Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA «0 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev, 606-70/3-24 štev. 31 (437) LETO IX. NOVO MESTO, 7. AVGUSTA 1958 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovensk poročevalec« v Ljubljani Tovariš Edvard Kardelj na avto cesti in v Novem mestu Vzajemno obdarovanje Bil je dan veselja, skupnega veselja. Veseli so bili graditelji avto ceste, člani mladinskih delovnih brigad, delavci in strokovnjaki podjetij in investicijske grupe, pa tudi prebivalci Novega mesta in mnogih vasi in naselij prijazne Dolenjske. Veseli smo bili dragega gosta, pa tudi drug drugega. Kajti je tako, da človek šele takrat vidi, kaj ima, ko dobi gosta v hišo. Ko mu razkazuje sadove truda svojih rok, naenkrat opazi, da je obogatel, da se zares lahko postavi. In ko gostu vse to razlaga, tudi sam vse to bolje vidi. Obiskal nas je podpredsed- nik Zveznega izvršnega sveta, tovariš Edvard Kardelj. In ko je malo modro letalo še nizko krožilo nad traso, da bi dobil tovariš Kardelj najprej splošen vtis o doslej narejenem, so se predstavniki iz Novega mesta in Glavnega štaba kot drugi domačini pred prihodom dragega gosta spraševali, če je povsod vse v redu. Potem je letalo pristalo, komandant letališča polkovnik Sveta Rado-jevič je raportiral tovarišu Kardelju, katerega sta spremljala podpredsednik izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije Viktor Avbelj in direktor investicijske grupe inž. Ci- občina v1dem-kršk0 ob tretjem praznovanju 12. avgusta NEDELJA, 10. avgusta 1958: db 10. uri: otvoritev filatelistične razstave v prostorih občine; ob 11. uri: otvoritev fetoamaterske razstave v avli hotela »Sremič«; ob 15. uri: izročitev električnega omrežja prebiva)eem Smednika; ob 17. uri: nogometna tekma. O REK, 12, avgusta 1958: ob 5. uri: budnica sindikalne in gasilske godbe; ob 8. uri: slavnostna seja občinskega ljudskega odbora v prostorih Celuloze; ob 9. uri: razvitje prapora DP3D Svobode na Vidmu; ob 10. uri: otvoritev novih objektov v Kovinarski zadrugi; ob 11. uri: položitev vencev pred spomenikom padlih; ob 11.30: odkritje spominske plošče dr. Mencingerju; ob 15. uri: ljudsko rajanje na bazenu (sodelujeta sindikalna in gasilska jfpdba). PETEK, IS. avgusta 19\ ob 15. uri: izročitev električnega omrežja prebivalcem Mrtvic; ob 19. uri: gostovanje igralske družine i/ Leskovca na Zdolah z igro »Dva ducata rdečih vrtnic«. NEDELJA, 17. avgusta 1958: ob 9. uri: Šahovski turnir v hotelu »Sremič«; ob 10. uri: pričetek gradnje stanovanjskega In trgovskega bloka na Vidmu. Ob 15. uri: mednarodne motorne dirke na stadionu. TOREK, 19. avgnsta 1958: ob 20. uri: večer plesov In glasba v domu na Vidmu. PETEK, 22. »vgusta 1958: ob 20. uri: promenadni koncert gasilska godbe na bazenu. * , NgDELJA, 24. avgusta 1958: ob 8. uri: strelsko tekmovanje na strelišču Celuloze; ofa 9. uri: rokometni turnir na betenu; ob 15. uri: izročitev električnega omrežja prebivalcem Velikega Trna; ob 19. uri: gostovanje igralske družine ii Leskovca na Zdolah z igro »Srebrna lilija«. TOREK, 2fi. avgusta 1958: rrh 15. u.ri: plavalne tekme na Vidmu; ob 18. uri: dvoboj v namiznem tenisu med Celulozo in Partizanom; ob 20. uri: promenado! koncert sindikalne godbe na bazenu. NEDELJA, It. avguM;«: ob 9. uri: odbojkarska tekma med Celulozo ili K.0 stanjevico; ob 15. uri: ponovitev Igre »Učiteljica« na Vidmu; ob 15. uri: izročitev električnega omrežja prebivalcem SenuS, nato pros*a zabava s sodelovanjem Rr.silske