo da kožuh nima oči in repa. Tz sveta, ki mu pravijo otroška soba. venlijo vrata v prostore, kjer obedujejo in ni jo čaj. Ondi stoji Grišin stolec na visokih nogah; tam tudi vise ure, ki jih imajo na svetu zbog tega. da nihajo z nihalom in zvonijo. Iz obeduiee lahko prideš v sobo, kjer stoje rdeči naslonjači. Tu so na preprogah načeekani nekaki madeži, ki se jih Griša do-sibdob še ni smel dotakniti. Poleni sleeli še ena soba, kamor drugi ne smejo, kajti v tisti sobi navadno biva oče — oseba, ki je izmed vseh najbolj zagonetna ! Pestunjo in mamo še razumeš: one GrKo oblačita, hranita ioi ga da_! jeta v posteljo, ali čemu je pravzaprav oče na svetu — tega ni moči doumeti. Potlej obstoji še ena zagonetna oseba — teta, ki je podarila Griši boben. Pride odne_| kod, potem pa izgine in nekoč spet pride. Kam neki izgine? Griša je večkrat pogledal pod posteljo, za kovčeg in pod zofo, ali tam je ni bilo... V novem svetu, kjer solnee žge naravnost v oči, je toliko papa-nov, mam in tet, da ne veš, koga bi šel pozdravit. Najstrašnejši iai najgrši izmed vseh pa so konji. Griša opazuje njihove dvigajoče noge in ne more ničesar razumeti. Pogleela pestunjo, da bi mu pomagala uganiti, kaj je to, ali pestunja molči. Zdajci začuje strašan ropot... I Po bulvarju se odmerjenih korakov dviga .naravnost k njemu četa vojakov; vsi imajo rdeče obraze in nosijo nekake brezovke, kot jih imajo pri njih doma v kopalnici. Griša trepeče po vsem životu od groze in proseče gleda pestunjo. češ, je-li to nevarno ali ne? Pestunja pa mič ne beži in ne joče — to pomeni, da ni nevarno. Griša spremlja z očmi vojake in začenja sam korakati po njihovem taktu. 1 Čez bulvar istečeta dve veliki I mački; obe imata dolge mustače, izplaznjen jezik in kvišku zavihane repe. Griša motni, da mora tudi on teči, m beži za mačkama. — Stoj! — vpije pestunja za njim in ga surovo prime za hrbet. — Kam hočeš? Ali ti je kdo dovolil, da delaš nori je? Glej, ondile sedi neka druga pestunja in drži majhno korito J s kitajskimi oranžami. Griša gre I mimo nje in molče vzame eno o-ranžo. — Kaj pa delal? — vpije zadaj jnjegora popotna tovariaica, - i ga udari po roki in iztrga oranžo. — Bedak! Potlej bi Griša rad pobral košček stekla, ki mu leži pod nogami in blešči kot svetiljka. toda boji se, da bi ga pestunja ne udarila po roki. 1 — Moj poklon! — začuje Griša nenadoma skoraj nad samim ušeJ som močan, debel glas in ugleda visokega moža s svetlimi gumbi, j Na veliko njegovo radost poda' mož pestunji roko, jo ustavi in se jame z njo razgovarjati. Lesk soln_| ca, trušč vozov in konjev, svetli' gumb. — vse to je čudovito novo,' vendar pa ni prav nič strašno, ta-' j ko da Griša naslado v duši i.n jame' [hehetati. 1 j j — Pojdimo! Pojdimo! — vpije možu s svetlimi gumbi in ga vleče' za škrie. j — Kam pojdemo? — vprašuje mož. — Pojdimo! se mudi Griši. 1 Rad bi povedal, da bi bilo dobro, če bi bili vzeli s sabo še pa-pana. mamo in mačko, ali jeziki govori vse drugo, le tega ne, kar' je treba. 1 Pestunja se še malo pomenkuje, na ta pa zavije z bulvar ja in po_: pelje Grišo v večje dvorišče, ko-' der še leži sneg. Za njima gre tu-j di mož s svetlimi gumbi. Oprezno se izognejo snežnim kupom in lu-' žam ter prispejo po umazanih in temnih stopnicah v sobo- Tu je ve-' 1 i ko elima in je čutiti sopuli pečenke; oko',i peči se suče (neka ženska in praži kotlete. Kuharica in pestunja ,se poljubita in sedeta z moškim vred na klop. Začno po-' tihoma govoriti. Tesno zavitemu' Griši postaje neznozno vroče in za-^ tehlo. 1 ! — Čemu je vse to? — razmišljal in opazuje svet okoli sebe. Gle-j da temni strop, burklje z dvema' rogovoma, peč. ki ga zre z ve_' lim, črnim žrelom. I Ma-a-ma! — vzdrliti in ute-če. I — No, no, no! — kriči pestunja. — Počakaj! 1 Kuharica postavi na mizo steklenico, dva kozarca in piroge.} Obe ženski in mož, ki nosi svetle gumbe, trkajo s kozarci in neko-likokrat pijejo; mož objame včasih kuharico, včasih pa pestunjo. Potem jamejo tiho peti. i Griša se izteza k pirogom in mu jih daijo košček. Je in gleda, ka-l ko pestunja pije... Tudi njemu I bi se hotelo piti. .. — Daj, daj ! prosi. Kuharica mu ponudi, da srkne iz njenega kozarca. Griša mežika z očmi, kremži obraz, kašlja in še dolgo potem krili z rokami; kuharica ga venomer gleda in se mu posmehuje. 1 Ko se vrnejo domov, jame Griša pripovedovati mami, stenam in postelji, kje je bil kaj videl. Ne govori samo z jezikom, ampak tudi z obrazom in z rokami- Kaže, kako blešči solnee in beže konji, kako ga gleda strašna peč in kako kuharica pije. .. ' Zvečer ne more zaspati. Vojaki, velike mačke, konji, kos stekla, korito z oranžami, svetli gumbi — vse to se je zbralo v kepo in davi njegove možgane. Obrača se z boka na bok, mrmra in ko naposled ne more več prinesti vznemirjenja, udari v jok. j — Glej ga, vročino ima! — pravi mama in mu položi roko na čelo. — Kje si jo neki nalezel? j — Peč! — se joka Griša. — Odšla je odtod, pee! j — Bržčas je preveč snedel... — sklepa mama. I In G risa, ki so ga razpalili vti-