9Š. V četertik 5i5i. vel. travna. KiiimO katolške eerkvc se lil zve-IleaMja na«|jatl. (Iz slovesne češke virne ali dogmatike Jana Val. Jirsika Ker je katoliška cerkev od samiga Jezusa Kristusa postavljena (kakor je dokazano ) in je nezmotljiva učenica resnice božje, in tedaj nrava cerkev božja: iz tega vzroka mora ona tudi biti samo zveličavna, to je, de je treba v nji biti, saj s sercani njen biti, ako hoče človek to zveličanje doseči, kteriga je Gospod Jezus svojim spo-znavcam obljubil in pripravil. Katoliška cerkev hrani in spoznava pravo, čisto in celo razodenje Božje: ona ima in varuje vse, kar jc Jezus učil, kar so apostelni oznanovali; ona ima in hrani to edino pravo vero, o kteri »pričuje apostei narodov, de kdor je nima, ne more llogu dopasti (llehr. 1 I, 16.J. Bes de tudi drugoverci pravijo: „Tudi mi imamo vero, ker verujemo v Jezusa Kristusa!- To de, se li more ta vera v Kristusa imenovati prava vera, ki celiga natika Jezusoviga ne sprejme, nektere člene (sv. vere) sicer pripusti, drugim pa se naravnost nasproti postavi? K temu ni dosti, samo verovati, de se je Jezus včlovečil, ter bil Zvcličar sveta: temuč potreba jc, vse verovati, kar je dobrotno razodel. Jezus je tudi zapovedal, dc mora slchern cerkev poslušati. Inoverei (drugoverci) pa cerkve ne poslušajo, ampak se derže družili cerkev, cerkev, ki niso od Kristusa postavljene, ampak od ljudi napravljene, in po tem takim je očitno, de ne verujejo prav, in ne popolnarna v Jezusa Kristusa. Kavno tako nimajo dulia edinosti, ker imajo v sebi velike razteržke in vedno spremenljivo izpo-znanje svojih ver. Ali duh vere, kakor duh Kristusov, je duh edinosti, ki se ne spreminja, ampak vedno ravno tisti ostane. Ktera vera se tedaj vedno menja, ta-kaj pa de ni — po duhu Kristusovim, kteri ^včeraj in dan s in vekomaj ravno tisti ostane.4* (llehr. 13,H.) Poslednjič, v kteri cerkvi se najdejo vsi pomočki, ktere je Jezus Zvcličar k našimu posvečen ju vstavil? Le samo v katolški cerkvi so založeni vsi ti zakladi njegove ljubezni in milosti. Sv. kerst, kteriga mora vsak človek prejeti, so vzeli sicer inoverei iz zaklada cerkve, in so ga zročili svojim vercam. Ali pa Gospod Jezus je \ svoji cerkvi tudi še družili svetost (zakramentov) postavil, ki jih deliti nikdo pravice nima, razuu kterim je hilo dano? Vi li postavil ludi svetosti mas-nikoviga posvečevalija, po kteri se tem, ki sr v duhov.stvo posvečujejo, dodeljuje moč do praviga telesa Jezusa Kristusa, in do njegoviga duhovniga telesa, ki so verni? Iu zamore li kdo drugi duhovne posvečevati, ter jim to moč do praviga •> duhov-niga telesa Jezusa Kristusa delili, če ni sam od kaciga apostolskiga nastopnika k temu posvečen, to je, če ni katolišk škof? Toraj je očitno, de vse verske družbe, ktere nimajo svetosti mašniskiga po-svečevanja, tudi pravih mašnikov nimajo. Ako nimajo pa pravih mašnikov (ali duhovnov), tudi ni-kakorsne pravice nimajo. grehe odpušati, iu večerjo (■ospodovo, to je, telo Kristusovo, opravljati, od kteriga je pisano, de ne bomo imeli življenja v sebi, ako ne bomo tega telesa vživali (Jan. ti, 54.). — Ako nimajo pravih duhovnov, nimajo tudi predrage daritve, ktera se ima po preroku od solnčuiga izhoda do zahoda po vsih krajih darovati. (Alalali. I, II.) Le samo v katolški cerkvi se vsi ti nepre-cc njeni zakladi znajdejo, in torej sc je tudi v katoliški cerkvi zvcličanja nad jati. Zavoljo tega primerja sv. apostei Peter katolško cerkev uni barki oh \oeto-vili dnevih, „v kteri je bilo malo. to je. osem duš ohranjenih** (t. Pet. 3. 