godbe iz Krškega, (.n-ored prireditev v okviru letošnjega občinskega praznika, ki bodo v septembru, bomo objavili konec tega meseca.) ril Mravlja. Tovariš Kardelj se je zatem pozdravil z vsemi, ki so ga sprejeli. Kmalu nato je več avtomobilov zavilo na cesto, da bi si visoki gost ogledal vse kar ga je zanimalo. Pogledi sekretarja okrajnega komiteja ZKS Jožeta Boršt-narja. sekretarja komiteja ZKJ graditeljev avto ceste Nika Belopavloviča in komandanta Glavnega štaba MDB Miče Novkovića so se nekaj krati zadovoljno srečali, ko je tovariš Kardelj pohvalil uspehe, dosežene s skupnimi napori. Začelo se je že z ogledom gradu — stavbe Glavnega štaba na Otočcu, ki je bila obnovljena s skupnimi močmi in ki bo zaradi svojega idealnega položaja prav gotovo zelo obiskan hotel ter za okraj in njegov turizem velika pridobitev. Se bolj se je videlo, kaj smo dosegli z združenimi močmi, ko je tovariš Kardelj obiskal hladilnico in pekari jo, objekta, ki bosta izredno koristila Novemu mestu. To velja tudi za stavbo bivšega ženskega samostana v Smihelu, ki je preurejena v bolnišnico za brigadirje s sto posteljami. Ko bo delo na cesti konec novembra gotovo, bo tu lep dijaški internat, ki ga središče Dolenjske že dolgo potrebuje. — »To »o izvrstne izkušnje,* je dejal tovariš Kardelj Miki Trlpalu, predsedniku Ljudske mladine Jugoslavije, ki*je bil pravtako navzoč, »— Ze zdaj bi morali pomisliti, kako bomo čez leto dni tudi v Srbiji delali na podoben način. Treba se je povezati z občinami, ugotoviti kakšni objekti so potrebni, ki jih nujno potrebujejo tudi graditelji avto ceste, pa poiskati sredstva. Nekaj bodo dale občine, nekaj mi.. .*< »In treba je dobiti človeka kot je tovariš Mravlja« se je pošalil Miča Novkovič. »Ko smo imeli — še v februarju — sestanek o vsem tem, se do polnoči nismo mogli sporazumeti, toda tovariš Mravlja je vztrajal toliko časa, da so začeli vsi na seji navzoči po polnoči podpisovati kar vse od kraja, samo da bi bilo vendarle že konec sestanka .. Seveda smo se tudi nasmejali. Toda razen smeha, zadovoljstva, vzradoščenih pozdravov in klicev brigadirjev in veselega presenečenja Novome-ščanov, ki so spoznali tovariša Kardelja v svoji sredi, je najvažnejše to. da vsi ti objekti stoje: bodoči hotel, obnovljeni internat, hladilnica in pekarija. Spet stoji tudi hiša, ki je začela goreti v Dragi, pa brigadirji niso pogasili samo ognja, temveč so jo s prostovoljnim nadurnim,delom lastniku spet zgradili. Vse to stoji in bo spominjalo prebivalce na veliko akcijo mladine iz vseh jugoslovanskih pokrajin na Dolenjskem. Predvsem pa bo tu avto cesta, zaradi katere so prišle mladinske brigade in zaradi katere je tokrat tudi tovariš Kardelj obiskal Novo mesto. Nova asfaltna in betonska magistrala med Zagrebom in Ljubljano, ki bo šla tako blizu Novega mesta, bo nedvomno najdlje spominjala domačine na grmeče eksplozije min, na-pesmi in klice brigadirjev, na graditelje in njihove goste, na vse to, kar je morda letos motilo mir vročega dolenjskega poletja, kar pa je obogatilo vse, ki so bili kakorkoli povezani z gradnjo rgrve ceste. To pa je tucV V ertmu besed, ki jih je o mladih graditeljih izrekel tovariš Kardelj: -Mladina naj občuti, da ni prišla samo delat, temveč tudi zato, da se bo česa naučila*. Z dejstvom, da so vsi činitelji, ki sodelujejo v tej veliki gradnji, lahko drug drugemu veliko darovali, pa smo se gostitelji tovarišu Kardelju najbolj pohvalili. Ivan IVANJI » Tovariš Edvard Kardelj med brigadirji avto ©ea*e (1. avgust« 1958) SREČNO!