št is. 1959 Lojze Zupane: P I R Čevelj Je tudi tukaj hotel pokazati tovarišem svojo učenost. Namuznil se je in rekel: »To je bila lokomotiva...« »Da, lokomotiva,« mu je pritrdil papir »Preden pa je privozila do vagonov, se je ustopil k njim možak z rdečo zastavico v roki. Mahal je z njo in je sklonjen hotel pognati nazaj. Padel je — en sam pretresljiv krik — in obležal je med vagoni na tračnici z odrezano nogo.« Vsi so se stresli od groze. »Pa kaj je bilo potom?« je čevelj vprašal s tihim glasom. » 'j&mKS mrs . ., _ mm^ mm/ // mk piskal na piščalko, da je letelo skozi ušesa Kar naenkrat pa — tresk! — se je lokomotiva zaletela v vagone, da so krclji na njih zakričali od strahu, misleč da je potres ,. . Potlej je tisti mož s piščalko in zastavico zlezel med od bijače in pripel vagone s krclji k loko motivi Sam ne vem, kaj se je potlej zgodilo Menda je bil premikač prepočasen. ali pa mu je spodrsnilo, ko se »Ah, to je bila šele prva nesreča, ki sem jo doživel na svoji poti od lesa do papirja,« je vzdihnil papir »Prav zato mi je menda ostala tako živo v sporni« nu. Veliko razburjenje je popadlo vse, ki so bili na postaji priča temu dogodku Strojevodja je vlak ustavil, ampak bilo je že prepozno Pritekli so železniški uslužbenci in dvignili ranjenca. ki je močno krvavel. Brž so mu obvezali rano, postajni načelnik pa je telefoniral po rešilni avto, ki je ranjenca še tisto uro prepeljal v bolnišnico.« Papir je utihnil in se zamislil. »Pa kaj se je zgodilo potlej?« so zacepetale saje. »Potlej je lokomotiva zapiskala z vriskajočim glasom, kakor da se ni nič zgodilo Odpeljala je vagone s krclji dalje, dalje... Še tisti dan pod večer so bili vagoni v tovarni za papir Delavci so izpraznili vagone in naložili les na tovarniško dvorišče v visoko in dolgo skladovnico.« III. Življenj s v tovarni l. Preko smetišča je zapihal močan veter. Dvignil je pepel in ga napihal papirju in tovarišem v oči, nos in usta. da so vsi hkrati pričeli kaši jati in se solziti. Od dolgega pripovedovanja je bil papir tudi utrujen. Zate je obmolknil in se zamislil. »Zakaj si prenehal? Pripoveduj dalje!« je zaprosila limona. Toda še tisti trenutek je kost zavrnila sitno radovednico. »Pusti ga,« je zanergala. »Naj se malo odpočije. Čevelj pa se je vsevedno namuznil in obrnjen k papirju, dejal: »Saj res, tovariš. Kar odpočij se, bom pa jaz naprej pripovedoval.« »Ti?« Nihče ni mogel prikriti začu* denja. »Da, jaz,« se je pobahal čevelj. »Ali ste že pozabili, kaj vam je včeraj papir povedal o tistem učitelju, ki je otroke pripeljal v papirnico? Tisti učitelj, ki je nazadnje v skladišču papirnice s šolarji vred poslušal inženjerje-vo razlago o zgodovini papirja, je bil moj nekdanji lastnik---« Papir se je zasmejal. »Glej ga,« je dejal. »Šele sedaj nam to povesi Oho, saj potlej si bil pa v papirnici in boš lahko mesto mene povedal temle radovednežem nekaj o tovarni, o strojih v tovarni in o delavcih.« Pri tem je pokazal na tovariše, ki so ju obstopili in zadrževali dih od neučakane radovednosti. Zares so vsi na mah spregovorili s prosečim glasom: »No, pripoveduj že, ■tri ček I« Posedli so v krog okoli čevlja. On ga te je važno odkašljai in začel z niz kim, momljajočim glasom opisovati tovarno za papir: »Papirnica se imenuje tovarna, kjer je bil iz vlakenc lesa izdelan naš tovariš papir. To je velika tovarna s številnimi stavbami, zgrajenimi ob široki reki. Skoraj po vseh oddelkih tovarne vlada od jutra do večera ropot strojev. Številni delavci so zaposleni v tovar* ni. Trdo je njih delo za vsakdanji kruh. Toda včasih, pred kakimi tridesetimi leti, je bilo v papirnici zaposlenih več