št. 38 (965) L XIX NOVO MESTO, četrtek, 19. septembra 1968 »Gospa Judit« v Brežicah Branka Verdojuk-Ras-bergerjeva, pnrakinja re-škega gledališča, bo z recitalom Cankarjeve »Go-spe Judit« nastopila prihodnji četrtek, 26. septembra, v Brežicah. Popoldne se bo predstavila gimnazijski mladini, zvečer pa oclraslemu občinstvu. — Na podobnem recitalu v Kostanjevci je ugledna umetnica predzadnjo soboto požela izreden aplavz in navdušila vse navzoče s svojo izredno igro. Črnomaljska »ZORA« se pripravlja na združitev z novomeško IMV Ker se je v zadanjem času po ožaj pri lesni ptredeBovailni šadusbriji ZORA v Omomljai ssaradi zaneraj hujše toonku-renoe na trgu pineoetj poslabšal, je očitno, da z doseda* njo proizvodnjo tovaima nebi več dolgo vispevala. Delavski svet pot^jebja kaikoar tudi občinska skupščina sta o tem Taapravljala tar predlagala, naj bi se podjetje združilo z siovcimeško tovarno avtomobilov, za katero že 3 leta i2HJelw>3jo kosovno pohištvo za sianavanjske prikolice. Ob dejstvu, da IMV povečuje proizvodnjo prikolic od 2.000 na 6.000 letno, se kaže pri obeh koloktivUi intores za iriružifcev. Oe se bo inoleiktiiv Omomaljske ZORE odločil za priiklj'iičitov, bo IMV organizirala seirijslkio proizvodnjo poliižtva za prilkolioe samo v Zorinih prostorih. Pridelovalci pšenice bodo nagrajeni v dvorani AGROKOMBINATA v KrSkem pripravljajo Bia 22. september veliko slovesnost. Razdelili bodoiiagra-, de tekmovaloeiv v pridelova-\,oju pšetnioe. Denar zanje bo t prispe^-ol sklad za pospeše-' Aranje kmetijstva pri občinski skupščini. OD 19. DO 29. SEPT. Do 21. septembra nestalno s pogostnimi padavinami, nato se bo vreme v splošnem izboljšalo, vendar okrog 27. septembra eopet prehodne padavine. Dr. V. M. PRED 25-LETNICO KOČEVSKEGA ZBORA Program proslave v Kočevju že izdelan Od 1. do 3. oktobra 1943 je bil v Kočevju Zbor odposlancev slovenskega naroda Na zadnji seji odbora za pripravo proslave 25—letnice kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda, so že sprejeli program slovesnosti, ki sicer še ni dokončen, vendar pa kljub temu do proslave he bo bistveno spremenjen. Program predvideva: 29. septembra bodo gasilci praznovali 90-letnico prostovoljnega gasilskega društva Kočevje. 30. septembra bo v Seško-vem doniu odprta spominska razstava o razvoju slovenske oblasti. — Začela se bodo tudi športna tekmovanja, ki bodo trajala ves teden. Pred velikim zborovanjem novomeških učiteljiščnikov Letos je poteklo 20 let, odkar je dolenjska metropola dobila učiteljišče. V tem času je zapiistilo ustanovo nad 600 diplomantov, ki v glavnem poučujejo po šolali na Dolenjskem in v Spodnjem Posavju, mnogi pa tudi drugod po Sloveniji. Iniciativni odbor, ki se je medtem že sestal, je sklenil organizirati proslavo tega pomembnega jubileja. Proslava bo v soboto, 19. oktobra, v Novem mestu. Ob 18. tiri bo v domu Ljudske prosvete svečana akademija, dve uri kasneje pa tovarišico srečanje učateOjiščnikov vseh generacij na Otočcu. Ob tem bodo nekdanja dijaki podelili priasna-nja vse svojim predavateljem, tistim, Id so učili več kot deset let, pa bodo poklonili še darila. Pokrovitelji ^avja naj bi bili predsedniki občinskih skupščin Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Ribnica, Kočevje, Trebnje, Sevnica, Krško in Brežice. Odbor vabi vse novomeške učiteljiščnike, da se prijavijo za obiSk slavja do 5. oktobra na gimna zijo v Novem mestu. Za osebo naj naikažejo 40 din in sporočijo svog točen naslov. Praamovanje 20-letnice učiteljišča v Novem mestu je vključeno v program proslav za občia^ praaaiiic te dolenjske občdne. V. P. 2. oktobra ob 16. uri bo pred spomenikom promenadni koncert rudniške godbe. — Ob 17. uri bo v hotelu Pugled slavnostna i>odelitev nagrad sklada Jožeta šeška. — Ob 19. uri bo v Seškovem domu koncert Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane. 3. oktobra ob 8. uri bo pred osnovno šolo Mirka Bračiča srečanje borcev 9. brigade. — Ob 9,30 bodo na novem pokopališču odkrili kostnico in spomenik padlim borcem NOV. — Ob 11. uri bo v Seškovem domu slavnostna seja delegatov zbora skupščine SRS, na kateri bodo sodelovali še vsi predsedniki • slovenskih občinskih skupščin, preživeli odposlanci Kočevskega zbora, delečo ti občinske skupščine Kočevje in delegacija zvezne skupščine. Na seji bo govoril predsednik skupščine Sergej Kraigher; Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL pa bo predlagal, da bi 27. april, dan ustanovitve OF, proglasili za republiški praznik. — Ob 12. m-i bo v avli nove šole tovariško srečantie preživelih udeležencev Kočevskega zbora. Razen tega bo v teh dneh v Likovnem salonu razstava partizanske grafike,, v domu telesne kulture pa filatelistična razstava. ATLETSKO TEKMOVANJE MESTNIH REPREZENTANC Le kdo je pričakoval takšen uspeh? Atletom Novega mesta in Kočevja čestitke - Novomeščani zmagali v obeh konkurencah - Zmagovalci med posamezniki so: Katja Močnik, Vesna Saje, Marinka Humer, Borut Hočevar, Stane Šega, Vinko Istenič, Jože Smodej, Branko Štrumbelj in Kamilo Možina. Na atietelceitn telcmovanju mest-u’h reprezentanc Jesenic, Kopra. Kočevja, Murske Sobote in Nove-Mesta, fci je bilo v nedeljo, 15. septembra na Stadionu bratstva in enotnosti v novem mestu, je potreglo s presenečenjem, ka-hirSnoga ni nihče pričakoval! Pre-senečsnje je v t«n, da je zntMi-{jala reprezentanca Novega mesta pred Murskx) Soboto in Kočevjem. Dolenjski atleti ao v desetih disciplin&h od Sestnajs^ bili zmagovalci, To jim je prineslo v alkupnem zbiru točk zasluženo prvo oziroma tretje mesto. TeJc-movonje, ki ga je pod p^rovi- !--------------------------------------- teljstvont delovnega kolektiva No-voteiksa izpeljala komisija za atletiko pri ObZTK je bilo razen manj^ spodrsljajev vzorno organizirano. Vse tri pokal© ao osvojili No-vomeščamd. Priznanje jim je podelil predsednik upravnega odbora Novoteksa Andrej Petrič. Končni vrstni red ekip: moSkl — 1. Novo mesto_ 36, 2, Kočevje 3.1 3. Murska SolMta ‘25, 4. Jesenice 34,5, 5. Koper 15,5, Ženske ~ 1. Novo mesto 28, 2. Murska Sobota. 27, 3. Koper 26, 4, Kočevje 12, in 5. Jesenice 11 'točk. Rezultati teikmcvaiya; moški — 100 m 1 Hočevar (Koč.) 2, Hribeonik ( N. m.) U,6. Že v prvem startu sta nas naša predstavnika razveselila, Pjtvo in drugo mesto Je bilo spodbiiden začetek za ugoden razvoj nadaljnjih dogodkov 400 m 1. Isitenič (N. m.) 53, 8, 3. Divjak (Koč), 55,4. Povrata Istf^čs na atlet^o ste-m je bil več kot uspešen Zasluženo je porazil dobrega SušterSi-ča In s svojim tekom dvignil gledalce na noge. Divjak je s tretjim mestom uspel. 1500 m — 1. Veberič (M S.) 4:25,5, 3. Košir V Tovariš Kardelj med govorom v Novi Gorici (Foto: M. M.) Nikdar več hlapci! Nova Gorica z rdečo vrtnico v mestnem grbu, najmlajše slovensko mesto in simbol hrepenenja malega naroda po svobodi in soncu, je v nedeljo utripalo kot pravo velemesto. Vsa odeta v cvetje In zastave, je sprejela več kot 100.000 ljudi, ki so prišli čestitat Primorcem za srebrni jubilej vstaje (Nadaljevanje na 15. str.) ' , J vttf* >• *: j--' z otvoritvijo razstave o Primorski v boju za svobodo, atletskim tekmovanjem slovenskih mest iin veličastnim ognjemetom se je pro-slavljenje začelo že v soboto. V nedeljo zjutraj, ko so se začele proti mestu valiti reke ljudi z vseh štirih vetrov, pa je bilo dogodkom že kar težko slediti. Najprisrč-nejša in najlepša so bila prav gotovo srečanja starih borcev in prijateljev, ki so se večkrat s solzami v očeh objemali in se poljubovali na vseh koncih nUadega mesta, Tu so se srečali tudi nekdanji brigadirji, ki kar verjeti niso mogli, da je iz močvirnega travnika, kjer so pred M leti prvič zapičili lopate, zraslo tako ponosno in lepo mesto. Oči so jim drsele po nebotičnem zidu mo-gočne stolpnice pred občinsko skupščino, ki se razgleduje in združuje Slovence to in onstran meje. Ob 11. uri dopoldne, ko je iz. 500 grl zadonela pesem »Vstajenje Primorske«, se je začel osrednji del proslave. Po po25dravu predseclnika občinske skupščine Nova Gorica Milana Vižintina je govoril član sveta federacije In Član predsedstva CK ZKJ EIdvard Kardelj (odlomke iz govora prinašamo na tej in na 3. strani). Prebrali so tudi pftimo tovariša Tila. ki se zaradi neodložljivih državniških zadev proslave ni mogel udeležiti. Ko so združeni pevski zbori za konec slavnostnega dela ognjevito zapeli še »Na juriš« in italijansko partizansko pesem »La brigata Garibaldi«, je pričela zbrana množica navdušeno ploskati. Navzlic dežju, ki je ponagajal med proslavo, se ljudje niso razšli, ampak vztrajali do zadnje pesmi — »Zdravice«, ki jih je simbolično povabila tudi k pripravljenim mizam in k veseli družbi. Pesmi stoterih malih pevskih zt-orov so odmevale po parkih mladega mesta, v lokalih pa so znane domače In partizanske viže povzeli kar vsi prisotni — celo natakarji! Se ko so se začele prižigati luči, so bili vsi trgi in ulice polni ljudi. »Hočemo Titovo Jugoslavi-jo!« so nas pozdravljali stari, obledeli napisi na hišah ob cesti, ko smo se vračali domov. Obledeli, a ne izbrisani! Zapisani so v srcih. . M. MOSKON Iz govora tovariša Kardelja Kazgibano, lepo in kvalitetno atletsko srečanje v Novem mestu je bilo razveseljivo zti nadaljnji razvoj atletike na Dolenjskem. Telu na iLratke in dolge proge ho bili razburljivi in so večkrat dvignili gledalce na noge. (Foto: S. Dokl) V uvodu, ko je tovariš Kardelj govoril o zgodovinskih dneh vstaje na Primorskem, je še posebno poudaril pomen odločnega upora Slo. vencev z besedami: Tudi med nami so bili tedaj ljudje, ki so izgubljeno fKinavlJali, da pomeni vstaja uničesije slovenskega ljudstva. Toda to, česar niso čutili in vedeli. taki ljudje, so čutili in vedeli tisoči in tisoči preprostih delovnih ljudi po mestih in vaseh. Zato so večje množice vse odločneje sledile pozivu Komunistične (Nadaljevanje na 3. sir.) tedenski mozaik Urednik britanske revije »New Statesman« je prejel tole posmehljivo pismo: »Zelo sem presenečen, da so naši politiki spregledali najbolj primeren način, da bi pomagali Cehom. Morali bi oskrbomti Sovjetsko zvezo z orožjem in vplivati na njihovo politiko v dobrem smislu — prav tako kakor delamo v Nigeriji...« V Ti-lburyju pri Londonu so na isto ladjo naložili 170 ton granat in pomoč za Biafro. Granate so bile namenjene zvezni nigerijski vojski, obleke in biblije pa Biafran-cem ... Bilanca »kulturne revolucije« na Kitajskem: Od tridesetih članov politbiroja jih je dvanajst odšlo z odra. Desetčlanski sekretariat partije je izgubil šest članov, preostali štirje so se pridružili rdeči gardi. Centralni komite je imel 93 članov, 48 članov je bilo odstavljenih, devet pa suspendiranih. Seznam s tem še daleč ni izčrpan ... ZDA so lahko hvaležne Moskvi za okupacijo ČSSR. Vojna v Vietnamu ni videti več tako strašna — menijo nekateri, zahodnoevropske članice NATO, ki so kazale znamenja neposlušnosti, so spet postale bolj ubogljive, morebitne nove pustolovščine v lastni »interesni sferia so zdaj postale lažje in v najslabšem primeru lahko Was-hington reče, da -na »drugi strani niso nič boljši«... Moskovska »Pravda« je odkrila svojim bralcem, da se motijo, če mislijo, da kon-trarev'Olucija nastopa samo 2 orožjem v roki. V ČSSR ni tako — je zapisal list. Tam je »tiha« kontrarevolucija, ki nastopa bolj pretka no. Tako pretkano, da je varšavska peterica vse doslej ni viog'.a odkriti. Izvedelo se je, da je sovjetsko po-veljstvo nekaj dni po okupaciji ČSSR na tihem poslalo Vzhodnonemške tanke in enote domov. Res 'je bilo neprijetno, da tudi to po sodelujejo /femci pri okupaciji češkoslovaške. Toda glavni razlog — kakor poročajo dopisniki — je bil najbrž ta, da Ne?7iška DR po potsdamskem sporazumu, na Icaterega se Rusi tako radi sklicujejo, sploh ne bi smela imeti — armade. Bodo sadjarji zaman vabili kupce? Zakon ponudbe in povpraševanja žal še ne sega preko občinskih meja - Prodajalci preveč izkoriščajo krajevne razmere v Slovenskih goricah odku- kih cenah bi lahko sklepali, pujejo jabolka in slive po 30 da ima pri nas vsaka občina par kilogram, kolikor jih sploh svojo carinsko mejo in pre-odkupijo. Sadjarji bi jih nam- levmane — posebno dajatve reč radi prodali še več, če- pri uvozu iz drugih krajev — prav je cena zelo nizka. V ob- podobno kot It-alija pri uvo-čini Slovenske Konjice pa ^u mfesa'in živine, sploh ne odkupujejo kmečke- T^ve pri prodaji sadja ga sadja, ker ne najdejo kup- pri nas sicer niso tako zaple-cev zanj. Podobno v občini tene kot pri izvozu živine za- lll Ul Im H Slovenska Bistrica in še v nekaterih. V nekaterih krajih Slovenije pa je sadje tako drago, ko da bi ga bilo premalo ali bi bilo uvoženo. Po ta* TELEGRAMI LIZBONA — Antonio Salaaar, 79-ietni diktator Portugalske, ki je na obiasu nepretrgoma od leta iy32. Je v globoki onaedlevici do v medsebojnih odnosih depo drugi možganski kapi v dese- radi italijanskih prelevmanov, našim sadjarjem pa škodujejo enako ali včasih še bolj. Nekateri sadjarji že sprašujejo: »Ali se bo v sadjarstvu ponovilo, kar smo doživeli v živinoreji?« (O nazadovanju naše živinoreje menda niso potrebne še nove razlage). Zdaj sadjarjem slabo kaže, hudo slabo, če se ne bodo mogli sporazumeti s trgovci in bo- C^E KENNEDY: Tu so v ponedeljek imeli vajo za start 74 metrov dolge vse-mirske rakete APOLLO SEDEM. Raketo SATURN BI so za poskus napolnili z gorivom. Tudi astronavti Schirra, Eisele in Cunningham so pripravljeni za izstrelitev, ki bo jutri tri tedne — 11. oktobra.. Telefoto: UPI/NASA tih dnen. Poročajo, da je njegovo zdravstveno stanje brezupno. BRUSICLJ — V belgijski prestolnici so se sestali vei^posiani-Ki 15 držav članic atlant^ega pekla. Zaradi okupacije CSbE pripravlja NATO nujTK> sklicanje Odgovora ni moči iskati drugod kot v nesolidnem poslovanju trgovine. Velika trgovska pc^jetja še ne pomenijo jamstva za zadovoljivo preskrbo prebivalstva. Posamezne prodajalne preveč iz- gubila absolutno večino mest v parlaiiientu, je ta na nedeljskih vollt\%h nekoliko presenetljivo osvojila 12 sedežev več, kakor jih obdržijo visoke cene. To ne škoduje le sadjarjem, ki ne morejo prodati pridelkov po ceni, ki bi jo letos lahko pri sadju imenovali napitnina. škoduje vsem prebivalcem, ki nimajo lastnega lali tako, kot ravnajo z nami tujci. Poglejmo dejstva! V ‘ Mariboru prodajajo _ jabolka, hruške in slive p>o nurustrsKega sveta še pred de- največ 1,20 din kilc^ram. Naj- _____________________________________ ^ ^*LA(^‘ — Zvezna nigerijska via. cene na tržn^i so ttudi k;oriščajo razmere na svojem da je sporočila, da so nigerijske ^ PO^ovico nizje. Enake naj- ozkem območju, če nimajo Owerri, ero i^ed imajo v Celju — le konkurence, namerno povzro- ^dnjlh ^eh mest v odc^ljeni hruške so nekoliko dražje nomaAikanip ria Biafn. Prebivalstvo v strahu za _ rirueih maniših mest v pomanjkanje blaga, da svoje življenje kljub zveznim za- arugin manjšin mesi v go^oviiom o varnosti beži v džun. sev’erovzhodni Sloveniji ne naglo števamo .Podobne cene so bi- ^TOCKHOLM Kljub neugod. jg « teh mf^tih t-udi Droti nim napovedim, da bo švedska , mesiin tuai proil socialno-d^nokratslui stranka- ■ iz. koncu avgusta, ko SO v neka- terih dolenj Sikih občinah bile mnogo višje. Za primerjavo \'zemimo najvišje cene, V je imela doslej in si t^iko utrdila Ribnici SO prodajali jabolka Sadja in ga kupujejo na trgu obS^'^obrlh^^rid^r'L^ “ po 3; din kg, v Kočevju po ali v trgovini, škodujejo tu-LONDON - v ^iki Britaniji 2,80 in V Trebnjem po 2,75. di zdravju naših ljudi, kar se so novi viharji z dežjem močno V septembru SO cene sicer odraža v stroških zdravstve-posia^ii položaj zaradi povod, nekoliko znižali, a še vedno nega zavarovanja, ker zara-vzhodnr^^^iijii® k^erSaki, S: prodajajo jabolka v Ribnici di visoke cene jedo premalo Hrija In prostovoljci utrjujejo po 2,50, v Kočevju pa po 2,20 sadja. Zato ne bi smel nih- obale naraslih rek. Takih povod- din kilogram. Torej celo po trditi, da se zaradi težav najstfli? višji ceni kot v Ljubljani, ki Pfi prodaji km^ega sadja velja za najdražje mesto v vredno vznemirjati. Jugoslaviji. Presenetljiva je tudi primerjava med cenami v Brežicah, kjer so prodajali jabolka po 1 do 1,20 din kg. Krškim — 1,50 din kg — in v Trebnjem 2,75 din kg. Za-soiucijo v kateri” ziitevajo usta. kaj tako velika razlika v ce- vitev sovražnosti v Nigeriji in ni, ko pa ti kraji in občine Slednjem N-zhodu ne pomiri. To-splošno amnestijo za vse tiste, druga od vplivni krogi (Arog vlade sl prizadevajo, da bi do prodaje KARTUM — Sovjetska zveza bo poslala Sudanu orožje: letala vr. ste »mig«, tanke, protiletalske topove ■ in radarsko opremo. Prva ladja z orožjem bo prispela v Port Sudan prihodnji teden. AL2IB — šefi drfav in vlad afriških držav, ki so se .udeležili alžirske afriške konference »na vrhu« so med drugim prejeli re- J. PETEK WASHINGTON — Iz ameriškega glavnega mesta prihajajo na-i^rotujoča si poročila o prodaji ameriških reakcijskih vojašjcih letal »phantom« Izraelu. Baje je predsednik Johnson proti prodaji t«h let^l, dokler se stanje na k; so sc Biafri. bojevali odcepljeni druge? prišlo. tedemki notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled ■ SKLEPI PREDSEDSTVA IN K) REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL SLOVENIJE — Priprave na vseljudski odpor so sestavni del vsebine naše samoupravne družbe! Tako so poudarili na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije, na kateri so razpravljali o aktualnem političnem položaju in nalogah vseh slovenskiM organizacij Socialistične, zveze. Dejali so, da je dolžnost vseh družbenih sil, da kar najhitreje razvijajo in oblikujejo osnutek vseljudskega odpora proti kakršnikoli grožnji in s katerekoli strani. Naše priprave morajo biti popolne, tako da bo vsak .državljan natanko vedel, kaj mu je storiti v primeru nevarnosti. Zaupati moramo v lastne sile in moč naroda. To bo krepilo našo odgovornost, disciplino in požrtvovalnost. Obenem moramo biti budni proti notranjemu sovraž-niHu. Graditi moramo našo družbo tako, kakor da bo sto let mir, in pripravljeni moramo biti, kakor da bo že jutri vojna! ■ JE KAJ NOVEGA V OSNUTKU NOVEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH? — Predvsem se sestavljavci trudijo, da ne bi z novim zakonom zoževali možnosti za samoupravno urejanje delovnih odnosov v koliktivih. Je pa v osnutku tudi nekaj novosti. Tako zaposleni osebi, ki ima najmanj 35 oziroma 30 (ženske) delovne dobe, ne bi moglo prenehati delovno razmerje brez njenega pristanka, če bi uknUi njeno delovno mesto. V osnutku je tudi predlog, po katerem bi vse delovne organizacije morale v svojem splošnem aktu o sistematizaciji ugotoviti potrebno strokov- Vseljudski odpor in samoupravljanje nost za vsako delovno mesto. Predvidena so tudi določila o prenehanju delovnega razmerja po zakonu osebam, ki izpolnjujejo pogoje za polno starostno pokojnino. ■ PREDSEDNIK TITO ODPRL ZAGREBŠKI VELESEJEM — Na površini 190.000 kvadratnih metrov razstavlja 12i50 domačih in 5000 tujih razstavljavcev iz 52 držav, med njimi tudi Sovjetska zveza. Evropo zastopa 26 držav, Afriko 11, Azijo 9, ameriško celino pa 6 držav. Prvič letos .razstavljajo na sejmu Brazilija, Kolumbija, Mal-gaška republika in Kenija. ■ PRITISK NA NOVO RAZPOREDITEV DELOVNEGA CASA — V javnosti ni odpora proti petdnevnemu delovnemu tednu, temveč le zahtevajo drugačen razpored delovnega časa. Tako bi radi namesto enournega uveljavili polurni odmor. Delovni dan naj bi se začel prej, kot je predlagal izvršni svet. S tem bi — tako pravijo — znatno omilili težave, ki so nastale spričo neurejenega otroškega varstva in družbene prehrane. ■ PROSLAVA DNEVA MORNARICE — Gdavna sOovesnost ob dnevu mornarice 9. septembra je bila v Splitu. Poveljnik splitskega armadnega območja viceadmiral Bogdan Pecotić je ob tej priložnosti dejal, da je naša pripravljenost poroštvo, da bodo enote vojne mornarice izpolnile vse naloge, če 1^0 tr0b& ■ SINDIKATI O GIBANJU GOSPODARSTVA — Predsedstvo sveta ZSJ je menilo, da so sprejeti ukrepi omogočili večji gospodarski polet, ki pa v tem času še ni mogel priti povsem do izraza. V gospodarstvu so že vsekakor opazne težnje, po povečanju proizvodnje, kar vzbuja pogum, obenem pa tudi zavezuje. Podatki kažejo, da občutno narašča dohodek gospodarskih organizacij, zmanjšujejo se poslovni stroški, povečuje produktivnost dela itd. Pravijo, da je tudi povpraševal j e na domačem trgu večje, kar je tudiohrabrujoče. tedenski zunanjepolitični pregled | Čedalje bolj je čutiti po* no ravna-ije v CSSR. sledice, ki jih je povzroči- Zaradi češkoslovaške krila okupacija CSSR po obo- ze je zanimanje za Srednji roženih silah petih članic vzhod — vsaj v Evropi — v varšavske zveze, v resnici pa zadnjih dneh nekoliko spla-predvsem po tankih Sovjet- hnelo. Toda položaj na arabske zveze. Zikaj prav vod- sko-izraelskih mejah je ves stvo Sovjetske- zveze je bilo čas oblikovala neizprosna lo-tisto, ki je dalo pobudo in gika krajevnega in medna- večino tankov za vojaško in-terv'encijo v »bratski« socialistični državi. Ni znano, kaj vse so sovjetski voditelji upoštevali, ko so se odločili za vdor. Vojaško so se vsekakor dobro pripravili, saj so priprave tekle skoraj pol leta in zahodni vojaški strategi pravijo, da je bila cela operacija »vzorno« izpeljana. Zato pa je politično doživela polom. Prav tako neugod.io je \l)livala tudi na mednarodne odnose, predvsem na stališče posameznih držav do podpisa sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja, ki sta ga Washiiigton in Moskva načelno že sklenila. Vrsta držav je že prej imela pomisleke do tega sporazuma, toda vse je kazalo, da ga bodo omahljivke prej ali slej le podpisale. Potem je prišla okupacija CSSR. Italija in Zvezna republika Nemčija sta nemudoma sporočili, da sporozu- rodnega dogajanja. Zmotno Posledice vdora bi bilo misliti, da okupacija CSSR ni vplivala na stanje v tem delu sveta. Močno je vplivala, in to tako, da je položaj hudo poslabšala. Po prvih ocenah je vsekakor opogumila Izrael za morebitne nove vojne ali bolj omejene vojaške akcije proti arabskim državam. Za temi ocenami tiči domneva, da Sovjetska zveza ne bi mogla tako glasno vpiti »Primite tatu!« na Srednjem vzhodu, ko je bila sama »ta- tica« v ČSSR. To je morda zmotno mnenje, toda tako je mislil marsikdo. Toda položaj oji Srednjem vzhodu je dosti bolj zaple- ma še ne bosta podpisali, ^ ^ , w. vsaj za zdaj. Zdaj se Je ob-lasila še Japonska, ki pravi, da bo najbrž počakala s podpisom sporazuma. To stališče je razumljivo in izraža strah in razočara- li samo z igro velesil. Pomembno vlogo igrajo tudi »krajevni« dejavniki. In med njimi je — posebno v zadnjem času — čedalje bolj nje.‘Tt7ah"'za7^i ‘ranjivosti Pon^^ben dejavnik vpliv nialih in srednjih držav »fedajmov« oziroma arabskih pred obema .supersilama in partizanskih komatidosov tu-razočaranje, da postajata obe * velikanki čedalje bolj pre- drzni in nesramni. Morda tiči za takim upanjem celo namea, »omisliti si« lastno atomsko orožje, ki bi vsaj nekoliko bolj jamčilo za neodvisnost maih in srednjih držav. Tak račun je očitno zmoten. toda države po svetu stev v arabskih državah. Zdaj eksplodirajo bombe že sredi Tel Aviva in nobenega dvoma ni, da so komandosi postali tm v peti Izraelcem. V> določenem smislu so neprijetni tudi za zakonite arabske vlade, ki se zavedajo, da Arabci kljub ponovni izdatni vojaški pomoči so prestrašene. V strahu pa Sovjetske zveze še nikakor človek in celi narodi pogostokrat ravnajo drugače, kakor bi sicer po zrelem premisleku. Krivdo za sedanji strah pa vsekakor najbolj nosi Sovjetska zveza, ki sl sama prizadeva, da bi bil sporazum o neširjenju čim prej podpisan. Tudi v ameriškem kongresu zavlačujejo z ratifika- niso sposobni, da bi se vo-ja.ško lotili Izraela. Iz »fedajinov« je zdaj zraslo pravo ljudsko gibanje, v katerem so predvsem sinovi palestj.iskih beguncev, to je tisti ljudje, ki so kot otroci morali zapustiti svojo domovino ali so se celo rodili pod begunskimi šotori v puščavi in jedli grenki kruh cijo tega sporazuma, čeprav tuje pomoči. To gibanje je ga je vlada v Washlngtonu v marsičem nestrp o s po-že odobrila. Deloma izvira to litiko odgovornih arabskih iz predvolilnih manevrov v -vlad in si pridobiva zavezni-ZDA, deloma pa iz prizade- kov, ker lahko pokaže vsaj vanja, da bi ZSSR plača- na diverzantske uspehe. In la vLšjo ceno za ta sporazum, tako prihaja tudi na Sred* ki bi bila dejansko cena za njem vzhodu do sprememb, njeno neumno in neodgovor- toda — žal — na slab.še. 2 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60.000 k Reforma že daje prve uspehe (Nadaljevanje s 1. str.) partije in Osvobodilne fronte na oboroženo vstajo. Vse bolj so se slovenski ljudje zavedali, da narod, bi ni sposoben *in pripravljen braniti svojega obstanka in lastnega svobodnega razvoja, ne morfe pričakovati milosti ne od osvajalca in ne od zgodovine. Razločno pa so tudi čutili, da narod, ki vztraja v svoji borbeni enotnosti, ne more biti zlomljen v svojeon odporu, tudi če ima proti sebi B KO GOVORE TEZE o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonomskega razvoja SRS o nekateri ključnih problemih, našega dolgoročnega razvoja, opozarjajo med drugim zlasti na sestavo našega gospodarstva. Takšna, kakršno imamo zdaj, v marsičem ne ustreza. Zaradi administrativnega odločanja v preteklosti je tudi sestava gospodarstva nedinamična, delovne zmogljivosti pa glede na lokacije gospodarstva dostikrat ne ustrezajo. Potrebne so spremembe: iz stare strukture mora zrasti nova, ki bo razgibana in prilagojena potrebam domačega in tujega trga. ■ NEKATERE OBSTRANSKE (terciarne) dejavnosti očitno zaostajajo, zlasti še, če se primerjamo s sosednjimi državami, ki imajo približno enak ali PRED VI. KONGRESOM ZKS Potrebujemo večjo poslovno povezanost Slovenska nacionalna skupnost zahteva vsa obeležja, ki so značilna za narod. Zaradi naše maloštevilnosti bodo zato Izdatki za splošno potrošnjo relativno večji kot so pri drugih, večjih narodih nekoliko višji narodni dohodek (Italija, Avstrija). Naš geopolitični položaj nam daje možnost za hitrejši in prizadevnejši razvoj turizma, trgovine, prometa in pod. ■ TEZE NADALJE OPOZARJAJO na delež akumulacije v narodnen? dohodku, od česar sta odvisna obseg razširjene reprodukcije v narodnem dohodku in tempo nadaljnje gospodarske rasti. Razvijati je treba zlasti ekonomske in družbene znanosti, da bomo lahko realno in usklađeno odmerjali cilje in naloge v razvoju družbe. Gospodarstvo, Id si mora zagotoviti nenehno rast in nuditi ljudem polno zaposlenost, bo moralo povečati sredstva za investi. ranje, pri čemer je treba računati tudi z uvozom tujega kapitala, Teze nadaljujejo takole: ■ SLOVENSKO GOSPODARSTVO sestavljajo mnoga majhna podjetja, ki so povečni nastala po vojni in so zanjje značilne pestra proizvodnja, pogosto obrtniška tehnologija in organizacija. Postavlja se vprašanje njihove modernizacije iu rekonstrukcije ob današnji tehnični revoluciji, ki jo moramo uveljaviti tudi pri nas na. Slovenskem. Nekateri postavljajo v ospredje problem majhnosti slovenskih podjetij. To vprašanje moramo osvetliti z vidika premajhne poslovne povezanosti, skupne programske usmerjenosti, delitve dela in specializacije in ne toliko z vidika fizične razdrobljenosti. Sodobno tehniko, tehnologijo in organizacijo je mogoče uveljaviti samo pod pogojem, če nam bo uspelo povezati naše gospodarstvo na višji ravni in na osnovi sodobnih znanstvenih spoznanj, ■ ZAPOSLOVANJE JE VSE BOLJ PEREČ PRO-BLEM. Težiti moramo za takšnim razvojem, ki bo praviloma omogočal zaposlovanje vsem, ki to želijo. Doseganje in vzdrževanje polne zaposlenosti pa je odvisno od nenehne gospodarske rasti in akumulacijske sposobnosti gospodarstva. To objektivno dejstvo moramo na vsakem koraku upoštevati. — število prebivalcev v naši republiki bo v prihodnjih 30 letih naraslo za približno 326.