« na Senovem »Srečno!-« sem si šepnil, ko je vagonček zdrsel po tirih in me je obdal hlad podzemlja. Priznam, da mi ni bilo posebno prijetno pri srcu, ko sem se podal v rove rudnika rjavega premoga na Senovem. Vagonoki drsijo, rahlo poskakujejo in škriplje jo. Čedalje globlje v rovih smo. Ugotovil sem, da so bile moje predstave o rudnikih precej netočne. Po enem navpičnem jašku prevažajo moštvo in tudi nakopani premog. Drug tak jašek ravnokar gradijo. Vsipalnih jaškov je več. Po teh sipajo nakopani premog iz više ležečih rovov navzdol v nižje. V rudnikih je težko vprašanje voda. V Senovem z njo nimajo posebnih preglavic: večinoma odteka sama po jarkih, ki so Šentjernejske konjske dirke Kakor smo kratko ie poročali, da bodo v nedeljo, dne 10. avgusta, konjske dirke v Šentjerneju. Ta priredile v je znana Sirom po Dolenjski, ljubitelji konjskega sporta pa vedo zanjo, tudi po vsej Sloveniji in tudi v sosednji republiki. Šentjernejske dirke imajo svojo tradicijo — pred dvema letoma je Klub za konjski šport v Šentjerneju kot naslednik nekdanjega Jahalnega in dirkalnega društva praznoval 75-leinico obsHoja dn tudi dirk. Ta poslednji jubilej pa verjetno ni točen, ker mnogo govori za to, da so bile dirke v Šentjerneju že mnogo poprej, že ea časa izumitelja Jožefa Ressla, ki je v tej okolici služboval. Sprva so se kosali konjerejci v jahanju in vožnji kar po glavni cesti proti Prekopi. Sele mnogo pozneje Je Jahalno in dirkalno društvo začelo prirejati dirke na privatnem travniku ob cesti proti Brežicam, ki je pogojem tedanjih konjskih tekmovanj 8e kar ustrezal. S poostritvijo kriterijev za kasaška tekmovanja je postahj nujno, da pride društvo v Šentjerneju do ustreznega hipodroma ter je tudi uspelo, da se je na tzv. gorenjski gmajni zgradila dirkalna steza ustrezne Širine in dolžine. Z uvedbo reje amerikanskega kasača v dolenjsko konjerejo po prvi svetovni vojni se je seveda Kmetijski festival Slovenije v Novem mestu Od 29. do 31. avgusta bo v Novem mestu pod pokroviteljstvom Glavne zadružne zveze Slovenije in Glavnega odbora Ljudske tehnike LRS kmetijski festival Slovenije. V teh dnevih se bodo na Srobrničah pomerili najboljši slovenski traktoristi, prirejena bo pa tudi kmetijsko-strojna razstava. Od 13. do 14. septembra pa bo v Novem mestu zvezno tekmovanje traktoristov z udeležbo republiških prvakov, ki se bodo srečali na Trški gori. (S tpm dopolnjujemo vest o tekmovanju traktoristov iz našo zadnje številke.) ___ tudi slika šentjernejskih dirk začela spreminjati. Vse več je bilo na sporedu kasaških točk, medtem ko so jahalne dirke začele več ali manj nazadovati. Tako imajo danes konjske dirke v Šentjerneju skoro povsem kasa- vsem srcem. Ze iz tega se vidi, kako globoko je zakoreninjena konjerejska žilica pri kmetovalcih šentjernejske ga polja. Klub v Šentjerneju se je potrudil, da bodo tudi letošnje dirke na kvalitetni višini kar se izkopani v rovih, le deloma jo morajo iz globljih predelov črpati z električnimi črpalkami. Sami so naredili dve 15,5-tonski električni lokomotivi za odvoz premoga. Potrebne elektromotorje, oklepnike in izklopnike so kupili na Reki. V glavnem jašku imajo eno-nadstropno kletko, ki sprejme dva vagončka. V vseh glavnih rovih in jaSkih sveti elektrika. V rovih uporabljajo tako imenovane akulokomotive, ki jih poganja električni akumulator. Odkop je v precejšnji meri mehaniziran. Vrtalni stroji, vrtalna kladiva in odkopna kladiva brnijo v premogovih pro- Edvard Kardelj