delavcev kakor sedaj Gotovo jih je kakih osem sto v papirnici služilo kruh sebi in svojim družinicam. Tovarna pa je pričela kupovati stroje. Stroji so ljudem pričeli odjedati kruh in zaslužek. Čim več novih strojev je prišlo v tovarno, tem bolj se je krčilo število delavcev Danes dela v papirnici le še kakih tri sto delavcev Kljub temu upadku delavstva, pa izdeluje papirnica dnevno do 50.000 kg papirja. (Dalje prihodnjič) Slavo Štine: Velikonočni zvon doni Velikonočni zvon doni — prebuja, venča se narava, dehti zelenje, cvetje, trava, in zopet ptičji zbor igo//. Velikonočni zvon doni — slovesno blaga čustva zbuja: da smrt je strta, govori, a žit je večno! — Alelujal I? Manica s Zlati pitah Stara Brdnica je bila premožna in zelo dobrosrčna žena Po smrti svojega moža je izročila svoje lepo in obširno posestvo sinu edincu, sama je pa kupila sredi vasi malo hišico, jo dala lično preurediti in živela mirno sama zase. Sama zase —? Ne! Zcfi se, 'da to ni pravilno povedano, kajti ta blaga žena je živela v veliki meri tudi za druge, v prvi vrsti za reveže. Kdor koli je v potrebi potrkal na njena vrata, ni odšel praznih rok. Stari, onemogli ljudje so vedno našli pri njej zatočišče in podporo. A tudi sirotam in drugim revnim otrokom je bila kot nekaka druga dobra mamica. Bilo je na Veliko nedeljo popoldne. Na travniku poleg cerkve se igrajo trije revni dečki: Janek, Tinček in sirota Dore Ko jih zapazi Brdnica, že zakliče skozi odprto okno: »Fantički, pridite po pirhe!« Kakor bi trenil je igre konec. Naslednji trenutek pa že vsi trije, močno zasopljeni prihitijo v prijazno hiši« co dobrotne Brdnikove matere. Medtem, ko blaga ženica pripravlja mladim želodčkom pirhe, jabolka in potico, se pogledi dečkov kar prilepijo na nizko omaro, kjer se poleg križa, slik in drugih nastavkov blesti prekrasen, steklen navzven umetno pozlačen pirh. Jej, kaj takega..4 Kdo ve, doklej bi fantiči občudovali ts prelepi pirh, da ni zdajci Brdnica zaklicala smehljaje: »Otroci, zdaj pa kar klobuke semkaj!« In trije ponošeni in razvlečeni klobuki so na mah polni velikonočnih dobrin. 4 Dečki se vsi srečni lepo zahvalijo In se poslovijo od prijazne dobrotnice. Brdnica se pa še vedno smehlja in vsa zadovoljna zre skozi odprto okno za njimi. i Preden se obdarovane! skrijejo za bližnji ogel, jim stopi nasproti gluhonemi Mikel. To je bil deček osmih let in brez staršev. Vzdrževala ga je stara Košmelka, ki je zato dobivala od nekod nekaj podpore. Oj kako poželjivo vrže revček svoje sinje oči na polne klobuke...1 Dočim se Janek In Tinček v svoj! radosti ne menita posebno zanj, stisne Doreta nekaj okrog srca in neizmerno se mu zasmili ta nemi ubožec. Brž stopi k njemu in mu podari dva pisan« pirha, kos potice in nekaj jabolk Vprav ko se nemi Mikel veselo izn©-naden s kretjami glave in rok zahva* ljuje, zacujejo od Brdnikove hišice klic: »Dore, stopi malo nazaj, ta k men!!« »Joj, zakaj si dal Miklul Brdnikova mati so zdaj gotovo hudi na nas. Janek, steciva!« šepne preplašeni Tinček tovarišu. In že jo ucvreta po bližnjici domor. Tudi Doretu glasno zaklopoče srce. Sam ne ve zakaj. Ali kot poslušen otrok, se takoj vrne k BrdnicL Toda čim ugleda smehljajoči obra* stare matere, ga na mah mine yes strah. »Dore, zdaj te Imam pa še rajše,« ga ljubeznivo pohvali dobra žena. »Da si se usmilil Mikla ti, ki si sam sirota in delil z njim ono, kar okusiš na tako redke čase, to je nekaj izredno lepega in vredno vse hvale. Tvoje delo je zlato pred Bogom in tudi v mojih očeh. Zato sprejmi tale dar! Zaslužil si ga. Naj ti bo v spomin na današnji dan in v spodbudo, da boš ostal vedno tako srčno dober tudi v bodoče!