(X)0 ljudi. Upošteva-joč naravni prirastek in bodočo deagrarizacijo, potrebujemo v tem obdobju okrog 3(X).0(X) novih delovnih mest zunaj kmetijstva. Računi kažejo, da nam primanjkuje lastnih investicijskih sredstev, da bi lahko zaposlili tolikšen priliv aktivnega prebivalstva, To je nedvomno ključni problem: kako zaposliti bodoče generacije, kako akumulirati potrebna sredstva in v kakšni smeri izobraževati prihajajočo generacijo. Iz govora tovariša Kardelja močnejšega sovražnika. To spoznanje, izpnčano pri nas med drugo svetovno vojno, je bilo po tej vojni ponovno i^ričano tudi v številnih osvobodilnih gibanjih v svetu. O njem zgovorno priča uspešen herojski odpor vietnamskega naroda in vrste drugih narodov. Tega nauka iz naše zgodovine in boja drugih narodov ne smemo pozabiti. Zlasti pa ga ne smejo pozabiti mlade generacije našega ljudstva. Kajti, v svetu so še močne sile, ki poskušajo deliti svet na narode-gospodarje in na-narode-hlap>ce, na narode-eks-ploatatorje in narode-prole-tarce, na velike, ki odločajo in si dele svet, ter na male, ki slede in ki jih delijo, še so močne sile, ki poskušajo urediti sveft — ne na temeljih svobode in enakopravnosti narodov ter njihove kolektivne varnosti — marveč na podlagi pravice močnejšega in interesov^ močnejš^a. Odtod tako veliko aktov mednarodnega nasilja nad narodi, ki smo jim priča na vseh kontinentih. In odtod naša* vztrajna podpora vsem, ki se bore za svobodo in neodvisnost narodov, za mir in družbeni napredek. Zvesti smotrom in težnjam našega ljudstva smo tudi po vojni našo zunanjo politiko usmerili k tem smotrom. Tisti, ki jim tako stališče in taka aktivnost socialistične Jugoslavije ne ustreza, naan očitajo, da se s t^n vtikamo v stvari, ki se nas nič ne tičejo. Toda položaj v mednarodnih odnosih in njihov razvoj se nas še kako tiče, kajti samo s svojo aktivnostjo v teh odnosih lahko branimo lastno neodvisnost in prihodnost. Kakor mir v sve*u rri deljiv, tako tudi varnost narodov ni deljiva. Nujno je v medsebojrtih odnosih med socialističnimi deželami ter komunističnimi in delavskimi partijami odkrito razčiščevati vsa tista vpiaša-nja, ki vedno znova vnašajo v te odnose nezaupanje in tako rekoč vsakih daset let ustvarjajo neko novo krizo v teh odnosih. Obenem pa se moramo doma še bolj enotno in intenzivno posvetiti svojemu delu in reševanju svojih lastnih problemov. Pri svojih prizadevanjih in iskanjih novih pobi socialističnega napredka smo doživljali uspehe, neuspehe in poraze. Toda če damo na tehtnico vše te uspehe in neuspehe in če primerjamo katerokoli področje ustvarjaliiosti slovenskega naroda in vse Jugoslavije z rezultati ustvarjanja v kateremkoli drugem družbenem in političnem sistemu, potem doseženi uspehi pre- 15 m ri ( I! BS l:|f| Preživeli borci brigad IX. korpusa, ki imajo domicil v primorskih občinah, /.a njimi pa stotisočglava množica zborovalcev v Novi Gorici med govorom tovariša Kardelja pričljivo dokazujejo, da snvo bili na pravi poti. To velja tudi za materialne oziroma gospodarje rezultate naše socialistične graditve v Jugoslaviji, Sloveniji in na Primorskem. Z doseženimi uspehi seveda ne moren>o biti zadovoljni. In prav je, da ne zamegljujemo niti enega problema in ne ene deformacije, ki se pojavi v našem družbenem življenju. Toda prav tako je neogibno, da kot zenico v očesu varujemo tiste poglavitne pridobitve našega socialističnega rfuivoja, ki osvobajajo delovnega človeka vseh oblik ekonomskega in političnega monopola, bodisi privatno - lastniškega, bodisi etatistično-birokratskega ald tehnokratskega. V sedanji praksi to pomeni, da se moramo še bolj vztrajno boriti, da bomo dosledno uresničevali smptre gospodarske in družbene reforme., Vedeli smo, da bo taka reforma trd oreh za našo družbo. Praksa je pokazala, da so v določenem pogledu problemi, težave in žrtve celo večje, kot smo pričakovali. Nasprotniki reforme in sociali- stičnega samoupravljanja doma in po »vetu so c* F>ojavu takih probl«nov in težav ško-doželjnko triomfirali, češ vidite, kam va« vodi samoupravljanje. Toda ti škodoželjni prerezi so se prezgodaj oglasili. Že v tretjem letu reforme lahko ugotavljamo tudi njene prve pomembne rezultate na področju stabilizacije gospodarstva, ponovh^ra naraš^-nja proizvodnje, izvoza, življenjskega standarda ljudi itd. Naposled naj povem, da so določeni ljudje v tujini ob naših raapravah, v katerih javno razgrinjamo vse prob leme družbenega razvoja in iščmio zanje najustreznejše raarešitAfe, zelo pohiteli z napačnimi ocenami odnosov med jugoslovanskinii narodi in si te razprave raTilagaii kot slabitev njihove enotnosti. Toda narodi Jugoslavije so preveč usodno F>oveBani in in\ajo preveč skupnih interesov, da bi se dali speljati bodisi na pot hegemonizma, bodisi na pot reakcioti&mega šovinizma, saj bi jih obe privedli samo pod pritisk tuje gospodarske in p>olitične hegemonije. Danes je to bolj jasno kot kdajkoli pK>prej. Kmetijski nasveti Združeni pevski zbori so zapeli tako ubrano, da je šlo poslušalcem res do živega. Ko so nekdanji borci italijan* ske partizanske brigade Garibaldi zaslišali svojo himno, so se jim vsem od kraja orosile oči. Pa ne samo njim, tudi nam je segla globoko v srce znana pesem, čeprav zapeta v tujem jeziku, tako naša in tako tovari-5ka, kot je meja med dvema državama prav pri Novi Gorici. Za pesem ni meja — tokrat so jo dobro slišali tudi onstran n.ie!' Seme je treba razkužiti Seme za setev mora biti zrelo, adravo, celo, brez plevel-nih semen in ne starejše od dv^ let. Zelo dobro je tudi, če je razkuženo. Rje in sneti so namreč največje sovražnice žita, ko pa je bolezen že na njivi, poljedelec ne more več kar prida pomagati. Bolečem je treba preprečevati, če je ni mogoče zdraviti. H Proti rji, ki je zelo odviKiia od vremena, se borimo tako, da uničujemo češniinove grme, ki so vmesni gostite-I.ji te bolezni. V mnogih državah so že uvedli obvezno uničevanje teh grmov in so bolezen močno omejili. Mnogo več orožja pa imamo proti snetem. Teh je več vrst, med seboj pa se razlikujejo tudi po načinu okužbe; ene okužijo cvet, druge pa žitno kal. Prve so nevarnejše, ker jih težje uničujemo. Običajno priporočajo proti njim namakati pšenico v to^rti vodi vsaj nekaj ur, to rwi je i^a-mudna zadeva. Najbolje je že na njivi pobirati smetive klase in jih uničevatj. I Drugo skupino, sneti, t. i. trde sneti, je lažje uničevati. Dobro se obnesejo kemična razkužila, ki ne zmanjšajo kaljivosti semena. Modra galica, ki so jo nekdaj na veliko uporabljali tudi za te namene, zmanjša kaijivost in je več ne priporočajo, razen za oves. Danes uporabljajo največ živosrebma razkužila in razne bakrene pripravke. Živosrebmih je cela vrsta: uspulun, abavit, ceretan, ceresan, agrosan itd. Za 100 k.(» semena potrebujemo 100 do 250 granw>v razkužila, ki ga lahko ui»-rabimo kot suho ali mokro razkužilo. H Ce namakamo žito v razstopini potrcbuj«‘mo kad in košaro, če želimo prašiti, pa star lesen sodček z vratci, ki ga lahko na posebnem podstavku vrtimo, da se seme enakomerno pomeša z razkužilom, če ni ne enega ne drugega, lahko mešamo kar z lopato. Seme je takoj uporabljivo za setev. Razkužiti moramo tudi vreče; v ta namen pa uporabljamo enodstotno razstopino modre galice. Inž. M. h. ^SAMOUPRAVLJANJE - EDINA MOŽNA POT, KI PA DRŽI TUDI SKOZI NEMIRNE ČASE... 1 Iz nove številke revije TEORIJA IN PRAKSA, ki jo izdaja visoka šola za politične vede v Ljubljani, ponatiskujemo z dovoljenjem ured-ništva dva odlomka iz pogovora, ki ga je 'wT>el v Stanetom Kavči-čem, predsednikom izvršnega sve-ta skupščine SR Slovenije, odgo-vorni urednik revije Zdenko Roter. V reviji je izšel pogovor s tovari-šem Kavčičem pod naslovom: DRUŽBENA PREOSNOVA BREZ ILUZIJ IN DOGEM. Uvodno vprašanje — ROTER; Mislim, da naš sedanji položaj v Jugoslaviji lahko imenujemo neke vrste krizo. Seveda ne gre za krizo, razumljeno kot zagato, kot situacijo, iz katere ni izhoda, marveč za krizo kot naravno fazo družbenega razvoja. Znamenja takšiie krize so po mojwn mnenju npr. tale: neučinkovitost političnega sistema, konflikti in nasprotja med republikami ali še bolj med republiškimi politikami, prežive-lost mnogih federalnih institucij, nekakšna gospodarska stagnacija, zmanjšana avtoriteta partije, pojavljanje gibanj in zahtev za revolucioniranje družbene prakse zunaj obstoječih institucij, brezposelnost, emigracija. .. Kakšno je Vaše mnenje o tem, ali je to tudi Vaša osebna diagnoza? Ali je možen izhod iz tega po poti revolucioniranja obstoječih institucij? KAVČIČ; Ni dvoma, da se nekaj dogaja, česar doslej v takem obsegu n;smo poznali Gre za nekaj novega. Ali, je to .kriza ali pa lo samo imenujemo krizo? Kriza čc'sa? Revolucije, njenih 'ciljev. Idealov, politike, gospodarstva, morale? Ce bi na ta vprašanja odgovarjal parcialno in če bi odgovoril bodisi pozitivno, bodisi negativno, bi odgovor ne bil natančen. Zdi se mi, da gre za nekaj več. Da gre za to, da je otroška doba socializma z vsemi mogočimi boleznimi za nami in da gremo v neko novo kvaliteto naše socialistične družbe. Gre torej za prehod v višje stanje, kjer pa seveda te nove kvalitete odsevajo zelo različno. Recimo v materialni osnovi. Vsekakor drži, da nam danes ni več potrebno vsako delo. Ni več važno samo to, da delaš, da gradiš socializem. Čedalje bolj važno je, kako delaš in kakšni so rezultati t^a dela. Med delom in delom je lahko zelo velika razlika. Od tod tudi nmo-gi problemi, ki nastajajo zaradi tega v gospodarstvu, vse do brezposelnosti. Postali smo tako bogati, da naš trg ne more več ab3o: oI ati nekvalitetnih in dragih proizvodov. Hkrati pa čutimo pomanjkanje dobrin, modernih in poceni proizvodov. Imamo torej blaga preveč in premalo. To je neke vrste kriza — če se uporabi ta izraz — v materialni osnovi. Začenja se boj za večjo produktivnost dela; in ne več v načelu, na sestankih in z resolucijami; sedaj se bije boj v praksi v gospodarstvu, na trgu. Je to kriza? Za slabo in malo produktivno delo da; za moderno organizirano proizvodnjo pa ne; njej je to nagrada in perspektiva. Samoupravljanje je zdaj v. Jugoslaviji stvarnost in praksa v družbeni nadstavbi gre po mojem mnenju predvsem za to, da se zmanjša klasični politični monopol ne-glede na to, kako je bil konstituiran, v kakšnih oblikah je obstajal in tudi kakšno napredno vlogo je odigral, in da se namesto te, rekel bi, stare p^ litične strukture, starega načina mišljenja in urejanja družbe, pritegnejo k soodločanju širše množice. Samoupravljanje je bilo v začetku pri nas v Jugoslaviji predvsem politična — demokratična pravica. Zdaj postaja stvarnost — praksa. Med načelno pravico in prakso je lahko razlika. Skratka, gre za novo, močnejšo afirmacijo delavsk^a samoupravljanja. Ravnotežje se torej ne vzpostavlja več v družbi samo od zgoraj navzdol in Tovariš Stane Kavčič ob leto.šnjem zadnjem uradnem obislcu v Novem mestu (Foto; M. Mo.škon) zlasti ne samo prek Zveze kommii-stov, čeprav je le-ta tu in ima svoj pomen in vpliv. Rekel bi, da se družbeno ravnotežje in razreševanje problemov rešuje čedalje bolj elementarno in neposredno, vendar ob istih ciljih, to se pravi ob skupnih socialističnih ciljih. Take družbene preosno-ve in spremembe pa ni možno uresničevati tako, kot se lahko pripovedujejo pravljice, pa četudi o socializmu- Potreben je hud boj, nujne so izkašnje in pretresi. Nujen je spopad med starim, ki izginja, in novim, ki nastaja. To je torej bistvo »krize«. Ce se pa plastično izrazim, ni več osnovni dialog med človekom, ki gradi socializem, in socializmom kot nekim sinonimom te družbe, niti meki oblastjo in državljanom, ampak prihaja na dnevni red dialog o človeku samem in neposreden dialog med ljudmi. V čem je torej problem in kje je težava? V tem, da se ljudje te resnice ne zavedajo dovolj. Marsikdaj bi radi nove pravice, hkrati pa prejšnji način reševanja problemov. To pa seveda ne gre skupaj. V tem dejstvu je eden od izvirov trenutnih nesporazumov, pretresov, konfliktov in tudi kriz. Boj s socialistično romantiko Dalje mislim, da v takih družbenih dogajanjih še vedno niso premagana mnenja oziroma iluzije, da vse zmoremo. Boj s socialistično romantiko kot veliko utvaro dobiva zdaj nove razsežnosti. Drži, da sta bila v pretek- losti poudarjena voluntarizem in subjektivnost v vodstvenih organih, in res je, da so se ti organi v zadnjih letih v precejšnji meri tega otresli. Mislim pa, da se v širših neposrednih nastopih danes srečujemo z istim subjektivizmom in volimtarizmom, in to je med drugim najbrž tudi vir nesporazumov in konfliktov. Ob takih dogodkih je superkritika lahko zelo nevarna stvar, zato ker postane zaveznik iliizije, da vse moremo in zmoremo, da je možno vse storiti, da pa je tu nekdo, ki noče, in da je treba samo tega odstraniti, pa bo vse v redu. Zato odklanjam tako su-perkritiko ^ga, kar je bilo in je, in religiozno poyeličevanje tistega, kar bo. Poleg vsega drugega ne kaže niti za hip pozabiti na materialne zmogljivosti te družbe. In vendar smo le družba s 300 dolarji dohodka na prebivalca. Zdi se mi tudi, da imamo pri tem pritisku in večjem odločanju c^ravka še z iluzijo, da smo lahko družba brez zmot, brez grehov, nar .pak in pomsinjkljivosti, ne pa družba, ki se bo neprestano z vsemi temi problemi borila in jih premetala. Tak »religiozni« način gledanja na družbo daje sijajen prostor demagogiji. In ni naključje, da prav v tem času cvete demagogija kot že dolgo ne. Najbistvenejša so dogajanja v množicah Kje je izhod iz takega političnega položaja? Revolucioniranje institucij je eden izmed pogojev. V revolucio-niranju institucij človek vidi, z njun pojmuje zlasti pomladitev teh institucij, tako ideološko usmerjenost in stopnjo zavesti teh institucij, da bodo znale na družbene procese gledati s sodobnimi očmi in jih realizirati, da bodo razumele temeljno kvalitetno spremembo v naši družbi, in upoštevaje te spremembe, iskale svojo obliko dela, svojo taktiko, svoje Icratkoročne in dolgoročne ci^e. Gledati socializem takšen, kakršen je bil še včeraj, in si ob takem pogledu postavljati iste cilje, kot smo si jih postavljali včasih, bi protislovja samo poglabljalo. Ponavljam, da je revolucioniranje institucij samo eden od pogojev za naše gibanje naprej. Drugi, še bistvenejši pogoj pa so dogajanja v množicah, v tistih širokih delovnih in množičnih organizacijah, ki na neposreden način ugotavljajo in zavzemajo svoj aktivni zorni kot, iz katerega pravilno ali nepravilno gledajo na družbena dogajanja. Tako imamo opravka s široko množično akcijo, ki ji — če gledamo po starem — komunisti nismo več kos. Tu so nastale nove razsežnosti. V jedru gre torej za to, kako se gibala ta zavest aktivnih množic in kaj jim bodo pripovedovale njihove aktivne izlcušnje. V tem pogledu si ne delam nobenih iluzij in mislim, da bodo stvari šle počasi, marsikje pa trdo. ROTER: Zakaj? KAVCIC; Zaradi še vedno sor^-merrto nizke produktivnosti dela, niz-. kega nacionalnega dohodka in zaradi iluzij, o katerih sem malo prej govoril, in rekel bi, nekega splošnega prepričanja, Ki je mnogo preveč prisotno, da je treba samo hoteti in želeti, pa se bodo stvari skokovito in sunkovito pomikale naprej. Nihče ne more nadomestiti aktivi-zacije in neposrednega odločanja množic. Nobena, niti še tako popolna subjektivna sila, še tako popolne vodstvene strukture, skratka, nobena še tako revolucionarna avantgarda. Le-.ta lahko samo osvešča. Nihče tudi ne more vnaprej preprečiti vse raznoterosti takega gibanja, takega hrepenenja po samoodločanju, po aktivni vlogi v socializmu. Socializem kot ustvarjalna praksa milijonskih množic postaja vedno močnejši Mislim, da se bo marsikaj še treslo in še marsikaj streslo. Ni izključeno, da bomo naredili hkrati tri korake naprej in dva nazaj. Celo skozi poraze in izgubljene bitke pelje pot naprej. Možne so tudi recidive. Ob vsem tem pa bo socializem kot ustvarjalna praksa milijonskih množic postajal čedalje močnejši. Mislim, da je tako giblje, da so t^e politične situacije s takimi značilnostmi, s takimi diužbenimi protislovji in konflikti, neizogibne v obdobju, ki je pred nami in ki bo trajalo nekaj naslednjih let. Zdaj so tu konflikti, ki prihajajo na površje v delavskem razredu samem. To niso več nasprotja med starimi dilemami za socializem ali proti socializmu, za samoupravljanje ali proti samoupravljanju. ROTER; Katera so po Vašem mnenju ključna vprašanja, poleg težavnega položaja prosvete in neučinkovite republiške uprave, glede česar so znane pobude izvršnega sveta, ki jih bo slej ko prej treba urediti na nacionalni ravni, ker niso in ne morejo biti komunalno vprašanje oziroma vprašanje posamezne gospodarske organizacije? KAVCIC; Selekcija m prestrukturiranje gospodarstva bo prav gotovo v prihodnje še vedno' ena najvažnejših in tudi razmeroma težavnih nalog. Cas, ki nas loči od reforme, nam dokazuje, da gre to bolj počasi in teže, kot smo pričakovali- Tu se ne spoprijemamo samo z materialnimi problemi, ampak tudi z miselnostjo, navadami, ustaljeno zavestjo in mentaliteto, ki verbalno prisega na reformo, praktično pa'dela tako ali nastopa s takimi zahtevami, da spodkopava reformo. Nujno moramo zagotoviti večji vpliv kmetov v zadrugah! Spremembe, ki so nastale v gospodarstvu, postopno uresničevanje gospodarske in družbene reforme, nove kvalitete političnega dela in odnosov ne morejo mimo vasi. Vse to dobiva svoj odraz tudi na vasi in pri kmetijskih proizvajalcih. Da bom popolnoma jasen; želim povedati, da je večina dosedanjih kmetijskih zadrug preveč odtujena od neposrednih proizvajalcev, da posluje in da se obnaša ali poizkuša obnašati kot neka blaga oblika posredne nacionalizacije kmetijske drobnoblagovne proizvodnje. Od • tod nujna naloga zagotoviti večji vpliv kmetov v zadrugah in na ta način doseči tudi večji njihov razmah in dati možnost širše zasebne inicia-vite delovnemu kmetu. In nasploh se mi zdi, da jih bo treba bolj pritegniti v javno življenje in k soodločanju, jim zagotoviti ustreznejši prostor v naši slovenski družbi. Ne i^zabimo, da so vendarle Se četrtina prebivalstva zasebni kmetijski proizvajalci, in zaradi tega ni mogoča skladnejša integracija celotne nacionalne skupnosti, če le-ta nima dovolj posluha tudi za stanje in dogodke na vasi- DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK^ vsak četrtek 60.000 izvodov! Po poti hitrejše demokratizacije Predlagane ustavne spremembe ustvarjajo pogoje za razvoj mednacionalnih odnosov in vloge federacije ter za razvoj odnosov v republikah in občinah na osnovi samoupravljanja in neposredne demokracije - Zbor narodov je zagotovilo, da se bodo lahko narodi in narodnosti, ki že imajo svojo tradicijo in zgodovino, kot sestavni del federacije razvijali še naprej, hkrati pa se bosta ob tem še nadalje krepila bratstvo in enotnost ter samoupravljanje - Ustvarjeni so pogoji za preraščanje Jugoslavije v samoupravno skupnost delovnih ljudi. Predlagane ustavne spremembe, ki so pravkar v javni razpravi, obsegajo predloge za spremembo načel, ki urejajo sestav zvezne skupščine, volilni sistem, sestav organizacije samoupravljanja v delovnih organizacijah, odnose med federacijo in republikami glede zakonodaje, položaj in funkcijo avtonomnih pokrajin ter popolnejšo ureditev ustavnega načela o pravici narodov in narodnosti do rabe svojega jezika. Gradivo je tako obsežno, da ga ni mogoče zajeti v eiiem sestavku. Ker gre za javno raz pravo, smo 14. septembra povabili na razgovor o naštetem 12 vidnejših družbeno-politič-nih delavcev novomeške občine. Zaradi udeležbe na veliki proslavi v Novi Gorici so se lahko našemu vabilu odzvali le štirje; zvezni poslanec in sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto Ludvik Golob, okrožni javni tožilec Jože Peterca, sociolog v analitski skupini pri občinskih vodstvih družbeno-politič-nih organizacij v Novem mestu Franc šali in načelnik oddelka iza upravnopravne zadeve pri ObS Novo mesto Jože Suhadolnik. Vsega, kar je bilo povedanega v skoraj 3-umem pogovoru, žal ne moremo objaviti, zato se udeležencem opravičujemo. V odgovorih na posamezna vprašanja so zajeta skupna stališča vseh udeležencev. V čem je bistvo ustavnih sprememb? Predlagane ustavne spremembe zadevajo nekatere ustavne določbe, vendar niti po vsebini niti po obsegu ne pomenijo revizije iistanre. Temeljna ustavna načela, čepirav nekatera niso v celota zaživela ali pa jih nismo lu-esniče-vali, ostanejo neizpremei>je-na. Spremembe se nanašajo samo na tista ustavna določila, ki so se v praksa pokazala kot neustre2aia, in na tista, ki jih je raavoj že prerasel, oboja pa je zato treba spremeniti. Bistvo predlaganih ustavnih sprememb je v tem, da bodo prispevale k hitrejšemu izpopolnjevanju družbenega sistema in družbeno ekonoonskih odnosov na samoupravnih temeljih. l2diodišče je v razvijanju demokratizacije, ki je že in mora tudi v bodoče vedno bolj in bolj postajati glavna značilnost našega sistema in ureditve. Demokratizacija pa se mora izpreminjati, bogateti in izpopolnjevati tako kot vse drugo okoli nas. Predla gane ustavne spremembe zagotavljajo večje demokratične pravice človeka — proizvajal' ca, človeka — občana in člo veka — pripadnika naroda oe narodnosti, saj vsakdo izmed nas nastopa v družbeni skup nosti kot nosilec najmanj dveh izmed pravkar naštetih pripadnosti. V čem so vzroki predlaganih ustavnih sprememb? Na to vprašanje smo pravkar doloma že odgovorili. Ze- lo na kratko pa 90 preostali vzroki za predlagane ustavne spremembe še v treh stvareh: ko smo 1.1963 sprejemali sedanjo ustavo, smo tičali še v administrativnem, državniškem iri centralističnem načinu vođenja. Samoupravlja- nje, ki se je že uveljavilo v proizvodnji, smo z iistavo iz 1963 uzakonili tudi v družbenih dejavnostih. 1965 smo začeli z gospodarsko in družbeno reformo. Petletni razvoj je prinesel na plan marsikaj. Danes je že nesprejemljivo, da ustava tako podrobno določa organizacijo samoupravljanja, ki se je zelo razraslo ne le v delovnih organizacijah, pač pa tudi v družbenih dejavnostih. Reforma Je odprla mnoge nove odnose in konflikte do take meje, da nekatera že preživela ustavna načela onemogočajo razvoj odnosov In reševanje nasprotij. Za današnje razmere je npr. popolnoma ne^rejemljiv 125. člen ustave, ki daje Zvezi izključno pristojnost za odločanje vrst in virov dohodkov družbeno-polttičnih skupnosti. To načelo je nesprejemljivo, ker je občina v zadnjih petih letih že postala temeljna dr^beno-politična skupnost in ne more biti več tsko zelo odvisna od Zveze pri uresničevanju tistih nalog ki jih občani določa ustava. Kaj menite o sorazmerno zelo kratkem roku za razpravo o tako pomembnih odločitvah? Neodgovorno je, da bomo o ustavnih spremembah razpravljati dvakrat :zdaj o spremembah zvezne ustave, nato pa še o spremembah republiške ustave. Popolnoma logično je, da se spremembe obeh ustav medsebojno povezujejo. Rok za razpravo je zelo kratek. dvojna razprava pa je značilrm za našo »racionalizacijo« tako glede časa kot glede denarja, fci bo za to porabljen ... Z gradivom za razpravo prihajamo pred občane zelo pozno, saj ^ ustavne komisije dobile prve naloge že julija lani. Zamuda je toliko bolj neopravičljiva za spremembe republiške ustave, o katerih še ne vemo ničesar. Neodgovorno Je tudi to, da terjamo, naj javnost pove svoje mnenje o predlaganih spremembah, ki so se pripravljale več kot eno leto, v dobrem me- secu dni organizirane raizpra-ve! Kakšne spremembe se obetajo v odnosu republika - federacija? Spremenjeni 3. odstavek 119. člena in odprava 125. člena ter 3. in 4. odstavka 132. člena ustave bodo imeli ‘daljnosežne posledice. S tem bo oživio načelo, da delavni ljudje in narodi Jtigoslavije uresničujejo svoje pravice v so-cialisti^ih republiksdi, v federaciji pa uveljavljajo le pravice, ki so ob njihovem skupnem interesu določene z ustavo. Vloga federacije v zakonodaji bo odslej omejena, hkrati s tem pa se bo povečala zakonodajna vloga republik, ki bodo lahko urejale odnose s temeljno in popolno zakonodajo. Republike bodo lahko sprejemale popolne zakone, tudi če ni zveznega zakona. Federacija bo sprejemala temeljne zakone samo takrat, kadar bo potrebrko s takšnim zakonom zagotoviti temelje enotnega sistema. Te spremembe bodo omogočile saiikoioniranje odnosov med republikami in Zvezo, saj bo s tem ostvarjena soodgovornost republik tudi za pravice in dolžnosti federacije. v bodoče temeljni zvezni zakoni ne bodo več tako natančno določali p>odrobnosti, pač pa bodo vsebovali le splošna načela. S tem bomo spodbudili ustvarjalnost republik in ožjih družbeno-po-litičnih skupnosti, ki bodo lahko v okviru svojih potireb in v skladu s posebnimi po-gpoji svojega področja samoupravno urejale dnožbene odnose s predpisi, ki jih bodo sprejemale. V zvezi 5 temi spremembami bo potrebna takojšnja revizija celotne zve zne zakonodaje. Z odpravo 125. člena ustave bo federaciji odvzeta pravica za določanje vrst in virov dohodltov in določaixje mej za te dohodke občin in republik, šele odslej bodo lahko občine in republike sa> mostojno določale sredstva za družbene potrebe in s temi sredstvi samostojno razpolagale. Nova organizacija predstavniških teles bo najbrž zahtevala tudi spremenjeni način volitev? Ugotovitev je točna. Spremenjeni način volitev bo potreben že zategadelj, ker bo odpravljen v Zvezni skupščini dosedanji organizacijsko-poli-tični zbor. Zbor narodov bo prevzel pristojnosti dosedanjega zbora narodov in del pristojnosti dosedanj^a zveznega zbora, ki je prav tako odpravljen, novi zbor komun pa bo prevzel del pristojnosti dosedanjega organizacij-sko-poliitičnega zbora in de3 pristojnosti dosedanjega zveznega zbora, že nova organizacija zvezne skupščine kot taka terja spremembo volitev. Novost je v tem, da predlogi ustavnih sprememb od- pravljajo tiste člene ustave, ki so doslej zelo podrobno določali volilni postopek. To bo v -bodoče urejeno z voliv-nim zakonom. Bistvena novost nov^:a volilnega sistema pa je v tem, da postaja S21DL nosilec in organizator volilne aktivnosti ob volitvah v Zveznd skupščino in poglavitni nosilec predlaganja in določatxja -kandidatov za zvezne i>oslance. To ngeiK) vlc^o bo določil tudi spremenjeni voUlni zakon. (Zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti vseh podrobnosti, o .katerih je tekila beseda v zvezi s spremenjenim volilnim sistemom.) Ali se ob. obetam sprostitvi načel o organizaciji samoupravljanja ni bati zmede in neurejenosti in kako to preprečiti? Spremembe 90. in 92. člena in odprava 93. člena ustave pomenijo novo sprostitev v organizaciji samoupravljanja v delovnih organizacijah. Ustava v bodoče ne bi več določala števila članov DS in UO, postopka za volitev teh organov itd. Ta določila bodo prenehala biti ustavna kategorija, ustava pa bo določila, da delovne or-ganiisacije s svojimi akti (statut) določajo svojo samoupravno organizacijo, obseg dela samotiprav-nih organov, odnose med njimi, način izvolitve in odpoklica ter trajanje mandata. Le za organizacije posebnega družbenega pomena bo s posebnim zakonom določen način imenovanja odroma razrešitve direktorja. Zmedo in neurejenost, do katere bi ob tej sprostitvi kaj lahko prišlo, bodo morali preprečevati predvsem organi, ki povezujejo samoupravne organizme (zbornice, izobraževalne skupnosti, skupščine socialnega zavarovanja, voljeni predstavniki v delovnih zborih občinskih skupščin in republiških skupščin). Ti organi bodo morali bolj kot do zdaj skrbeti za tiskla-jevanje dela samoupravnih organizmov. Zagotoviti bodo morali strokovno,in konkretno pomoč, da bi se preprečile samovolja, grupiranje in prilaščanje oblasti, zlasti v manjših delovnih organizacijah. Te nanu'eč nimajo ne strokovnjakov ne ustreznih strokovnih služb, ki bi bile sposobne oceniti razmere in sprejeti akte (statute in pravilnike), ki bi ustrezali njihovim razmeram. Razpaseno prepisovanje statutov in pravilnikov pa je že doslej vodilo do konfliktov, saj so takšni statuti in pravilniki, zato ker so biU prepisani, samo formalno zagotavljali samoupravljanje, niso pa odsevali dejanskih razmer v prizadetih kolektivih. Kako je z ustavno pravico do rabe nacionalnega jezika? Pri tem g^re dejansko za dve pravici, ki sta določeni s predlagano spremembo veliko l»lj natančno kot z dosedanjim 43. členom ustave. Prva pravica je v tem, da morajo imeti pripadniki narekov in narodnih manjšin na ozemljih, na katerih živijo, zajamčeno pravico do rabe nacionalnega jezika. Z zakonom in s statutom družbenopolitične skupnosti (občine) ter s statuti delovnih in drugih organizacij pa morajo biti določeni pogoji in način za ures-ničvanje te enakopravnosti. Ta določila bo treba lu'esničiti v Sloveniji v Prekmurju za madžarsko narodnostno manjšino, v Slov. Primorju pa za italijansko narodnostno manjšino. Druga pravica je v tem, da imajo pripadniki narodnosti pravico do rabe svojega jezika pri uveljavljanju svojih pravic in dolžnosti pred državnimi orgam in orgam-zacijami z javnimi pooblastili kjerkoli v Jugoslaviji. V čem je nova vloga zbora narodov in kaj naj bi bil, če ga primerjamo z njim, zbor komun? z novo vlc^o zbora narodov 'oj> zagotovljeno nar^i.-ne^-še in učinkovitejše uresničevanje skupnih interesov republik ter njihova popolna enakopravnost. V zboru narodov bodo namreč imele vse republike enako število poslancev. Zbor narodov enakopravno sodeluje z drugimi zbori pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih iz pristojnosti zvezne skupščine. Ker in^ajo vse republike v njem enaJco število poslancev in ker ne more biti sprejet noben zaljon, M ga ne bi spre,-jel tudi zbor narodov, bodo zakoni v bodoče dejansko izražali skupne težrye in interese vseh republik. Zbor komun je novo telo, fci ima prav tako odrejeno mesto in smisel. Delovni ljudje so kot občani zavestno prenesli določene pravice in obveznosti na federacijo (zunanja politika, narodna obramba, državna varnost). Vloga federacije na teh delovnih področjih je jamstvo za vse narode Jugo^avije in za vsak posamezni narod, ki se izgrajuje na podlagi samoupravnega socializma. Tudi na teh delovnih področjih pa Poslopje zvezne skupščine t Beogradu se, čeprav so prepuščena federaciji, vedno bolj uveljavljajo republike in občine. Občanom je z zborcan komun dana možnost, da tisti del svojih pravic in interesov, ki jih ne izčrpujejo v občini in republiki, izčrpujejo v tem zboru. S tem ustvarjamo možnost, da bodo v najvišjem skupščinskem organu prišli do izraza tudi različni interesi in nasprotja. To je vsekakor boljše, kot da se to zgodi na ulici ali v direktnem spopadu. Kaj lahko rečete k pomislekom glede toliko zborov delovnih skupnosti? Edino ob tem vprašanju je prišlo do različnih gledišč. Trije izmed prisotnih so menili, da pomisleki glede toliko delovnih zborov v zvezni skupščini (socialno-zdravstve-ni, gospodarski in prosvetno-kultumi) niso utemeljeni, ker so ti zbori v dosedanji praksi že upravičili svoj obstoj. Jože Suhadolnik je menil, da toliki zbori v zvezni skupščini, ki naj določa politiko samo v splošnih obrisih, niso potrebni, saj rešujejo konkretne zadeve p>osameznih ze- lo konkretnih področij družbenega življenja. Za splošno politiko bi po njegovem mnenju zadoščal en sam delovni zbor v Zvezni skupščini, ki bi reševal vprašanja gospodarstva, prosvete in kulture ter zdravstva in socialne politike. Drugi sogovorniki so meni- li, da ni tako. Interes proizvajalcev materialnih dobrin žal ni vedno enak interesom proizvajalcu duhovnih dobrin. V skupnem delovnem zboru pa bi lahko mehanizem glasovanja (gospodarstvo bi ime- lo več predstavnikov kot kultura in prosveta ter zdravstvo in socialna F>olitika) povozil dobra stališča manjšine. Ob več zborih pa se različna gledišča soočajo in riato usklajujejo, kar je boljše. I^rdili so stališču, da bi razvitejše sredine v enem samem rfx>ru laže reševale sivo-je naloge, ker se v sedanji organizacijski strukturi zvezne skupščine in drugih dcup-ščin marsikak, sicer očiten problem, v dolgih razpravah in procediurah zamegli. Poudarili so, da bi zato morali biti samoupravni organi manj obremenjeni z drobnim delom, ker se bodo šele nato lahko posvečali osrednjim problemom. V zvezi s tem pa bi bilo potrebno povečati pristojnost izvršnih organov. Ti bi lahko prevzeli v svojo pristojnost mnoge drobne, nebistvene zadeve, ker se zdaj ukvarjajo samo z delom v upravnem postopku. V čem so novosti v ustavnih določilih glede reelekcije? Predlagane ustavne spremembe prinašajo glede reelekcije in vnovične izvolitve voljenih predstavniških organov več novih stvari. Ustava naj bi določila, da ne more nihče biti več kakor dvakrat zaporedoma član iste skupščine. Novo je tudi to, da se vsako te-trto leto volijo v.si člani zborov zvezne skupščine.' Delovne organizacije bodo odslej pristojne, da v statutih določijo načela o omejitvi ponovne izvolitve za organe samoupravljanja ter okvire za reelekcijo direktorjev in delavcev na vodilnih delovnih mestihl Dosedanje načelo, po katerem se Je lahko zvezni poslanec »selil« iz zbora v zbor, bo po predlogu odpravljeno. Odpravljene bodo tudi volitve polovice poslancev na vsaki dve leti, ker se to načelo v praksi ni obneslo, razen tega pa so pogostne volitve preveč obremenjevale družbeno - politične organizacije in povzročale velike stroške. Priredil za objavo: MILOŠ JAKOPEC To stran ste napisali saiM! -^ To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Pismo trebanjskega dekana Rafka Lešnika da ostanejo vedno prijatelji, če jih bomo na obeh straneh da pa se za to stvar ni treba pripravljeni premagovati v več vračati. Župnik se torej ni duhu dialoga in z dialogom, »šele na zahtevo svojcev od- bomo oboji storili veliko do- stranil iz pokojnikove hiše«, br^a. Tak resničen dialog O 73-letnemu Dominiku Butalu ugotavlja uredništvo v Dolenjskem listu št. 34 dne 22. 