20). Kar pa je zunaj te barke bilo, je vse žalostno smert storilo. Za to je tudi že stari Origen rekel: „\ikdo naj sc ne moti, zunej tega domii. zunaj te cerkve ni nobeniga zveličanja.u ') - Torej tudi sv. Jeronim piše: „l)ohro vem, de je cerkev na Petru, to je, na skali zidana. Kdor Jagnje zunaj te liise vživa, je neposvečen, in slchern, kdor ni v ti barki, ho poginil v potopu.4* -) — Iz tega vzroka jc tudi sv. Atanazi spoznal: »Kdor hoče zveličan hiti, mora nar pred imeti katolško vero.** ') — S tem učenjem pa mi nikogar ne pogubljanm. Bog sam, on je tisti, ki je rekel: ..Kdor bo vc- 1) llomil. 3. in Jo*ue. ") Kpist. 14. ai. de ti zveličanje nc more oditi. Vera. naj bo še taka. jc brez del mertva. Ako tedaj ne živiš po svoji veri. boš tudi ti v dan sodbe zaveržen. Vera, ktero si spoznaval, po nji pa nc živel, ta sama tc bo enkrat obsodila. Vedi in imej pred očmi, dc brez dobrih del in pokore sc ne more večno zveličanje doseči. Sveto ime brez svetiga zaderžanja ne pomaga nič, pravi sv. Sil-vian. J. Kako preeudnoDog mnoge ljudi, ki so dobre volje, in zveličanja željni, k spoznanju resnice pripeljava, nam tudi nasledjni primer dokazuje. Placid. imeniten vojvoda pod cesarjem Trajanam. je bil sicer nevere vender pa dober in blagoserein človek. Kaj se zgodi? Placid gre nekiga dne na lov, in jelena goni. Tu neprevidama zagleda med njegovimi rogmi svitel križ. in zasliši prijazin glas. kteri ga opominja. de naj bo kristjan. Placid ne zaterdi svojiga serca. gre k duhovnu, se da v veri podučiti, po tem kerstiti. Pri sv. kerstu je dobil ime Kvstahi, in ta je. ki je kri za Kristusa prelil, marternsko krono dosegel, in ki ga sv. cerkev ko prijatla in doinaeenca bo/.iiga po vnem svetu časti in v pomoč kliče. Kako zamore učeni k svoje učeneke razveselili in ob enim učiti. Malo kaka reč otroke toliko razveseli, kakor podobe, zlasti kadar so se čedno malane. In ker se nauk nobenkrat globokejši v spomin ne vtisne, kakor če človek to pred seboj vidi, kar se mu razlaga ; je lahko zapopasti, kako koristne so čedno malane ali saj vrezane podobe pri učenji mladosti. Vse človeško življenje se da s pripravnimi podobami posneti in predočititi: torej se tudi gluhoniutci, ki ne govore in ne slišijo, s podobami tako dajo zuriti, de so saj po nekoliko v človeško občenje sprejeti, in se jim celo vrata do učenost odprti. Kar tiče učenje po kmetih, bi bile zlasti potrebne podobe za svete zgodbe, keršanski nauk i. I. d. Kavno tacih pa, de bi bile prav primerne, čedno vrezane in malane, zelo pogrešamo, desiravno je tako imenovanih pildkov ali podobeov vse polno. I)e hi se sveti nauki ložej poočitili, bi mogle vse imenitniši dogodhe stare in nove zaveze v posebnih bukvah zbrane in na dosti velicih listih vrezane in zmalane hiti. de hi se v šolali vsim učencam ob enim lahko razločno pokazale in razlagale. Kavno tako bi megle tudi mnogotere skrivnosti svete vere, imenitne dogodhe iz življenja svetnikov i. t. d. izobražene in posebej za šole kakor tudi za ljudstvo odločene biti. Vse to bi utegnilo precej visoko stali, vender ne predrago: sej je tudi polno malarij iz noravstva in druzih bolj posebnih reči (Hildcrhii-clier. Abeee-Hilderhucher i.t.d.) mladosti v nauk in kratek čas napravljenih dobiti, ktere so prav čedno narejene in zličcnc, in vender niso sosebno drage. Hrcz truda in z velikim pridani zamore učenik svoje učence v natorstvu in pred vsim drugim v živalstvu s pomočjo pripravnih podobarij veliko veliko naučiti. Ako jim samo reče: Ce boste lepo per miru, bom vam potlej nekej pokazal: se že vse lica razvedrijo. Ni popisati, s kolikim