v N0V0TEKSU Pretekli petek popoldne je obiskal delovni kolektiv tovarne NOVOTEKS v Novem mestu podpredsednik zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj v spremstvu tov. Viktorja Avblja in Jožeta Boršt-narja. Tovariša Kardelja jc sprejel direktor Luka Dolenc in mu v več kot enournem sprehodu po tovarni razkazal ves delovni postopek. Tovariš Kardelj se je zelo zanimal za proizvodnjo, hkrati pa tudi za druga vprašanja: za nabavo surovin, izpolnjevanje plana, problem strojnega parka, za napredovanje del v novi kam-garn predilnici v Metliki in še za nekatera druga vprašanja. Delovni kolektiv Novoteksa je bil z obiskom visokega gosta zelo počaščen, upa pa tudi. da se je tovariš Kardelj v podjetju dobro počutil. Slavko Doki ški značaj. Posebnost tvorijo le danes točke programa, kjer nastopajo Izključno domači konji bodisi v vožnji ■ kmečkim vozom ali pa pod Jahačem. Ta domači del dirk je namenjen predvsem domačinom, ki Jim sledijo z izrednim zanimanjem in z tiče kasaških točk; poskrbel je tudi za to, da bodo prišli na svoj račun tudi gledalca tz ožje Dolenjske. Dirke *e pričnejo ob 14. uri popoldne ter imajo obiskovalci ugodne avtobusne zveze iz Brežic in iz Novega mesta. Novomeška kokta V ponedeljek. 4, avgusta so v zadružni mlekarni Novo mesto v poizkusnem obratovanju stekle skozi polnilec v steklenice — prve kaplje novomeške kokte! Polavtomatski stroji, kupljeni v Italiji, so trenutno še v poskusnem obratovanju. Kokto delajo iz sifona in sirupa, letos samo enega okusa. Zadružna mlekarna jo proizvaja po licenci Slovenija-vina iz Ljubljane. Prodajna cena bo 22 din v DOMAČA PROIZVODNJA KOLES Po vojni so domače tovarne koles »Partizan* (Subotica), »Lista« (Sarajevo) in »Rog« (Ljubljana) proizvedle 308.000 koles in približno 2.000 ton rezervnih delov. gah in na okopih. Vrtalna kladiva vrtajo v trdih hribinah, tam, kjer je dolomit in apnenec, odkopna kladiva pa odkopu je jo premog in mehkejše sloje. Prepoteni rudarji vihtijo orodje, upravljajo stroje in delajo. Kompozicija za kompozicijo odvaža iz jame nakopani premog. Ne razgovorov ne šal ni slišati. V oglušujočem brnenju strojev bi se tako Izgubile. (Nadaljevanje na 2- strani) Jutri 6. skupna seja ObLO Novo mesto V petek dopoldne bo 6. in 7..vseja obč. zbora in zbora proizvajalcev, za kateri je predsednik ObLO Novo mesto predlagal takle dnevni red: poročilo mandatno imunitetne komisije in poročilo komisije' za gospodarstvo. Po končanih ločen > h sejah bo 6. skupna seja obsh zborov v kino dvorani Doma JLA, na kateri bodo poročali o problematiki obrti v občini Novo mesto, o analizi bilanc industrijskih podjetij, poročale bodo pa tudi komisije za volitve in imenovanja, za razpis direktorskih mest. za odkup nepremičnin Ferlič in za razpis delovnih mest upraviteljev novoustanovljenih šol. Sprejet bo tudi sklep o ustanovitvi srednje ekonomske šole. Seja bo zaključena z nadomestnimi volitvami odbornikov v oba zbora OLO Novo mesto. OBIŠČITE UMETNIŠKI RAZSTAVI V NOVEM MESTU: v Domu JLA in v prostorih obrtne šole! skladišču mlekarne za steklenico, dnevno pa bodo proizvedli okoli 14.000 steklenic. Stroje bodo dali redno v obratovanje v soboto, 9. avgusta. Viadukt pri Ponikvah zbetoniran V petek, 1. avgusta, ob 12. url so pričeli vlivati beton v že pripravljen opaž viadukta pri Ponikvah. Vlivanje betona je bilo po neprekinjenem delu treh dni in treh noči zaključeno v ponedeljek popoldne in je poteklo brez večjih težav. S tem je drugi največji objekt na slovenskem