8. 1968 na 6. strani, da je bil preprost delavec rudar, že predvojni pristaš levičarske stranke, zaotem v Cerkvi ali kjer koli drugje, to je vseeno. Nekatera podobna logična, čeprav gotovo dostikrat popolnoma neutemeljena izvajanja, so mogla biti sokriva, da »številni protiljudski duhovniki niso hoteli pokopavati vernih partizanov«. Noben - resničen kristjan takšnega ravnanja ne more odobravati in zagovarjati, pa naj bi se bilo zgodilo kjer koli ali kadar koli. Osebno pa ^^em prepričan, da je bilo pK) številu veliko- več tistih duhovnikov, ki -so dosledno pokopavali v.se partizane, če so za to imeli priliko, kakor pa takih, ki vernih par-tizanov niso hoteli pokopavati. Članek uredništva hoče ubrati pot dialoga. Zato poudarja, da je vsem potreben tisti »duh dialoga, ki ga je treba spoštovati z ene in z druge strani«. Predlog je odličen. Saj ta pi’edlog opozarja, da pravi duh dialoga pozna strpnost ter spoštovanje človekovega prepričanja in njegovega dostojanstva. Tako je — F>o mnenju uredništva — odprta pot k miru (najbrž: med ljudmi) in k svobodi človeka. Strpnost gotovo pomeni neko zadržanost, umirjenost do mišljenja, ravnanja, odločanja in celo izražanja drugih. Čeprav smo sami drugačnega mnenja in se s čim ne moremo strinjati, vendar potrpimo. To je pasivna plat stičnosti. Aktivna plat strpnosti pa je v tem, da se zavzemamo za pra-vice drugače mislečega^ jih priznavamo in jih hočemo za vsako ceno celo zavarovati. K tej aktivni komponenti pa je treba šteti tudi tisti napor, ki ga od nas terja strpnost v obliki potrpljenja celo tedaj, ko v nas vse poka in se lomi, ker se je to in to zgodilo. Zakaj? Zaradi pluralizma idej, nazorov, prepričanj in mnenj, ki se med nami počasi pojavljajo in uveljavljajo. Ne poznamo samo krščanski in partijski model mišljenja. Se mnogo drugih komponent je. Ce bi mi kristjani pričakovali, da bodo vsi molče pritrjevali našemu modelu mišljenja in mu sledili, bi bili zelo naivni, nerealni, pravi utopisti. Nekaj j>o-dobnega velja za model partijskega mišljenja. Vsi Imamo pravico — in ustava nam jo garantira — da se po svoje izražamo in razpletamo svoj način mišljenja. Ce to delamo stvarno, je vse prav. Ce pa delamo to nestvarno, premalo premišljeno, premalo pretehtano in obzirno, smo vsaj neprepričljivi, če že ne celo nestrpni. To p>a eni in drugi in tretji .. . Strpnost si bomo morali dobesedno prigarati Gotovo strpnost ne pontteni lagodnosti, ampak zahteva od nas vseh veliko mero moralnih in raznovrstnih' drugih naporov ter razgledanosti. Strpnost si bomo morali dan za dnem dobesedno prigarati. Vsak izaned nas lahko iarazi svoje nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim in celo ogorčenje nad čem, hkrati pa naj bo pripravljen vsaj poslušati, zakaj je nekdo tako ravnal In ne drugače. Dominik Butalo je pokazal veliko mero strpnosti. Večkrat je dovolil, da je njegovo ženo prišel na dom spovedat in obhajat duhovnik. Z duhovnikom se je prijazno pogovarjal. Povedal je, da bo tudi ponovnega obiska in pogovora spet vesel. Resni ljudje vedo povedati, da je z domačimi včasih tudi molil. Ali samo iz strpnosti, lae vem! Naročal je večkrat, naj mu, ko umrje, na Veseli gori z\’oni. Vsi ti razlogi so župniku narekovali, da Dominika Butala še ni mogel smatrati za ateista. Ker za župnika ni bilo jasnega znamenja, da je ateist in da sam na vsak način hoče biti pokopan brez duhovnika, po cerkvenem mišljenju in praksi ni imel pravice na prošnjo žene in hčerke odreči cerkven pogreb. Pokopaval je sam; kaplan je bil tedaj na počitnicah doma v Prekmurju. Tudi cerkovnika ni bilo zraven. Z župnikom je bil pri pogrebu navzoč fant, ki je letos končal osemletko. Kako je bilo na Trebelnem? In pogreb Tinka Straha (pravilno se ime glasi Hinko Prah) iz Maribora na Trebelnem! Prišel je na Trebelno samo umret. Ni čudno, da ga župnik ni poznal: da je celo rekel, da ga ne pozna; da se je zanimal, kdo da je. Tako vendar ravnamo vsi ljudje, če imamo s kom kaj opraviti. Prahova žena, rojena Kocjan, in razvedena (v cerkvenem jeziku: ločena) Livk, se je leta 1954 poročila civilno s Prahom (ki naj bi bil sam menda tudi razveden, torej ločen). Vsak kolikor toliko razgledan kristj^ ve, da zgolj civilno poročenih ni mogoče pokopati cerkveno, dokler ni nekje jasnega znamenja, da je želel — kakor rečemo — krščansko umreti. Po takem znamenju je vprašal župnik Prahovo ženo, kd ga je zaprosila za cerkven pogreb. Ce bi ^e bil pokojni Prah kljub vsemu redno udeleževal cerkvenih obredov, bi bilo to 2ma-menje, da je bil pripravljen, da je želel krščansko umreti, župnik* je iskal možnost, da bi ustregel želji Prahove žene. Kaj pa na Dolgih njivah? In vsiljevanje cerkvenega pogreba Matije Zidarja iz Dolge njive! Trezni ljudje iz šentlovren-ške okolice — mnogi med njimi celo resno izjavljajo, da se ne vlečejo ne za cerkveni ne za civilni pogreb, ker naj vsakdo ravna, kakor sam hoče — še danes zatrjujejo, da je Matija Zidar sam večkrat izrazil željo, da bi imel cerkven pogreb. Spoštovanje do človekovega dostojanstva mi ne dovoljuje, da bi tem osebam ne verjel. Toliko bolj, ^cer mi je kot dekanu primer znan že od leta 1963, ko sem bil navizitaciji v Dolgi njivi. Pokojni Matija Zidar je namreč skrbel za podružno cerkev v vasi in za zvonjenje v njej. Župnik je za la položaj vedel. Zato je po obisku odšel iz hiše, da bi se vrnil s sv. oljem za maziljenje in opravil obred, če bi se domači medtem zedinili glede tega. Nekaj deset metrov od hiše pa je za župnikom prišel nekdo od domačih in dejal. Marsikdo bo rekel, da ni veliko razlike med tem, kar se je dejansko zgodilo, in med tem, kar je zapisano v članku. Vsak ima lahko svoje mišljenje o tem. Poročilo pa vendarle ni stvarno. Nočem razsojati o ničemer, ker nisem za to postavljen. Ce gledamo stvari tudi s te strani, kakor sem jih opisal, vidimo, da vsi primeri niso tako pr^rosti, kakor bi se na podlagi članka uredništva lahko marsikomu zdelo. Že dosedanji dialog ni ostal brez sadov Prepričan sem, da bo samo stvarno gledanje in poročanje omogočilo strpnost do nevere, pa tudi do vere. Nekaj več se bomo morali spoštovati z ene in z druge strani! Ne bo pa to .šlo bre« težav. sem sam že večkrat doživel pri verski komisiji v Trebnjem. Vesel sem, da dialog ni nikoli ostal brez sadov. Ce več ne, smo se vsaj v tem strinjali, da stvari niso tako enostavne) kakor se jih včasih prikazuje, in da moramo imeti veliko medsebojnega potrpljenja in pripravljenosti za razumevanje drug drugega. Hvaležen bom uredništvu Dolenjskega lista,-ako ta članek sprejme in ga v »duhu dialoga« (ne polemike!) objavi. RAFKO LESNIK dekan v Trebnjem Pijte 1 pelinkovec i OB PISMU G. RAFAELA LEŠNIKA, DEKANA V TREBNJEM ZADOSTEN RAZLOG Ko smo napisali uredniško gloso »KDO NI SPOŠTOVAL SVOBODE VEROIZPOVEDI?« (Dol. list št. 34 z dne 22. avgusta 1968, str. 6), je bil naš protest uperjen zoper nestrpnost, nespoštovanje človekovega osebnega prepričanja in njegovega dostojanstva. Na treh primerih (Dominik Butala iz Šentruperta, Hinko Prah s Trebelnega — tiskarska napaka je spremenila Hinka v Tinka — in Matija Zidar iz Dolge njive) smo poskušali pokazati na različnost postopkov krajevnih duhovnikov glede cerkvenih pogrebov komunistov in ateistov ter na prekoračitev meja, ki so po rtašem mnenju določene z ustavo in zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti. G. Rafko Lešnik, dekan iz Trebnjega, v svojem sestavku poizkuša ugovarjati naši kritiki. Z njegovimi splošnimi stališči o strpnosti, o dialogu, o medsebojnem spoštovanju se lahko v marsičem strinjamo, čeprav imamo tudi tu nekatere drugačne poglede. Na vsak način ima npr. prav, ko poudarja dejavno in pasivno stran strpnosti. Dejavne strani strpnosti pa ni mogoče izčrpati samo s tem, »da se zavzemamo za pravice drugače mislečega, jih priznavamo in jih hočemo za vsako ceno celo zavarovati«. Pa tudi ne še s tem, da k dejavni strani strpnosti štejemo »tudi tisti napor, ki ga od nas terja strpnost v obliki potrpljenja celo tedaj, ko v nas vse poka in se lomi, ker se je to in to zgodilo.« Strpnost ne sme pomeniti samo potrpljenja s človekom, ki da živi v zmoti! Gre za več. Najprej se moram v duhu strpnosti odpovedati prepričanju, da imam v vsem samo jaz prav, da nosim resnico tako rekoč v žepu in da je moja naloga z določeno metodo pripeljati drugače mislečega na edino pravo pot, ki je moja pot. Ne gre torej za to, da sem samo potrpežljiv, usmiljen in ljubezniv z drugače mislečim človekom, izhajati moram tudi iz prepričanja, da ima v tem in onem lahko tudi on prav, da tudi on lahko ve nekaj resničnega, s čimer se lahko obogatim Se več. Poskušati se moram vživeti v njegova prepričanja, truditi se moram spoznati njegove razloge za drugačno prepričanje. Odreči se moram skušnjavi, da ga moram, čeprav sedaj s spremenjenimi sredstvi (včasih npr. z nasiljem, zdaj pa z ljubeznivim prepričevanjem) pripraviti, da v celoti sprejme moje stališče. In prav tega pogrešam v razmišljanju g. Lešnika, še posebej pa tega ni v praksi mnogih duhovnikov. Primeri, ki jih je naše uredništvo navajalo v omenjeni glosi, v marsičem potrjujejo to mnenje. Čemu dvoje meril za »zadosten razlog«? Poglejmo stvar bolj določeno. Ob pokojnem Dominiku Butalu g. Leši niku za ateistično prepričanje še ni zadosten razlog to, da se, poleg drugega, ni udeleževal verskih obredov, in zahteva še »jasnejša znamenja, ki (bi) potrjevala, da nekdo hoče veljati za nevernega«. Pri pokojnem Hinku Prahu pa naenkrat ugotovi; »Ce bi se bil... kljub vsemu redno udeleževal cerkvenih obredov, bi bilo to znamenje, da je bil pripravljen, da je želel krščansko umreti.« Medtem ko v prvem primeru nekaj ni zadosten razlog (neudeleževanje cerkvenih obredov), v drugem primeru to postane ne le zadosten razlog (udeleževanje cerkvenih obredov), marveč celo toliko močan razlog, da odtehta okoliščino, da je bil Prah le civilno poročen. Dalje. Najprej ugotovi, da »klasifikacija v verne in neverne (jaz bi dejal verujoče in neverujoče), kakor jo pozna pogosto preprosta in več ali manj nepretehtana vsakdsinja govorica med ljudmi, ravno v primeru smrti nikoli v CJerkvi ni bila zado-.sten razlog za odklonitev cerkvenega pogreba«. Na drugem mestu pa trdi naenkrat tudi povsem obratno: »Resni ljudje vedo povedati, da je z domačimi včasih molil. Ali samo iz strpnosti, ne vem! Naročal je večkrat, naj mu, ko umrje, na Veseli gori zvoni. Vsi ti razlogi so župniku narekovali ...« Že po tem se nam zdi, da g. Lešnik, navkljub dobri volji v splošnih pogledih, poskuša konkretno pa vendarle za vsako ceno zagovoriti postopke krajevnih duhovnikov. Kakšni so razlogi za to? Ali .strah, da bi s priznanjem napačnosti nekega koraka ti*pela avtoriteta duhovnika? Ali morda težava, ki nastane pri uporabi splošnih načel v praksi? Ne gre za formalno pripadnost človeka neki organizaciji! še nekaj o »jasnejših znamenjih«, ki jih terja pisec kot pogoj za tako ali drugačno ravnanje Orkve. Strinjamo se s tem, da so taka znamenja potrebna in da tudi v življenju človeka — posameznika obstajajo. 2al pa nam o tem razen splošnega apela ne pove ničesar in je celo ob konkretnih primerih sam se seboj v nasprotju. Moderna sociologija (znanost o družbi) si je že dolgo na jasnem, da formalna pripadnost človeka k neki organizaciji (npr. partiji ali cerkvi) še ne pomeni, da se človek istoveti s cilji, z vrednotami, s programom in z dejavnostjo te organizacije. Tudi moderna religiozna sociologija, ki jo goje katoliški inštituti v tujini, že dolgo ne sprejema npr, krst kot jasno znamenje za dejansko pripadnost človeka h katoliški cerkvi. O pripadnosti pričuje človekovo celotno življenje, njegovo ponašanje, njegove vrednote, njego\'a ravnanja in njih skladnost z vrednotami, normami in dejavnostjo organizacije. In prav v primeru pokojnega Butala so ti znaki pripadanja (dejanskega in ne formalnega) h komunističnemu gibanju predvsem razvidni. Morda šteje g. Lešnik to, da je pokojnik dovolil, »da je njegovo ženo prišel na dom spovedat in obhajat duhovnik«, da se je »z duhovnikom prijazno p>o-govarjal« za nasprotni znak? Ali bi moral delati nasilje nad ženo, ker je religiozna? Ali bi moral duhovnika vreči iz hiše, in, če grem še dalje, ali bi moral podirati cerkvena znamenja, ali bi moral javno vzklikati: »Dol z Bogom!«, da bi ga duhovnik .šele potem štel za ateista? Ko ugotavljamo, kdo je kakšnega prepričanja, si moramo biti prej tudi na jasnem, kaj je vsebina tega prepričanja, kaj so vrednote, norme in cilji gibanja, kii mu je pokojni Buta. la praktično vse življenje pripadal. Dialog, za katerega se g. Lešnik izreka, to predpostavlja. O želji, da bi mu zvonilo na Ve.seli gori, ne bi pisali mnogo. Tudi g. Lešniku je jasno, tako kot nam, kaj pomeni zvon na vasi, kakšen smisel mu ljudje pripisujejo. Verjetno tudi sam misli tako kot mi, da to ni »jasno znamenje«, da se nekdo isto\eti z neko organizacijo. To so po našem mnenju bistvene stvari, ki so vredne premisleka in to so tudi osnovni razlogi, ki so nam narekovali gloso, ki ji g. Le.šnik ugovarja. Za stvar ni bistvenega pomena, če je prišlo v njej do tiskarske pomote v imenih in če sta pokojnega Butala pokopala dva duhovnika ali en sam. Veseli bomo, če se bo g. Lešnik »v duhu dialoga (ne polemike!)« poskušal vživeti v vse globine, ki jih ta dialog zahteva. Z. D. To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Ali tega v Kočevju nihče ne vidi? Uredništvu Dol. lista! Lepo je, da v Kočevju vidimo in opazimo vse napake, ki se dogajajo, četudi gre le za pohojeno travico, za potrgane rože, za papirčke na ulicah in druge podobne nev-ščenosti, ki mestu res niso v okras. Nihče pa ne vidi stvari, ki so pomembnejše in važnejše. Mislim na primer na osebo, ki se je ponesrečila na Rudniku in ki je baje upokojena, pa že kar vse leto poseda po pločnikih našega mesta, se koplje v bazenu pred samskim blokom, pa razen tega še kriči in grozi otrokom ter lovi tudi starejše osebe. Tudi meni se je pred dnevi zgodilo nekaj podobnega. Vračala sem se iz službe in mi-mogrede nakupila še nekaj stvari v trgovini. Ko sem stopila na cesto, sem se morala s polno ,mrežo blaga pognati v beg! Pred trgovino na ploč- niku je namreč sedel ta človek in se na vsem lepem pognal za menoj. Ljudje s trga so kričali: »bežite gospa!«. Ta človek preganja tudi majhne otroke, jim grozi in se nanje dere, da se vsi tresejo in jočejo. Ttidi mojemu sinu se je nekaj podobnega pripetilo podnevi. Ta človek, ki je imel v rokah velik kamen je mojega sina ustavil in ga vprašal, če je partijec. Otrok je v strahu odgovoril, da ni, saj sploh ni razumel, za kaj gre. človek mu je nato dejal, da je dobro, da ni, ker bi ga drugače s kamnom po glavi. Tega človeka že dalj časa opazujem, kako grozi otrokom in odraslim, pa se mi čedalje bolj dozdeva, da bi se nekdo v Kočevjti moral zanj pobrigati, da bi ga -poslali ali na zdravljenje ali pa sicer preprečili, dokler ne bo prišlo do nesreče. Kaj bomo res čakali, da bo človek nekoga pretepel ali celo ubil, pa bodo organi šele potem ukrepali? Ker stvari ne vem kam prijaviti, sem se obrnila na vas, da te moje besede čimprej objavite. Morda bodo pristojni organi vsaj zdaj ukrepali. B. B. Kočevje Ne samo počitniški domovi, pač pa tudi domovi počitka! Popravek Prejšnji četrtek smo na 8, strani našega lista objavili zapis o vtisih 6 tovariSev iz Bele krajane, ki so bili na obisku pri tovarišu Titu na Brionih. Zaradi malomarnosti tiskarne DELO v I^ubljaiii pa je 4. odstavek tetesta, ki se začenja z Tmesnim naslovom »NAREZKA SE NISMO DOTAKNILI«, skazil smisel pisanja in ga zato ponaurtjamo po našem prvem, iasviinnem rokopisu: »Potem so nam pria»ei^ cigarete in pladenj z več kozarci, v katerih so bile različne pijače. Z roko sem šardl po pladnju in isikal kakšno brezalkoholno pijaičo, a sem iz nerodnosti kozarec prevrnil, pijača pa se je polila po pilad-nju in preprogi. Bil sem v zadregi iai se skušal opnajviči-ti, tovariš Trto pa me je zavrnil: ___« Bralce prosimo, da neljubo tiskarsko napako oprostijo! UREDNIŠTVO DL Obdobje letnih dopustov je skorajda že za nami. Marsikdo je našel ob morju ali v planinah lep kotiček, kjer je prei^vel nekaj nepozabnih di1t in si je nabral novih moči. Prav je, da pri nas skrbimo za počitek zaposlenih ljudi, še bolj prav pa je, da nismo pozabili ostarelih in onemoglih, ki so se že umaknili s svojih delovnih mest in želijo preživeti večer svojega življenja v miru. ^ Marsikdaj se peljemo mimo visokih, odmaknjenih hiš, kjer živijo stari in onemogli ljudje, ki nimajo doma in svojcev, ki bi zanje skrbeli. Nova okolica, novi ljudje, nov način življenja in še marsikaj vpliva na njihov počutje. Prav zato ni odveč, da jim posvečamo čedalje več skrbi in da pišemo o njih in o domovih počitka. Ostareli in onemogli ljudje iz Dolenjske in Spodnjega Posavja se navadno zatekajo v JC^TRIKO^ TRIKOTAŽA IN' konfekcija • koCevje« Pismo koprskemu škofu g. Janezu Jenku Spoštovanemu gospodu škofu Janezu JENKU, piscu članka »Ko se odpirajo veroučne učilnice^- Z zanimanjem redno pretiram »Družino«^ Moram reči, da prinaša vse tisto, kar mora vedeti ve' ren slovenski človek. Ne-kajkrat me je nekoliko presenetila v svojih prispevkih, pa sem rekel, to se tudi vestnemu uredniku zgodi, nič zato. Ne morem pa se strinjati z uvodnikom, ki ga je za zadnjo številko »Družine« prispeval koprski škof gO' spod Janez Jenko. Nisem nestrpen v svojih nazorih, kot hoče biti pisec, ne obsojam drugače mislečih. Moj svetovni nazor je materialističen; do tega nazora sem prišel z lastnim spoznanjem in menim, da je pravilen. Zaradi svojega lastnega svetovnega nazora pa ne obsojam ljudi, ki imajo drugačen svetovni nazor. Se na misel mi ne pride, da bi bruhal nanje ogenj in Sveplo, da bi jih Alegorično obsojal kot nemoralne, kot to med vrstica-mi dela pisec članka »Ko se odpirajo veroučne učilnice« za ateiste. Bodimo pošteni, skušajmo z vsemi ljudmi dobre volje živeti v miru, to nas učita //• vatikanski koncil, pa tudi moj lastni materialistični svetovni nazor. Tudi jaz imam otroke; vzgajam jih, da bi bili dobri, pošteni ljudje, iz njih hočem narediti ČLOVEKA. Poznam vrsto staršev, ki izpovedujejo ateizem, pa svoje otroke vzgajajo v poštene ljudi, kot poznam tudi starše, ki so verni, pa otrok ne vzgaja-jo dobro. Hočem reči, da ni merilo za to, ali je človek dober ali slab, SAMO vernost, ampak je potrebno še mnogo več in mnogo drugega. Tudi neverni starši pazimo, kaj naši otroci berejo, v kakšno družbo hodijo. Ne branimo jim družbe otrok, ki hodijo k verouku, pač pa jim branimo družbo slabo vzgojenih vernih ali nevernih otrok. Gospod Janez Jenko, ne sodite zato enostransko in tako, kot vam ugaja, ne zavajajte bralcev »Družine« v zmoto in enostransko sodbo! Kot vi ne morete dovoliti, da bi vam kdo vsiljeval (?) ateizem, tako tudi jaz ne morem dovoliti, da bi me kdo obsojal (!) kot roditelja, da ne učim prav svojih otrok. DUŠAN ZUPANC Novo mesto Prešernov trg 5 dom počitka v Metliko, Im-poljco pri Sevnici, v Loko pri Zidanem mostu ali pa v Šmarje pri Jelšah. V Šmarjah pri Jelšah so uredili dom počitka v »Jel-šingradu«, stari zgodovinski stavbi. Lepo urejena okolica in čist in urejen dom ugodno vplivajo na počutje oskrbo-vancev. Upravnik Alojz Fir že dolga leta skrbi za dom in za svoje oskrbovance. Prav po njegovi zamisli sq ob domu uredili hruškov nasad, kjer starčki nabirajo sadje in se sprehajajo. T'udi v prihodnje bomo morali j^svečati starim in onemoglim ljudem čedalje več skrbi. Naša dolžnost je, da uredimo domove počitka, kamor se bodo zatekali vsi tisti, ki ne morejo skrbeti več sami zase, ker so že izčrpali svoje moči. JOŽE MOŠKON Mali Kamen 4 p. Senovo Z vlakom smo udobneje potovali Tovariš urednik! V nedeljo, 8. septembra, sem se vračala iz Ribnice domov v Kočevje. Peljala sem se z avtobusom, ki je last ljubljanskega SAP in odhaja ob 18. uri in 20 minut. Na ribniški postaji smo potniki avtobus nestrpno pričakovali, saj je imel kar 25 minut zamude. Težko smo se prerinili skozi vrata, avtobus je bil namreč Ž6 prepoln. Našla sem toliko prostora, da sem lahko stala na eni nogi, v roki sem držala še dve mrežasti torbi, polni jabolk, in svojo torbico. Ljudje so se prerivali in iskali prostora, čutila sem, da so se mi potrgali ročaji, pa si nisem mogla pomagati. Tudi šofer je imel le malo prostora. Ljudje so zavzeli ves prostor okoli njega, zastrli so mu tudi razgled in je lahko le malo videl. Tudi sprevodnika so ljudje potisnili v kot, odkoder je spraševal, če je še kdo brez vozne karte. Nekateri so plačali, nekateri pa so se lahko peljali tudi brez nje, kajti sprevodnik jih ni mogel izterjati. Ko sem v Kočevju izstopila, sem opazila, da mi'je razen potrganih ročev izginil s pla-,5ča gumb, odtrgali pa sta se mi tudi okrasni .pentlji na čevljih. Koga naj obdolžim, da mi mora to plačati? čeprav je na avtobusu, ki pelje iz Ribnice v Kočevje, vedno velika gneča, se podjetje SAP doslej še ni odločilo, da bi povečalo število avtobusov. Potniki se stiskajo in prerivajo in komaj čakajo, da je konec njihove poti. Nehote se marsikomu stoži po tistih časih, ko je iz Ribnice vozil v Kočevje tudi vlak, saj je tedaj lahko marsikdo udobno potoval. ANICA STIMEC Kočevje ODPRTO PISMO ČP »DELO« „Ta teden pa ne boš bral ,DolenjcaT' upravi Dol. lista! Z gornjimi besedami me je v četrtek zjutraj ogovoril naš redni pismonoša, ki sicer zelo vestno in natančno opravlja službo. Povedal mi je, da je danes prišlo na tukajšnjo pošto namesto vašega časopisa le 14 listkov z naslovi, med katerimi je tudi moj. Nič se ne bi čudil, če bi se med potjo izgubili listki (naslovi), ki bi bili slabo nalepljeni na pošiljki! Kako pa more izginiti na poti časopis (in ne le eden!), mi je pa uganka, ki jo lahko reši samo vaš ekspedit. Kakor kaže, me bo zaradi takih in podobnih »spodrsljajev« ponovno minila volja biti vaš redni naročnik, saj se mi je nekaj podobnega pripetilo že pred leti. Drugega danes nimam pripomniti; morda se i)o oglasil še kateri izmed preostalih 13 naročnikov, ki bodo oz. so danes ostali brez vašega glasila. ANTON ŠMALC, Ribnica 154 na Dol. »Samo naslov je premalo!«c Upravi Dol. lista! Prosim vas, če mi pošljete tudi vaš tednik, ker samo naslov, ki sem ga danes dobila, je premalo. Vem da imate veliko dela, zato se kaj takega res lahko pripeti. Vendar mi je vaš časopis zelo drag in ga preberem vsega, v okolici pa ga nihče nima in si ga zato ne morem sposoditi, da bi ga brala. Prosim, da mi ga naknadno pošljete, želim vam veliko uspehov pri nadaljnjem delu! HELENA STARIČ, Podtabor, p. Grosuplje »Mene ne boste imeli norca!« Kaj se to pravi: dobil sem listek z naslovom. Dolenjskega lista pa ne!? Imam vse plačano do konca leta — kako torej, da me dražite zdaj 'samo z naslovom? Kaj to pomeni? čeprav brez Dolenjca ne morem biti, ga bom odpovedal, če se bo to ponovilo. Ali ne morete narediti reda? K. S., Novo mesto Pojasnilo in opravičilo Tako naročniki. Objavljamo samo' tri njihova pisma, čeprav imamo zadnje tedne pritožb veliko več kot prej. Prav imajo: naročili so DOLENJSKI LIST, ne pa naslovne listke! Opravičujemo se jim — čeprav bi to moralo narediti Časopisno podjetje DELO iz Ljubljane! Zakaj? Zato, ker odpremlja (ekspedira) naš list! Vsako sredo zvečer oz. pozno popoldne, ko je nova številka našega časnika natiskana, ga ^pedit (odpremni oddelek) tiskarne DELO v Ljubljani odpremi na ljubljansko pošto: vsak naš naročnik ima v tiskarni svojo naslovno pločevinasto kartico, s katere odtisnejo vsak teden sproti naslovni listek. Te listke delavke v odpremi ročno nalepijo na vsak izvod časnika posebej, nakar naš list zavijejo v večje pakete (po poštah), vložijo v vreče in odpeljejo na glavno pošto. Ko v sredo opoldne nehamo s tehničrum prelomom Dolenjskega lista, je njegova nadaljnja usoda v rokah tiskarne. Od nje smo docela odvisni, ali bodo naši naročniki v četrtek zjutraj dobili na& list ali ne. Res je, da je papir naslovnih listkov dostikrat zelo »magne-tičen«, kakor pravijo delavci v tiskarni (bolje bi bilo reči: naelektren), in se zato rad spri-jemlje. Ko delavka s čc^ičem in lepilom obrne naslovni listek, se včasih obrnejo hkrati kar po trije, tudi štirje skupaj. Ce tega takoj ne opazi, ostanejo naslovni listki med časopisom, samo' spodnji pa je zares nalepljen! Od tod napake, neljube zamere, grožnje in tudi dejanske odpovedi Dolenjskega lista! Zato lepo prosimo vse naročnike: potrpite do novega leta 1969, ko bo tiskarna v novih prostorih za^la tiskati imena naročnikov naravnost na Dolenjski list. Listki nato ne bodo več potrebni, odpadla pa bo tudi jeza. Zdaj se tudi časniku DELO vsak dan dogaja, da dobivajo njegovi naročniki samo listek, časnika pa ne. Uprava DELA se opravičuje tudi naročnikom Dolenjskega lista, ker ji je zelo neljubo, da prihaja do tolikšnih reklamacij. Pritožb pa je res veliko; za letošnjo 34. številko DL smo dobili vrnjenih 19 listkov, za 35, številko 15 listkov, za 36. številko kar 36 listkov in zadnji teden celo 60 listkov brez Dolenjskega lista! V tiskarni smo se znova pritožili. UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Pošteno in pravično! Tooariš urednik! V Delu z dne 5. septembra sem brala članek »Roditelj ubit — renta otroku«, ki je vreden pozornosti. Kot sem razumela, je neko okrožno sodišče rui prvi stopnji odločilo, da otrolcu po materi, preminuli v prometni nesreči, ne pripada vzdrževalnina — renta, ki bi jo moral plačati krivec za prometno nesrečo. Po odločitvi prvostopnega sodišča pade tudi v tem primeru breme vzdrževanja na očeta oziroma na drugega roditelja. Tožeča stranica se je pritožila in s tožbo uspela. Vrhovno sodišče je sodbo prve stopnje spremenilo in prizna- lo otroku — vzdrževalnino. POŠTENO IN PRAVIČNO. Kot razberem, je okrožno sodišče na prvi stopnji odločalo s pravnega stališča, medtem ko je vrhovno sodi- ■ šče razsojalo bolj življens\o. Ni res, da otrok, v opisanem primeru, star sele dve leti, m prizadet: če izgubi enega od roditeljev^ predvsem mater. Dobra 'm .skrbna mati je NENADOMESTLJIVA. Noben denar ne odtehta izgubljene matere, je 1X1 prav, da se stvar uredi, kot se najbolj da. Zdi se mi J da je prej omenjena kazen za krivca ncsre-če'zelo učinkovita. Voznil: bo gotovo ]yretnislil, kaj bo pil preden bo šel na vožnjo, in kako hitro oz. pametno bo vozil. Tako kazen pa zasluži vsak, kdor neizzvan hote ali iz velike neprevidnosti t,ov-zroči smrt matere ali očeta. MARIJA LIPOVŠEK Novo mesto Cesta komandanta Staneta 13 Novo partizansko pokopališče v Kočeviu Občinski odbor ZZB v Kočevju je organiziral prostovoljno delovno akcijo za prekopavanje in prenos posmrtnih ostankov padlih borcev NOB s starega pokopališča na Trati na novo partizansko pokopališče ob črnomaljski cesti v Kočevju 'A delom smo pričeli v ponedeljek. 