veseljem otroci take reči gledajo, in si večjidel vse meni grede zapazijo, kar jim učenik od ene ali druge reči pove. Pove se jim lahko, v ktere poglavitne verste se celo natorstvo loči, in potlej tudi pogla-vitniši ločine, plemena in njih znanuija i. t. d. od vsake reči. Ako se po tem prašajo, v ktero ver-sto in ločino se to ali to šteje, večjidel že sami zadenejo. Se ve, de vsi učeni zaznami in znotranji težavni razločki, posneti umeni i. t. d. sc morajo pri otrocih opustiti. Sej je še pri učenih veliko taciga. ki nima veliko druziga namena, kakor mladost terpinčiti. Namen v ti reči doseči, bi bile potrebne za šole male hukvice, v kterih bi bile naj poglavitniši natorske reči poljudno, za otroke in proste ljudi razlagane, in pa podobske bukve z mnogoterimi podobami iz živalstva, in tudi nekaj iz rastljinstva f p. strupene zeljša . . .) in zemljin-stva ali rudninstva. Od vsake posamezne reči bi moglo to prav po kratkim popisano biti, kar je v prid in razveseljenje. V nemškim je že marsikaj tacih podobarij, ktere pa niso vse brez razločka za otroke, ampak z odboram in razločkam: v Slovenskim dosibmal kaj taciga še nimamo. Imajo navado obrazili tudi cele dogodhe iz **) Kolikor mi jih je znano, so skorej nar bolj rabne: rNeues Bilderbuch zur Belehrung und Unterhal-tung: 4. Aufl. Stuttgart 1847 ktere obsežejo 29 pol polnih listov z mnozimi in muozimi podobami in z branjem poverh, in se z malo izjemo vse smejo otrokam pokazati. Cena 3 gold. 30 kr. otročjiga življenja, posnemliive ali pa svarljive, ter jih otrokam kazati; tode take reči le malokrat svoj namen dosežejo, in so le bolj prav majhnim, gosposkim otrokam za kratek čas. Otroci, nekoliko bolj odrašeni, spoznajo, de je vse to zmišljcno, in tako nauk zgubi svojo resnoto, in potrebno tehtnost. \ar hujši je, de se taki obrazi iz življenja vselej več ali manj v napčno zveržejo in lepimu zaderžanju po drugi strani dvakrat škodujejo, ako po eni strani nekoliko koristijo. Toraj morajo učeniki in sploh red n iki posebno varovati, de otrokam kej taeiga ne kažejo, kar bi tudi le od deleč sramežljivost žalilo. Z veliko nejevoljo moramo reči, de so nar imenitniši obrazniki in malarji ve-likrat nar večji nesramneži, ter obrazijo reči, s kterimi mlade in stare pohujšajo, ali saj podobo taki* postavijo, de je spodtikljiva. Otroci imajo bistre oči, vse vidijo in pretuhtujejo, in marsikej spazijo, kar odrašenimu še v misli ni. Kdor ve, kako globoko se mladostne občutila in skušnje v serce vtisnejo, in komur je blagor otrok res pri sercu, obljubim, »le s«' bo skerhno varoval, jim kej taeiga pred oči perpraviti, kar bi njih nedolžne čutila kerhalo. — Pri ti priložnosti (»pomnimo, de so nedavno v Pragi troje bukve z obrazi iz otročjiga življenja na svitlo prišle; „Obnizkove navedeni ke čteni-' od J. A. Oraždeka: ..Pravenkv^ in ,.BIudickyu od Fr. Oaueha, v kterih je precej dohriga, vender hi bilo pri nekterih podobicah želeti, de hi bile nekoliko drugači predočitene, ker tudi pri otrocih je večkrat mala reč spodtikljiva. Kdor ima z otroci kaj opraviti, in v resnici srečo mladosti želi, mislimo, de ho poterdil, kar je iz dohriga namena rečeno. J. Poscliin kerst v sili. Ko je fajmošter v Mecu na Francoskim v šoli per keršanskim nauku razlagal, kako potreben je sv. kerst k zveličanju, je tudi mlada Estera, ki je bila judovske vere. ga pridno poslušala. Ostala jc bila namreč v šoli, in ni šla. kakor je sicer navada, med keršanskim naukam iz nje. Z žalostjo jo obstopijo po dokončanim nauku njene keršanske tovaršice. ker so slišale, v kakšni