« To rekši, stisne blaga starica oni zlati pirh, ki se je prej blestel na njeni omari, v roko presenečenemu Doretu, ki je kar zaplaval v blaženem veselju. Nagrade dobijo: Petek Micfka, uč. IV. razr. v Rogatcu; Mlakar Maruška, uč. IV. razr. v Marijinem domu v Kočevju; Jelnikar Tonček, dijak I. razr. gimn. v Ljubljani; Cvirn Andrej in Štefka, uč. osn. šole v Blanci ob Savi; Novotny Bohuslav, dijak I. razr. real. gimn. \ Mariboru; Bizjak Janja, uč. III. razr. v Litiji; Zorko Branko, dijak gimn. v Celju; Zabukošek Marica, uč. V. razr. v Šmarju pri JelSah; Košiša Smiljana, uč. IV. razr. v Zagrebu; Podlipec Stanko, uč. L razr. mešč. šole v Ljubljani Vsak nagrajenec dobi bogato Uustrovano mladinsko knjigo. Nihče ne sme biti žalosten, če to pot ni prišel do nagrade. Pomislite, koliko Jutrovčkov deli z vami isto usodo — nagrad pa je bilo le deset! V tolažbo vam bodi rai-pia novega natečaja, ki vam spet ponuja lepa knjižna darila. Dragi Jutrotfčki! Čc bi hoteli objaviti vse dobre spise, bi morali natečaj podaljšati vsaj za tri mesece. Odziv na novoletni razpis je bil izredno živahen in večina Jutrovčkov se je res potrudila, da bi čim bolje izpolnila nalogo. Če bi pa hoteli vse odlične spise NAGRADITI, bi morali razdeliti pri zaključku natečaja vsaj sto knjig,, ne pa samo deset To pa ni mogoče, saj si lahko mislite, da zakladnica strica Matica ni brez dna. Imena tistih Jutrovčkov, ki so nam poslali prav izvrstne spise, pa jih zaradi pomanjkanja prostora in časa ne moremo več objaviti, naj toraj samo pohvalno navedemo: Kos Vladko, dijak klas. gimn. v Mariboru, Franc Plabinovšek, uč. II. b razreda mešč. šole v Trbovljah, Olga Šlavs, uč. I. razr. real. gimn. v Ljubljani, Ludvik Dovgan, uč. IV. razT. v Mostah, Jožica Dogša, uč. I. razr. meščanske šole v Ormožu, Elga Ludvig, uč. III. razr. na Jesenicah, Zavrl Janez, dijak II. razr. rel. gimn. v Ljubljani, Lotka Verdnikova, uč. IV. razr. v Dravogradu, Vladimir Mauko, dijak I. letnika učiteljišča v Mariboru, Darinka Utenkar, uč. II. razr. v Hrastniku, Boris Korun, dijak V. razr. real. gimn. v Ljubljani, Rožanec Viktor, uč. VI. razr. v Mostah, Tošo Homan, uč. IV. razr. v Trbovljah, Remic Olga, uč. III. razr. v Bočni pri Gornjem Gradu, Fra* «ija Drašler, uč. I. razr. gimn v Novem mestu, Vidojka Sersič, uč II. razr. v Ljubljani, Mravljak Ljerka. učenka II. razr. gimn. v Celju, Karel Vogrinc, uč. I. razr. v Brežicah. Janez Ramer, uč. II. razr. v Ljubljani, Dobrila Petrovič, uč. II. razr. v Jastrebarskem, Jurček Brus, 6 let star iz Ljubljane, Milan Ilander, uč. IV razr. iz Gorice v Italiji, Markelj Albina, uč. VI razr. v Radovljici, Miloš Vidic, uč. III. razr. v Kranjski gori, Slavica Roškar, stara 6 let, iz Sv. Trojice v Slov goricah, Bla-govič Emdl, uč. IV. razr. v Ormožu, Zlatica Stravs, uč. IV. razr. v Sevnici, Peterček Leban, uč. I. razr. v Zg. Šiški, Dragica Nagode, dijakinja I. razr. gimn v Ljubljani, Primožič Stanko uč. IV. razr. v Kranju, Nada Repič, dijakinja v Kamniku, France Gorjan, uč. IV. razr. Lava ded Tirreni v Italiji, Milka Sosič, dijakinja v Sežani v Italiji, Ljubica Kavec, uč. IV. razr. pri Uršulinkah v Ljubljani, Zupane Albina, dijakinja I. razr. mešč. šole v Trbovljah, Žagar Marija, uč. II. razr. v Po d peči, Kovačič Miro, dijak II. razr. gimn v Ljubljani, Boris Vukovič, uč. III. razr. na Vrtači v Ljubljani, Sil-vica Križaj, učenka v Podgorcih p. Velika Nedelja, Bruno Grbac, uč. V. razr. v Mokronogu, Juvan Roman dijak v Ljubljani, Cvetko Habjan, uč. 1. razr. v Ljubljani, Godicl Ljerka, uč. razr. v Petrovčah, Bernik Vera, dijakinja II. razr. mešč. šole v Ljubljani, Oblak Stojan, uč