26. avgiista Zbralo se nas je okrog 70 ali 7!i prostovoljnih delavcev: preživelih borcev, mladincev in pionirjetK Delo je potekalo organizirano in v velikem spoštovanju do umrlih oziroma padlih. Za organizacijo dela sta skrbela tovariša Lojze Rauh in Milan Opačič. oba člana ZZB in znana družbeno-političtia delavca V spojnin padlim in za pravo partizansko vzdušje pa je poskrbel tov. Križ, ki je zaigral na harmoniko venček partizanskih pe. kakih sedemdeset pešcev počasi napredovati kar počez od cestarske hiše proti črn^u hribu. Patrola se je hitro vrnila v štab bataljona, ki je bil na grebenu nad odcepom go-renske ceste proti Gospodični. Takoj je bila poslana trojka, ki so jo tvorili lokviški Jože Ambrožič, Jože Ancel iz Mačkovca in Milan Bajc iz Gradca, proti črnemu hribu, da ugotovi, kdo so ti neznanci. Trojka je bila preglasna. Neznanci so se pred njo po-tajili, a na povratku — ko ni ničesar odkrila — je kakih 50 m pred štabom zaropotalo za njimi. Padale so bombe, ropotale brzostrelke. Gavnina se je v megleni zavesi iznenađena umaknila od ognja na jugorsko stran, da ugotovi smer in moč sovražnika. . V megli je nastala zmeda. Nikogar ni bilo videti. Čez čas se je vse umirilo. Ko so Se borci zbirali, so opazili, da so mrtveci pobrani s ceste. Ostale so le štiri dopoldanske razvaline železnih vozil. Ubit je bil konj komandanta Draga Gorjupa. Z njega Nemci odnesli sedlo in mu sneli celo podkve. Iz komandirjevega nahrbtnika je zmanjkala dopoldne od doma prinesena pcčica in pečena kokoš. Njegova srajca je bila raztrgana na kose. Spodaj je stala za prvim ovinkom kolona kakih sedemdesetih ali več vozil. Ta so se obračala in umikala pred napredujočim napadom zbranega bataljona navzdol proti Zajcu. Nastalo je ugibanje; ali so Nemci piišli le po mrtvo in razbita vo/ila ali pa so na ne-ravali v ivleiiiko in Črnomelj po svojo vojsko, kar je je od vdora v Belo krajino še ostalo tam. Zakaj naslednje jutro ne v Metliki ne v Črnomlju ni bilo več Nemcev. Zapustili so nedokončane bimkerje na cestah in trgu, a ob dveh zjutraj so na vernih duš dan na roke rinili kamione, ob štirih pa še iz Črnomlja. šele daleč zunaj mest so vžgali motorje, da so se v tišini izognili partizanskim napadom, in krenili proti Kočevju. Po pripovedovanju Olge Jurajovčič, Poldeta Klemenčiča in Francija Kočevarja zapisal HINKO WILPAN se bodo avtobusi še podražili? Tudi v potniškem prometu je dobilo prvo mesto vprašanje, kaj se splača in kaj ne - GORJANCI ukinili tudi več sprevodniških mest, da bi omejili nenehno povečevanje stroškov v zadnjih štirih letih GRADAC tel. 76-177, lok. 8 Po konkurenčnih cenah izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in kvalitetno. ZDOLE: Komaj je minila polovica leta, odkar je bila ustanovljena krajevna skupnost Zdole pri Krškem, že ima kraj zgrajen vodovod. Veljal je 3,6 milijona starih dinarjev, sami prebivalci pa so v delu ali denarju prispevali 2,9 milijona. Trenutno potrebujejo še pol milijona denarne pomoči. Ko bo dokončan vodovod v Zdolah, se bodo lotili gradnje tudi v šapolah in Lokah. Na sliki sta predsednik krajevne skupnosti Vilko Bostele ter član vodovodnega odbora Iva« Planinc, ki mu izroča ključe novega vodovoda. (Foto: Mižigoj) Lani odprta avtotousna proga Novo mesto—^Reka in do Zagreba podaljšana proga Novo mesto—Karlovac se nista obnesli, zato so ju GORJANCI ukinili. Imeli so prepričljiv razlog: samo na teh dveh progah je bilo v treh m^ecih 70.000 dinarjev izgube. Letos so slovenska avtobusna podje4;ja ukinila na svojih progah iz podobnih razlogov 148 voženj. Tudi GORJANCI imajo take proge, na katerih bi bilo treba zmanjšati število voženj. Po Beli krajini in drugod po Dolenjski vozijo avtobusi, ki prinašajo čisto izgubo. Avtobusnih prog in voženj pa kljub temu ne ukinjajo, ker bi s tem odrezali od sveta kraje, ki jim je avtobus edino javno prevozjno sredstvo. Seveda pa takega razumevanja ne poznajo predpisi o potniškem prometu. Potniški promet je med drugim še vedno pod kontrolo cen. Podjetja, ki ta promet opravljajo, med drugim ne smejo sa- movoljno podražiti avtobusnih vozovnic, v ‘nasprotju s tem pa nimajo nobenega vpliva na cene gum in goriva. Prevozni stroški pa so vsak dan večji. Pri GORJANCIH so izračunali, da so se jim stroški pri prevoženem kilometru v zadnjih štirih letih povečali za 9 odstotkov oziroma na 99 odstotkov. Dohodek pa se jim zmanjšuje. V avtobusnem prometu so prav z namenom, da bi se stroški zmanjšali, ukinili več spre-vodniških mest. Avtobusna podjetja bodo močno prizadela tudi omejitev, uzakonjena z zadnjimi predpisi. Gre za to, da avtobusi, ki bodo vozili do 80 km na uro, ne bodo smeli imeti stojišč. Taki avtobusi pa bodo lahko vozili le po hitrih sodobnih cestah. Pri GORJANCIH pričakujejo, da bodo potnike samo na pol zadovoljili, če bodo spoštova- li predpis, ne bo v njihovih avtobusih več gneče, s čimer bodo ustregli sedečim potnikom. Hkrati pa bodo istim potiiikom zagrenile vozovnice. Le-tem bodo gotovo spremenili ceno. če upoštevamo, da je komaj rentabilen tisti avtobus, ki prevozi na dan vsaj 150 km, bodo imela avtobusna podjetjji' razlc^ več, da bodo zahtevala podražitev prevoza potnikov in prtljage. Dan na dan dež-grozdje pa gnije o ceni letošnjega vina bo odločala kakovost. Na Bizeljskem opozarjajo vinogradnike na čistočo pri trgatvi in stiskanju ter na to, da zlasti pri črnih sortah strogo odberejo gnilo grozdje od zdravega. S trgatvijo poznih sort najbrž ne bodo mogli čakati dalj kot do 1. oktobra, ker zaradi pogostega dežja grozdje hitro gnije. Količina in kakovost bosta torej odvisni predvsem od vremena, pa tudi od tega, koliko bodo vinogradniki upoštevali nasvete strokovnjakov. - Jt Srednje šole na Dolenjskem Na ožjem Dolenjskem (v občinah Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) imamo 9 srednjih šol; od teh so 4 poklicne šole. Na štirih srednjih šolah, to je na gimnaziji v Črnomlju in Novem mestu, eko-n(«nski srednji šoli, kmetijski srednji šoli m šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu, je bilo v šolskem letu 1967—68 v 39 oddelkih 1.029 dijakov. V poklicnih šolah, v katerih traja šolanje 2—3 leta (to so; gostinska šola in poklicna kovinarska in avto-mehaniška šola v Novem mestu, poklicna kovorska šola v Črnomlju in poklicna šola za industrijske šivilje v tovarni »BETI« v Metliki), pa je bilo v 35 oddelkih 871 učencev. Na vseh srednjih šolah se je izobraževalo 1.900 učencev. Doseženi so bili naslednji učni uspehi: Skupno je izdelalo 1361 učencev ali 71,63 odstotkov, 418 učencev ali 22 odstotkov ima popravne izpite, 111 učencev ali 5,1 odstotka jih je padlo. Nad povprečjem so šola i& zdravstvene delavce in vse štiri poklicne šole, pod povprečjem pa obe gimnaziji, e-konomska srednja šola in kmetijska srednja šola. Največji učni uspeh izkazuje pK>klicna šola v tovarni BETI, kjer je iadelalo 92,30 odstotka učenk, najslabši pa ekonomska srednja šola. kjer je izdelalo le 60,50 odstotkov dijakov. Učm uspehi so povprečno zadč)voljivi. Izboljšati pa jih bo mogoče le še z izboljšanjem kvalitete dela osnovnih šol in z večjim prizadevanjem učeiKjev m učiteljev srednjih šol, pa tudi z boljšim financiranjem in modernizacijo učil na srednjih šolah. Rezultat srednjega šolstva na Dolenjskem in možnosti za poklicno izobraževanje Medtem ko gimnaziji pripravljata mladino predvsem za nadaljnji študij na višjih li' poklici, ki jih dajejo mla-sedem naših srednjih šol izobražuje in usposablja mladino za določene poklice. Na teh šolah si mladina .lahko pridobi znanje za 13 poklicev. Največ je kovinarskih poklicev, in sic€r šest. Ostali poklici, ki jih dajejo mladini naše šole, pa so še: ekonomski tehnik, kmetijski tehnik, medicinska sestra, avtomehanik, natakar, kuhar in industrijska šivilja. Izbor je skromen, če vemo, da se v sodobni proizvodnji in drugih dejavnostih pojavlja več sto poklicev. Prav zaradi teh, razmeroma zelo omejenih možnosti veliko otrok, ki dokončajo pri nas osnovno šolo, išče možnosti za nadaljnje šolanje drugje, v večjih industrijskih središčih in mestih, predvsem pa v Ljubljani. Leta 19CS smo izdelali pregled šolanja mladine iz našega območja na srednjih šolah v SR Sloveniji. Pri tem smo ugotovili stanje, ki ga prikazujemo v naslednji tabeli: Navedenega leta se je kakor je razvidno iz pregleda, 20 odstotkov naših otrok šolalo na srednjih šolah izven našega območja. Vidimo p>a tudi, da pride povprečno na 1000 prebivalcev pri nas le 22 srednješolcev. Pri tem je bilo staiJje najboljše v občini Metlika in najslabše v občini Trebnje. Istočasno je bilo povprečje v SR Sloveniji 29 srednješolcev na 1000 prebivalcev.. Zaostajali smo kar za 25 odstotkov. Srednješolsko izobraževanje dolenjske mladine je torej še premalo razvito. Ta slabost postaja še toliko bolj očitna, če analiziramo kvalifikacijski sestav v naših delovnih organizacijah, v katerih močno primanjkuje ljudi s poklicno, srednjo ali visoko izobrazbo. Kam se usmerja mladina po končani osnovni šoli? v zadnjih letih opažamo, da se vedno več mladih usmerja v poklicne šole, v katerih se kmalu pride do poklica in do kruha. Taka usmeritev se vedno bolj uveljavlja med delavsko in kmečko mladino- Socialni sestav dijakov gimnazij, ki se pripravljajo za visokošolski študij, pa se vedno bolj nagiba i korist mestnih otrok ali o-trok premožnejših staršev. Zadnja leta je štipendiranje upadlo ali se delno izrodilo, tako da prejemajo štipendije tisti, ki niso najbolj potrebni. Zaradi vsega tega se mianjšuje, in to občutno, u-deležba kmečkih in delavskih otrok na visokih šolah. Vedno več nadarjene mladine, ki nima materialnih možnosti za študij, ostaja na nižji stopnji izobrazbe. To ni prav, ker je v škodo vsemu narodu. To že dalj časa ugotavljamo, toda prepočasi ukrepamo. Letos se je sicer nekoliko zjasnilo, ko je republiška izobraževalna skupnost poleg zavodov za zaposlovanje ra:q)i-sala večje število štipendij za šolanje nadarjene mladine že na srednjih šolah. Tem prizadevanjem bi se morale pridružiti temeljne izobraževalne skupnosti, občinske skupščine in delovne organizacije. V občinah moramo čdmprej ustanoviti sklade za štipeaidira-nje revne nadarjene mladine za vzgojo kadrov odrejale de-V te skl^e naj bi del sredstev lovne organizacije in družbe-no-politične skupnosti. Skrb za nadarjeno mladino mora postati skupna skrb, in to v praksi, ne le v besedi. Pri usmerjanju mladine v nadaljnje izobraževanje morajo dobiti večjo vlogo šole in učiteljski zbori, ki vzgajajo In izobražujejo in ob tem naj-bblje spoznavajo sposobnosti, talent in težnje mladine. Delovne organi2jacije naj bi ob podeljevanju štii>endij vprašale bodo glede nagnjenj in sposobnosti prosilcev štipendij, saj si bodo tako najlaže zagotovile dobre strokovne kadre. Problemi in težave naših šol Po novem zakonu o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in Izobraževanja so se šole na Dolenjskem znašle v slabšem položaju v primerjavi s Šolami drugod. Prej je bilo na območju bivšega ljubljanskega okraja enotno financiranje srednjih šol. To območje je bilo'lani razdeljeno na tri manjša: ‘ ljubljansko, gorenjsko in dolenjsko. Financiranje srednjih šol so skupno prevzele temelje izobraževalne skupnosti. Le-te pa v naših štirih občinah razpolagajo z manjšimi sredstvi kot Jia Gorenjskem ali v Ljubljani. Se lani so na celotnem območju veljala enotna merila za financiranje. Ko so lani po novem zakonu razdelili srednje šole v tri območja, so nastale razlike. Tako so že lani šole na Gorenjskem prejemale za 20 odstotkov, šole v Ljubljani pa za 10 od^otkov večja sredstva. Letos poteka financiranje enako kot lani, kar pomeni, da dobivajo naše šole za enako delo manjša sredstva. Ker je financiranje srednjih šol, bolje rečeno šolstvo nasploh,že dalj časa v krizi, se učni programi ne izvajajo dovolj kvalitetno in učni uspehi niso takšni, kot jih želimo in bi morali biti glede na zahteve. Pomanjkljiva in nepopolna učila in nezadovoljstvo prosvetnih delavcev z osebni- mi dohodki močno zavirata napredek dela na šolah. Solniki so z odobravanjem sprejeli stališča izvršnega sveta skupščine SR Slovenije o ureditvi materialnega stanja šolstva in trdno verjamejo, da se bodo že prihodnje leto začela izvajati, šolstvo mora dobiti znatno večja sredstva, če hočemo, da bo nosilec napredka, kar je njegov osnovni namen. Srednje šolstvo je potrebno v republiki enotno razvijati in finan- MIROSLAV VUTE Manj kot mesec do srečanja slavistov Obeina: 0) r< oS'2'^- c X« B^>a X 'r 0) (n ^ o c Črnomelj ’392 MeUika 198 Novo mesto 1150 Trsbnje 262 SKUPAJ: 2011 289 100 850 176 1415 73,9 50,5 73.3 (57,5 70 •^1 • •S “S .2, ■i xn cj <5 > O 103 98 309 86 596 s slls s l¥«l sojilo vračali z lastnimi sredstvi, zbranimi v oblaki samoprispevka. Manj kot mesec dni nas Loči od letošnjega občnega zbora Slavističnega društva Slovenije. 12. in 13. crfctobra se bodo v Novem mestu srečali člani Slavističnega društva Slovenije, ki delajo bodisi na univerzi, p>o srednjih in nižjih šolah in drugje. Pred več kot desetimi leti so se slavisti srečali na Dolenjskem in ponovno srečanje — zanj so se dogovorili na občnem zboru v Mariboru — prinaša v delo novo-meške podružnice Slavističnega društva razgibanost in živahne priprave za organizacijski del tega delovnega sestanka slovenskih znanstvenikov, pisateljev ter učiteljev slovenskega jezika. Novomeška podružnica Slavističnega društva je v pripravah za občni zbor naletela na polno razumevanje občinske skupščine ter še nekaterih kulturnih ustanov v Novem mestu in Metliki. Slavisti se bodo srečali na plenumu v Šmarjeških Toplicah že 11. oktobra, naslednjega dne pa bo v novomeškem J>omu kulture občni abor. Z referati "oosta nastopila dr. Kreft ter dr. Petre, novomeška podružnica pa bo prispevala referat na t^mo »Delež Dolenjske v slovenski književnosti. Udeležencev občnega zbora bo verjetno več loot sto, nastanili pa se bodo v prenovljenih Šmarjeških To- plicah, odkoder bodo v nedeljo odšli v Belo krajino. Ustavili se bodo v Metliki, spoznal bodo delček izvirne belokranjske folklore ter šli na Vinico, v rojstni kraj Otona Zupančiča, člani novomeške podružnice Slavističnega društva se bodo potrudili, da bodo udeležencem občnega zbora Dolenjsko čim lepše pred^vili. Novomeška študijska knjižnica bo ob tej priložnosti pripravila knjižno razstavo, predavanj v Domu kulture pa se bodo prav gotovo udeležili tudi študentje in dijaki viši’b razredov srednjih šol. P. BREŠČAK Dragatuš v novem šolskem letu Ena izmed pridobitev dra-gatuške osemletke je telefon, ki ga je šola dobila prejšnji mesec. LetoSnje šolsko leto so začeli z 252 učenci, kar je nekaj več, kot so jih imeli lani. Dopoldne imajo pouk vsi višji razredi ter učenci 1. in 4. razreda, vsi ostali pa imajo pouk v popoldanskem času. Na šoli je letos II učnih moči, kar je dovolj za potrebe šole, radi bi dobili le še učitelja za predmetni pouk slovenščine. Učitelj je poklic iz ljubezni Prof. Troha: »Učiteljišče je nenadomestljiva šola, kar bomo spoznali šele zdaj, ko ga nimamo!« - Jubilejno slavje bo po ukinitvi v počastitev 20-letnice obstoja novomeškega učiteljišča bo 19. oktobra v Novem mestu slavnostna akademija, nato pa prijateljsko srečuje nekdanjih učiteljiščnikov in profesorjev na Otočcu. Pra-ki ga vodi bivši učitelj iščnik, ravnatelj novomeške gimnazije prof. Veljko Troha. »Po naključju bomo 20-let-nico praznovali po ukinitvi učiteljišča, saj je zadnji učiteljski razred zapustil šolske klopi že minulo šolsko leto,« je povedal prof. Troha. Novcmieško učiteljišče je dalo v dvajsetih letih več kot 600 absolventov. Pretežna večina je odšla poučevat v šole, mnogi pa so spoznali, da je učiteljski kruh pregrenak, in so si drugje poiskali slajši, pa tudi večji kos kruha. »Zakaj, mislite, večina še vztraja?« sem vprašal. Prof. Troha je odgovoril: »Učiteljski poklic je še vedno imeniten, čeprav tega, žal, ne kažejo osebni dohodki, ki jih prejemajo učitelji. V poklicu še vztraja, kdor^se je nanj pripravljal in ga opravlja z ljubeznijo. Zapustili so ga predvsem tisti, ki niso mogli sprejeti tega, da v poklicu ni vse tako idealno, kot so sli-.šali v šoli.« Z ukinitvijo učiteljišča je Novo mesto izgubilo šolsko in kulturno ustanovo. Ugotavljamo, da v Novem mestu zdaj ni več šole, kjer bi bilo kulturno življenje tako razgibano kot na učiteljišču. IVAN ZORAN Za pravičnejši in boljši svet Objavljamo besede, ki jih je ob zaključku letošnjega mednarodnega srečanja kiparjev v Kostanjevici na Krki povedala inž. Vilma Pirkovič, predsednica upravnega odbora Forme vive. Vse od leta -1961,' kj so prvič zapela kiparska dleta in kladiva na Formi vi-vi, se sestajamo ob zaključku te umetniške manifestacije. V osmih letih delovanja Fonne vive je bilo treba prebroditi marsikatero težavo, posebno v zadnjih letih decentralizacije in gospodarske reforme, ko so celotno breme te mednarodno p>omembne akcije morale nositi občinske skupščine Krško in Piran. Zahvala vse naše slovenske in jugoslovanske kulturne javnosti gre njim, vodilnim ljudem v teh dveh slovenskih občinah, ki so doumeli globlji pomen in trajne vrednote, ki nastajajo na Formi vivi, ter vsako leto namenili potrebna sredstva za nadaljevanje akcije. V teh letih finančne stiske je marsikatera deja-vTiost zamrla zavoljo pomanjkanja sredstev. Toda Forma viva je upravičila svoj obstoj in se v zadnjih letih kljub finančnim težavam celo razrasla. Vse več krajev v Sloveniji si želi, da bi v organizaciji Forme vive priznani umetniki tudi pri njih ustvarjali moniunentalne sp6menike trajne vrednoSiti. Toda za uresničitev teh želja ni dovolj samo denar. Potrebna je široka kulturna razgledanost prebivalstva, takšna, kot je prav tukaj v Kostanjevici in delno tudi drugod na Do- lenjskem, da prebivalstvo sprejme umetnike in njihova dela kot svoje, da jih ona ceniti in živeti z njimi ter je ponosno na pridobljene umetnine. Potrebna je ljubezen do umetnosti, potrebni so ljudje, ki so entuziasti in nesebični ter odlični organizatorji, kakršni so v Kostanjevici. Taki pogoji pa še zdaleč niso povsod. Toda poleg Kostanjevice in Portoroža, tega našega turističnega področja, kjei’ so svojevrstne prilike, so sčasoma dozoreli potrebni pogoji tudi v Ravnah na Koroškem ter v Mariboru. Z lastnimi finančnimi sredstvi in nesebičnimi organizatorji ter ob veliki podpori delovnih kolektivov in občinskih skUF>ščin so tudi v teh dveh krajih uresničili ideje Forme vive. Tako združuje skupna vez to idilično podeželsko kmetijsko področje pod Gorjanci s turistično mondenim Portorožem, proletarskimi železarskimi Ravnami in industrijskim mestom Mariborom. Dolenjska, Primorska, Koroška in štajerska so Vned seboj povezane z enotno organizacijo Forme vive, s skulpturami velike umetniške vrednosti, ki stojijo na javnih prostorih, dostopne ob vsakem času vsem ljudem, polne življenja, leplote in notranje moči. široka kulturna razgledanost, materialna in moralna podpora ljudi v občinah in delovnih kolektivih na teh področjih Slovenije, pa tudi raj-^ibana kulturna dejavnost prebivalstva so omogočili, da se Forma viva Siri in utrjuje. V Kostanjevici, na Seči, v Ravnah in Mariboru so umetniki na Formi vivi ustvarili 132 monumentalnih skulptur, od tega je v galeriji v Kostanjevici 71 skulptur. To je vsekakor dobra bilanca teh osmih let našega kiparskega simpozija. Vrednotenje Fk>rme vive v naši kul- turni javnosti ter med kulturnimi krogi v Evropi in drugih kontinentih, široka publiciteta v našem tisku in RTV, kakor tudi lasikava priznanja odličnih po-znaveiJcev likovne umetnosti iz raznih držav, vse to nam potrjuje, da Forma viva dobro opravlja svoje p>lemenito poslanstvo med našim ljudstvom in po vezuje našo kulturo s kulturnimi dobrinami drugih dežel. Nemimi časi, v katerih živimo, so polni velikih nasprotij. Človeštvo je doseglo ogromen tdinični in znanstveni napredek, življenjski standard civiliziranih narodov se dviga v neslutene višine, sleherni posameznik in sleherni narc^ si prizadeva doseči čim višjo materialno raven, vsakdo se peha, da bi dosegel materialno blaginjo, kot da bi to bila sreča in smoter, našega življenja. Istočasno pa prevela tako posameznike k:t vse narode in celotno človeštvo globok nemir. Današnji časi so polni napetosti in negotovosti, kakšna bo prihodnost. Sedanji čas je poln krivic, brutalnega izkoriščanja in uni-če\'anja posameznikov, narodov in ras, poln je trpljenja nasilnega odvzemanja svobode, vodnih grozot, teptanja osnovnih človečanskih in narodnih pra-vic. Clove.štvo se vse bolj zapleta v protislovja, iz katerih včasih že komajda vidimo izhod. Osnovne vodilo slehernega posameznika v teh težkih časih naj bi bilo: biti in ostati človek, človek v naj-plemenltejšem in najglobljem pomenu ni. Prav umetnost je ena izmed tistih silnic, ki nam pomagajo, da ostanemo zvesti Idealom, da negujemo v sebi vse, kar je dobrega in plemenitega, da živimo svoje življenje častno in pošteno, da danio iz sebe vse najboljše, kar je v nas, da izpolnimo svoj dolg do samega sebe, do naroda, do človefetva. V Umetnik izpod Travne ^re Košir je samonikel ljudski umetnik - Rezbaril je že kot otrok - Za umetnost ga je navdušil njegov stric slikar Perušek Drago Košir živi v prijazni vasi pod vznožjem Travne gore v Jelovcu pri Sodražici. Po poklicu je uslužbenedc, to. da ves prosti čas posveča svojemu konjičku, ki pa prerašča že v rezbarsko umetnost. Rezbžiriti je začel kot deček in je temu delu ostal zvest vse do danes, ko se bliža petemu križu. Njegova hiša je polna lesenih plastik iz lipe in oreha. Nekatere stvaritve, na primer tista, ki prikazuje zapornike v Begunjah med zadnjo vojno, Predjamski grad, kip Prometeja in druge, so prave lunetnine. Košir ima svo- jevrsten izraz in izreden smisel za oblikovanje človeških figur. Sicer pa rad pove, da je ftnel v svoji žlahti zelo imenitnega strica Gregorja Pe-ruška-Haryja, slikarja. Perušek, ki je v naši lunetnosti precej znana oseba, je še kot mlad fant odšel za kruhom v Ameriko. Ker je bil nadar-' jen, se je fcmalu uveljav-ll in v Clevelandu xistanovil celo slikarsko šolo s kubistično smerjo. Košir se ga spominja, io je prihajal domov na obisK. Stric ga je vzel s seboj v Ljubljano. Tu je Pem-šek presedel dolge ure z na- TAKOLE REZLJA v ^domačem kotičku aniater Drago Košir svoje priljubljene figurice, reliefe m kipce vseh vrst (Foto, Drago Mohar, Ribnica) Šimi znanimi likovnimi umetniki Gasparijem, Jakcem in drugimi v razgovorih o slikarski imietnosti. Košir je bil takrat še fantič, vendar je rad prisluhnil besedafn slikarjev, ki so mu šle do srca. Perušek je tmirl 1940 v Clevelandu, star 52 let. Brez dvoma je imel stric Gregor velik vpliv na svoje ga nečaka, čeprav se ta ni posvetil slikarstvu, temveč-rez-barjenju. Drago Košir je samonikel ljudski umetnik 2 izrednim smislom za lepoto predmeta, ki ga oblikuje. Domači pisatelji pri Obzorjih v knjižnil! zbirkah mariborske založbe Obzorja izidejo v letošnjem letu knige 35 domačih avtorjev. Mariborska založba Obzorja, v njenem sklopu je tudi Dolenj-sika založba, i>osveča domačim avtorjem posetmo pozornost. V tej založbi so napovedali izid zbornika ob 600-letnici Novega mesta ter Mlinaričev prevod Valvasorjeve-' ga dela Theatrum mortis hu-manae. Dve leti brezplačno Obiskovalci kina v Škocjanu so lani videli 34 filmov, letos do jeseni pa 26. Kino bo spet odprt 29. septembra, če bodo do takrat popravili kinoprojektor. Za jesen in pomlad so napovedane predstave 26 filmov. Za kinoprojektorjem bo spet škocjanski šolski upravitelj Roman čeles-nik, ki pa do zdaj za ves porabljeni čas v kinu ni dobil niti dinarja. To je nedvomno edini primer na Dolenjskem. da Wlirjoop©rat€tr za avo* je delo ne dobiva plačila. Prav gotovo bo morala tudi to vprašanje rešiti krajevna skupnost, ki sicer plačuje naročnino za filme in je bila med drugim tudi sc^lačnica peči v dvorani. Eugen Ciuca: MOJA RODNIKA Zemlja, moja mila mati. Jasno nebo, moj dobri oče. Jasnina me kliče v nebo. Milina me vleče v zemljo. (Prevedel pesnik Edvard Kocbek) viv . K- ' ■ ^ - Eugen Ciuca: Deklica (flomaster, 1968) „Z dletom in sekiro za knjigo umetnosti.. »Pri tej slovesni priliki mi je čast, da vas iskreno pozdravim v imenu udeležencev simpozija leta 1968, ki je nedvomno zelo važen dogodek v kiparski umetnosti. Letos je Anglija poslala umetnika With-fielda, iz Japonske je prispel Mitzuyuki Takeda, iz češkoslovaške Ilečko, Jugoslavijo pa odlično zastopata kiparja naivca Jovanovič in Zivkovič. Fsž smo vložili v delo vso svojo ljubezen in smo svoji umetnosti dali izraza v lesu iz jugoslovanskih gozdov ter ta dela prepustili kostanjeviški galeriji na prostem. Ko poklanjamo svoja dela kostanjeviški galeriji, edinemu- razstavišču te vrste na svetu, želimo ustanoviteljem in sodelavcem, da bi se tudi v bodoče nadalje- valo to, za svetovno umetnost velepomembno prizadevanje jugoslovanske Forme vive. Ustanoviteljem tega prelepega vrta umetnosti se iskreno zahvaljujem za povabilo k sodelovanju na simpoziju. Izročamo vam te strani knjige umetnosti, pisane z dletom in sekiro, v katero smo vložili vse svoje ustvarjalne sile. Kolu umetnikov raznih narodnosti se pridružujemo z vsem srcem in naš prispevek naj priča, da smo tudi mi stopili v ta plemeniti venec človeške kulture, ki ga tdko uspešno plete Jugoslavija s svojim simpozijem mednarodnih kiparjev Forme vive.« (Zaključne besede romunskega umetnika Eugena Ciuce ob zaključku Forme vive 1968) • - Muzej ne zmore vsega sam Naučimo se predvsem vrednotiti to, kar imamo, in delati to, kar lahko! prelomnih obdobt>ili, kakršno je naše, je to še i>osebno pomembno. Naše življenje Je izpolnjeno z naglico, hiter^jem, hlasitai>jem za materiaMi-mi dobrinami. Le malokdaj najdemo čas za poglobljeno, ustvarjalno razmišljanje, le redko si vzamemo čas, da se predamo čudovitim občutjem, ki jih nudi umetnost. Kadar pridemo v to galerijo na prostem med te skulptiu’e. og^omiK} vrednost za sedanje ki bodoče rodove. ^ Forma viva si je iaibrala tri temeljna gradiva: kamen, železo in les. To Je v skladu z naravnim bogastvom in pisano razgibanostjo naSe zemlje. Vsaka od teh snovi je sposobna govoriti na svoj način in razodevati to, kar je drugim onemogočeno. In vendar si mo- polne notranje govorice, marsikdo ne' ramo ob pogledu na ta prelepi dei Slo- raziune vseh skulptur. V današnjem času, ki nam s svojim silnim tempom vsiljuje površnost, želi umetnik s svo-j'im delom prisilit gledalca k razmišljanju, k lastnemu iskanju odgovora na vpraš^e, kaj je hotel imjetnik s svojim delom prisiliti gledalca k razmiš-ture, torej tudi skulpture Forme vive, nas silijo k razmišljanju, k poglabljanju v lastno notranjost, v bistvo dogajanja v nas in okoli nas. Govorijo nam o vsem, kar Je v rras globc&ega, nedoumljivega, neizrekljiv^a, neoprejemlji-vega, večnega v nas, v slehernem človeškem bitju. Cez sto let ne bo ne nas ne imietni-kov, ki so ustvarjali na Formi vivi. Toda njihove skulpture bodo še vedno ostale prav tu, potemnele od sonca in dežja, viharjev in snega, vsem naravnim in družbenim spremembam navkljub. Stale bodo in pričevale bodočim redovom o našem nemirnem, težkem času, o človeku naše dobe, ki je hotel priti visoko, v kozmos, med zvezde, pa je kljub temu ostal majhen, prikovan na zemljo 7. vsem svojim trpljenjem, kajti današnji človek kljub velikim znanstvenim in tehničnim dosedUcom ni sposoben razrešiti osnovne probleme našega časa, ne premagovati bolezen, lakoto, neenakost med ljudmi, krivico in vojno. Toda poleg t^a bodo skulpture pričevale tudi, da je človek naše dobe bil vendarle velik, velik v svojih spoznanjih, prizadevanjih in naporih, da bi ustvaril pravičnejši, boljši svet. Zavoljo vsega tega imajo te skulpture venije pod Gorjanci priznati, da Je lesu določena pri nas posebna izrazna moč. Les Je naša najintimnejša in najpleime-nitejša prvina. Les je na Slovenskem najbogatejša in najbolj razširjena snov. Iz lesenih posod smo Slovenci začeli piti in Jesti, leseni so bili naši prvi domovi, na lesu smo’ počivali, iz lesa Smo rezljali svoje simbole, v lesene zibelke so nas polagali ob rojstvu, z lesom ležemo v grob. Vsa naša zgodovina je povezana z gozdovi. Zato je naša prastara nagnjenost do lesa skladna tudi z današnjo umetniško silo naših ljudi. Posebno razveseljiva pa Je odprtost, s katero vabimo imietnike iz vsega sveta, da nam pomagajo odkrivati genije te zemlje, skritega v najrazličnejših ob likah neizčnjno lepega lesa. Tako nastaja v umetniški obdelavi n^ega lesa stvariteljska skupnost, najlepše poroštvo prijateljstva in miru na zemlji. Na tem prostoru se s pomoto navdiha, ki ga daje naš les, rušijp meje in predsodki. Mimo in ponosno lahko rečemo, da se Forma viva s to dimenzijo vključuje v najžlahtnejše procese planetarnega zbliževanja in medčloveškega spoznavanja. Dokaz temu niso le dela umetnikov in njihova kvaliteta, temveč tudi izjave samih vuhebnikov, kajti med nami so ponovno doživeli domačnost in polnost bivanja, življenjsko sproščenost in ustvarjalno srečo. Forma viva dosega v vseh kiparskih materialih uspeh, naj lepšega pa nemara prav tu v Kostanjevici, kjer se pokrajina, zgodo- vina, človek in delo v lesu združujejo v prastaro dinamiko ustvarjaj^ja. V duhu tega zadošč^Ja se od vsega srca zahvaljujem vsem letoSnjim gostom umetiiikom za velike umetniške stvaritve, ki so z njimi za trajno obo-gatUi naš prostor, obenem pa se zahvaljujem vsem domačincan za gostoljubnost in odlično organizacijo. Letos sta nam kot vedno zagotovila osnovna finančna sredstva občinski skupščini Krško in P*iran, za katalog pa Republiški sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti. Prvič so nas letos podprli tudi delovni kolektiva iz širšega področja, in sicer iz Krškega, Novega mesta in Brežic. Nesebična, topla vsakodneva podpora in naklonjenost prebivalstva Kostanjevice Je omogočila, da so se umetniki pri nas dobro počutili ter v zanosnem vzdušju ustvarili najboljše, kar morejo. Tudi slovenski in Jugoslovanski tisk ter RTV so veliko prispevali k popularizaciji in uspehu letošnje akcije. Vsem izrekam v imenu upravnega odbora Forme vive prav prisrčno zahvalo. Na koncu izrekam najtoiplejšo zahvalo našim gostom umetnikom, ki so prišli v njim neznano Kostanjeivico, da bi v našem lesu ustvarili lunetni^ta • dela ter nam jih prepustili v trajno last. Udeležence letošnje Forme vive je odlikovala poleg kvalitete tudi izredna delovna vnema ter plodovitost. Namesto šestih skulptur so ustvarili za galerijo Forme'vive kar 11 skulptiir. Poleg tega pa so za Gorjupovo galerijo v šoli naredili še 4 skulptiu^, povrhu pa Se skulpturo pri mostu, posvečeno padlim borcem. Z njihovimi deli je Kostanjevica postala bogatejša za 16 dragocenih skulptur. Za vse, kar so letošnji udeleženci Forme vive ustvarili tukaj za sedanje in prihodnje rodove iz vsega srca hvala! Predsednica upravnega odbora Forme vive; VILMA PIRKOVIČ Pravijo, da so se Brežice odločile, da bodo ubrale pot turističnega razvoja. Izkoristile bodo vse možnosti in prednosti, da se predstavijo domačim in tujim gostom v kar se da lepi luči in iz tega po tegnejo nekaj izkupička. V podobnih primerih pride vsak navaden kamen prav, mi pa se bolj ali manj požvižgamo na zgodovinski in kiiltumi spomenik, kakršen je birežiški grad s svojim muzejem in galerijo. Naj se uprava muzeja briga za to, da bo vse lepo in prav! Uprava je l^o J>oskrbela za ureditev muzeja in umetniške galerije, za kar se je morala precej zadolžiti. Ze- lo neodgovorno bi namreč bilo zanemarjati bogastvo, kakršno skriva grad. Medtem pa so vsi ostali poskrbe- li za čmo-belo nasprotje, ki ga ustvarja vsa okolica muze ja. Tujec, ki se prvič mudi tod, si tako predstavlja vse prej, kot da bo našel toliko kulturnega užitka v okoLJu, ki spominja bolj na tovorno skladišče ne preveč vzornega podjetja. Nemalo pa je takih, ki prvič zvedo za brežiški muzej, ko preberejo napis pri vhodu v grad. Premalo se še spoznamo s propagando, po dnigi strani pa takšne stvari precej stanejo. Sam muzej, če bi še tako rad, na finančnem področju ne more kdo ve koliko tvegati. Vzemimo na primer izdajo brošure, ki bi tujcem predstavila mesto in okolico z vso kulturno dediščino. Takoj se pojavi vprašanje naklade. Kdo ve^ v kolikšni meri se bo za to zavzela turistična zveza, občina itd. in v kolik- šni meri bodo znali to izko-riistiti ' v turistične namene? Ali npr. koncert baročne glasbe, ki bi v viteški dvorani našel izredno okolje. Kdo bo zagotovil, ali vsaj skušal prispevati k njegovemu tudi komercialnemu uspehu? Tako vsaka nova zamisel, ki bi lahko predstavljala le po možnost za uveljavitev Brežic na kulturnem in turi stičnem področju, ostaja bol ali manj želja, in upanje mu zejske uprave na boljše čase Kljub vsemu lahko reče mo vsaj to, da imamo izred no bogat in lepo urejen in oskrbovan muzej in da z veseljem opažamo, da vsaj nekje ne zanemarjajo svojega dela toto, ker ni možnosti za uresničevanje najbolj široko zasnovanih načrtov. Ko bi vsi delali vedno najprej to, kar lahko, bi gotovo prej dočakali možnosti za to. bi radi. K. S. Sedem predstav v Operi Novomeški Zavod za kulturno dejavnost je začel zbirati prijave za obisk sedmih opernih in baletnih predstav sobotnega in nedeljskega abonmaja, ki ga je za odročnejše kraje razj«salo Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Abonirani obiskovalci bodo v sezoni 1968 'fi9 videli Foersterjevega »Gorenjskega Pavčka«, Puccinijevo »Madame ButterflvH in »Tosco«, Verdijevega »Trubadurja«, »Rigoletta« in »Aido«, Smetanovo »Prodano nevesto«. Rossinijevega »Seviljskega brivca«. »Romea in Julijo« Prokofjeva in baletni večer. Čarovnice dobi atomov iiT osvajanja vesolja Predsednik Tito na razstavišču »VEGE« Predsednik Tito si je 12. septembra s soprogo Jovanko in spremstvom med obiskom zagrebškega velesejma ogledal tudi prostor, na katerem razstavlja ljubljanska tovarna aparatov in instenmientov VEGA. Predsednikovo soprogo so pritegnili avtomatski diaprojektorji, ki jih tovarna izdeluje v sodelovanju z za-hodnonemško firmo LIESE-GANG, predsednik Tito pa si je podrobno ogledal lovske daljnoglede in novi projektor — grafoskop APPOLLO fi, izdelan v kooperaciji z družbo AMERICAN OPTICAL CXI), razen tega pa se je zanimal za eksponat niirnberške firme EBERLE CO., s katero ima VEGA dolgoročno pogodbo o sodelovanju. Visoke goste so navdušili tudi krožeči reklamni napisi v barvah, ki jih VEGA serijsko izdeluie in je z njimi opremila tudi razsta'vni prostor. „PRAZNIK GROZDJA” v Ptuju, Borlu in Halozah še nekaj dni nas loči od veselega srečanja, ki ga pod vabilom »VINSKA TRGATEV« pripravljajo Kmetijski kombinat, Radio, Tednik in Turistično društvo v Ptuju ob 1900-letnici obstoja mesta Ptuj. Za soboto in nedeljo, 21. in 22. septem;bra, so v Ptuju, na gradu Bori ob Dravi in v Halozah poskrbeli za pester spored: turisti-gostje bodo lahko sami trgali grozdje v vinogradih, poskušali prvovrstna haloška vina v ptujskih kleteh in haloških zidanicah. V soboto dopoldne bodo na Borlu odprli vinogradniško razstavo, .p>opoldne ob 15. uri pa se bo začela slovesna trgatev na Borlu. Tudi ob S'labem vremenu lahko sprejme grad Bori do 1000 gostov. V nedeljo dopoldne bodo gostje spet sami trgali g^rozdje za zobanje po vinogradih krog Borla, kjer bo po 11. uri tudi fcUdomi nastop, slovesno bodo postavili klofHJtec in pod. Skupine turistov bodo spremljali po Ptuju, na Borlu in po Halozah vodiči. Pokrovitelj prireditev je predsednik ObS Ptuj Franjo Rebernak, pripravljalni odbor v Ptuju (radijska postaja Ptuj) pa želi, da se skupine takoj prijavijo; zagotovili jim bodo gostinske usluge, vinograde, pokušnjo vin, prenočišča in vse drugo — po željah! Huda prometna nesreča je v soboto, 15. septembra dopoldne, zadela na avtomobilski cesti pri Čatežu ob Savi družino italijanskega državljana Vini-cia Budicina. Osebni avtomobil, v ka terem sta bili voznikova žena in 13-let> na hči Serena, je iz nepojasnjenih razlogov zaneslo s ceste, nakar se je po nasipu dvakrat prevrnil in obstal na njivi. Med prevračanjem se je vozilo vžgalo, v njem pa se je zadušila Budici-nova hči Serena. Voznika in ženo so odpeljali v zagrebško bolnišnico. Gospa Budicin je v bolnišnici podlegla poškodbam. (Foto: prometna milica Novo mesto) KAJ SO PRED 50 LETI PISALE DOLENJSKE NOVICE Shranite pa dobro, da vam živil tatje ne ukradejol ■ PRESKRBITE SE ZA ZIMO — soditi po sedanjem položaju, bosta prihodnja zima in pomlad zelo hudi. Primanjkovalo bo živil. Svetujemo našim ljudem: Preskrbite se sedaj! Nakupite si, kar se dii, seveda tako, kakor znate in veste in po načinu, ki je dovoljen. Shranite pa dobro, da vam živil tatje ne ukradejo. Sušite sadje, kolikor morete. ■ NE PRODAJAJTE SVOJIH ZEM-IJlšč 1'UJCKM! Neki ravnatelj iz nemškega Gradeča razpošilja po naših .krajih posameznim večjim posestnikom okrožnice, v katerih zaupno povprašuje, jeli hočejo prodati svoja posestva, kar se naj njemu naznani, ker ima baje kupce na razpo’ago. Za svoje posredovanje zahteva 2G" „ jirovizije. Ker tiči nemara za tim kaka nemška banka ali kako drugo društvo, sc svari tem po.jom domačine, da se ne didj zapeljati slovensko zemljo tujcem pr . dajati! ■ SREČNI CASI. Dež samih • bankovcev .se je vsul na avstrijsko fronto ob Piavi. Lahi so natančno ponaredili avstrijske dvekronske bankovce ter jih spustili za dva milijona lir med avstrijske vojake. Ni. ta način hočejo ponmožiti papirnati den&r v Avstriji in s tem še bolj znižati našo denarno vrednost. n fiROZNI tASI! Govori se, da bodo segli tudi po cerkvenih zlatih in srebrnih posodah. Nemški škofje so vprašali nemško vlado, koliko desnice je na govorici, «ia bod(i zaplenjene zlate in srebrne cer- Zletniki v triglavskem kraljestvu Popotni vtisi z letošnjega pohoda na vrh Triglava -ženci te zletne prireditve - Na svidenje Dr. Julius Kugy je zapisal: »Triglav ni gora, Triglav je kraljestvo!