delu avto ceste •»pod streho«. Viadukt gradi S<5P -'■PionJv" iz Novega nasuta. ZABELEŽENO Sveti uprava Predsednik občinskega zbora proizvajalcev Novo mesto, tovariš Miloš Jev-žčefc nam je povedal: »Občinski zbor proizvajalcev se še vedno ne uveljavlja tako, kot bi se moral. Mnogo vprašanj je, ki jih ta organ družbenega upravljanja ne rešuje. Zakaj? Le na pobudo predsednikov so delali do sedaj/ sveti in komisije. Svet za obrt je je v zadnjih dveh mesecih prejel le štiri vloge za izdajo obrtnega dovoljenja, čeprav je mnogo vprašanj iz raznih področij obrtne delavnosti, ki bi jih moral reševati. To pa ni mogoče, ker ne prejme gradiva. Industrija perila Novo mesto je naslovila na občinski zbor proizvajalcev vlogo, ki jo je ta prejel šele po dveh mesecih, verjetno le zato, ker je predstavnica omenjene gospodarske organizacije na seji vprašala, kje je vloga. Predsednik ma zapisnike zbora preje-sej po večkratnih telefonskih urgen-cah, toda šele ko sta minila že dva meseca od seje. Vzrok za takšno stanje je nekoordinirano delo upravnih organov na občini. Predsednik tovariš Vale je sklical posvet vseh načelnikov oddelkov ter predsednikov svetov, kjer so določili za vsak svet enega uslužbenca občine kot tajnika, ki naj pripravlja gradivo. Stanje se žal Še ni mnogo izboljšalo. Člani svetov kažejo mnogo volje do dela. Upravr.i organi, kot je videti, pa svetov še ne cenijo kot bi bilo treba. Organi družbenega upravljanja zato ne dobivajo gradiva, ki bi ga predelali in takega vrnili upravnim organom. Slednji pri takem načinu dela ne morejo postati uresničevalei sklepov organov družbenega upravljanja. »DOLENJSKI LIST* S-tev. 31 (437) SREČNO K na Senovem (Prenos s 1. strani) Skoraj 1.200 ljudi šteje kolektiv Rudnika rjavega premoga Senovo; 800 ton premoga izkopljejo na dan. Od glavnega iaska do brestaniške postaje vozi nakopani premog električna železnica. Pet kilometrov proge od separacije do nakladališča na železniški postaji so zgradili iz sklada za samostojno razpolaganje. Ker so obstoječe zaloge premoga bližajo h koncu, so pričeli z obsežnimi raziskovalnimi deli. Upajo, da bodo našli še dovolj kvalitetnih premogovnih slojev, tako da senovi-škim rudarjem ne bo zmanjkalo dela. •»Srečno!-« sem res iz srca zaželel rudarju, ki me je spremljal, ko me je zopet obsijalo 6once. Priznam, da sem bil tudi sam srečen, da sem bil spet na svetlem. Rudarski poklic res ni za vsakogar. Senovski rudnik je gospodarsko najpomembnejše podjetje v senovški občini, zato smo tudi z njim pričeli. Ker je predsednik občine na dopustu, me je sprejel tajnik tov. Jože Korinšek. »Razen rudnika, ki ste ga že obiskali, so pomembnejša podjetja Termoelektrarna Bresta- nica, Kamnolom »-Dolom it«, Obrtno mizarska delavnica, ki je pričela delati 1. julija letos, in še Splošno trgovsko podjetje Senovo. Sam kraj je, kot vidite, precej raztresen. Razne rudarske kolonije so pred vojno nenačrtno zidali z razvojem pnmanjKuje krojačev, šivilj m čevljarjev. Zanimivo je, da niso vprašanje sami kadri, ampak delavnice. Ker imamo dovolj surovin za izdelavo cementa, bomo morali pričeti misliti tudi na razvoj industrije te vrste. Termoelektrarna Stavba obiinskega ljudskega' odtora na Senovem rudnika. Zdaj uresničujemo pri vseh gradnjah urbanistični načrt, ki smo ga sprejeli. Mnogo pažnje bomo morali posvečati razvoju obrti, ki je na zelo slabih nogah. Predvsem N A 8 OBISK Več zaupan m \ Bilo ye v sredo zvečer okoli tu. Vsi se zanimajo za časopi-\ 22. ure v veliki dvorani