nevarnosti je nckerseii človek, -—jo nagovarjajo, de bi se dala kerstiti, in Katera kmalo dovoli. Kaj pa je zdaj storiti. Peljale so mlade dekleta malo K-tero kfajinoštru. iu ga prosile, de bi jo kerstil. ker sama želi. Fajmošter ji in pove, de morajo Esterini judovski stariši pervoliti, dc bi jo kerstil, sicer nc sme tega nikakor storiti. Jim naroči, dc naj molijo za Esterico, in jih spusti. Dobri otroci gredo vsi ganjeni proč. Nar boljši prijatlice Esterine gredo zdaj ž njo k njenim sta-rišem in jih prosijo, de bi bila Estera keršena; ti pa niso nikakor perpustili. Dekleta z Estero vred so bile zdaj vse žalostne, ker brez kersta nihče zveličan kiti ne more. .,Pa", se oglasi eno deklice. „ali niso gosp. „fajmošter rekli, de sme vsili vsak kerstiti, če bi tudi rclo ajdbil?u in tukaj je res sila. zakaj Esterina duša „je v nevarnosti, fajmešter ne smejo kerstiti, starši „nočejo kersta dovoliti. Esterica, ali ti je prav. če te „me kerstimo." Esterica je vesela, de zamore vender keršena in zveličana biti; ona rada dovoli. Posvetujejo se dekleta, kako bi to storile. Ženska zvijačnost jim tukaj prav pride. Perčele so s podučenjem. Ob prostih urah za igranje, kadar ni nikogar per njih, gredo z Esterico za cerkev, pokleknejo pred božjo martro, molijo lauretanskc litanijc, kličejo sv. Duha, se usedejo okoli svoje ljube prijatlice in jo učijo v keršanski veri. Tako so vnete in skerbne, de si boljših ni želeti. Tiho so od vsiga, kar storijo, zakaj zveličanje F.sterine duše je v nevarnosti. Tako delajo več časa, dokler de mislijo, de Esterica zamore keršena biti. Farna cerkev stoji tam veči del cel dan odperta. opoldan ni nobeniga v nji; tudi kerstni kamen ni zaklenjen. Vse to so dekleta dobro prevdarile in ogledale. Dan za kerst so namenile iu se kakor za praznik perpravile. Kakor za igranje se zberejo ob namenjeni uri pred cerkvijo, šinejo vanjo — res, nobeniga človeka ni bilo tu viditi. Že so mislile sv. delo perčeti. kar se eno deklice spomni, de so fajmošter rekli: tudi v sili naj nikar ženska ne kersti, če se zamore moška oseba dobili. Blizo cerkve je pa več fantov igralo. Deklice opomni tovaršice na to. To je za nje nova skerb, pa urno hiti eno dekle k cerkvenim vratam in kliče Teodora, sosedoviga sina. ki je tudi h keršanskimu nauku hodil. Ta pokrega uno. ki ga kliče iu v igranji moti, pa peršel je vender in povedale so mu hitro, kar bi rade storile. rKer ženska ne rsme kerstiti, če se moški zamore dobiti, ti si pa „mož, pridi in kersti Kstcrico! me smo že vse per-„pravile.u S tim so svoj govor sklenile. Teodor sc dolgo ne pornišljuje in stopi v cerkev. Druge dekleta sedijo z Esterico pred altarjein .Matere božje iu molijo molitve perpravljanja za sv. kerst. lavretanske litanijc in kličejo sv. Duha. Potlej so postavile stražo k cerkvenim vratam iu — Esterica je bila keršena. Voljo, sv. kerst prav in veljavno podeliti, so vse imele. Srečne se štejejo otroci, de so to storili, se zahvalijo ljubi Materi božji, dc jih je tako varovala, iu gredo domu. kakor de bi se ne bilo nič zgodilo. Esterica pa jc sama tako srečna, kakor ko bi ženo nogo že v nebesih stala. Čez tri dni potlej zboli Maria — Esterica hudo. Zdaj začne otrokam še le prav po glavi iti. S solzami pridejo k fajmoštru in mu povejo, kaj se jc zgodilo. Tukaj je bilo potreba dobriga sveta, zakaj z Judi se v tacih rečeh ni dobro pečati. V tim času pa. ko je fajmošter prevdarjal. kaj bi storil.