« In res je to. Zato ni čudno, če je stalni sekretariat Zletov bratstva in enotnosti sklenil uvrstiti v ?letne prireditve tudi pohod *na Triglav. Letošnji pohod na Triglav je bil četrti po vrsti. Začel se je 19. avgusta v Ljubljani, kjer je 24 udeležencev pozdravil organttocijski sekretar Partizana Slovenije Mile Ogrin. Predstavniki Banjaluke, Siska, Prijedora, Bihaća, Novega mesta, Črnomlja in Trebnjega smo nato odšli na pot. kvene posode. Nemška vlada je nato odgovorila, da za sedaj še ne misli na to. Torej »za sedaj«! Za pozneje pa! ■ RUDEČO JAGODO nam je prinesla neka gospodična. Jagoda v sedanjem mrazu je gotovo nena\'adna prikazen in to tem bolj, ker je bila dobro zrela in velika. ■ ROPARSKI NAPAD. Minoli četrtek je šla gdč. Iva Draksler, učiteljica Podgradom od novomeškega kolodvora, kamor se je pripeljala z večernim vlakom, proti domu. Spremljali sta jo dve ženski, ki sta nosili njeno prtljago. Na' gotenskem polju jih sreča neki Človek, ki jih pozdravi. Imel je kapo na glavi, drugače ga ni bilo mogoče spoznati, ker je bila temna noč — bilo je okoli polnoči. Kmalu se obrne, jih doide in gre po tihem za njimi, oddaljen par korakov. Na mostu v Gotni vasi urno pristopi k ženski, ki je nosila kovčeg na glavi, ga potegne raz glave in beži v vas. Ženska hiti za njim in kilče na pomoč. Zunaj vasi se pa spotakne in pade ter vrže kovčeg od sebe. Vesela ga ženska pobere, ker je rešila v varstvo ji izročeno blago. V sedanjih časih po noči res ni varno kam iti. ■ AMERIKA POVEČA SVOJO ARMADO ZA 13 MILIJONOV NOVIH VOJAKOV. \Vilson je podpisal nov brambni zakon, po katerem se bo sevemo-ameriška armada povečala za 13 milijonov mož. Vsi moški med 18. in 45. letom, ki so zdravi in brez družine, se bodo morali vpisati v armado. Wilson je dostavil: To je naša slovesna prisega, da hočemo dobiti odločno zmago z orožjem in posvetiti večji del narodove vojaške vojske moške sile uresničenju za te namene. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 19. septembra 1916) Prvi postanek je bil v Tržiču, kjer nas je pozdravil predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak s sodelavci. V tržiškem muzeju se je krepilo novo prijateljstvo. KtMicerta bratov Ahačičev, ki so na citrah izvajali slovenske narodne pesmi, dolgo ne bomo pozabili. Pot je vodila proti Ljubelju. Pri spomeniku žrtvam fašističnega koncentracijske, ga taborišča je delegacija treh republik • položila lovorov venec, predsednik TVD Partizan pa je orisal trpljenje internirancev. Zatem smo s: ogledali ljubeljski predor. Približevali smo se Begunjam, kraju, kjer se človek skoraj ne more nasmehniti. Preveč je obdan ta kraj* s črnimi zgodbami iz časov NOV. Pred begunjskim muzejem nas je sprejel predsednik ObS Radovljica Franc Cuznar. Odšli smo v Drago, kjer je prof. Eva Simič s predstavniki SRH in SRBiH položila venec k' spomeniku talcem. Bivanje na Pokljuki }e bilo novo doživetje. Po govoru predsednika Partizana Slovenije Toneta Florjančiča smo zajilesali bratsko kolo. Zjutraj smo se napotili proti Vodnikovi koči, kjer je bil daljši počitek. Vodja kolone Danilo Kova- čič nas je zbudil še pied sončnim vzhodom. »Na Triglav!« In že smo šli proti Planiki. Zbolel je Asina iz Bihaća, zato ga je oilo treba odpeljati v Bohinj. Nismo bili še vsi v Planiki, ko je najmlajši udeleženec pohoda, Zdenko iz Petrinje, že našel v knjigi vtisov podpis Jovanke Broz. Knjiga je začela krožiti od rok do rok. Dobro razpoloženje je pokvarila novica, da so Češkoslovaško zasedle tuje čete. Vzpon na naj višjo jug.jslo-vansko goro je bil srečen. Na majlini slovesnosti pri Aljaževem stolpu sta govorila podpredsednik zletnega odbora Danilo Kovačič ji. predsednik BiH Ante Bagdanovič. Potem smo se fotografirali in žigosali planinske izkaznice. ■ Val smeha nas je zajel, ko je predsednik BiH izročil Danilu Kovačiču originalno zaprto steklenico z rdečo etiketo »Muška voda«. Ko so steklenico odprli, je zadišalo po pravi bosenski slivovki. Na Kredarici smo .sd zaželeli smučanja, ker pa nismo imeli smuči, smo se kmalu vrnili v Planiko. Naj starejši udeleženec pohoda 67-letniFe. rid je obljubil, da bo svojo 70-letnico praznoval na Triglavu. Zjutraj smo se poslovili od kralja gora in se napotili v - Kaj so doživeli udele-, Bihać 1969! dolino triglavskih jezer. Po kratkem počitku je nicral Porenta kljub dežju izpolniti obljubo in iti na Tičarico po planike. Izlet je je srečno končal. čeprav je deževalo tudi naslednje jutro, smo se odpravili proti Komni. Ob vsiopu v kočo sta nas pričakala Asim, ki je že ozdravel, in Ruža, ki ga je spremljala. Popoldne smo se po/ipeli na Bogatin. Zadnji večer smo se spom5. njali vseh dogodkov. Preden smo zjutraj odšli v dolino, sta nas pozdravila zastopnika Planinske zveze »Slovenije Tomaž Banovec in Peter Soklič. Razdeljeni v dve skupini smo §e odpravili v Bolunj. V Ml^inskem domu so nas čakali predstavniki CK ZMS in Partizana Slovenije, član predsedstva CK ZMS Igor žitnik je poudaril pomen našega pohoda. Zahvalili snxo se oiganizaei-jam, ki so sprsmliale pohod na Triglav. Po veselem kolu smo se poslovili z be3?riami. »Lepo je bilo. Na svidenje na Zletu bratstva m enotnosti junija 1969 v BihHču'>< IVAN BUKOVEC Gostilničar ne ve za »brandy« o gostinskih uslugah ^ čr-nonyxljski občini je bilo že veHko povedanega, na zadnji občinski seji pa smo slišali še to: i^&ki občinski funkcionar je hodil po terenu in lačen zavil v podeželsko gostilno. Vprašal je za skromne jedi, a prav nič niso imeli pri hiši. ~~ Pa mi dajte vsaj kruha in čebule! — Nimamo! drugi gostilni je želel Šilce brandyja- Gostilničar pa 7« Rjavil: — Ne poznam te fAjoče. Pij slivovko! Kaj se boš s.pa}^yval, saj vem, od koi si doma ... Vsaj še za frizerja ... ^ a zadnji občinski seji v črtomlju so dobili odborniki listo z imeni študentov in dijakov, katerim so odobrili poiioč pri šolanju: Videti je bilo splošjio zadovoljstvo, da bo toliko otrok deležnih dn>žbene pomoči pri šolanju, kof vstane neki odbornik s poceželja in pravi: — Tovariši, zdi Se Tni, da so ^saj za dva ali tri pred-lagi^ zneski za štipendije prenizkA. Predlagam, da se boco lahko ostrigli, saj nosijo revčki lase do ramen .. PUNSKA PEČ mni PRVA NA NAŠEM v v v TRZISCU Poraba plina butan ali propan: max. 200 gr/h -2500 cal/h min. 145 gr/h -1780cal/h Novi izdelek ELRE, Škofja Loka — plin izgoreva brez i»lamenov zaradi katalizatorja — ni nevarnosti za zastrupljanje zraka — ne suši zraka — ne potrebuje odvoda v dimnik — peč je prenosljiva — plinsko bombo spravite vanjo — dimenzije: 42 x 48 x 81 ©TRIGLAV IV. mm Dvoletna garancija Po ugodni ceni že v tej sezoni na našem tržišču ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE -ŠKOFJA LOKA telefon: h. c. 85-266 - prodaja: 85-383 telegram: ELRA - Škofja Loka Oglašujte V Dolenjskem listu lom nMiAvsn M RAKREIMMI 8515 w KO KVEDROV TRG Vam nudi; BOGATA IZBIRA OBLOGE ZA POD (tapison, likolit, topli pod stragula, podolit in podobno) POVOŠČENO PLATNO razni vzorci in barve PLASTIČNA POSODA REKLAMNA CENA # POTOVALKE 59 din vel. 60 x 35 cm # LANENI SERVETI samo 2 din i*V' m KOC.\ fOD in BffZR, m ze ĆE'”- l-ETTO ST-FJL.Fl 7f^ Bir.fl OO , OFf f3,£LO TAfAiO mni/iujo /Kf fjdTRCJ^f:f\/T/ P/7 SO OD SLB'^ KIR SVOJf EKr07%/0 oz^>/nKO - ZBML U/3. TICARiCA ul * * X.; - '(OČA potf BOGATiNOtr 1513 ■ IZLET MINE, SPOMINI OSTANEJO — naši turisti pa si jih bodo lahko osvežili tudi z odtisi žigov znanih planinskih postojank. Na sredi je (obrnjen) odtis iz Aljaževega stolpa z vrha Triglava V angleških šolah dijaki še danes radi uporabljajo žive polže. Oe živ polž preleze bradavico, jo bo »odnesel s seboj«. »Gorje, mu, ki dvomi, da ni hudobnih moči!« Praznoverje je povzročilo ljudem veliko trpljenja. Zaradi njega je bilo prelito nič koliko solz in krvi. že najbolj nedolžno praznoverje je pripeljalo do pošastnih posledic. AM je kaj bolj smešnega, kot je vera v hudobne moči? Smešni kosmati hudiči, stare čarovnice v svojih izbah — ali ni to podobno bajkam? Toda zaradi slabe volje duhovščine so se te bajke spremenile v krvavo zgodovino. Do 13. stoletja Cerkev ni nastopala proti praznoverju. Duhovniki so zanikali obstoj čarovnic. Vera v hudobne moči je bila ostanek mnogoboštva. Krščanstvo pa ni trpelo konkurence. Potem je Cerkev občutila, da se stanje spreminja, da je treba nekaj ukreniti, če si hoče ljudi obdržati v pokorščini in vladati njihovemu razumu, in da bi ohraniln riad ljudmi popolno oblast, se je zatekla k nasilju. Pri tem ji je praznoverje prišlo kot nalašč. Cerkev se je obrnila za 180 stopinj. »Najhujše krivoverstvo je, če se ne verjame v čarovništvo!« In gorje niu, kdor je podvomil v obstoj čarovnic. Bogoslovci so vneto začeli proučevati vse oui.k^ liu-dobnih moči. Izoblikovala se je nova znanot — »deniono-logija«. • V Strassbourgu je 1467 izšla knjiga z naslovom »For-talicium Fidei« (Moč vere). To je bil prvi tiskani učbenik za boj proti čarovnijam. Pisatelj knjige, francoski menih Alfons du Spina, je slovel kot velik »o-^-iavaler - " 't •''’->nih »Po takem strahotnem mučenju mora ncc!.-'/na /,r;'i*v prignati, da je čarovnik,« jp iz.iavil iezui^ •• 1631 moči«. V posebnem poglavju govori o desetih k . -orijah demonov in daje »znanstveno« razporeditev nj.•^"• h karakteristik. »Kladivo čarovnic« - zakon Cerkve Raziskovanje »čarovnih zaciev« sta tedaj vodilih dva inkvizitorja: Jakob Sprengler in Heinrich Kram:i; • . Napisala sta knjigo, ki je kot epidemija kuge spra\i'', v grob na sto tisoče ljudi. Ta učbenik za krvave mriu^i vl- ' te imenuje »Maleus Maleficarum« (Kladivo čarovn:; >. P va knjiga je izšla v Kolnu 1486 in je do 1520 imela ?a s,-j .loj že trinajst izdaj. Med leti 1574 in 1669 so jo ponnt-s-i’1’ še šestnajstkrat. V »Kladivu čarovnic« je okrog 250 tisoč besed. E. ču-najo, da je na vsako besedo prišlo nekaj člove.^kih življenj. V knjigi se avtorja stalno sklicujeta na sveto p. ;mo. Podrobno opisujeta hudičeve zločine in dajeta praktične nasvete za lov na čarovnice. Knjiga vsebuje tudi skrbno izdelana navodila za sodnike in rablje. 2e samo sum, .da se kdo ukvarja z vražarstvom, je dovolj, da ga obsodijo na smrt — to je temeljna misel knjige. Knjiga je ugajala papežu in kardinalom in dobila status zakona. Proti koncu 16. in v začetku 17, stoletja pa so knjige o vražarstvu preplavile vso zahodno Evropo. Riše in pl6e Božo Debeljak Q Izdatki za zdravljenje spet pod drobnogledom v prvih sedmih mesecih je imel sklad za zdravstven zavarovanje delavcev v No-vMn mestu za 1,380.000 dinar- večje izdatke, kot je bi-'predvideno z načrtoan za ta čas, medtem ko so se dohodki stekali tako, kot so napovedali. POLDE OBLAK: Jutro II (les, tempera, stiropor) Presenečenje v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici v torek, 24. septembra, bo ob 18. uri v Kostanjevici na Krki slovesna otvoritev slikarske razstave mladega akademskega slikarja Poldeta Oblaka. Umetnik se bo predstavil z vrsto del, ki jih je ustvaril zadnji dve leti. V bistvu bo dopolnil razstavo, ki jo je pred meseci imel v Zii-richu. Uvodno besedo o slikarju bo govorila profesorica akademije za likovno umetnost v Ljubljani Špelca Co-pičeva. Govornica je znana kot avtorica jnonumentalne knjige o slovenskem slikarstvu. V drugem delu bo kot gost Dolenjskega kulturnega festivala nastopila znamenita črnska sopranistka Brnnie Jean Gillette iz Kalifornije, pri klavirju pa jo bo spremljal Burton Weber iz Miinch-na. Sopranistka bo izvajala vrsto čm«kih pesmi, obe veliki ariji črne sužnje Aide, ki jima bo dodala' arijo To-sce, in zaključila svoj koncert z veliko arijo iz Ger- KRI KI REŠUJE življenja Pretekli teden so dturovali leri na novomeški transfuzij^l postaji: Anton CireRorčič, kleptr iz Bršlina; Anton Marolt, delavec iz Stranske vasi; Jozef» Turk, članica NOvoteksa, Novo mesto; Veruša Matjašič in F.anc Hrovatič, člai;« IMV, Novo mesto; Jožefu 2agar, članica Pionirja. Novo mesto-dr. Zdenku (iošnik, članica zdravstvenega doma Novo mesto; lulijun Zorna, član poklicne šole. Novo mef^to; Ludvik Mu-iserli, član Splošnega trgovskega podjetja, Črnomelj; Anica Mui^erli, gospodinja iz Semiča; Nada Jakofčič, gospodinja iz Srednje vasi; Vili Toman, veterinarski pomočnik iz Dra-^atuša; Ivan Osterlič. Ivan Ilntstrk, Rihard AndrejaSič in Ivan_ Jančar, člani Javne varnosti CmMnelj; Enica Skof in Franc Zupančič, upokojenca iz Črnomlja; Tončka Janžekovič in .lunca Škof, člana Klavnice Črnomelj; Fani Gašpe.-ič. gospodinja iz Sečjega sela. Janez Šebenik, član GO Črmošnjice; Stane Špehar, krojač iz Desinca; Stevo Simon, član Belta. Črnomelj; Franc Vranešič, iunet iz Podloga; Marija Kolenc, gospodinja iz Črnomlja; Alojzija Matkovič, upokojenka iz Crmošnjic; Vera Aikonia. gospodinja iz Tribuč; Danilo Stupar, član Opekarne, Kanižarica; Cvetka Marsetič Ix>jze Simonič, Ciril Plut, Anira Lukežič. Rado Markežič, Marija Stefanič, Martina Svai?er in Miroslav Petrič, člani Iskre, Semič Ivan Kučinič iz Komunalnega podjetja Crnomeli; Jože Kozan, upokojenec iz Trbuč; Anton Gole. delavec iz Srednje vasi: Ivan Volf, član Rudnika, Kanižarica; Angela Barič, crospodinja iz So-devc^v; Katarina Hrovat, gospodinja iz Tribuč. V torek zvečer bo pela v Lamutovem razstavišču v Kostanjevici znana črnska sopranistka Bennie Jean Gillette iz Kalifornije. shwinove opere Porgy and Bess. Dolenjski kulturni festival je pripravil to presenečenje stalnomu občinstvu, ki se že leta redno udeležuje kosta-njeviških umetniških večerov. „Z lučjo” skozi vagone po pomoč Tisoč veselo razpoloženih izletnikov se je v nedeljo, 15. septembra, vračalo s posebnim vlakom iz Nove Gorice v Spodnje Posavje. Nekaj jih je bilo še posebno vročekrvnih. Izraz prevelike razvnetosti je bil tudi krepak udarec sobesednika s steklenico po glavi, čelo je zakrvavelo. In potem so sopotniki »z lučjo« iskali v vlaku koga, ki bi ranjencu znal ustaviti kri. Obhod po*vagonih je bil breziispešen^ Tovariši so se zamislili, da . imamo morda le preveč organizacij, ki skrbe za zdravstveno prosvetljenost prebivalstva. Naštevali so Rdeči križ, civilno zaščito, šole, delavsko univerzo, nakar so ugibali, da bi utegnila biti še katera. J. T. POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE in ostanite tudi njihov potrošnik! POSEBNO VAM PRIPOROČAMO: % kranjske klobast 0 lovsko salamo 0 šunkarico 9 vse ostale vrste klobas in salam Za brenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila kmctijsko in thgovsko podjetje BREŽICE OBRA1 KLAVNICA tel. 72-231 »OBRTNIK« NOVO MESTO NUDIMO VAM UGODEN NAKUP ženskih iu moških jesenskih in zimskih plaščev, ženske, moške in otroške LILION bundice v lepih barvah in modelih, več vrst damskih kostimov, otroške LILION plaščke in pelerinice ter večjo izbiro fantovskih in dekliških hlač. Vse to dobite po znižanih cenah za 30 do 60 odstotkov, V NOVI MODI in trgovini na Glavnem trgu. ALI Sl ZE NAltOClL SVOJEMV OTIIOK1J Ko je izvršilni odbor pri skupščini komimalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na nedavni seji razpravljal o poslovanju sklada, sta ga zaskrbeli predvsem naslednji ugotovitvi: da so stroški bolniškega zdravljenja zunaj regije presegli 450.000 dinarjev in da so bili izdatki za zdravila večji za 420.000 dinarjev. Izvršilni odbor je naročil Zavodu za zdravstveno varstvo, naj ■ analizira čezmerno potrošnjo denarja za bol^ nišnično zdravljenje in ssdra-vila, komvmalni zavod za socialno zavarovanje in zdravstvena služba pa sta dobili nalogo proučiti participacijo (soudeležbo pri zdravstvenih storitvah in zdravilih) zavarovancev in kako ta ■valiva na smotrno potrošnjo. Ob tem je dobil Zavod za socialno zavarovanje nalogo proučiti vse denarne dajatve sklada. Vso to in podobno problematiko bo pretresala tiidi skupščina skupnosti delavskega zavarovanja, ki bo zasedala predvidoma 20. septembra. Rezultati preučitev, ki jih je iCTršihii odbor zaupal strokovnim organom, pa bodo tudi podlaga za ra5q>ravo med pripravami za volitve novih članov skupščine. CICIBANA? Preizkusile so GABV’8 SPRAV ... i ^ '' i ' '''•C k''C ' V ljubljanski NAMI je bila od 1. do 31. avgusta demonstracija laka za lase — Gaby’s spray-a, ki ga po licenci GABY’S FLYNN COSMETIC ekskluzivno proizvaja tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov LEK Ljubljana. Udeležba na demonstraciji: izredna! Ocena za novi lak: ODLIČNO! ŠTIPENDIRANJE NI MILOŠČINA, JE NALOŽBA V ZNANJE Enotno štipendijsko politiko in prednost najsposobnejšim! Denarja je v brežiški občini premalo, da bi lahko pomagali vsem tistim, ki želijo študirati Kljub temu da v brežiški občini nihče nima pregleda nad politiko štipendiranja, je vedarle očitno, da to ni enotno, potrebam in možnostim prav prilagojeno. Med študenti in deloma gospodarstveniki se uveljavlja resnica, da štipendinmje ni miloščina in problem socialno skrbstvene narave, am- pak gospodarska investicija. Bolje je, če takoj popravim pravkar zapisano trditev: to, kar se uveljavlja, je mnenje, kako bi moralo biti in ne odraz resničnfega stanja. Naše štipendije so bolj gmotna podpora mlademu človeku, ki želi -študirati, kot pa podpora onemu, ki je met sovrstniki najbolj sposoben študi- rati. (Seveda p& ne smemo pozabiti, da mnogi podeljujejo štipendije, ker je to nekakšna družbena moralna obveznost, ki se ji žal ni mogoče izogniti.) Podpora najbolj sposobnih pa je investicija v znanje. Današnje razmere pri štipendiranju so sad gospodarskih in širših družbenih razmer v občini. Zaostala sredina ne zahteva novih šolanih ljudi in v to sredino sodijo tudi sedanji organizatorji proizvodnje, seveda ne vsi. Mnogi se celo zavestno upirajo večjim kadrovskim izboljšavam. Zato je treba pri ustvarjanju enotne štipendijske politike, ki je del kadrovske politike in ta del perspektivnega razvoja občine, začeti od stanja, kakršno je. Njegova glavna značilnost: vsi dejanski in morebitni štipenditorji v občini ponujajo omejeno (nikakor ne naj- večjo možno) vsoto denarja za štipendije in podpore. Denarja je premalo, da' bi materialno zadosti podprli vsakogar, ki želi študirati. V okviru možnosti, kakršne so oz. bodo, je treba denar razporediti tako, da bo gospodarsko najbolje naložen, da bodo investicije v znanje deležni res naj-pridnejši, najboljši, intelektualno najbolj zmožni, skratka — najbolj sposobni. In okoli tega jedra lahko zraste enotna štipendijska politika v občini že naslednje šolsko leto. Ugotavljanje »sposobnosti« prepustimo v obravnavo učiteljem, psihologom in sociologom. Laiki lahko dodamo le še to, da k »sposobnosti« sodi še zmožnost in zavzetost za delo v družbi in izgrajevanje družbenih odnosov. Na podlagi enotnih meril, ki naj bi jih za ocen- jevanje sposobnosti pripravili učitelji in drugi strokovnjaki, bi pri temeljni izobraževalni skupnosti ali pri občinski upravi nastajal spisek sposobnih učencev in dijakov, ki so končali zadnji razred osemletke ali gimnaizje. V samoupravna določila štipendijskih virov pa bi morali vnesti osnovni in za vse enak člen: prosilci za štipendije oz. podpore, zapisani v osrednjem občinskem spisku najboljših, imajo pri dodeljevanju štipendij prednost. Se več, resnični talenti bi morali dobiti štipendijo iz posebnega sklada, četudi bi se doma iz kakršnihkoli razlogov upirali nadaljnjemu šolaju. Pri izbiri med enakimi bi odločali že klasični kriteriji, kot so materialno stanje staršev in njihova udeležba v NOB ' C. BAŠKOVIČ 14 UOLEMJiSlii LIST Št. 38 (965) Le kdo je pričakoval takšen uspeh? (Nadaljevanje s 1. str.) (N. m.), 4:30,4, 4. Lampe (Koč.) 4:47,2. Košir je z osvojitvijo tretjega mesta in z novim osebnim rekordom dosegel največ, kar se je dalo. Lampe pa je nekoliko zaostal za svx>jinji sposobnostmi. 3000 m — 1. Balek (M.S) 9:31,2, 2. Žužek (Ko5.) 9:58,5. 5. Bučar (N. m.) 10:43.6 Start 2užka je bi) odličen, saj proti odličnemu Baleku ni mogsl narediti kaj več. Daljina — Strumbelj (N. m.) C.40. 2. Klarič (Koč.) 6,2a. Spet dve vredni zmagi nažih zastopnikov. štrumbelj in Klarič sta dosegla več kot smo pričakovali. Višina — Možina (Koč) 1,65. 2. Kristan (N.m.) 1,65. Tudi v tej disciplini sta naša atleta dosegla devet točk. kar je največ možno. Kroffla - 1. šega (Koč.) 12,72, 2. Virant (N. m.) 12.20. Stanc je upravičil pričakovanja in je zanesljivo zmagal, konkurenco je imel le v nadarjenem Novo-meSčanu Kostji Virantu. Kopje — 1. Smodej (N. m.) 53.63, 3. Knavs (Koč.) 45.70. Smodej, ki se vedno bolj ogreva za kopje, 'e dosegel svoj največii uspeh. Zmagal je z veliko prednostjo. Knavs zna metati tudi bolje! 4 X lOOm — 1 Novo meto (Božič Hribernik, Somrak Istenič) 47 2.4. 4, Kočevje (Hočevar, Klarič. Oivjak, Jonas) 48 6. OdVč- na teka Somraka in Hribernika sta ob krepki podpori Isteniča in Bo-Jiča zadostovala za zanago. Z n^e — 100 m 1. *Virgason (•Koaer) 12,9.2. 2. Jakše (N. m.) 13.4 4. Briški (Koč.) 14,1. Jak- šetova je postavila nov r^ord in s tem potrdila s^’oj stalni napredek. Mojca BriCti pa je bila zelo solidna. 400 m — 1. K Močnik er 54,2 3, Novo mesto (Jakše. Henigman, K. Močnik, Uarvoda) 56,3, 4. Kočevje (Briški. Košir. M var, Ožura) 60,4. Novomeščanke so predajale aelo slabo in je tretje mesto uspeh. Tefcmoralke iz Kočevja pa so tekle slabo. S DOKL NOGOMET Volk sit in koza cela Težko pričakovano nogometno srečanje med Novomeščani in Belokranjci se je izjemoma končalo neodločeno. Ta izid je vsekako/ bul j uspe.šen za Novomcščane kot pa za Belokranjce, ki so bili favoriti. Da ne bo zamere: najboljši in najpravičnejši Izbod je delitev točk; tako da je volk sit in koza cela. Nogometaši C!elulozarja so doma proti pričakovanju težko porazili nogometaše Smartna. Ce bodo to nedeljo iz Rogaške Slatine prinesli celo kožo. potem lahko trdimk, da je Celulozar eno najboljših moštev v tej ligi. Mi jim želimo najboljši izid! Mirenčani so šli na izlet v Jevnico, ker pač sodnišica služba ne deluje. Senovski Rudarji so kot po navadi katastrofalno porazili na sTojeni igrišču vse na novo prispele goste. Brežičani so sicer položili orožje v Celju, vendar kaže, da bodo za zeleno mi& zmagali. CELULOZAR — ŠMARTNO 2:1 Nova zznaga nogometašev CJelu-lozarja je ogrela več kot 500 gledalcev. ki so prišli bodrit svoje moštvo. Domači nogometaši niso izkoristili vseii možnosti, ki so jih imeli v prvem polčasu. Na njihovo srečo je lastno mrežo pcr-vi načel igralec Šmartnega in take povedel domače nogometaše v vodstvo. V drugem delu tekme so domači sicer vsilili go.stom svoj stU igre, vendar so zsradi nervozne igre dobili celo zadetek in s tem izenačili. Štiri minute kasneje je igralec Polak iz Šmartnega napravil hud prekršek, ki ga Je sodnik kaznoval z najstroč-io kaaiijo. Krzen ie spremenil v zadetek AndjclkoA-ič. L. H.\BTMAN Atletsko srečanje mladih 3 Mladi atleti Novega mesta in Kočevja so na nedeljskem atletskem tekmovanju mestnih reprezentanc Murske Sobote, Jesenic, Kopra, Kočevja in Novega mesta ugodno presenetili. Novomeščani so odlično izko-ritili prednosst domačega terena in zmagali v moški in ženski konkurenci ter si priborili vstop /na tekmovanje med najboljšimi slovenskimi atletskimi kolektivi — Celjem, Ljubljano, Kranjem, Novo Gorico in Mariborom. Atleti la Kočevja, ki so v skupnem seštevku točk bili tretji, bi bili lahko celo boljši, da so imeli nekoliko močnejše žensko zastopstvo. Borut Hočevar — (slika levo) je najhitreJSl Dolenjec t teku na 100 m. Zmagal je na nedeljskem tekmovanju v enakovrednem teiku z Novomešča- nom Marjanom Hribernikom, ki je bil drugi z osebnim rekordom 11,6. Stane Sega in Kostja Virant — (slika ,.^'0.aj) sta si na zmagoviti stopnici toplo stisnila roki in bila zelo razpoložena, ko sta prejela prisma-nji od Člana upravnega odbo-ra AK Novo mesto inž. Janeza Pence. Stane Sega je bil prvi, Kostja Virant pa zasluženo drugi. Brane Strumbelj — (slika desno) je odkritje letošnjih v. sindikalnih Športnih iger. Na nedeljskem tekmovanju je premočno zmagal v daljini z odličnim rezultatom 6,40. Branetov prvi start v tako zahtevni kokurenci je presenetil poznavalce atletike. Kot kaže, so Novomeščani odkrili odlitega mladega atleta. S. D. NOVO MESTO — BELA KRAJINA 2:2 Pr\’enstveno nogometno sreča, nje ljubljanske podzveane lige med Novim mestom in Belo krajino se je končalo z zasluženo delitvijo točk. V vodstvo so prišli nogometaši Novega mesta z zadetkom Cmomaljčana Weissa. V 20. minuti je Švajger izenačil. CJostje so DO zaslugi razpoloženega Vidoviča prišli v 52. minuti v vodsrtvo. Toda že v 59. minuti je mladi Peter Turk izenačil. V. R. ENOTNOST — MIRNA 1:2 V JeiTOci so gostovali nogometaši Mirne in v Drijateljskem srečanju porazili domačine z 2:1. Tekma bi morala biti prvenstvena ,ker pa ni bilo sodnika. so odigrali prijateljsko srečanje. Pri gostih je tteba za dobro igro pohvaliti Trata.-ja Zakrajška in Šturma. Zadetke sta dosegla Lo-car in Repnik, vsak po enega. A. T. in T.Z. RUDAR (SENOVO) — ŠOŠTANJ 8:2 Na stadionu Rudarja na Senovem je bila v nedeljo odigrana prvenstvena nogometna tekma celjske nogometne podzveze med domačim Rudarjem in bivš!m članom vzhodne conske lige Partizanom iz .Šoštanja. J. KODEUA OLIMP (CELJE) — BREŽICE G:2 Re z Novim mestom, za katerega so se posebno pripravili. Nogometne tekme so na Mimi dobro obiskaiie. saj prioe nanje tudi več kot 200' gledalcev. Treninge' vodita Turk in Jalovec. Največ skrbi .je zaradi finančnih težav. Igralcev imajo dovolj le mladih je premalo. Pri-čiikuiejo, da bodo prizi-devanja nogometašev podprla podietla Dana KP» — I>ob. T*S itd (T. Ž.) ■ N0>'0 MESTO — V atletske vrste AK Novo mesto se je vklju-čii_^ znani slovenski metalec kopja inž. Ivan Kostclec. Z njegovim prihodom so novomeški atleti 'dobili krepko pomoč (N, N.) ■ KRŠKO — V finale posam č-nega prvenstra SRS za mlaiše pi-onii’Je, ki je bilo pred kratkim v Kopru so se uvrstili še naslednji mladi plavalci in plavalke Celn-!o7«ria: na 200 m prosto je bil •ložp Gai/I osmi s časom 3:12.''5. niprit.orr> ko ie pri pion’rkah h=';i \ellc3 Gabrič net* na 50 m delfin s časom 49.3. oziroma secira na .50 m nrosto s časom 47 8. Mota' Novnk t>a šssta na .