III. razr. na Viču, Marija Vahter, uč. II. razr. v Novem mestu, Julijan Podhorsky, uč. IV razr. v Višnji gori, Felicita Gromanova, dijakinja v Kranju, Ručigaj Jelka, dijaki« nja L razr. real. gimn. v Celju. Mitja Bartenjev, uč: I. razT. na Jesenicah, Božič Franci, uč. III. razr osn. šole v Gornjem gradu. Vera Dolinar, uč. IIL razr. v Ljubljani, Ciril, dijak te Cerknega, Živa FeigeL dijakinja ▼ Mariboru, Ljubomir Pukl, uč. IV. razr. v Celju, Dušan Novak, uč. II. razr., Ma-rion Flere, dijakinja L razr. gimn. V Ljubljani, Kilar Mitja, uč.? razr. ▼ Ljubljani, Kodelja Marjan, uč. I. razr. v Šiški, Pešec Vlado, dijak I. razr. gimn. v Celju, Petek Micika, uč. IV. razr t Rogatcu, Eva Vernik, uč. II. razr » Celju, Janja Bule, uč. III. razr. v Mirni, šuput Desa, uč. I. razr. mešč. S. na Jesenicah, Andreana Šubic, ijč. I. razr. v Šiški, Bernik Ivan, uč IV. razr. na Koroški Beli. Velikonočna Solnce le za silo greje, gorak veter veje, sneg kopni, mačice na vrbi so zbrstele, trate skoro ozelenele, vsa narava se budi. Zvonček dviga svojo glavo tam v zatišju že črez travo, pa zvončklja: »ni več mraza, ni snega, prerojena narava vsa, pozdravljena!* Tedaj bo mama jajčka podložila, kura piške izvalila, piščanci bodo čivkali. Velikonočne kruhe bomo pripravljali, jagnje pekli in dr dr ali, pirhe pa barvali. — Zvonovi slovesno na vso moč, oznanili bodo Veliko noC, zapeli Vstajenje: »Aleluja, Aleluja, Krisi je vstal, novo vrača se življenje!« Tudi nam Slovanom, gorak veter naj zaveje, razprtije naj odnese, bratstvo in ljubezen pa prinese, da vsklilo bo za nas novo življenje, Velika noč — Vstajenje. — Tanja in Živa Feigel, učenki v Ma riboru. Naš novi natečaj Tudi to pot vam daje stric Matic tri naslove na Izbiro: »KAKO SE VOZIM V SOLO« »MAMICI ZA MATERINSKI DAN« »NASA OBMEJNA MESTA« Mnogo otrok se mora vsak dan z vlakom voziti t šolo. Marsikaj rani mivega doživijo na svojih vsakdanjih vožnjah, s Šolskimi tovariši ln tova-rišicaml sklepajo prijateljstva ln se počutijo v svojem »študentovskem oddelku« kakor doma. Časih nimajo prav primernih železniških ivez ln morajo po Soli več ar čakati, preden se morejo odpeljati domov. Kaj počnete v tem prostem času T Kam hodit« tedaj T Mnogo zanimivega nam lahko poveste. Mestnim »spancem tudi ne bo škodovalo, če Izvedo, kako zgodaj morajo nekateri Izmed vas vstajati, da pridejo do osme ure zjutraj v šolo. DrugI naslov pa ponuja vsem Ju-trovčkom lepo priložnost, da napra vi jo svoji mamici veselje In napišejo o nji nekaj vrstic. Kaj napišite, vam ne bomo pravllL Tiste misli, ki obdajajo mamico ln si iz sramežljivosti ne upajo na jezik, je treba preliti v pisano besedo — potem bo gotovo vse prav. Jutrovčkom, ki živijo v obmejnih mestih, ponujamo tretji naslov. Dajemo jim priložnost, da Izpričajo svojo ljubezen do domovine bi opišejo posebno lepe Izletne točke v obmejnih krajih, znamenitosti mest ln podobno. Spisi naj bodo kratki, stvarni ln — pred vsem — IzvlrnL Ne Iščite tuje pomoči. Prav dobre spise bomo objavili, deset najboljših pa spet nagradili s lepimi mladinskimi knjigami. Pišete nam lahko tudi na dopisnici. Pišite s črnilom In samo na eno stran papirja. Spise naslovite na strica Matica v Ljubljani, Knafljeva nI. 5. Velikonočna križanka mm 1 111 m i« biis ibi ' ih h m mm. >'z| >->| 04 1 ■ i i m m 1 ibi ibi m\ * bi s • b =,§j m11 ni m m ibi ibi m m> m >. sS! K4 b p ' m m bi i ibi ibi ibi sa »i m vb m mm m m i ibi ibi ibi bi s b sum ii n ■ m m m bib 111 ihib m i m\ m ■ia h8 lil ibi '1* 1 ibi ' 1 1 i i ■I n * IB s ibi m i2\ in ibi i 1 bi lil al mi IB 8,gradske pučke škole na Kaptolu« Za» g reb -poveljc-r V?<*A olroA