— zdaj ali bi E-deriči-uiin starišem pergodbo povedal ali od nje molčal. — je Maria -Esterica umerla sedmi dan. Fajmošter. spoštovan mož. gre berž k njenim starišem, in jim pove, kaj so otroci med seboj storili. Esterica je veljavno keršena in je kakor kristjana umerla. Fajmošter reče starišem, dc po postavi jih sicer ne more siliti, de bi bila njih hčerka po keršansko pokopana. — pa prosi jih vender za to. Judovski stariši so na zadnje prošnje faj-moštrove uslišali; in tovaršice maliga augelčika imajo nov. če tudi po svojih mislih žalosten dan praznovanja. l ez malo dni potlej so sc starši raujce per fajmoštru oglasili, in ga prosili za podučenje v keršanski veri in za sveti kerst. Maria — Esterica je v nebesih s svojimi prošnjami čez serce starišev več zamogla kakor na zemlji. — Pač res si rBog izvoli, kar je nespametniga pred svetam, dc osramoti modre" (1. Kor. I. 27.). in skrije dostikrat modrim in razumnim, kar malim razodene." (Mat. 11, iio). V. Scžun. Iz popotvanke ncklga brankobrod-sklga poslanca. V „Wiener Kirchenzt.u lanskiga leta so nektere tehtne besede iz popotvanke brankobrodskiga poslanca od govorništva, zmed kterih jih nekoliko tukaj podelimo. .,Ako bi mogel pisati, kakor sv. Avguštin. bi hotel vedno pisati. — Pisal je priprosto, jasno in nepozab-Ijivo. Malovri dno spisovanje ima ravno take znamuja malovredniga govora, nič se ne da ohraniti. Gibljiv jezik utegne ves božji dan blebetati, sliši sc beseda za besedo, pa se nič ne ohrani. — lzverstniga govora pomnimo še čez mnogo Jet. — Na izreku je tudi Jezeče; po govorniki. ki govore besede brez zlogov, zloge brez čerk. Tacih govornikov ne more nikdo umeti. — Govorništvo ni malarija, je podobarija. Kakor je keršanska umetnost razločna od pagarnke. tako zlasti tudi govorništvo. — 1'agan-ki govornik dihti se boriti in bojevati, nasprotnika podreti, podertiga pobiti. — Keršanski govornik dihti prepričati, spraviti: vera. upanje, ljubezin je stii/.rr sb hcrniga govora. — On dihti verženiga vzdig-nuti. v višave svitlobe peljati, presvitliti. Kako brezbožnih govornikov je bilo med narodov-skioii osrečnjaki v hrarikobrodski pavljanski cerkvi, v Berolinu in Kromeri/.ti! re je neki sv. Avguštin tudi iiasopirjen blebetav bil. prejden se je spreobernil? — Obljubim de — on sam je od sebe terdil, de šc nikoli ni sam sebe razumel, dokler mu ni molitev njegove matere luei od zgorej -- spreobernjenja — «pr»*iia. Se le strah h o/.ji je storil, de je on sam sebe. in njega svet razumel, ter jc bilo nepozabljivo, kar je pisal in govoril. S klasiki \ red bi mogli v šolah tudi sv. Avguština brati, on bi učil razločiti med Je in \e. odločnost ljubiti, seje ne ogibati. Kar Je in Xe ioia zraven sebe. je re-nica: kar je vmes. je laž. Lord Castlereagh bi se ne bil zmešal. ako bi bil sv. Avguština bral in si ga k sercu vzel. Ker ponižnost je bramba zoper norost, le napuh v norise žene." J. Razgled po kerKanskini svetu. Iz Jeruzalema se piše. de je bilo tam une dni več Francozov, med njimi tudi So u lev, sin barona Rot-silda. in dva duhovna. Podali so se proti mertvimu morju. Ki 11 so sicer v veliki nevarnosti, najdli so pa vunder sled pet zasutih mest „Pentapoleu. Že pred dvema letama so jih učeni Amcrikanci zasledili, kar sporočena novica poterdi. Iz Angleškiga. Pravijo, de se 300 anglikanskih duhovnov perpravlja. v katoliško cerkev verniti se. Ako je to resnica, je pač upati, de je še 2000 anglikanskih duhovnov, kteri se katoliški cerkvi vedno bolj bližajo iu cerkvene šege vpeljujejo, ki terdiin prote-stantain nikdar všec biti ne morejo — Ker se je te dni vee anglikancov sprcobernilo. so katoličani še bolj goreče za krivoverce moliti začeli. - Katoliški časniki naznanijo . dc je več spreobernjeneov katoličane naprosilo. za spreoberujenje Angleškiga svoje prošnje k Bogu. studencu \>ih gnad. pošiljati. Po dokončani Goramovi pravdi je 13 puzejitov očitno spoznalo, de ne morejo vee terditi. de bi bila angleška cerkev del ene prave katoliške cerkve, ako se razsodbi skrivniga svetovavsiva podverže. Teh trinajst mož se je v enim letu sedem v narocj* katoliške cerkve podalo, šest pa še ne, namreč: Pusev, Mili. H. J. Wilbeforce. Thorp, Keble in Bennett. 