“iO m hrbtno s časom 47.5 ter sedma na 200 m prosto s časom 3:.'»5 2 (h. H.) ■ NOVO MESTO — Na teniškem prvenstvu Noveca mesta 7;a nosrme’T(’Vp ie 7abeležil pomp-’b-no_^ zmn"^ dnieo v tem '•»tu. -lože Srilibjti nre'l Samom c«>m in Pavlom Iihlom. V f^n'ei ‘^'?un-ni tekrnovnnie Se ni 7''k’o prevzel prof Cvetr Ark«i Kje, kdaj in kdo? V republiišk! ženski odbojkarski ligi bodo odbojkarice Brestanice imelt dom; srečanje, i Jt“senicami. Y drugi repubiišk; odbojkarski ligi bo Kočevje gostovalo v Kamniku, Novo mesto v Kropi, Trebanjci pa bodo doma merili moči z Jelšana-mi. V republiški rokometni ligi bo Ribnica gostila Ormož, Brežičani pa potu^sjo v Piran. Brežiške rokometašice bodo ravno tako fjo-■slovale v P>anu. V conski rokometni ligi bo Ki-ško gostovalo v Zagorju, Krmelj bo imel doma sr^HinJe z Dupljami. Srečanji Novega mesta in Grosupl.icga s Šentvidom oziroma z Radečami pe^ bosta doma. Košarkarji Novega mesta bodo gostovali v Kranju pri prvaku v ligi Triglavu. Nogometaši r.e!uloiarja pojdejo na vroča tla v Rogaško Slatino. Belokran.ici bodo imeli srečanje doma z In-duplati, na Mirni pa bo dolenjsld derbi Mirna —' Novo mesto. Kudar s Senovega bo gostoval v Ljubnem, Brežičani pa bodo igrali doma z Bočem iz Slovenske Bistrice. ODMEVI RAZPRAV O KMETIJSTVU V BREŽIŠKI OBČINI Soglašamo in čakamo dejanj ■ se zavzeto oglašajo' kmetje po vaseh Zahtevajo carinsko zaščito kmetijskih pridelkov, znižanje carin za stroje, kreditiranje zasebnikov in pouk kmetijstva v šolah Pripombe, ki jih naštevajo kmetje, kmetijski strokovnjaki in drugi občani v javni razpravi o razvoju kmetijstva v Sloveniji, so si vsebinsko zelo podobne. Vsi se vsak dan srečujejo s težavami na tržišču, s pomanjkanjem denarja za nakup strojev in moderniizacijo kmečkih gospodarstev in ne nazadnje z zastarelo miselnostjo in pomanjkljivim strokovnim znanjem. z osnutkom stališč, sklepov in priporočil republiške skupščine se strinjajo in želijo, da bi jih tisti, ki so za to pristojni,'čimprej osvojili in začeli uresničevati. Kmetje se zavzemajo predvsem za večjo stalnost pri Rane sorte grozdja so odlične Klopotci vabijo v bratvo. Na Bizeljskem so že začeli trgati rane sorte grozdja — rizvanec, portugalko, ranino in šentlovrenko. Pridelek ranih sort je zelo kakovosten, precej nad povprečjem. Zaradi Škode, ki je ostala po lanski hudi toči, zaradi zimske in pomladanske pozebe ter zaradi dežja med cvetenjem je pridelek srednji. Vinogradniki so kljub temu zadovoljni, saj vino že dolgo ni bilo tako dobro, kakor ga sladko grozdje obeta to jesen. Tudi letos izlet v neznano Pn AMD v Brežicah so s>e letos odločili za izlet v ne znano Za razliko od lanskega leta pa' se gja bodo lahko udeležili samo člani dmštva. Predvidevajo, da bo pot dolga približno 200 km, večji del poti pa naj bi prevozili po asfaltu. Ob t«j prložnosti nameravajo obiskati tudi eno iamed avtcmoto društev. Radio Brežice PI-;TKK, :‘0. SEPTIi.Mi;RA; 20.00 —20.25 — Nove plošće RTB, obvestila in reklftne. 20.35—2i.15 — Glasbena oddaia Izbrali ste sami. :t>. sici'TKMkua: 11.0(1 - Domače /.aniinivosti — iVta.id« Vrečer Gibanje gospodarstva v občini Brežice — Vzsojno piedavan.ie; Spoznavni razvo.i otroka med 7 in 11. letom — Dam jan Vahen: Madžarska — dežela toka.jca in čardaša — Pred tednom po/arne varnosti — ZA NASE KMEl'OVALCE; Ena od bolezni pujskov — Nedelj.ski Inten'ju o dejavnosti S'.anovarijsko komimiil-nega podietja Brežice — Possor. nirna^ prednosti! Obvestila, reklame in filmski pregled. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOKKK. ;»J. SKITKMBRA: 18.00 —19.00 Novo v knjižnici — Ju-goton vam predstavlja — Literar. ni utrinki; William Faulkner — tz naše glasljene Sole — Obvestila In filmski pregled — Tedenski športni komentar. 19.00—19.30 — Glasbena oddaj.'i — Od Hiindla do Brahm'.it prodaji. Njihova želja je, da bi pri nas čimprej dobili službo za raziskavo tržišča, ki bo spremljala na eni strani pridelovanje in na drugi strani porabo in prodajo najvažnejših kmetijskih proizvodov. To bi tvorilo osnovo za ukrepanje pri cenah in intervencijski uvoz. Tako kot industrijske izdelke bi morali zaščititi z uvoznimi carinami tudi kmetijske dobrine. V razpravah so občani zahtevali ukinitev prometnega davka * na drobno kmetijsko mehanizacijo in znižanje carin na kmetijske stroje. Opozorili so na to, da bi usmeri- li nakupovanje strojev na eno ali največ dve znamki, saj bi potem imeli doma tudi servisno službo. Na sekretariat za prosveto in kulturo je naslovljen predlog, naj bi v osnovnih šolah kmetijskih območij nadomestili tehnični oz. gospodinjski pouk s kmetijstvom. Tudi letos posebne avtobusne proge za šolarje Kakor prejšnja leta bo poslovalnica ljubljanskega SAP v Brežicah tudi letos organizirala posebne avtobusne proge za šolarje. V So-benjo vas, Zupelevec in Sromlje vozijo med počitnicami avtobusi dvakrat na teden. Med šolskim letom bodo vozili vsak dan, razen v nedeljo. Iz drugih krajev se bodo dijaki lahko vozili v šolo z rednimi avtobusi. Podjetje da šolarjem 20 odstotkov popusta. Tistim, ki hodijo v osemletko, plača občina ostalih 80 odstotkov; koliko bo letos prispevala za dijake srednjih šol. v podjetju še ne vedo. Razstava gasilske opreme Pri tržnici v Brežicah bodo v tednu požarne varnosti pripravili razstavo gasilske opreme. V istem tednu, od ‘23. do 29. septembra, bo stroko\Tii posvet operativnega poveljniškega kadra. Tedaj naimeravajo zaprositi gasilci za sprejem pri predsedniku občinske skupščine ter ga seznaniti z nekaterimi organizacijskimi in finančnimi težavami. NOVO V BREŽICAH ■ on .IK.SKM liO HIMLADl B6 bodo vsi uoenci višjih razre. dov osnovne šole bratov Ribar naučili plavati. V okviru telesno-vzgojnega pouka so že začeli obiskovati plavalne tečaje Vodijo jih trije učitelji telesne vzgoje. V prvih treh urah so v programu tekmovalne Igre, nato vaje v prsnem kravlju, Pouk je v olimpijskem bazenu v Cateških Topli, cah. ■ NA PKOSLAVO ?.‘5.LKTN1CE vseljud.ske vstaje na Slovenskem Primorju se je v nedeljo zjutraj odpeljalo s posebnim vlakom okrog 400 ljudi. Nekaj se jih je odpravilo na pot z avtobusi in asebnimi avtomobili. Skoraj vse sindikalne organizacije so prispe, vale udeležencem slavja' v Novi Gorici denar za vožnjo in delno tudi za prehrano. ■ (ilMNA/MSKA IVU.AI)1NA bO danes teden ob dviuoajstih napolnila dvorano prosvetnega doma, kjer bo gostovala gledališka umetnica z Reki Branku Verdonik— Rasbergerjeva. Predstavila so^ bo z monologom iz Cankarjeve gospe Judit. Recital bodo poslušali tudi učenci 7. in 8. razreda osnovne šole ■ SODli^CSl, OBČINSKA UPKA. V.\, BANKK, družbeno.politične organizacije In druge javne službo to jesen ne bodo prešle na nov delovni čas. Občinska skupščina se je na zadnji seji strinja-la s predlogom komisije, ki je menila, da at to ni ustreznih po. gojev. Odloka o petdnevnem delovnem tednu niso spremenili. ■ TICDNU I^OZAKNE VAR. NOSTI, ki bo od 23. do 29. septembra, bodo v Brežicah organizirali večjo gasilsko vajo, To bo vaja propagandno.pouCnega zna. čaja obenem pa tudi pregled pri-pravljenosti članov gasilskih društev in delovnih organizacij na morebitni požjir. Gasilci želijo v tem tednu privabiti v svoje vrste kar največ mladine. Močno je prišla do izraza dolgoletna želja po kreditiranju zasebnih kmetov, zato naj bi izvršni svet ukrenil vse potrebno za spremembo predpisov. Kmečko prebivalstvo nalaga hranilne vloge, "zato naj bi imelo tudi pravico do potrošniških posojil. Kmetovalci se močno zanimajo, kakšne so možnosti za starostno ter invalidsko zavarovanje. želijo, da bi strokovnjaki to preučili in predvideli več možnosti, od delovnega do popolnega zavarovanja. Za posamezne kategorije naj bi se potem zavarovanci sami odločali. S predlogi v Javni ra^ra- vi je bila seznanjena tudi občinska skupščina in jih je v celoti podprla. J. TEPPEY Že nad 10.000 din za rešilni avto Občinski odbor Rdečega križa je zbral že 11.000 din za nov rešilni avto. Na RK so povedali, da zbiranje denarja kar dobro napreduje. Nazadnje so prispevali: gion — Brežice 500 din, Jože Rutar, odvetnik v Brežicah, 100 din ter gostilna Primožič — Sromlje 20 din. Izredna seja konference ZK 12. ^ septembra je bila v Brežicah izredna seja občinske konference ZK, razširjena s sekretarji krajevnih organizacij in večjih aktivov. Prisoten je bil član CK ZKJ Bogdan Osolnik. Obravnava- li so aktualna vprašanja v mednarodnih odnosih in v zvezi s tem sedanji položaj Jugoslavije in naloge ZK. Dogovorili so se, da bodo ta vprašanja pretresali z vsem članstvom. Na konferenci so podprli stališča in ukrepe v naši zunanji politiki in poudarili nujnost, da se vse ljudstvo pripravi na obrambo pred morebitnim napadafl-cem s katerekoli strani. Volitve predstavnikov socialnega zavarovanja Te dni so stekle volitve predstavnikov v komunalno skupnost socialnega zavaro-vatnja v Celju- Mandat je potekel štirim dosedanim članom. Nove člane bodo volili v AGRARII, v LJUDSKI POTROŠNJI, SPLOŠNI BOLNICI in DRUŠTVU UPOKOJENCEV v Brežicah. Na zborih bodo razpravljali še o zdravstvenem varstvu in o tezah za spremembo ustave in volilnega zakona. iZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekle štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Jazbinski iz Male Jazbine — Ne. venko, Antonija Balon iz Brezovice — Bojana, Karolina Resnik iz Sremiča — Franca, Ana Bogovič Iz Loč — Marijo, Jcžefa tJr-banč ir, Leskovca — Ireno, Rozalija Medvešček iz Osredka — Ve.sno in Sonjo, Matilda Pribo-Žič Iz Vojskega — deklico, Ema Skofljanc Iz Bregov — Franca, Terezija Fei'eneak iz Trnja — Melito, Slobodanka Milenkovič iz Brežic — Snežano, Ankica Kiju. čarič iz Javorja — Roberta, Ruta Lindič iz Samobora — dečka, Božidara Omerzo iz Osijeka — Božidaro, Jelena Pavlovič iz Br. dovca — dečka. Majda Knmjc iz Bušeče vasi — Majdo. Jožica Ogorevc ie Brezja — Eriko, Marija Zorko iz Bukovška — Branka, Terezija Požun ?. Blance — Fran. ca, Jotefa Vajdič iz Lonarjevega dola — Melito, Olga Podgoršek iz Arnovega sela — deklico, Rozalija Petan iz Curnovca — Slav. ka, Jožica Medvešek iz Krškega — Boča, Marija Juričko iz Kun-šperka — Marijo, Kristina Pše-nlčnik iz Kapel — dečka, Pavla Andolšek iz Lončarjevega dola — dečka, Jelka Levstik iz Leskovca — Iztoka, Marija Starič Iz Brezovega — Marjana Marija Kvar.tuh iz PoStene vasi Draga. K*.;?: X. vi*'’ . ^ ^ ''"f* Krčanom se je izpolnila davna želja. Prašni Hočevarjev trg prelivajo z asfaltom. Asfaltirali bodo tudi cesto, ki pelje od tam za mestom tik pod hribom. (Foto: J. Teppey) DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE ŠE VEDNO NA PRVEM MESTU v Cez teden ali dva se bodo napolnile šolske klopi delavske univerze Pogovor z nekdanjimi slušatelji naj bi odkril pomanjkljivosti Začetek delovne sezone je krška delavska univerza pomaknila s septembra na oktober. Prijave za vse oblike izobraževanja počasi prihajajo, čeravno so bili razpisi pravočasno zunaj. Program družbenopolitičnega izpopolnjevanja je dokončno utrjen, medtem ko so nekatere druge šole in tečaji še odvisni od števila vpisanih. Po že ustaljenem načrtu bodo letos stekla predavanja v dveh oddelkih večerne politične šole prve stopnje. Predvidena je še politična šola druge stopnje s poglobljenim obra^avanjem osnovnih tem v debatni obliki. Za konec septembra bo delavska imiverza skupaj z občinskim komitejem sklicala sestanek z vsemi slušatelji, ki so do sedaj končali po-liti)ono šolo. Na ta sestanek bodo prišli tudi predavatelji, Beseda med udeleženci naj bi stekla o tem, kako je vsem dosedanjim slušateljem v politični šoli pridobljeno zaianje služilo v delovni organizaciji. Povedali naj bi predvsem to, kako jih je to znanje oblikovalo v vlogi samoupravljavcev. Ob tem bi morali odkrito povedati sodbo o programu šole in predlagati morebitne spremembe. Po naročilu občinske konference SZDL bo delavska V nekaj dneh dva pogreba Pred kratkim so se v Podbočju poslovili od Martina Petretiča iz Prluge pri Pri-šinji vasi. Bil je dober vinogradnik, poznali pa .so ga tudi številni borci in aktivisti, ki so med vojno pri njem vedno našli varno zatočišče in hrano. Pokojnik je sodeloval od 1942 v NOB. Bilo mu je komaj 62 let, ko ga je iztrgala zahrbtna bolezen iz kroga domačili. Samo nekaj dni pozneje so se v Podbočju poslovili tudi od Marije Hosta, znane gostoljubne partizanske mame. Med NOB se je v njihovem domačem mlinu vedno našlo dovolj moke tudi za partizane, za katere je znala mesiti dober kruh. Vsi tisti, ki so ga jedli, se je bodo še dolgo spominjali. J. š. Gostinski lokal odprla trgovina Na Cesti krških žrtev je trgovsko podjetje PRESKRBA preuredilo staro knjigarno in papirnico v sodoben gostinski lokal. Obiskovalcem bodo na voljo topla in mrzla jedila ter vse vrste alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Gostom obetajo v njem hitro in vljudno postrežbo. imiverza priredila seminar za vodstva krajevnih oi^ni-zacij Socialistične zveze in seminar za člane svetov krajevne skupnosti. Z izobraževanjem želijo spodbuditi organe krajevne samouprave k zavzetejšemu delu, jim pokazati poti in možnosti za udejstvovanje. Za novo sprejete člane Zveze komimistov sta v programu dva seminarja, eden za vodstva krajevnih organhiacij in ciklus predavanj o aktualnih dogodkih za vse članstvo. Februarja prihodnje leto, ko bodo že opravljene sindikalne volitve, se bodo pri Vinogradnikom nagaja vreme Spomladi so se vinogradniki iz Podbočja veselili dobre letine, dolgotrajna suša in junijsko deževje pa sta prekrižali njihove načrte. Mladi nasadi so se osuli, v starejših vinogradih pa je začelo gniti grozdje bele sorte. Napočil je čas trgatve, vreme pa še vedno nagaja. Vinogradniki so nestrpni in se jezijo, ker vedo, da se njihovo upanje o letošnjem dobrem pridelku vina ne bo uresničilo, če jim bo vreme tudi v prihodnje tako nagajalo. Veseli jih le, da bo ka-, kovost grozjdja letos zares dobra. J. S. delavski imiverzi izobraževala vsa njihova vodstva. S podporo občinskega sindikalnega sveta bo zavod organiziral več zaporednih seminarjev za organe upravljanja. Temu programu družben^a izobraževanja bodo po potrebi dodali še razne druge oblike, za katere bodo pokazale zanimanje -organizacije ali posamezniki. Ustanova si je pridobila že tolikšen ugled, da se z zaupanjem obračajo nanjo. Jt. Končno rešeni prahu sredi mesta Krajevna skupnost Krško je pri gradbenem podjetju PIONIR naročila asfaltiranije Hočevarjevega trga. Te dna se bodo meščani, ki so tam doma, za vedno p>oslovili od nadležnega prahu. Tudi v šo- li bodo poslej bolj zadovoag-ni, ker se jim v letnem času ne bo kadilo v učilnice. Modernizacija bo veljala 140.000 dinarjev. Račim zanjo bo poravnala krajevna skxi(p-nost iz sredstev., ki jih plačujejo občani za uporabo mestnega zemljišča. Obvestilo Vse inšpekcijske službe občinske skupščine Krško kličite na telefon št. 71-064 Delovni prostori omenjenih služb so v sobah številka 30 in 33 v II. nadstropju občinske skupščine v Krškem. KRŠKE NOVICE ■ ZA 70.00U NOVIH DIN BL.\. so IMlOnALI. — Tovarna suk. na Iz Kočevja je pretekli teden prodala delavcem v tovarni papir, ja kamgarnc za obleke in plašče, odejo ter druge vrste sukna. Kup. cev je bilo veliko, saj so prodali približno zn 70.000.din blaga. Nudili so ga na petmesečno odplačevanje. brez obresti In brez po. rokov. Tako kot že večkrat prej je bila tudi sedaj domača trgovi, na precej oškodovana ■ KOPALIhiCE ZAKUUf:lI/> SEZONO. — 20. septembra bodo zaprli vrata olimpijskega bazena. V letošnji sezoni jo obiskalo kopališče 27.000 kopalcev, kar Jc precej več kot v preteklem letu. S finančnim uspoliom niso najbolj zadovoljni. Celotni promet je znašal Ic 35.000 din ali skoraj za polovico manj kot hmi Zelo se je letos povečal obisk domačih kopačev, članov tovarne papirja, ki imajo na kopališče prost vstop. ■ PIU.IATEUEM V STISKI SO l*OMA(i.\LI. — Nedavni dogodki na češkem so spodbudili družbe, ne organizacije k različnim nkci. Jam za pomoč tistim češkim državljanom, ki so v kritičnem času prebivali v krški občini. Na poziv občinskega sindikalnega sveta so delovne organizacije t^oj nakazale denarne zneske. Rudnik Senovo je daroval 1.000 din, Pa. plrkonfekcija 250 din, Termoelek. trama Brestanica 1.000 din, SploS. no obrtno podjetje 500 din. Preskrba 30€ din in Elektro Krško 2.150 din. ■ NOV BLOK so PRIČELI GRADITI. — Gradbeno podjetje PIONIR Je pred kratkim pričelo graditi 20-stanovanjskl stolpič pri železniški postaji. Predvidevajo, da bodo zgradbo še letos spravili pod streho. OradnJo financira iz. vajalec sam, stanovanja pa bodo namenjena krškim delovnim or. ganizacijam in ustanovam za od-kup. VESTI IZ KRŠKE OBČINE BREŽIŠKE VESTI SOCIALISTIČNA ZVEZA O MLADINI Mladim več domovinske vzgoje Predlog: prilagoditi metode dela društev, na vaseh pa ustanoviti aktive mladih zadružnikov Občinska konferenca Socialistične zveze je prejšnji teden obravnavala mladino in mladinsko organi25ačijo. Udeleženci so poudarjali, da nas čas uči, da je potrebno mladini dati več domovinske vzgoje. Ugotavljali so stvari, ki jih srečujemo tudi drugod: mladi ljudje so prema- lo vključeni v samoupravljanje, starejši jim premalo za- Komunisti na izredni seji v četrtek, 12. septembra,' je bila v Sevnici izredna, razširjena seja občinske konference .Zveze komunistov, na kateri so bili oland seznanjeni s stališči osrednjih partijskih vodstev Jugoslavije do češkoslovašfkih dogodkov. Razpravljali so tudi o vseljudski obramibi ter nalogah članov OTganizacitje v sedanjem času. Na seji je sodeloval tudi član ZKJ Bog- dan Osolnik. Eno najlepših igrišč v Posavju dograjeno Končno je popolnoma dograjeno novo športno igrišče pred. Donicm TVD Partlsan. Na leipem a!rfaltu so že narejena igralna polja, tako da je mogoče igrati rokomet, odbojko in košarko; ravna ploskev pa je uporabna tudi za ko-taUeanje in javne telovadne nastope. Kovinsko podjetje je obdalo vse igrišče s primemo žično ograjo, trenutno manjkajo le še vhod^ vrata in prenosni koši ZB koSarko, kar bo v kratkem tudi narejeno. Gradnja igrišča je stala pet in pol milijona starih dinarjev, in prav šikoda bi bilo, da ne bi bil ta najXepši ^x>rtni objdct v občini in eden najlepših v Spodnjem Posavju tudi dobro izkoriščen. Na voljo je vsem ^ortnim skupinam domačega kra- ■ ja. - ' . upajo in jim dajo premalo možnosti, da bi pokazali svoje ustvarjalne sposobnosti. Druge družbeno-poilitične organizacije, predvsem pa sama Socialistična zveza po mnenju mladih premalo sodelujejo z mladino po vaseh, čeravno je prav tam veliko možnosti za sodelovanje na kulturnem in športnem i>o-dročju. Na seji so tudi poudarjali, da ni samo udeležba na sestanku znak prizadevnosti in deda; mnogi pa prav po tem sedijo mladino. Ker je zlasti mladina poklicana, da' se udejstvuje v Dve kratki iz Krmelja ■ KONČANA SO GRADBENA DELA na prizidku hale »Metalne« in obratne menze. Pri delu so pomagali prostovoljno tudi člani kolektiva. ■ PRENAVLJANJE GASILSKEGA DOMA se je že zače- lo. Do konca novembra bo dobil gasilski dom svojo novo podobo. Delo napreduje, čeprav se prostovoljci še niso odzvali povabilu. KS Loka: uredili še tri poti Prebivalci na območju kra-. jevne skupnosti Loka so 3 urejenim krajevnim potem pridružili še tri. Ena vodi v gornji del Račiče, druga v srednji Radež, tretja pa do' mostu na cesti na Razbor. Te poti so tako preurejene, da je mogoče po njih voziti z osebnim avtomobilom in kombijem. Vse stroške dela so ljudje nosili večinama sami. Na zborih volivcev v Šmarju pri Sevnici so ljudje pogosto opozarjali na slabo razvejano trgovsko mrežo. Te dni je kmetijski kombinat »ZASAVJE« odprl prvo prodajalno mesa, ki je lepo in sodobno urejena. V isti stavbi bo tudi trgovina z zelenjavo in drugim gospodinjskim blagom (Foto: Legan) SEVNIŠKI PABERKI ■ PRED KRVODAJALSKO AK. C;iJO, v ponedeljek bo od 7. do 15. ure v gasilskem dtmiu krvodajalska akcija, na katero organL zacija Rdečega križa vabi kar največ darovalcev. Naslednji dan bo ob istem času dajanje krvi v zdravstveni postaji v Krmelju. ■ KMALU NACRTI SEVNICE. Proti koncu tega meseca bo do. končno izdelan urbanistični načrt mosta. Razstavljen bo predpisani čas, prebivalci pa bodo lahko dali nanj svoje pripombe in predloge. ■ SPREJELI PROGRAM DELA. V torek je bila seja odbora krajevne organizacije SZNL, na ka. teri so sprejeli dnevni načrt za zimsko sezono. Njim bodo sledile tudi druse kraievne or«:anizacije. ■ PRODAJA OB CESTI, IX>PA PA PRAZNA. Tržna lopa pri železniški postaji Je vedno prazna, SEVNISKI VESTNIK različnih športnih in drugih društvih, je nekaj narobe, če ta društva za mlade niso tako privlačna, kot bi morala biti. Po vsej verjetnosti bo potrebno spremeniti metode dela teh društev, še posebej bo v prihodnje potrebno paziti na mladince in mladinke, ki zapuščajo osnovne šole in so pogosto za vedno izgubljeni za mladinsko organizacijo. Zaniniiv je bil tudi predlog, naj bi po vaseh znova ustanavljali aktive mladih zadružnikov, ki bi lahko veliko pripomogli k napredku v^asi in zadružnega kmetijstva. Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skui>ščine je na predlog komisije za volitve in imenovanja bila imenovana za začasno upraviteljico krmeljske šole Milka Senčar. Kot je že znano, je z letošnjim šolskim letom krmeljska šola postala popolna osemletka. Za no\^ega upravitelja šole v Boštanju je bil imenovan Ivan šnuderl, dosedanji upravitelj na Velikem Trnu. Novega ravnatelja je imenoval svet šole, občinska skupščina pa je soglašala s tem, da je potrebno poskrbeti za dosedanjo ravnateljico, ki ji manjka poldrugo leto do upokojitve. V sevniški občini spet bolje kot v Sloveniji Gospodarstvo sevniške občine ima tudi letos boljše gospodarske uspehe kot celotno siovensiko gospodarstvo, so ugotovili na sestanku direiktorjev 15. septembra v Sevnici. V občini je narasel v prvi polovici leta celotni doho-deik za 10,3 odst., v Sloveniji za 6 odst. Ker pa so stroški narasU le za 9,1 odst., (v SRS za 6 odst.), se je neto proiavod povečal kar za 19,2 odst. ostanek dohodka pa za 36,7 odstotka, medtem ko je bil v Sloveniji celo mtojši kot v istem razdobju lani. Seveda so med posameznimi podjetji v občini precejšnje razlike. Več o tem in o posvetu direktorjev bomo še poročali. priložnostni prodajalci pa prodajajo sadje kar ob pločniku. Ali pristojni in^>ektor>i tega ne vidijo? ■ LOKA: STARE CEVI ZDR. ZALEL Te dni so v Loki priklju-čili cevi novega vodovoda na cevi starega. Pri preizkusu se je pokazalo, da bodo stare cevi kljub mnogo močnejšemu pritisku zdr. Žale. Zdaj ne bo potrebno več vsak večer zapirati vodovoda, kar so občutila posebno gostišča in dom počitka. ■ Breg: Na zadnji seji krajevne organizacije SZDL na Bregu so Ijiidje močno negodovali nad razdelitvijo denarja, namenjenega za gozdne ceste. Več denarja so zahtevali tudi za svoje hoste. ■ VRHOVO: KULTURA SE 21. VI Z VESELICO. Prosvetno društvo iz Vrhovega je v nedeljo pri. redilo vrtno veselico z bogatim srečelovom. Pač so priSli taki živi tako, da prireja veselice, ki časi, da so kulturna dejavnost pa. kot Je znano, pogosto nfso kulturno. ■ HIŠNIKA potrebuje TVD Partizan v Sevnici, ki razpisuje o tem danes posebej mali oglas na zadnji strani Dol. lista. Prosvetni delavci o novem zakonu Včeraj sta bili v Krmelju in Sevnici sindikalni zborovanji prosvetnih delavcev, na katerih ’ so obravnavali teze novega zakona o sistemu iz-obražeivanja. Razpravi: sta vodila poslanca Jože Bogovič in Stane Kranjc. »Mlekarna naj odkupuje od naših kmetovi« Občinski proračun bo plačal 0,10 din od' litra mleka celjski mlekarni, ki prodaja sveže mleko na območju sevniške občine, vendar naj mlekama organizira odkup mleka v občini, kjer je veliko živinorejcev, ki mleka ne morejo prodati. Taka je bila ugotovitev občinske skupščine, ko je bil , sprejet odlok o premiji za kravje mleko. Kot je znano, je občinska premija pogoj, da prodajalec, v tem primeru mle kama, za doma proizvedeno ali po pogodbi odkupljeno mleko dobi pomoč tudi iz republiškega in zveznega proračuna. Nova šola na Mirni že raste. V prvi etapi gradnje, ki bo stala 321,5 milijona starih dinarjev, bo zgrajenih 8 učilnic, 6 kabinetov, telovadnica, knjižnica in še nekaj pomožnih prostorov, kasneje pa bo prizidanih še 7 učilnic. Za šolo bodo prebivalci občine v obliki samoprispevka zbrali do konca tega leta 105 milijonov starih dinarjev. (Foto: Legan) PRED IZBIRANJEM KANDIDATOV ZA SPOMLADANSKE VOLITVE Niti pol vprašanih volivcev ni povsem zadovoljnih z odbornikom Zanimive ugotovitve ankete SZDL med 236 volivcf v trebanjski občini S pomočjo vodstev krajevnih uradov je bila na območju trebanjske občine izvedena posebna anonimna anketa, ki naj bi pokazala, kako si volivci predstavljajo poslanstvo odbornika in kakšen, mislijo, da je vpliv SociaOistdčne zveze. Anketa je zajela 236 ljudi, ki so naMjučno prihajali na krajevne urade po različnih opravkih, vpijanja zanjo pa je sestavila komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor občinske konference SZDL. 44 volivcev od 236 vprašanih je odgovorilo, da svojega odbornika v občinski skupščini ne pozna, več kot polovica od tistih, ki ga pozna, pa z njim ni povsem zadovoljna. četrtini vprašanih volivcev javni nastop njihovega odbornika ne ustreza. Pe-’ tina jih meni da ima njihov odborik velik vpliv na volivce, petina jih pravi, da majhen, preostali pa trdijo, da ima srednje vedik vpliv. 73 ljudi je prepričanih, da njihov odbornik ni dovolj prizadeven družbeno-politič- Priprave za sprejem mladih v ZK v soboto, 14. septembra, sta zasedali vodstvi mladinskih aktivov v Trebnjem in Mokronogu ter se dogovarja- li za sprejem članov mladinske organizacije v Zvezo ko-mimistov. V THrebnjem predvidevajo na novo sprejeti 5 mladincev, nekaj pa tudi v Mokronogu. Hrastovica: priključitev vodovoda Vaščani Hrastovice pri Mokronogu so letos napeljali čez tri kilometre vodovodnega omrežja in sami zbrali bUzu šest milijonov starih dinarjev prispevkov v delu in denarju. Prejšnji teden šo priključili napeljavo na mokronoški vodovod in prvič dobili tekočo vodo. POPRAVEK 5. septembra smo na strani »Občina Trebnje praznuje« objavili tAodi govor predsednika ObS Cirila Pevca, ki ga je imel ob otvoritvi novega obrata tovarne DANE na Mirni. Ker podatki o prispevku tovarne za različne krajevne potjrebe v ponatisu govora niso pravilni, jih popravljamo ter se opravičujemo avtorju, tovarni in bralcem. Stavek se pravilno glasi: »Za vse te akcije je kolektiv DANE v zadnjih 14 letih izdvojil iz svojega dohodka 214 milijonov starih dinarjev.« ni delavec; polovica \'praša-nih pa je dejala, da imajo premalo samoiniciativnega in sposobnega odbornika. Na vprašanje, zakaj odborniki premalo javno nastopajo, jih je pol menilo, da zaradi neaktivnosti, pol pa zaradi ne-2jnanja in neobveščenosti. Velika večina volivcev je prepričana, da bi jih moral odbornik dbveščati o delu skupščine. Pol jih misli, da bi bili zato primerni sestanki z volivci, pol pa jih meni, naj bi jih seznanjali preko druabeno-političnih organizacij. Veliko pove tudi mnenje, da dobra polovica anketiranih volivcev misli, da odbornik ne more vplivati na odločitve skupščine. . Anketa je pokazala, da si volivci želijo za odbornike predvsem ljudi z življenjskimi izkušnjami, ki bi se zavzemali za volivce. Več kot tri četrtine vprašanih je tudi izjavilo, da je evidentiranje kandidatov potrebno. Zanimivi so odgovori na vprašanja o vplivu Socialistične zveze, četrtina vprašanih je dejala, da njihova, krajevna organizacija-SZDL ni dovolj delavna, pretežni del pa j^ meni, naj krajevna organizacija še pogosteje sklicu- je sestanke, na katerih bi se dogovarjali o skupnih zadevah. Ob tem pa pristavljajo, da je sklepe treba tudi uresničevati. Več kot tri četrtine jih namreč izjavlja, da sklepi največkrat ostajajo le sklepi. Na vprašanje, zakaj sklepi niso uresničeni, jih največ ugotavlja, da vodstva prema- lo prisluhnejo hotenju občanov in da so premalo dosledna in premalo delavna. Zanimive so tudi pisane pripombe anketiranih, kar vse skTipaj daje vodstvom družbeno-poli-titoih organizacij dovolj kritičnih misli in spodbud, da bodo prihodnje skupščinske volitve dobro pripravile. M. L. Pripravljajo album spominskih obeležij NOB Prejšnji teden se je v Trebnjem sestala komisija za zgodovinsko dejavnost pri občinskem odboru ZZB NOV, ki jo vodi Pavle Miklič. Komisija pripravlja izdajo po-sebn^a albuma, v katerem bodo opisana vsa spominska obeležja v občini ter bitke in dogodki, povezani z njimi. Gradivo bo lahko služilo tudi kot pripomoček za učenje naše nedavne 2®odovine v osnovnih šolah. Album, ki. bo stal okoli 150 novih dinarjev Ln bo verjetno izšel proti koncu letošnjega leta, lahko že vnaprej naročite pri občinskem odboru ZZB NOV v Trebnjem. DROBNE Z MIRNE ■ PRIZNANJE BORCEM V DANI. Te dni bodo v tovarni rast-Unskih specialitet DANI sedmim članom kolektiva, ki so pred kapitulacijo Italije sodelovali v na-rodnooisvobodilnem boju, podelili sjjominsko darilo — knjige ds. Toneta Ferenca: Kapitulacija Italije in NOB v jeseni 1943. ■ MIGOLICA PRI MIRNI: KRAJA v Kuhinjski omari. V noči od 8. na 9. september je bilo pri Sebančevih v Migolici ukradenih 48 starih tisočakov. Storilec, za katerega že sumijo, kdo da je, je pod hiSo postavil lestev, prišel v kuhinjo in vzel denar. ■ DEBENEC .<^E VEDNO BREZ OSKRBNIKA. Odkar je prejšnji oskrbnik koče na Debencu zaklenil vrata in odšel, se lastniku postojanke TVD Partizan Mirna še ni posrečilo najti novega oskrbnika. V sed!u>jem, jesenskem času pa je Debenec posebno privlačen; to dokazujejo izletniki, ki kljub temu da koča ni oskrbovana, še radi prihajajo na to lepo izletniško točko. ■ V RIBNIK LOMIvJEN KAMEN Da mirenski ribnik, ki je hkrati tudi kopališče, ne bo postal mlakviža bodo po dnu položili lomljen kamen. Tako je sklenil svet krajevne .skupnosti, ki je delno že plačal stroške za gradnjo ribnika, pomoč pa pričakuje tudi oi denarja, namenjenega za regulacijo vodotokov. ■ STARI VODOVOD ZA REZERVO. Mirna je letos dobila nov vodovod, predvsem po zaslugi kolektiva DANE. ta čas pa v kraju urejajo vodovodno napeljavo in odtoke. Stari vodovod, ki je Mirno napajal iz Kraljeve doline pri Zabrdju, so zaprli in ga b(^o uporabili v primeru, če bo novi odpovedal ah zaradi kake druge potrebe. TREBANJSKE ^NOVICE Št. 38 (965) DOLENJSKI LISI 17 ) KOČEVSKI PREDLOG NA OSNUTEK STALIŠČ Nekatere ukrepe sprejeti takoj Slovensko kmetijstvo je v nezavidljivem položaju — Garantirati odkupno ceno za prašiče, govedo tn mleko — Kmetijstvo je treba oprostiti plačevanja obresti na poslovni sklad Tudi v Kočevju so pred kratkim ra^ravljali o osnutku stališč o kmetijstvu v Sloveniji. Pnisotoii predstavniki kmetijskih delovnih organizacij, občinske skupščine in občinskega sindikalnega sveta so se v načelu strinjali z osnutkom stališč, dodali pa so še nekatere svoje pripombe. Tako so menili, da ne bi kazalo ustanavljati še drugačnih kmetijskih organizacij, fcoit že obstajajo, ker bi to pomenilo le razsipanje denarja. , Ugotovili so tudi, da je družbeni sektor kmetijstva v nezavidnem položaju, * ker smo trgovino s kmetijskimi proizvodi predolgo prepuščali nekmetijskim orgamizacijam. Trgovina je na račun kmetijstva služila. K težkemu položaju družbenega kmetijstva je pripomogla tudi sproSčena zunanja trgovina s kmetijsiki-mi proizvodi. Posebno so poudarili, da terja trenutni i>oložaj slovenskega kmetijstva takojšen oz. čimprejšen sprejem naslednjih ukrepov: ■ .Moratorij odplačevanja anuitet iz vseh virov za nekaj let za kmetijske delovne organizacije ■ Zagotoviti .zagarantirane pene za prašiče prima kvalitete 6,70 din, za goveda prima kvalitete 7.50 din in za mleko 0.34 din za tolščobno enoto. Pri mleku naj ostanejo v Dražja drva KGP je v začetku septembra spet presenetilo potrošnike. Bukova drva je podražilo za 10 din pri prm. Ta podražitev velja menda le za jesenske in zimske mesece. Tako so prej veljala bukova drva druge klase 60 din, zdaj pa 70 din prm. Pravijo, da hočejo s tem potrošnike navaditi, da bi kupovati drva že spomladi oziroana v pednjem poletju, ko je drv dovolj in menda, ko imajo ljudje denar. Poleti in jeseni ima namreč vsak dovolj izdatkov zaradi dopusta, šole, ozimnice itd. Potrošniki to mi.sel KGP bolj ali manj »z veseljem« pozdravljajo in pričakujejo, da bo KGP zdaj spomladi drva pocenilo za 10 din (oziroma od podražene cene za 20 din) pri prm in jih s tem privabilo, da bodo drva kupovali že spomladi. To bi bila prava poteza KGP, da bi privabilo kupce, sedanjo pa sprejemamo le kot običajno podražitev veljavi tudi sedanje premije. ■ Kmetijske delovne organizacije oprostiti plačevanja obresti na poslovni sklad. ■ Kratkoročne kredite za obratna sredstva spremenite v kredite aa trajna obratna sredstva. ■ Slovensko kmetijstvo mora napredovati skladno s standardom slovenske družbe. Č5e ga bomo usmerjali po zamisli za vso Jugoslavijo (ta temelji na kmetijskih pogojih Vojvodine in Slavonije), potem bo naša živinoreja propadla, z r^o pa tudi naše zasebno in družbeno kmetijstvo. Nadaljnja decentralizacija Prenašanje zveznih pristojnosti na republike in občine pomeni, da se samoupravljanje krepi v ponededjek, 9. septembra, je bil v Kočevju posvet predstavnikov družbeno^politiičinih orgtmizacij, občinske skupščine in deJovnih organiizaoij o tezah idejno-političnih osnov za izdelavo programa družbenoekonomskega raavoja Slovenije. Mendli so, naj bi refpubliika in občine dosledno uporabljale pristojnosti, ki jm jih daje zvezna iistaiva. Razen tega so predlagali, naj bi s predpisi in vistavo uzakonili tudi nove pristojnosta republike in občin, ki jih te praktično že izvajajo, čeprav še niso uzakonjene. Ugotovili so, da je treba .samoupravnim odnosom med družbeno-političnl-mi skupnostmi dati v bodoče še večjii poudarek. ^ Razpravljali so še o položaju v rasjvitih in nerazvitih občinah ter o gospodarskih panogah, ki naj bi imele prednost v občini, O bodočem občinskem gospodarskem razvoju niso sprejeli dofeončnlh sklepov. Striryaii pa so se, da je napredek občine odvisen tudi od dobrih prometnih zvez, in se zavzeli za čimprejšnjo modernizacijo ceste Kočevje—Delnice. Menili so nadalje, da je financiranje družbenih služb (šolstvo, zdravstvo) precej neurejeno in da financiranje teh služb ni mogoče prepustiti-le občinam. Razpravljali so še o negativnih pojavih v naši družbi. Zavzeli so se, da bi bik) treba čimprej tudi z ustreznimi predpisi preprečiti, da bi si posameznici na račun družbe prisvajali presežne vrednosti. Barvni prospekt Kočevske Izšel bo prihodnjo pomlad v 25.000 izvodih in veljal 300.000 din — TD'manjka za ta prospekt še okoli 100.000 din Kočevsko turistično društvo je že začelo zbirati denar ter slikovni in ostali material za izdajo novega barvnega prospekta Kočevske. Prospekt bo izšel predvidoma prihodnjo ponilad v 25.000 izvodih, veljal pa bo okoli 300.000 din. Izid lahko zavleče le pomanjkanje denarja, saj turističnemu društvu manjka za novi prospekt še okoli 100.000 din. Prve posnetke za novi DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ KKtr.% IJUBLJANSKE RTV Je minuli teden .jemala v Kofevju ^IajveNOS<).M MEDU PO-HVAI.IJO. V Livoldu je hoja na Ix>bo6ju IJvoldskega hriba in Stojne dobro 7.amediln, žal pa je medenje kljub ugodnemu vremenu trajalo samo tri dni. Tega pojava si čebelarji ne vedo razloMti. Pr- vi dan medenja je pri znanem 6e-l)elarju, upokojenem učitelju Vrabiču, pokazal kontrolni panj na t«htnloi kar 5,30 kg dnevnega donosa, že drugi dan samo 3 kg, tretji dan pa colo samo 0.50 kg, na to je donos popolnoma usili-nii. Hoja je prencliiila medetd. Zaradi tega so nekateri čebelarji iz Uvoilda peljali čebele na pa.?o na Br^ in Slovensko vas. ker tam hoja ni prenehala mediti. Deijan-sko je čudna t«ka razlika samo pri nokfij kUometrih daljine iji i-sti nadmorski višini. Ker bo treba ho jev mod iztočiti, bo treba čebelje družine pripraviti na pre- zimovaitje s sladlcorjem. Tisti, ki niso peljaU čebel na pašo, so imeli nekako 12 kg medu povprečno na panj, ostaU pa več. ■ ■ ■ POSEBEN POSTNI 2IG bo oskrbelo kočevsko filatelistično druStvo za občitvakd praraiik 3. oktobra v zveai s probavo 25-lertnice prvega zbora slovenskih odposlancev v Kočevju leta 1943. 2ie bodo uporabljali 3. oktobra do 14. ure na dntUveni filatelistični raastav^« po t«j uri pa na pojiti za žigosanje redne poSte. Izdan bo tudi poseben ovitek. Razstava domačega filateli-stlčnoga druStva bo obsegala tematiko NOV. Posebno zanimiva bo tudi zbirka poSte iz koncentracijskih taborLšč, ki jo bo rftKtavil .sekretar PilatelLstične zvcae Sloveiiije Bojan Pečar. ■ ■ ■ POMI.ARIJA JE SLABA zaradi slabt^a vremena in deževnih noči, čeprav je polhov toliko, kakor malokatero leto prej. V koči Planinskega dniStva t& Mestnim vrhom pri .T«lenov«n studencu hodijo polhi iiočit kar pod streho in v drvarnico. Tako no bo veliko težav pri lovu in ne bo tretoa iskati stav predaleč v hosti. Pa tudi medveda ne bo bliaai, kej &e rftje lunukne hrupu v planinski koči in polharskemu ognju v dolinici pred kočo. ■ ■ ■ RAZPRAVA O USTAV-NIH IN VOULNIII SPREMEMBAH za mesto Kočevje je biJa sklicana za včeraj zvečer ob 17. url v dvorani množiČnUi organizacij. Vodili naj bi Jo poslanec Drago Bončina in pravnilri Jože Bončina, Julij Plut in Marjan Bastnr barvni prospekt je pred kratkim izdelal Novomeščan Niko Pavlič, ki je v Kočevju že fotografiral hoted, spomenik, dom telesne kulture, novo §olo in stari del mesta, v Kolpski dolini pa slap v Ti-šenpolju, spomenik v Fari, brzice na Kolpi, Rdbjek z loško steno in visečim mostom ter osilniiki trg. Nadaljnje snemanje je preprečilo neprimerno vreme. V kratkem nameravajo napraviti še posnetke Dola, Kostela, Pare in nadaljnje posnetke mesta Kočevja. Med ostalimi privlačnostmi Kočevske, ki bodo predvidoma zastopane v prospektu, so: lov, riboJov in kraške jaane. Nekatere posnetke, zbrane za novi prospekt, namerava turistično drušfbvo uporabiti še za barvno razglednico, na kateri bi bile manjše fotografije več kočevskih krajev oz. njihovih zanimivosti. Obrambna vzgoja Koordinacijski odbor za obrambno vzgojo prebivalstva pri občinski konferenci S2JDL Kočevje bo v mestu, na deželi, v delovnih organizacijah in šolah organizir^ več predavanj, kaiterih teme so: »Kaj storiti v primeru naravnih ne-sre«, »Kaj storiti v primeru vojne<( in »Sredstva In metode obveščevalne službe in varstvo države<(. V rednih kinematografih in potujočem kinu bodo predvajali predfilme o obrambni vzgoji. Pri vzgoji prebivalstva se bodo po^uževali tudi tiska in bro-Aur. Grad Ortnek propada Puljska mladina je odšla iz Ortneka. Veselo razpoloženje obmorske mladine, ki nas je radostilo (včasih pa tudi jezilo), je utihnilo. Zadovoljni smo, da je mladina odnesla lepe vtise. Mladi so odnesli domov tudi šopke ciklam in drugih rožic. Nedavno smo poslušali po radiu oddajo o letovišču republiškega odbora ZZB v Ba-njolah pri Puli in o tem, kako so Banjole lepo urejene. Prav bi bilo, da bi podobno oddajo pripravili še o ortne-škem gradu, ki ga nihče ne vzdržuje in zato hitro propada. Letovišče v Banjolah je namreč 25ZB dobila v najem v zameno za ortneški grad. V. P. Kovinsko podjetje: vedno bolje Kovinsko podjetje Ribnica ima prodano proia^o^jo do konca leta. V kolektivu menijo, da bodo letošnji proizvodni plan 4,800.000 din presegli. V prvi polovici leta sicer planskih nalog niso doseli, v drugi polovici pa gresta proizvodnja in prodaja vedno bolje. Vsi obrati INLES donosni s tem se lani še niso mogli pohvaliti - Letos so precej več proizvedli in prodali INLEIS je največja gospodarska organizacija v ribr niški občini, zato z veseljem ugotavljamo, da je podjetje v minulem 6-mesečnem obdobju zabeležilo občuten porast proizvodnje in prodaje, najbolj pri osnovi dejavnosti podjetja, to je pri stavbnem pohištvu. Vsi obrata so donosni, s čimer se lani še niso mogli pohvaliti. Prodajna skladišča INLEIS so povečaJa prodajo v prvem polletju letos v primerjavi z lanskim kar za 103 odstotke. INLES se na jugoslovanskem trgu vedno bolj uveljavlja. Vse pa kaže, da bodo uspehi prodaje v drugem polletju še ugodnejši. Do konca polletja je INLES izvozil za 266.129 dolarjev, in dosegel 57,8 odstotka letnega plana izvocsa, kar je lep uspeh delovnega kolektiva. Celotn^a dohodka je In-LES ustvaril v prvih letoS-njih šestih mesecih 27,292.429 din ali za 56 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Letos so tudi precej investirali, Skupna investicijska vlaganja znašajo 1,170.435 din. Po virih financiranja odpa- de 50 odstotkov na inozemske komercialne kredite, 33 odstotkov na lastna sredstva, 17 odstotkov investicij pa še ni plačanih. -r Sindikat pomagal članoma Občinski sindikalni svet Ribnica je že večkrat ustregel prošixjam svojih članov, 'kadar so v stiski. Tako je na svoji zadnji seji odobril denarno pomoč dvema delavcema: delavcu pri železnici Turku iz žlelbiča, ki mu je strela zažgala skedenj, da je do tal pogorel, so odobrili 500 din pomoči enak zaiesek pa so namenili še cestnemu delavcu Cvaru iz Gore, ki je imeJ nesrečo v hlevu. Pretvornik za 2. kanal in barvno TV Sodražani predlagajo, da bi zgradili pretvornik skupaj z Ribničani Pred dvema letoma je krajevna skupnost Sodražica gadila na Veliiki gori provizorični TV pretvornik, ki prejema prvi TV program za območje Sodražice.'Takrat je za postavitev pretvornika prispevaj vsak lastnik te-leviaorja 200 din, krajevina skupnost oziroma občinska skupščina pa 4000 din. RTV Ljubljana pa tega pretvornika ni prevzela v vzdrževanje, ker ni dokončan. želja Sodražanov je, da bi ga dokončali. Vendar predlagajo, naj bi pretvornik hkrati izboljšali tako, da bi lahko delal tudi za Ribnico in okolico, ter da bi ga dopolnili tako, da bi lahko TV naročniki iz območja Ribnice in Sodražice kasneje spreje- Cene v Kočevju }n Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelet\javo v Kočevju in Ribici naslednje maloprodajne cone: m£di tudi drugi program in barvno televizijo. Pravijo, da bi gradnja posebne stavbe pri pretvorniku in postavitev stolpa velja- li okoli 20.000,00din, ki naj bi jih solidarno pričevala Ribnica, nekaj dela bi opravila mladina, ostalo pa bi brezaJlačno napravili monterji RTV. Enak TV pretvornik, kot ga predlagajo Sodražani, imajo doslej po njihovih izjavah, le v Ilirski Bistrici. Tako bi bUa ribniška občina druga v Sloveniji, ki bi imela pretvornik za drugi kanal in barvno televizijo. P. J. Kočevjf (cena v Ribnica: din za kg) krompir 0,85 0,85 sveže zelje 0,70 0,60 kislo zelje 1,85 2,00 fižol stročji 2,60 — fižol v artvu 5,30 3,50 -«n 4,00 čebula 2,30 1,70 česen 10,70 10,00 solata 2,30 2,20 paradižnik 2,40 2,20 paprika 1,70 1,70 in 1,90 korenje 2,10 3,00 petorSilj 3,10 — pesa 1,90 2,60 cvetača 2,60 3,00 kumare 2,10 1,60 jabolka 2,70 2,50 in 3,00 hruSke a,5S in 3,30 2,50 limone 6,ao 6,00 groadje 3,15 3,00 banane 5,60 5,60 Jajca (cen. z. k.) 0,65 0,75 in 0,80 Samo poravnana naročnina vam zagotavlja vsak teden novo številko »DOLENJCA«! Nova Štifta brez gostišča Nova Stifita je zanimivost sodraSke doline. Izletniki si tu radi ogledajo zanimivo cerkev, starodavne lipe in okolico, ki je polna žlahtnih dreves in je delček planinskega raja. V »mesecnovem gaju« še vedno počiva partizan, za katerega grob domačini lepo skrbijo. Tudi lepo obeležje c^ozarja turiste in romarje, da so partizani branili na^ zemljo. Obiskovalci pa hudo pogrešajo gostinski lokal in tujske sove. Pred leti je imel »Fajdiga« tu dobro idoče gostišče, po katerem še sedaj povprašujejo starejši izletniki. Ce stari ne morejo več voditi gostišča, naj ga odpro mladi. Kraj bi s tem veliko pridobil, V. P. So za več kandidatov Pred kratkim je bil v Dragi sestanek članov SZDL. na katerem so razpravljali o us-taivnih in volilnih spremembah, obsodili napad na CSSR in se pogovorili o nekaterih krajevnih zadevah. Pri volilnih spremembah so posebno pozdravili določilo, ki pa je veljalo že doslej, da je na volitvah za eno mesto več kandidatov. Ko so razpravljali o svojdh domačih zadevah, so oipoaorili, da je na njihovem območju preveč divjadi, lovske organizacije pa škode ne ocenjujejo pravično. Sestanku sta prisostvovala tudi sekretar občinske konference SZDL Nace Kamičnik in republiški poslaaiec Drago Benčina, ki je prisotne seznanil tudi s programom dela republiške fekupščdne. Vlečnica za smučarje pri Sodražici Pravijo, da bo zgrajena že novembra letos v Sodražici sta krajevna skupnost in turistično druStvo izdelala načrte za žičnico do smučarskih terenov na področju Travne gore. Od I;^rja do roba gozda bodo zgraddll 300 m dolgo vlečnico (110 m višinsko razlike), naprej pa bo do vrha Travna gore okoli 300 m dolga sedežnica (200 m viSinske razlike). Najprej bodo do novembra letos zgradili vlečnico, ki bo veljala 110.000 din. DoblH Jo bodo na kredit za dobo 5 let in na 4-od-stotne obresti od avstrijske flrni'! STEMAG. Garancijo aa potrebne devize bo dalo zagrebško podjetje »Gonoro!-turist«, ki bo tudi organiziralo redno smučarsko hitro progo Za-greb^-Sodražica. Razen toga bo isto podjetje ponudilo Sodražici Se drugo ugodnosti pri urejanju Bmučaržcega ccntra, <Še se bo pokazalo, da ima ta kraj nad 50 snežnih dni v letu. Zmogljivost vlečnic« bo 466 lju. dl na uro. Na pobočju Travne gore so zelo primerni beronl ca vse oblike smučanja, r.grajcne pa M> tudi ie 3 smučarske skakalnico (45 m, 25 m in ao m). Smučarjem bodo na razpoicgo prenočišča na Travni gori, v zasebnih gostiščih v Sodražici in .»a-sobne sobe. Za udeleitence mladinskih .ih. V vrtec .sprejemajo otjoke od 2 in pol let do 10 let starosti, oskrbovalnina pa znaša 94 din na mesec. Trenutno je med otroki v vrtcu 11 .^oloob-veanih. Potrebno ps» bi bilo urediti poseben prostor za najmlajše. ■ ZAVOD ZA KULTURNO-FRO-.SVETNO DEJ.\VNO.ST ponovno vabi v letošnji tečaj iz neinčkega in angleškega jezika. Pouk bo po direktni metodi, čo t>o le dovolj prijavljenih. V en oddelek sprejmejo do 15 sla^teljev, odprli pa bi jih lahko vei'. ■V VI>;.IO .SOlX) za organizacijo dela, katere oddelek bomo '.meli tudi letos v Bell krajini, se je prijavilo že 43 kandidatov. Nekateri so sc sicer ustrašili sprejemnega izpita, toridno trenirati. Igrišče je lepo razsvetljeno, da lahko igrajo tudi v nočnih urah ■ V METLIŠKEM HOTELU BELA KRAJINA je letos število nočitev v primeri z lanskim letom neikoliko padlo. Do konca a^'gusta 1968 je v hotelu prenočilo 945 domačih in 348 tujih gostov. Od tujcev je bilo največ Italijanov (170), sledijo ,pa jim zahod-ni Nemci (64), Avstrijci (23), Nizozemci (31). Kanadčani, Angleži itd. ■ PES POT na veselico od Trčka do gostišča je obupna. Kot pest debelo kamenje je razmetano po poti, da je čudno, če sl kdo ne zvije noge. Naj bi vsaj kdo to kamenje zgrabil na stran, če se ga že ne more zdrobiti. METMŠKI TEDNIK NOVICE IZPOD GORJANCEV ■ SioiJiče — Prebivalci bodo izkopali jame in pripravi- : li drogove, krajevna skupnost I pa bd plačala režijska d'?la i pri prenovitvi električnega i omrežja v CrmoSnjicah, na 1 Zajčjem vrhu, v Selih, Veli- j kem in Malem Orehku in na i Hribu. Boljšo elektriko bodo ' najprej napeljali v Crmošnji- j cah. ■ Pi>uji;-ad — Nedavno so v Podgradu odprli kamnolveč od nabiralne akcije, ki jo bodo iz/vedli med staršf učencev do konca septembra. Lani je imela kuhinja 3000 dinarjev dolga, ki jih je morala povrniti šola. Za morebitni letošnji dolg pa šola nima denarja. ■ Težka voda — Zelo slabo pot s Težke vode v Stopiče je letos popravila krajevna skuonost Stopiče. Tudi S koši prihajajo Mercatorjeva blagovnica v Novem mestu privablja čedalje več kupcev tudi s podeželja -V Novem mestu dostava zastonj - Do 10.000 di< narjev potrošniškega kredita - Modna revija? Mercatorjeva blagovnica .na novomeškem Glavnem trgu iztrži vsak dan povprečno 60.000 dinarjev. Največ proda tekstila in gospodinjskih Prvi kilometer škocjanske ceste so delavci novomeškega Cestnega podjetja položili 13. in 14. septembra, če bo vse po sreči, pa bo cesta v celoti asfaltirana še v tem tednu. Dela hitro napredujejo. Preden cesto asfaltirajo, morajo napraviti dobro podlugo. Na sliki: s tovornjaka stresajo material za podlago. (Foto: Polde Miklič) 'red hotela Metropol ob 14.30. Prijave bodo zbirali v Dru-Stvu ipokc bra. ■ fiJBANJK PRKBIVArjSTVA — rodile so: Marija Hočevar iz Kettejevega drevoreda 3 — Andreja Majda Kokalj iz Volčičeve 41 — dečka, Branka Porpo\'ič ia Volčiče ve 8 — dedka in Slavka Zupančk ’ Rjigovske 7 — Tanjo. benci pls(čujejo po 0^ odstotka mesečnih dohodkov, kmetje pa po 2 odstotka davčne osnove. Letos bodo naredili za dO tisoč dinarjev prenovitvenih del. Polovico denarja bo prispeval ELEKTRO. V Velikem Podljubnu so vaščani obljubil^ da bodo dali kostanjeve drogove. Dela bo imel na skrbi tričlanski gradbeni odbor, ki ga vodi tajnik* kraje«vne skupnosti Jože Rataj. Tovariš Rataj je povedal, da posveča krajevna skupnost pozornost tudi preskrbi krajev s pitno vodo. Vodovoda ni-rria nobena vas, zato pa gradijo skui»ie vaške vodnjake in čistijo studence. Do adajj so zgradili tak vodnjak v Stranski vasi in očistiK studence v Birčni vasi in Malem Podljubnu. Kot je povedal tajnik krajevne skupnosti, skrbijo tudi sa poti in ceste. Tako so že popravili cesto iz Gor. v Dol, Mraševo in cesto z Vrha v Mali Podljuben. Lani je Birčna vas dobila tudi ljudsko knjižnaoo. Začasno so jo uredili v osncnmi šoli. Jože Rataj je povedat, da bodo knjižnico preselili 7 Stransko vas, kjer imajo za to pripravljen prostor v lani zgrajenem gasilskem domu. Straško pokopališče bodo popravili Stražani bodo začeli v kratkem popravljati obzidje in mrtvašnico na svojem pokopališču. Krajevna skupnost jim bo preskrbela ves potrebni material. Pokopališče v Straži je precej zanemarjeno, nedvomno tudi zato, ker na njem pokopljejo manj ljudi Beležka s seje Na zadnji seji sveta za prosveto in kulturo pri občinski skupščini Nevo mesto so člani sveta razpravljali o predlogu za izdajo zakona o strokovnem izobraževanju po končani šolski obveznosti, govorili so o resoluciji o telesni kulturi (resolucijo je sprejela CTezna skupščina na skupni seji zveznega zbora in prosvetno-kultumega zbora 21. junija letos), sprejeli so poročilo Medobčinskega zavoda za pro-svetno-pedagoško službo v Novem mestu ter govorili o Trdinovih nagradah. Tov. Savnik je na povabilo sveta za prosveto in kulturo pripravil vrsto pripomb v zvezi s šolanjem dijakov na* poklicnih šolah. Resolucija o telesni kulturi je sprožila že pred časom obravnavane teme, ki zadevajo telesno kulturo v naši občini. O učnih uspehih ob zaključku šolskega leta 1967/68 je poročal tovariš Puis. Iz p>odatkov, ki jih je 2!bral Medobčinski zavod^ za prosv&Lno-pedago-ško službo, ter razprave, ki je stekla ob tem, je bilo očitno, da delo v prosveti na našem področju lepo napreduje. strojev ter pohištva v prodajalni nad Elektrotehno. E*rejšnji mesec je imela re-korden promet. Septembrski iabržek bo slabši, vendar še vedno zadovoljiv. Ljudje so se navadili na sodobno trgovino in radi kupujejo v njej. Med nakupo-^ valci niso več samo Novome-ščani in prebivalci iz okolice Novega mesta, čed^je več je kmečkih ljudi. Nemalokrat pridejo v blagovnico mo^e z naramnimi koši. Prodajalna je pred dvema mesecema kupila poltovornjak, s katerim zastonj dostavlja blago na dom tistim Novomeščanom, ki kupijo pohištvo in večje količine drugega blaga. Blagovnica poskuša kar najbolj zadovoljiti potrošnike. Med drugim odobrava tudi potrošniška posojila do 10.000 dinarjev za nakup blaga v svojih oddelkih. Blagovnica, odprta pred nekaj več kot dvema mesecema, je med dolenjskimi potrošniki zaslovela ne le kot največja, marveč tudi kot odlična preskrbovalka najrazličnejšega blaga za široko potrošnjo. Marsikaj res še ni tako, kot bi moralo biti, toda to bodo z novimi Izkušnjami uredili. Poslovodja Peter Luzar je med drugim povedal, da razmišljajo tudi o manjši modni reviji, na kateri bi prikazali najuspešnejše modele konfekcije, ki je ima konfekcijski oddelek blagovnice dovolj na zal(^i. Brigadirji so se vrnili zadovoljni Nasmejani, veseli, s pesmijo na ustih, do kože premočeni, kljub temu pa zadovoJj-ni so se v četrtek dopoldne v Novo mesto vrnili brigadirji I. novomeške MDB Majde Sile. Zastavljeni cilj so brigadirji dosegli — postali so štirikrat udarni in 2a^uženo osyojili najvišje priznai^je v naselju »Trak sedmih sekretarjev SKOJ«. Brigada se je dobro odreea-la, saj je imela kar 25 udarnikov in 28 pohvaljenih. Na sfpre^emu, ki so jim ga pripravili predstavniki občinskih #političnih organizacij, je zbrane brigadirje pozdravil predsednik Zveze mladine Novo mesto Andrej Re. pinc, se jim v imenu vseh zahvatil za uspešno in požrtvovalno delo ter jih prosil, da naj bodo adaj oni tisti, ki bodo pravilno tolmačili' pomen mladinsikih delovnih brigad. Najvišje priznanje v brigadi, zn^k udarnika »o prejeli brigadirji: Zinka Jarc, Andrej Veber, Marinka Ban- Minilo je dolgo kulturno poletje 13. septembra je bila zadnja prireditev Dolenjskega poletja 68 - Boljši odnos do kulture S filmom »Carmen Jones«, zadnjim na reviji glasbenih filmov v novomeškem Domu kulture, se je 13. sep tembra končalo Dolenjsko poletje 68. Za nami je deset dramskih, folklornih, glasbraiih, zabavnih in drugih večerov, za nami so razstave in reviji kvalitetnih filmov iz zakladnice Jugoslovanske kinoteke. Minilo je še eno dolgo kid-turno poletje, tradicionalno Dolenjsko poletje, ki je bilo letos še bolj zanimivo, pisano 4n ra^ibano kot druga leta. Mimo so prijetni večeri v Novem mestu, na Otočcu, v šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Rože, s katerimi smo se zahvaljevali nastopajočim, so ovenele. Plakati, ki so nas vabili na prireditve, so ob ledeli. Obiskovalci smo bogatejši za vrsto novih in pristnih kulturnih doživetij, organiza- torji pa za nove iaSkušnje. že vrejo na dan novi predlogi in izvimejše zamisli — za naslednje tako poletje leta 1969. Ocenjujejo, da je kulturne prireditve Dolenjskega poletja 68 obiskalo 4000 do 5000 ljudi, več kot lani. Seveda to Se ne pomeni, da so bile te prireditve vse, kar se da predstaviti občiristvu. Nečesa pa kljub temu ne smemo prezreti, tega, da se je izboljšal odnos do kulture. In na tem bi bilo potrebno graditi! IVAN ZORAN delj, Mateja Vesel, Cvetka 2toilezina, Martin Vrhovšek, Pavle Kastelic, Zvone Kokalj, Jože Novak, Franc Ribič, Franc Grmovšek, Franc Sluga, Mirko Golot), Branko Klavs, Darko Pius, Stane Hribar, Jože Seroer, RajJlco Vitetdnovič, Vinko Alijei^, Jože Cimermančič, Marjan Stamberger, Rudi Redek, Bogdan Mali, Vida šfcrbe in Jože Musič. — Sc to: os«n brigadirjev je napravilo i^it aa voznika A kategorije, sedem pa za B kategorijo. Več jih je opravilo tudi druge koristne tečaje, ki jih v naselju ni manjkalo. — Ob s’ovesu je bilo izre. čeno: »Na svidenje drugo leto!« s. DOKL Dva razreda ^v gasilskem domu Čeprav obiskuje škocjansko osnovno šolo približno enako število učencev kot lani, so morali odpreti učilnico tudi v gasilskem domu, kjer imata pouk dva razreda. V šolo Je prišel letos samo en nov učitelj. Po 20. septembru bo začela delati tudi šolska kuhinja. Mesečni prispevek za šodsko maildco b^o povečali s 6 na 10 dinarjev. ipokojenoev do 33. septein- lšlšialšsia[šlšl£ilšlšiš(šlš[šl3[š!šlšlšlalslalšlšlšlšlšialgl IS KAJ 13 VAM j| NUDlia il DOLENJKA:^ KROMPIR IN JABOLKA ZA OZIMNICO v svojem skladišču v Novem mestu (za Košakovo gostilno) nudimo kvaliteten krompir igor in cvetnik ter jabolka. Naročila sprejemamo po telefonu 21-567. Ozimnico dostavljamo na željo strank tudi na dom. Grozdje in drugo sadje ter povrtnine dobite v vseh naših prodajalnah na Dolenjskem. 131 Sl BI El 01 BI BI G]G]E]E]E]B]SglE|9i]E]i]g]g]giC]S9SB]gIBIS]BIilg]EIgIgjB|ilSSgiBI »NOVOTEHNA« NOVO MESTO razpisuje delovno mesto PRODAJALCA POGOJ: KV trgovski pomočnik železninsko-tehnične stroke. Ponudbe sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. starejši kradel, mlajši pazil VASA KORIST IN ŠE NAGRADE POVRHU! RES JE: DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s podružnico v KRŠKEM in ekspoziturami v METLIKI in TREBNJEM je namenila vlagateljem vezanih vlog z odpovednim rokom /lad 1 leto 30 nagrad: • 1 osebni avtomobil »Zastava 750« • 1 motorna kosilnica »Alpina« • 1 šivalni stroj »Mirna« • 2 kolesi »Pony«, Rog • 5 mikserjev z mlinčkom za kavo • 5 transistorjev Captain de-luks • 5 likalnikov z regulatorjem • 10 jedilnih priborov za 6 oseb, »Kordun« Pri nagradnem žrebanju bo udeležen vsak vlagatelj, ki bo imel na dan 31. X. 1968 na svoji hranibii knjižici pri banki naloženih najmanj 2.000 din z odpovednim rokom nad 1 leto. Vsak vlagatelj dobi pri nagradnem žrebanju toliko žrebnih lis^ kov, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žrebanja, vendar je lahko nagrajen samo enkrat. Nagradno žrebanje bo v prostorih banke 11. XI. 1968. ' Občani, ne zamudite priložnosti! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Cigana Slavko Hudorovac, 19, iz Co'klovce pri Semiču in starejši mladoletnik MJH. sta 3. septembra ponoči vdrla v črnomaljsko samopostrežno tirgovino in ukradla za več kot 1.350 dinarjev živil, cigaret, oblačil in potovalk, Ker sta »premalo« do-bUa, sta se 4. septembra odpeljala z vlakom v Sevnico. Nobena sevniSka trgovina pa ni imela takega okna, da bi lahko skozenj zlezla krast. Zato sta se zvečer odpeljala v Trebnje, kjer sta vdrla skozi odmo Mercatorjeve trgovine in odnesla več oblačil, tehničnih predmetov, okraskov in denarja v skupni vrednosti 3.500 dinarjev. Po kraji sta Obakrat je v trgovino zlezel Slavko Hudorovac, mladoletnik pa je stražil. Za seboj nista puščala sledov in nereda. Ko so jima odvzela ukradene predmete in ugotavljali, otovalko. Nato je vse odvrgel pri Pionirjevi žagi, plošč pa do zdaj še niso našli. Iz stanovanja gostilničarke Marije Kump je A. B. odnesel 300 dinarjev. Mariji Kiunp je vzel tudi osebno izkaznico, vendar jo je odvrgel pri železniškem prehodu v Brš-linu. 14. septembra ob 15.40 se je pripetila na križišču Tomšičeve in Cankarjeve ceste v Kočevju zelo huda prometna nes-reča, v kateri je iz^bdl življet^je 62-letni Mirko Južndč iz Kočevja, ki je ob nesreči vozil kolo. Po Tomšičevi cesti je voizid z osebnim avtom 22-letni Janez Smolej iz Kočevja, na križišču p>a mu je iz neprednostne ceste pripeljal pred avto kolesar. Pri trčenju se je Južnič smrtno fKKiesreči]. Na vozilih je za okoli 8000 din &kode. Tat v vikendih Tatiaiska roka je pred kratkim prebrskala vikend hišice nad Velikimi Poljanami. V okrilju noči je tat vse pretaknil. v eni si je celo ovrl jajca, skuhaj kavo in pospravil, kar je premogla skromna zaloga nastajajočega vikenda. Tudi zlate ure ni pozabil odnesti. Končno se je še preoblekel in preobul, nato pa ga je vzela jutranja megla. V. P. Hud prekucljaj 15. septembra ob 4.40 se je na cesti v Zgornjih Ložinah previTiil osebni avto, ki ga je vozil Janez Košir iz Kočevja. Pri nesreči sta bila hu3o poškodovana Tine Košir in Miro Maršdč, oba iz Kočevja, na vozilu pa je za okoli 4000 din škode. Do nesreče je pK) izjavi Koširja prišlo, ker nasproti voaeči avto ni zasenčil luči. Alkoskop je pri preizkusu ix>zeJenel čez polovico. Smrtna nesreča na mostu v Brežicah Na veznem mostu med Krko in Savo v Brežicah se je v noči med ponedeljkom in torkom pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Bilo je 10 minut čez polnoč, ko je pripeljal na most voznik Franc Šetinc z dvema so potnikoma. Bil je namenjen v Brežice. Med vožnjo po mostu je zapeljal v ograjo, jo podrl in se prevrnil nekaj metrov globoko. Njegov sopotnik Emil Orešnik je izgubil življ^je, voznik in drugi sopotnik pa sta nesrečo preživela brez hujših posledic. Vzroke še raziskujejo. vsak četrtek rdečila za : ustnice in laiki za nohte m' BRIGITTE BARDOT m »n ZA MLADE PO SRCU MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — jmnesljlv uspeh! Prebere ga 130 tisoA go^odinj. vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite! f VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL (kakovostni in lepi rdeči predposteljniki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Elizabeta Rošt, Podvinci; Terezija Škrabi, Sp. Selnica; Marija Hudovernik, Paka: Katarina Zojko, Žetale; Matilda Podgar-šek, Maribor: Slavka Uranc, Slov/ Gradec; Marija Berghaus, Hotinja vas; Anica Črešnar, Janževa gora; Terezija Bračko, Kozjak; Mira Videnšek, Kavče; Frančiška Paradiš, Ložnica; Marija Petrovič, Pagi-nje; Jožefa Škapin, Jakovce. KOLEKCIJE IZDELKOV TOVARNE ZLATOROG prejmejo: Jelica Vimpolšek, Cirkovce; Irena Morgan, Razguri; Avguština Ornik, Maribor; Marija Karba, Sp. Selnica; Zinka Zupanc, Gotovlje; Vera Kugler. Pire-šica; Zinka Bratušek, Maribor . SUPERAVTOMATSKI PRALNI STROJ GORENJE PS-603 pa je prejek Marija Eling, Zg. Bitnje 99, Žabnica pri Kranju. Nedavno tega je osemletna Romana Elingova med odpiranjem zavitka oskarja kar zagodla: »Mama, jaz sem pa nekaj našla ...!« Bil je kupon za superavtomatski pralni stroj Gorenje. Vsekakor presenetljivo odkritje, ki pa ni sprožilo eksplozije veselja. Elingovi so bili pač prepričani, da jim Oskarjev kupon daje samo pravico do udeležbe pri žrebanju V resnici pa pomeni dobitek! Zato ob štedilniku v skromni kuhinji stare prithčne hišice stoji zdaj najsodobnejši pralni stroj. Stoji in čaka — na vodo! »štiri ^ hčerkice imam in z možem ne bova mogla čakati na dograditev nove hišice z vodovodom. Cev bomo čimprej speljali v kuhinjo. Veliko pranje je ob mirujo(H‘m stroju že prav mučno ...!