24. maliga travna se boilo molitve zanje. za škotijskiga škofa Porbesa. za Richards-a in za eno neimenovano osebo začele in devet dni terpele, in vsi katoličani so povabljeni se jih vdeležiti; de bo pa to tudi katoličana m zunej Angleškiga mogoče, se bo zadnji dan druga pobožnost v ta namen perčela. Cvetno nedeljo je kardinal \Viseman gospodam Manning-u. Bod-Icg-n in J. Hope-tu zakrament svete birme podelil in potem Manmug-u tonzuro. Per tej slovesnosti so bili pričujoči gospodje Allies. \ew. Bethcll. Dodsuorth*. Bellasis in Moiisell t sami sprcobcrnjenci). Dr. .lerrard in njegova rodovina so se tudi uni dan v katoliško cerkev sprejeli. Iz Sevilskiga mesta naznani irsk duhoven, de sta se en puzejit in en metodi«! spreobernila. — Se nekaj čudniga. Cerkveni in deržavni časnik je zvedil, de ima dvorski česar kraljevih otrok 4000 fl. na leto, torej štirikrat več ko duhoven, in de je on katolšk francoz. Kdo ve. kaj de otrokam angleške kraljice v glavo stavi! — Majnski časnik popisuje lepo obnašanje ordotniga škofa, ki je res prav dar Božji za ljudstvo. Zato se pa tudi vse razdevajoče, Bogu in človeškima rodu protiv-nc moči v slepi zlobi zoper njega obračajo. On pa poti ljubezni, ki svet premaga, ne zapusti. Ni ga skorej ubožčika v mestu, de bi svojih potreb vikšimu pastirju osebno nc potožil in tudi tolažbe iu, kar je mogoče, pomoči ne bil prejel. Dve uri ste vsak dan zveličanju revnih ljudi odločeni. Pač bodo sirote, ki so letaš pervo sveto obhajilo prejele, vedno pomnile veselja, ki sojini ga prečastiti škof napravili. Slišali so namreč pred ta dan per obiskovanji v sirot niči. de so ti otroci poprešnje leta v pondcljk po beii nedelji per znancih marsikako nespodobno razveseljevanje imeli. De bi se kej taciga spet ne zgodilo, so škof vse te otroke k sebi povabili, kjer so v nedolžnim veselji celi popoldan v njih hiši in vertu bili. in oni med otroci, Ravno tako ginljivo je bilo, kar se je veliko noč zgodilo. Kdej je bilo 15 starih ljudi, med kterimi je bil nar mlajši 79, in narsta-reji 93 let star. k škofu v gostje povabljenih. Veselje teh starih mož in žen je bilo res veliko. Tako obnašanje mora serca vsiga ljudstva pridobiti in nad vse dela apostolskiga moža nebeški blagoslov priklicati. Iz Ljubljane. Gospod Jožefa Berganta, dozdajniga oskerbnika Košanskc fare, so milostljivi knez in škof fajmoštra ravno te fare poterdili. Cvetlica Iflarije. I Iz nem^kijra. i Cvetč cvetlica ena. In večno zeleni, Knaka ji nobena Xi bla. kar svet stoji! Ce grešniku solzice Se vtrinjajo 'z oči, Mu duh lete cvetlice Serce razveseli. Ce tudi smertna sapa Obraz že obledi — Od te cvetlice hlapa Se zdravje zadobi. Al kje je ta cvetlica. Ker vert je pozna? — Marija čista dvica Cvetličica je ta. Presveto ime rMarijeu Ja čez imena vse; Naj zlat mu venic vije. In krona spleta se. Marije čiste dvice Nar žlahtniši je cvet. In take več cvetlice Ne bo dočakal svet! — Razsveti o Danica ! Na zemlji tamno noč: Podari, o kraljica! Nebeško nam pomoč: V svetosti prebivati — Pregnati hudo strast. In enkrat uživati V nebesih večno slast. E. Tomšič.