« Sedemindvajsetletna nagrajenka Elingova si je za pomočnika izbrala oskarja tedaj, ko še ni bil total niti velikan. »Redno ga kupujem tn leta — po deset zavitkov me sečno. In še ga bom! V hišo mi je pripeljal stroj, opral pa mi je že tudi moževo srajco, ki so jo hčerkice lako zamazale z napolitankami, da sem skoraj obupala, ko je z vrsto drugih sredstev nisem uspela očistiti.« Gospodinja Elingova je naposled povedala, da bo ostala zvesta hiši Zlatorog. V stroju ji bo namreč pral Oskarjev sposobnejši brat mixal. VELIKAN MED DETERGENTI PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOVENIJI. ZATO DOBRO POGLEJTE V ZAViTEK, MORDA JE PRAV V VAŠEM NAGRADNI KUPON! gt. 38(965) DOLENJSKI LISI 21 GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO obvešča cenjene kupce, da bo PRODAJA BUKOVIH DRV IN DRV OSTALIH TRDIH LISTAVCEV v njegovih skladiščih’ v Novem mestu. Straži, Črnomlju in Trebnjem, po zelo ugodnih cenah. Bukova drva; od 57,00 do T3.00 Ndin za prm. Drva ostalih trdih listavcev: od 43,00 do 59,00 Ndin za prm. Po želji kupcev dostavljamo drva na dom. Dostavo zaračunamo poseljej. Od 15. septembra je spet odprta preurejena in povečana prodajalna TEKSTILANA v Kočevju in je odslej odprta tudi popoldan. ODEJE IN TEKSTILNO BLAGO lahko dobite na 5-mesečni kredit brez obresti, pologa in porokov. Kolektiv TEKSTILANE se priporoča potrošnikom za obisk prodajalne in hkrati čestita občanom za bližnji občinski pra2auk, združen s proslavo 25-let-nice kočevskega zbora! PLASTIĆARJI, sprejmemo sposobnega organizatorja in vodje obrata plastike Odkupimo tudi stroje za brizganje. Osebni dohodki po poslovnem uspehu. Učne delavnice CSS Kočevje — Ljubljanska c. 12, tel. 86-089. rrutelfa UGODEN NAKUP JABOLK ZA OZIMNICO n u d Kmetijski kombinat »ZASAVJE« SEVNICA plantažna jabolka lahko dobite vsak torek in vsako soboto od 6. do 18. ure na sadjarskem obratu v Sevnici po zmernih cenah. Sindikalnim organizacijam dajemo pri večjem nakupu FK)sebeh popust Se priporočamo! — Ne, v tako sobo gost ne bo vstopili Prej jo bo treba pošteno urediti. — Od kod pa denar? — Gospodinja, privarčuj ga namensko in dobila boš kredit pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! NE POZABITE: Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišata obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1.5 do 2.5 odstotka v dinarjih! (B) KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO oddelek za zdravihia zelišča NOVO MESTO, Novi trg 9 telefon; 21-304 NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ priporočamo, da v mesecu septembru in oktobru nabirajo predvsem naslednja zdravilna zelišfča; LIST: rdeče jagode, jetrnika, slezenovca, ozkoliste-ga trpotca, regrata RASTLINO: navatlne plahtice, krvavega mlečka, vodne kreše, škržolice, zimzelena KORENINE IN KORENIKE: preobjede, gladcža, velikega divjega janeža, sladkih koreninic, regrata Na vašo željo vam pošljemo cenik. Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate! Vsem nabiralcem sporočamo, da odkupujemo zdravilna zelišča in suhe gobe tudi v naši odkupni postaji v Novem mestu. Novi trg 9 (avtobusna postaja). Pošiljke nad 30 kg pošljite po železnici na naslov: Krka, oddelek za zdravilna zelišča, železniška postaja Novo mesto. ORGANIZATORJEM IN ZBIRALCEM priznamo za njihovo delo provizijo po dogovoru. Zdravilna zelišča in suhe gobe, ki jih oddaste osebno, vam izplačamo takoj pri prevzemu. Za blago, ki ga pošljete po železnici, pa najkasneje v 3 dneh po prejemu blaga. Stroške za prevoz po železnici plača »Krka«. Vsa potrebna navodila o nabiranju in odkupu zdravilnih zelišč lahko dobite v našem Oddelku za zdravilna zelišča v NOVEM MESTU, NOVI TRG 9. Vse informacije tn preizkusne vožnje za avtomobile AUDI e« — AUDI ■ AUDI L,— AUDI 80 L AUDI 80 VARIANT — AUDI SUPER 90 pri fL UUBLJANA, TRDINOVA 4 in pri predstavništvih Autocommerce: Beograd — Katanićeva 18; Zagreb — Varšavska 4; Sarajevo — Kralja Tomislava 19; Novi Sad — Bul. M. Tita 9; Skopje — Orce Nikolov 29; Rijeka — Račkog 28; Split — Matije Gubca 6. DM Carinski in ostali stroSki Al'DI BU CU>iiu v( zilu z 2 vrHti 5.800.— IH.217.90 C'4-iiit vozila s 4 5.450.— 13.784.00 AUDI N C^nu vo7.ila / 2 viali S.680. H.:i05,10 Ona vA/.ila s 4 vrati 6.001.— 15.045.30 AUDI 1, Cena vozila z 2 vrati 5.880.— 14.758,10 (k:na vo/ila s 4 vrati 6.307.— 15.745,75 AUDI 80 L Cena vtzila z 3 vrati 5.993.— 15.011,80 Cena vozila s 4 vrati 6.307.— 16.396,85 AUDI 80 VARIANT Ck>ua za oiicbuo vozilu 6.374.— 16.831 45 C;ena z« dostavno vozilo 6.374,— 16.831,45 AUDI SUPER 90 Ona vozila z 2 vrati 6.350.— 16.675,45 Ona vozila n 4 vrati 6.700.— 18.950,70 A v r OMOBILISTI! zdaj je čas za zimsko protektira* nje gum! - Ne vozite • z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje! GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO je odprlo v svojem vulkanizerskem obratu v Kettejevem drevoredu 1 - pri bencinski črpalki v Novem mestu ZBIRALNICO AVTO PLAŠČEV ZA PROTEKTIRANJE Z LETNIM IN ZIMSKIM PROFILOM. PROTEKTIRANJE BO OPRAVLJAL PROTEKTOR — VULKAN iz Ljubljane. lalajggjgigjšiaJšJšlalšSlaišgUaUlglililšIšIalsSS i \ Stroj za denar, ♦ kupon * zastonj! ; i : i z i KUPON za I 40 Ndin dobite | pri nakupu pralnega | stroja GORENJE, tip 603, KUPON za 25 Ndin pa pri nakupu pralnega stroja GORENJE, tip 652, v prodajalnah NOVOTEHNE v Novem mestu, Metliki in Krškem ter v prodajalnah drugih trgovskih podietii, ki sodelujejo z NOVOTEHNO m KMETOVALCI POZOR! V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna garancija - Zagotovljena servisna služba. -Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure - KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 RADIO LJUBLJANA Visoko kvalitetna sodobno embalirana PETEK, 20. SEPTEMBRA: 8.06 Glasbena matineja, 9.40 Dvakrat deset, 10.15 Rri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dućan Terčelj: Ulcr^i ob letošnji trgatvi, 12.40 čez polja m potolče, 13.30 Priporočajo vam, 14.35 NaSi poslu£al<^ čestitajo in pojavljajo, 15.20 Turistični napotki, 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Človek in zdravje, 17.15 Koncert po željah posltičaloev, 18.45 Kulturni globus, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Miniite s pevko Ireno Ko-hoot, 20.00 Koncert zbora CeloMf ških madrigalisiov, 21.15 Oddaja o morju in pomorš^cib. SOBOTA, 21. SEPTEMBRA: 8.0« Glasbena matineja, 9.25 čez travnike zelene, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verbič: Nasveti za siliranje krme v jeseni, 12.40 Pesmi iz tar\'aSkega Primorja, 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbend intemezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Gremo v kino, 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar priq)e-lo, 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sotni večer i napovedovalko Bredo Hieng, 20.30 Radijska igra — Wolfgang Ecke: »Gospod v sivih hlačah«, 21.30 Iz fonoteke ra* dia Koper, 22.10 Oddaja za naSe izseljnece. NEDELJA, 22. SEPTEMBRA; 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska Igra za otroke — Karel čapek: »Poitarska pravljica«, 9.05 Naši poslušalci čestitajo in jpozdravljajo — I., 10.00 Se pomnite, tovariši . . . a) Janez Kozlevčar: NajMid na Pleterje, b) Rado Pušenjak: Mladi Jaiiko Ribič v poslednjem boju, 10.25 Pesmi boibe in dela, 10.45 Nedeljski mozaik lep^ melodij, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.10 Naši poslu-Stlci čestitajo Jti pozdravljajo — II., 13.15 Operetne uverture, 14.00 Cee hrib in doJ, 14.30 Humoreska tega tedna — Tone Partljič: Dve humore^, 16.00 Radiji igra — Friedrich DUTremnatt: »Stanitzky in narodni junak«, 19.00 Lahko noC, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«, 22.15 Serenadni večer. PONEDELJEK. 23. SEPTEMBRA 8.08 Glasbena matineja, 9.10 Iz albuma skladb za mlpdino, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Tu. ristični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Cvetko Cuk; Rezonančni les iz naših goz-doiv, 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov, 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, 14.35 Na6i poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.20 Glasbeni intememo, 16.00 Vsak dan za vas, 18.15 »SignaH«, 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Tatjano Gros, 20.00 Skui*il program JRT — stiidio Zagreb — Z letošnjih Dubrovniških poletnih iger, 22.10 Radi ste jih poslušali. TOREK, 24. SEPTEMBRA; 8.06 Operna matineja, 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — O ritmu — I. del, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Nacfc Lovšin: Rodovniške reje imajo prav dobre telice in prvesnice rjave pasme, 12.40 Iz kraja v kraj, 13.30 Priporočaj vam .. . 14.05 Koncert za oddih io zabavo, 15.20 Glasbeni intermezzo, 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Igra sim- d 41^; '-'M foničnd orkester RTV Ljubljana, 18.15 Iz naših stiidiov, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič, 20.00 Radijska igra Zofia Posmisz: »Potnica iz kabine 45«, 21.15 Parada popevk, 22.10 Glasbena medigra. SREDA, 25. SEPTEMBRA; 8.08 Glasbena matineja, 9.10 Kaj pojo otroci po sveti, in pri nas, 10.15 Pri vas dana, 11.00 Poiročila — Turistični napotki za tuje goste, 12.30 ECmetij^ nasveti — inž. Milena Jazbec: Kako vplivamo na ugodnejšo in redno rodnost sadnega drevja, 12.40 Slovenske narodne pesmi, 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poshišaloi čestitajo in poBdravlJajo, 15.20 Glasbeni intermezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 18.45 Naš razgovor, 19.00 Laliko noč, otroci! 20.00 Georg Pbilipp Tele-mann: »Piraplnone« — opera. 22.10 Zaplešite z nami. ČETRTEK, 26. SEPTEMBRA: 8.08 Opema matineja, 9.25 V planinski koči, 10.15 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napot-ki za tuje goste, 12.30 Kmetijski nasveti — EJkonomika, 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam . . . 15,20 spadal Zahtevajte jo v naši trgovini! Glasbeni intemezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 17.05 Četrtkov Simfonični koncert, 18.15 Glasba in turizem, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok, 20.M Četrtkov večer domačih peami in napevov, 21.00 Sto let slovenske lirike — X. 22.10 Komomo-glasbenl večer. TELEVIZIJSKI SPORED NEDEUA, 22. IX. 9.10 9.25 9.30 10.00 m 17.40 20.00 20.45 20.50 21.50 22.20 ili CELJE kdor ponudi DONAT ponudi zdravje KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Beograd) TEST Z GLASBO (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) DOBRO JUTRO VOŠČIMO Z ANSAMBLOM MIHE DOVŽANA IN ZADOVOLJNIMI KRANJCI (Ljubljana) KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb) _ RESNICA IN LEGENDA O CORTEZU — ameriški film (Ljubljana) CIRKUS — angleški film— (Ljubljana) NEDELJSKA TV KONFE. RENCA (do 13.00) (Zagreb) VELESEJEMSKI BIRO (do 18.00) (Zagreb) CILJ JE LEP A POT JE TEŽAVNA (Ljubljana) TV KAŽIPOT (Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana) SAGA O FORSYTIH — serijski film (Ljubljana) TV DNEVNIK (Beograd) VIJAVAJA (L.1ubljana) SPORT IN TURIZEM —• prenos s festivala v Kranju (Ljubljana) ŠPORTNI PREGLED (JRT) TV DNEVNIK (Beograd) PONEDEUEK. 23^ IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.35 RUŠČINA (Zagreb) 14.45 TV V SOLI .(Zagreb) 15.45 RUŠČINA (Zagreb) 16.10 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.00 POROČILA (Zagreb) 17.05 MALI SVET — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 S POTI PO MEHIKI — poljudno znanstveni film — (Ljubljana) 17.55 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.25 SLOVENŠČINA — vejica — (Ljubljana) 18.50 SAMORASTNIKI — kultur-na reportaža .(Ljubljana) 19.20 VARIETE SPRETNEZEV — češkoslov. oddaja (Ljubija, na) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 TV DRAMA (Ljubljana) 21.35 ODDAJA RESNE GLASBE (Ljubljana) 22.05 POROČILA (Ljubljana) TOREK. 24. IX. 5.40 10.35 ;4.50 15.45 16.40 18.00 18.20 TEST Z GLASBO (Ljubljana) 17.20 POROČILA (Zagreb) 17.25 PALČIČA — oddaja za otra ke (Zagreb) 17.45 PISANI TRAK (Ljubljana) 18.00 TUBERKULOZA — ob t^-nu boja proti TBC (Ljubljana) 18.20 KUSTRAVCEK — oddaja za otroke (Zagreb) 19.05 SPREHOD SKOZI BALET-NE IN’ ANTIBALETNE FIL. ME REŽISERJA CRTA SKO. DLARJA — oddaja iz cikla Baletna lepljenka (Ljubljana) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA — prenos iz otvoritve SF (Ljubljana) .21.50 PERRY MASON — serijski film (Ljubljana) 22.40 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 26. IX. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 15.40 NEMŠČINA (Zagreb) 17.10 POROČILA (Ljubljana) 17.15 RINGARAJA: Igramo se So-lo (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 PROPAGANDNA MEDIGRA (Ljubljana) 18.20 V NARODNEM RITMU (Be. ograd) 18.45 PO SLEDEH N.APREDKA — (Ljubljana) 19.05 PRI »LONDONU« — humo. ristična oddaja (Beograd) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAV^AJA (Ljubljana) 20.35 SAGA O PORSYTIH — IV. epizoda (Ljubljana) 21.25 KAJ BEREMO SLOVENCI —iz cikla Kulturne diaogo-nale (Ljubljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 27. IX. Novost v svetovni kozmetiki 9.40 11.30 14.45 17.50 18.20 19.05 20.00 20.45 20.50 TV. V SOH (Zagreb) ANGLEŠČINA (Zagreb) TV V SOLI 6.07 TEDENSK^IjLEDAT? Petek, ao. septembra — Branko Sobota, 21. septetnibra — Matej Nedelja, 22. septembira — Mavriclj Ponedeljek, 23. sefptembra — SUtoJIu Tank, 24. septembra — Nada Sreda. 25, septembra — Uroi Četrtek, 36 septembra — Justiua Brežice: 20. in 21. sept. angleSki barmi tilni »Traper«. 22. in 23. itabjanskO)^panski barvni ftlm »Sedeiri pištol za Mc Gregorjeve«. 24, in 'ameriški bar^ film »Serif iz Dodge Citijrja«. Črnomelj: od 20. do 22. sept. ameriški barvni fiUn »Prerija časti«. 24. in 2S. ameriški barvni film »Grozote Divjega zahoda«. Kočevje — »Jadran: od 20. do 22. S€^t. angleški barvni 'film »Kaj je novega, mucika?« 23. ita-Ujansko-alžirski film »Alžirska bit-k^. 24. francoski barvni film »Jaz in ljubezen«. 25. in 26. sept. ameriški barvni film »Obrafiun na Indijskem oceanu«. Kostanjevica: 22. sept. franco^ barvni film »Človek iz Ria«. 25. sept. ameriški barvni film »Lon- don^ popova. Metlika: 21. in 22. se|rt. ame- riški barvni film »Na svidenje, Charly!« 25. in 26. sept. franco^ film »Ljubezenslca kletjca«. MokronAg: ^1. in 22. sQ>t. nem-Sikd barvni fiUn »Old Shattarhand«. Novo mesto: 20. do 23. sept. ameriški barvni film »Bonnie in Clyde, od 24. do 26. sept. itali- janski barvni film »Operacija San Gennaro«. Ribnica: 21. in 22. sept. ameri-Sla barvni film »Alvarez Kelly«. Sevnica: 21. in 22. sept. fran-. ooski'film »Dnevnik žene v belem«. 25. sept jugoslovanski film »Aman-dus«. Sodražica: 21. in 22. sept. španski barvni film »Samba«. Šentjernej: 31. in 22. sept. »Ko-manderosi«. Trebnje: 21. in 22. sept. nemSki vc^unski film »Tajni agenta. SLUŽBO DOBI ISČEM FANTA od 13 do 20 let za kmetijo. Ponudbe pošljite na upravo Dol. lista pod »Ugodno«. HIŠNIKA išče za svoj dom TVD Partizan, Sevnica. Zaželen mlaj-51 upokojenski par. Na razpolago dvosobno stanovanje s pritiklinami, prosta kurjava, razsvetljava, voda; nekaj mesečnega honorarja. Podrobnejše informacije pri društvu, kateremu jo treba poslati pismene ponudbe najkasneje do konca septembra rOTREBUJEM gospodinjsko po. močnico k dvema otrokoma. Naslov v upravi lista (1559/68). ZA VARSTVO enega otroka vzamem žensko — upokojenko. Nudim sobo in hr^o. %talo po dogovoru. Naslov v upravi lista (1562/68). GOSPODINJSKO POMOCNICO — začetnico išče 4-članska družina v Ljtibljani. Ponudbe t)od »Takoj«. SPREJMEM FANTA, ki bi po svojem delu pomagal na kmetiji, ali mlajšega upokojenca z vso oArbo. vprašajte na Brodu 1, Novo mesto. ISćEM ŽENSKO za varstvo dveh otroik, Jantolak, PaderSičeva 37, Novo mesto. STANOVANJA t-CLANSKA družina IŠČe stanovanje v okolici Novega mesta. Vzamem tudi starejše ljudi v oskrbo. Na.slov v upravi lista (1664/68>. ISCEM neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1581/68). ODDAM SAMSKO SOBO, najraje diijakom. Ragovo 8, Novo mesto. DVA MLADA ZAKONCA gresU po-tuagat na kmetijo za stanovanjo, A. B.. Praprotnica 16, Mirna na Dol. SAMSKA ZENSKA išče najemni. BUfo stanovanje, obstoječe iz so. to in kuhinje pod enim ključem, po možnosti b uporabo kopalnice, v Novem mestu ali v bližini centra. Ponudbe pod »Nagrada 3000 din«. POKLICNA kovinarska in avtome-haniška šola Novo mesto (vajenska šola), Ulica talcev 3, proda štiri kombinirane mizarske .^tto-Je s tremi delovnimi operacijami Cena ugodna. Vse ostale informacije dobite v pisarni Sole. PRODAM orehovo spalnico, kombinirano omaro, kuhinj^o mizo in stole. Canič, Nad mlini 23, Novo mesto. DOBRO OHRANJEN industrijski pletUni stroj ugodno prodam. Pletilstvo »Irea«, M. Sobota, Zvezna 7. PRODAM kompletno spalnico, tudi posametzne kose. Naslov t upravi lista (1594). MOTORNA VOZILA UGODNO PRODAM moped na tri prestave, letnik 1967. Naslov v upravi lista (1576/68). PRODAM MOPED T12, trobrzi-neo. Oetko Kostrevc, Potov vrh 44, Novo mesto. PRODAM A\"TO DKW kurir. Ogled pri Martinu Kastelcu, Gotna vas, n. h., Novo mesto. PRODAM dobro ohranjene dele osebnega avtomobila (3peI-OIim-pia. Naslov: Ivan Smid, Rašica, p. Loka pri Zidanem mostu. UGODNO PRODAM moped -r-scooter — 3 brzine Zafred, Mestne njive, blok 7, Novo m«sto. POSEST PRODAM PROD.\M .kuhinjsko opremo in električni Štedilnik. Manojlovič, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko pohištvo. Jerman, Kristanova 23, Novo mesto. PRODAM sobno in kuhinjsko opremo, šivabii stroj Bagat in 8-li-trski bojler, (jotna vas 7, Novo mesto. PRODAM 1000 kg grozdja na trti (žlahtno ali samorodnico). Cena po dogovoru. Janez Golobič, Sa-dinja vas 10, p. Semič. PO UGODNI CENI prodam gramoz v bližini KrSkcga. Naslov v upravi lista (1572/68). PRODAM 9 panjev (Žnidaršič) Čebel In čebelnjak. Anton Konda, Zubja vas 57, Novo mesto. H» tS in 16-(X>LSKI gumi vo« ugodno prodam. Bulo,. Jurčkova pot 73. Ljubljana. PRODAM novo hišo v Šmihelu, dograjeno do 4. faze, z delavnico 5 X12, primemo za vse vrste obrtnikov. Naslov v upravi list« (1561/68). 4-SOBNO enodružinsko hišo a manjšim gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, primerno za obrt, prodam v centru Grosupljega. Ponudbe pod »Ugodiu prilika«. UGODNO PROD.VVI takoj zazidlji vo parcelo na Rngovjki cesti. Matija Gazvoda, Partizanska 29, Novo mesto. PRODAM srednje veliko pase.stvo o hišo in gospodarskim poslopjem ob cesti. Franc Gregorčič, Sred. Lakenc 1, Mc&ronog. DVOSTANOVANJSKO IlL^iO, novo preurejeno, s 33 ari vrta, go-spodarsklm poslopjem i>oceni proda Prane Banič, Zalog 8 pri Škocjanu. KUPIM neizsekan gotad v bližini Družinic vasi ali blii^i oko- • lici. Naslov v upravi lista (1592/68). RAZNO 2ELODCN1 ICATAR, Čir na želodcu In dvanajsterniku ter trakt debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, le pa ga dobe v Novem mestu pri HMEUNIKU, STANDARDU (MERCATORJU) in pri DOLENJ KI. CE STE V ZADREGI, kakšen pr stan bi podarili svoji ljubljeni, obiSčit« zlatarja Otmarja Zidariča. v Gosposki 8 T Ljubljani (poleg tmlvense). Ob bridki izgubi naše drage tete in botre TEREZIJE FISTER roj. Mohar iz Podgore 13 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo Antoniji Cegovnik, ki nam je stala, ob strani v teh hudih dneh, gospodu župniku, tov. Jakšetu za poslovilne besede, dr, Zivkoviču ii) vsem, ki so jo spre mili na zadnji poti. žalujoči: Rozka 8 možem Frenkom, otroci Rozalija. Štefka, Franci in Anica > travnikih. Kdor tega ne bo uiw števal, ga bom sodno preganjala. lg(WESTILA I TRGATEV priredi gostilna Selak v Dobravi 22. septembra. Igra trio iz Novega mesta. Ljubitelji Portugalke vabljeni! CEMETNO STREŠNO opeko do stavim taicoj po 1 Ndiii. Ljubljana, Milana Majcna 47. Vnuku Petru Kravosu iz Krškega iskreno čestitamo za odlično opravljeno diplomo na visoki šold za politične vede v Ljubljani in mu želim mnogo uspeha pri nadaljnjem študiju tretje stopnje. Marija Škafar — Ki'ško Stane Ijivrinšek, Krško, obvešča cenjene stranke, da od 1. oktobra dalje nudi svoje brivsko-fri-zerske usluge v novem salonu na Vidmu poleg šole. Cenjenim strankam se toplo priporočata Nada in Slavko. SCETKE ZA LOŠCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. MILKI BEVĆEVI IZ NOVEGA MESTA za uspešno opravljeno diplomo na višji upravni šoli iakreno čestitajo mama, bratje in sestre z družinami. Alojz Doberdrug, Groblje 3, Novo mesto, strogo prepovedujem vsem sosedom pašo kokoši po mojem vrtu in dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože Slak, Dol. Ponikve 13, Trebnje, prepovedujem pašo kokoši po mojem vinogradu in njivi, pare. St. 747/6, k. o. Ponikve. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Frančiška Boltes, Gabrje 74, prepovedujem pašo in hojo živine ter puščanje gnojnice po mojih V nedeljo. 22. septembra, bo v domu ua Frati trgatev. Vabimo, pridite na zabavo! IZ NOVOMEŠKE#V, PORODNižNiCE^iBi.iŠj Pretekli teden so v novomeški (Mrodnišnici rodile: Ivanka Mat. jašič dz Rosalnic — Marjanco, Marija Meglič iz Dolnje Nemške vasi — Franca. Olga Turk' iz Dolenjskih Toplic — Franca, Mari. Ja Suklje iz Drašičev — Mojco, Marija Kovač iz Volčje njive — Mileno, Nada Plantan iz Žužemberka — Sama. Anica Rogelj 3a Krškega — Renato. Na^ Miuu iz Prečne — Ivana. Anica CJorše iz Dragovanje vasi — Silva, Ana Žabkar iz Artmanje vasi — Marjana. Mara Pavlič iz Drage — Milana, Veronika Tekavčič iz Zvirč — Antona, Miroslava Ste-fanič iz Male Bučne vasi — Bol berta, Zdenka Frunzič iz Podturna — Božano. Marta Salomon iz Zaloga — Valentino. Marija Ci. mermanič iz Jume vasi — dedka, Ana Kure iz Doblič — dečka. Vera Dragoš H Cerkvišča — de. klico Prav je, da zveste: Že samo za 16 dinarjev dobite vsak četrteli MOViCf vujEmi skozi 26 tednov vse novice in najnov&jše dogodke iz devetih občin širše Dolenjske, Spodnjega Posavja, Bele Krajine in ko6evskatribniSke doline — v domačem pokrajinskem tedniku! DOLENJSKI LIST izhaja vsak Četrtek kot glasilo 9 občinskih konferenc SZDL, tisScamo pa ga v redna nakladi 29.200 izvodov. Nad 600 izvodov lista gre vsak teden v 29 držaiv po vsem svetu v roke-našim rojakom, starim ekoncnnskim izšeljencem in ljudem, ki so začasno na delu v tujini. Kdor ga redno bere, ima »okno v svet in okno na Dodenj-sko«, razen koristi pa tudi precej zabave, dobrega Čtiva in poučnih sestavkov z razfličmh področij. ■ NAROČNINO ZA DRUGO POLLETJE 1968 bodo začeli pobirati pismonoše na področju 9 domačih občin te dni, medtem ko je iszterjava drugod po Sloveniji stekla prejšnji teden. Naročnike prosimo, da pripravijo po 16 dinarjev za polletno naročnino, da pri iaterjavi tie bo zamud in nepotrebnega prepričevanja. ■ NAROČNIKE IZVEN SLOVENIJE prosimo, da sami takoj nakažejo zaostanek naročnine za 1968, če morda §e kaj dolgujejo. — Naročnino je treba plačevatd polleitno vnaprej, zamudnikom pa po prvem opominu ustavimo list, če dolga ne ^ ravnajo. ■ VEC PRESENEČENJ, ki smo jih napovedali že junija, pravkar pripravljamo: novo, izvirno slovensko slikanico o g. Paradižniku in njegovih šoferskih težavah, napeto povest, privlačne sestavke ria bralni strani, s katero bomo spet začeli prihodnji četrtek dtd. ■ VSAK TEDEN SPET 28 STRANI v dveih pokrajinskih izdajah: s prihodnjo Številko, ki bo izšla 26. septembra, se vračamo k običajnemu je-sensko-zimskemu obsegu domačega tednika. Ne zamudite prispevkov, s katordmi vas nameravamo prihodnje tedne še posebej presenetitd in razveseliti. Poravnajte naročnino, da bo DOIiENJSKT LIST tudi poslej vsak četrtek lahko z veseljem vstopil v vaš dom! NAROČNIKOM IN BRALCEM — llefp pozdrav! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA m NE Novo mesto: tovornjak * zbil dekle Na novomeški Prešernov trg se je 14. septembra popoldne pripeljal s tovornjakom Alojz Zara-bec iz Zdinje vasi. Ker je bila Sokolska ulica zaprta, Je zapeljal nazaj, da bi obrnil vozilo. Med obračanjem je tovornjak zadel 16-letno Marijo Skubic iz Petrušne vasi pri Stični. Hudo poškodovano dekle so odpeljali v novomeško bolnišnico. Irča vas: motorist treščil v avto Leopold Novak iz Jablana je 14. septembra opoldne v Irčl vasi z osebnim avtomobilm prehitel sku-pino pešcev, ko se mu je naproti pripeVjal motorist Alojz Sašek z Broda. Voznika sta se poalcuSala umakniti drug drugemu, vendai' ni šlo. Motorist se je zaletel v avtomobil, padel in si poškodoval nogo in kolk, njegova sopotnica pa si je ranila levo nogo. Škodo so ooenili na 4.000 dinarjev. Novo mesto: kandidat vse podrl 13. septembra se Je Mustafa Su-Ijagič i^il vozitd osebni avtomobil pod vodstvom Matije Miškovlča iz Gofcne vasi. Na križišču pri IMV v Novem mestu je kandidat za voraiika izgubil oblast nad krmilom. Vozilo mu je tišlo s oest« na travnati otok sredi križišča, kjer je podr^ smerni tabli in reklamno tablo Škodo so ooenili na 2.000 dinarjev. Poljane: nespametno prehitevanje 12. septembra popoldne se Je peljal dr. Savo Lapajne z osebnim avtomobilom iz Ljubljane v Zagreb. Pri Poljanah je začel prehitevati tovornjak ljubljanskega Prevoza, ki ga je voail Branko Varžič, ta pa se je v tistem trenutku odločil, da bo prehitel tovornjak s prikolico, ki je bil pred njim. Dr. Lapaine se je umaknil povsem na levo stran ceste in zavrl, pri tem pa ga Je zaneslo v usek, od tam v tovornjak, nakar je obstal na cesti, škodo so ocenili na 15.000 dinarjev. Trebnje: poltovornjak zbil pešca Darko Lekše Je 12. septei%>ia potoval z Dolenjkinim poltovor. rvjakom iz Trebnjega na Mirno. V Starem trgu je srečal ženski, ki sta šli Ob levem robu ceaie. .Marjeta Babič Je pogledala na levo in stopila malo bolj na desno, tedaj pa Jo Je tovornjak že ^£1 na Poškodbe, ki jib je dobila na glavi in roki, so bile teko hude, da so Jo takoj odpe. Ijali v novomeško bolnišnico. Uršna sela: koraki pod mopedista 11. septembra popoldne je Vinko Klobučar ustavil voz s konji ob oesti na Uršnih selih, da bi se pogovoril z Marijo Hrovat iz Dobindola. Hrovatova Je med. po. govorom stopila nekaj korakov nazaj proti sredini ceste, ko se jo nenadoma pripeljal z mopedom Pavel OklešiSen in jo zbil na tla. Dobila je .hujše poškodbe na rokah, nogah in na glavi. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer so Jo zadržali na zdravljenju. Jurka vas: kolesarka v motorista 11. septembra zjutraj se je Veljko Vrhovec peljal z motorjem iiB Novega me«rta v Stražo. V Jurki vasi mu Je neprevidno kri-žala pot kolesarka Danijela Rozman. Motorist in kolesarka sta padla. Danijela Rozman se Je hu. do poškodovala, saj si Je pri padcu zlomila kljuteioo in levo nogo. razen tega pa fie pretresla možgane. Ni mu dal prednosti 9. sefptembra popoldne se Je pripetila prometna nesreča na Cate^ pri priključku na avto cesto. Od Brežic se je pripeljal z osebnim avtomobilom Tomo Hunjet iz Zagreba. Pri prikljtičku na avto cesto je pripeljal z desne strani z osebnim avtomobilom Anton Turk iz Čateža, vendar mu Hunjet ni dal prednosti, čeprav je pripeljal z desne strani in sta cesti enakovredni. Navedena sta trčila in je na vozilih za okrog 800 clinarjev škode. Zaneslo ga je v vogal hiše 9. s^tembra dopoldne je voznik tovornega avtomobila Valentin Šmid voedl iz Cerkelj. V desnem ovinku v črednjioali bi s* moral srečati z voanikom avtomobila, ki ga Je voeil Mihael SoUku:. Pri srečavaix)u pa je Šmid zapeljal prweč na desno in zadel v vogal stanovanjske hiše. Na avtomobilu je škode za oikrog 300 dinarjev, na hiši pa še im ocenjena. Izsiljeval je prednost Voznik osebnega avtomobila Drago Florjanič iz Lenarta je 8. septembra zvečer vozH iz Brežic proti Krškemu. Ko je pripeljal v kri^-š^ v Zg. Pohanci, je s stranske ceste pripeljal voznik motornega vozila Anton Žmavc iz Vidne vasi ter izsiljeval pre&iost. Zaradi tega sta trčila. Na vozilih je za okrog 130 dinarjev škode. 9 metrov po jarku Marija šepetave iz Brežic se je 14. septembra popoldne peljala proti Brežicam. Ko je v Šentlenar-tu odpirala levo okno, je zavozila v obcestni jarek na desni strani ceste in po njem peljala še približno 9 metrov, nato pa trčila v betonski prepust. Na avtomobilu je za okrog 4.500 dinarjev škode. Po levi strani z neprimerno hitrostjo Mopedist Ivan Veber iz Orešja seje 13. septembra popoldne peljal s sopotnico Nevenko Smid iz Planine proti Seraici. V Šmarju pri Sevnici pa je iz nasprotne smeri z neprimerno hitrostjo in po levi strani iz nepreglednega oviiica pripeljal mopedist Franc Brilej iz Orešja. Ko sta se voznika opazila, sta zavrla, vendar je kljub temu prišlo do trčenja dn se je Nev«ik« Šmid lažje poškodovala. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekle štirinajst dni so se pot nesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Kozjek, kmetica iz Trebč, je padla z brvi in si poškodovala desno nogo; Antona Drugo viča. delavca iz ' L6č je nekdo udaril s kolom iM> glavi; 11 Komočar, delavec iz Brežic, je padel z le. stve in si zlomil levo nogo v gletoju; Matilda Maček. upDko-jenka iz Sevnice, je padla z dre. vesa ift .si poškodovala hrbtenico; Jožeta I.-sa, delavca iz 3:e. miča, je nekdo zabodel z n'..^.-m v levi kolk; Jože Tomše, c / eo iz Gor, Pirošice, je padel s kolesom in dobil notranje poškodbe; Slavka Hribarja, delavca z Vi. njega vrha, je nekdo povozil a motorjem in mu poškodoval glavo; Roman Kržan, sin strugarja z Malega vrha, se Je s stekle* nico porezal po desni roki. POPRAVEK Glede vesti o prometni nesreči v križišču pri »Pelroluti na Costi komandanta Staneta v Novem me-■stu, objavljene v zadnji* številki Dolenjskega lista, pojasnjujemo: Zar^ načina ureditve križišča pri »Petrolu« je ugotovljeno, da ima predik)st voznik, ki pripelje v to križišče z desne strani, t. j. po Kettejevem drevoredu. UpoSte. vajoč »desno pravilo« Je imel 7. 9. ob 15. tu*! prednost 11-letnl Jože Klančar, ki se je pripeljal 'po Kettejevem drevoredu na Cesto komandanta Staneta, kjer je prav tedaj mimo privozil voznik mo. tornega kolesa Jofte Progar iz Do. len je vasi pri Mimi t)eči. Vozniki vse premalo utKtštevaJo v stečišču oest In v križišču »desno pravilo«. VJV Novo mest« DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konferenr ce SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnj'e. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppejr in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Mošk^. IZHAJA vsak čel^rtek —• Posamessna številka 70 par (70 starih din) — LetJia naročnina: 32 Ndlnarjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej ~ Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje aJi ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — TeOtoči račun pri podr, SDK v Novem me.slu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CKP »D^oec v Ljubljani