hotela $e, za knjige, radi sprašujejo: »Kandija«. H komandantu lil- in bi hoteli čimveč zvedeti inl novomeške šestkrat udarne bri- znati. gade, ki je sedel med razigra- Zato menim, da je treba z\ nimi, veselimi poslavljajočimi brigadirji doma delati naprej.I se brigadirji, sta stopila mlada Mladini moramo več zaupati! \ fanta iz Podgorja. Objela sta To mladino morajo na terenul komandanta, iz oči pa so jima videti in ji pomagati osnovne j pritekle solze. S hlipajočimi, organizacije Zveze komunistov. I komaj razumljivimi besedami Socialistične zveze, naše zadru- \ sta vzela slovo in le s težavo ge Ta muiclina je pokarala,l ju je uspel komandant pomiri- ..... i ti. Odšla sta v noč, v tri ure oddaljeno podgorsko vasico. »Odkod tako težko slavo?« sem vprašal komandanta. Stane Z u l o , učitelj iz Draga-tuša. mi je odvrnil: "Ne boš verjel, toda navezah smo se drug na drugega kot člani ene družine! Tale, vidiš (pokazal je za odhajajočim z glavo), se v začetku sploh ni mogel vživeti. Samo domov je silil, tako da ni bil za nobeno rabo. Potem je zadihal s kolektivom in postal eden najprid-nejših brigadirjev. Oni drugi je dobil od doma pošto, da J« oče-pijonec pretepel mater do nezavesti. Fant je samo jokal in komaj smo ga potolažili. V naši družbi je našel nato tisto toplo, tovariško in domače vzdušje, ki mu ga dom ni mogel dati. Zdaj gresta domov, drugačna kot sta prišla pred dvema mesecema v brigado." »Kaj šteješ za največji uspeh rast. III. novomeške brigade?* mi je »Sestav brigade je bil kaj prej niso z njim delali, da ga l pester in reči moram, da je niso videli, ker je bil vreden, \ bila to njena dobra stran. Lepo da postane član Zveze komuni- \ in smotrno smo organizirali stov. Mislim, da si delamo ve- \ delo na vseh področjih. Na Uko škodo, če puščamo mladi-\ mladinskih sestankih in izven no na vasi samo zase, če ji \ njih smo govorili z mladino o nihče ne pomaga! V brigadi \ sprejemu v Zvezo komunistov, smo spoznali, da je marsikdo * Največji praznik je bil, ko smo izmed teh ljudi ž» sposoben za j 24 fantov in deklet sprejeli v to ali ono delo v organizacijah, \ ZKS. med njimi večji del otrok V vodstvu društev in še kje. j padlih borcev. Zdaj, ko se raz- Mladini je dejansko treba po- j hajamo, lahko samo ugotovim magati in z njo več delati, z j veliko razgibanost in vsestran- n.'° živeti, pa bodo uspehi tu!«\ kaki gleda na socialistično j Za marsikoga v brigadi i bilo hudo, da doma že j sko zanimanje mladine za vse, kar se dogaja doma in po sve- Lahko sem mu samo pritrdil. • Tg. Brestanica bo lahko iz pre-mogovih ogorkov proizvajala zidake, ki so cenejši, lažji in boljši kot klasični opečnati zidaki. Nameravamo ustanoviti tudi novo kovinarsko delavnico. Ker je v občini dobro sadno zaledje, sadjarstvo je namreč močno razvito, imamo vse pogoje za predelovalno industrijo, vsaj kar zadeva surovine. V komunalnih gradnjah je najvažnejše vprašanje zdrava pitna voda. V občini je sicer mnogo vodovodnih zajetij, vendar so skoraj vsa neprimerna. V Brestanici so do sedaj pili klorirano potočno vodo. Z gradnjo 11-kilometrskega vodovoda Dobrove — Senovo — Brestanica, ki bo. kmalu do-grajen, bo Brestaničanom gotovo najbolj ustreženo. Caka nas tudi ureditev cestišča v Senovem in v Brestanici, še prej pa bomo morali rešiti vprašanje kanalizacije. Šolska poslopja, kar jih mamo. so nujno potrebna obnove, predvsem v Gor. Le- kovcu, v Brestanici in v Koprivnici. Sola na Gorici je v privatni stavbi. Učne moči so ->rimanjkovale do zdaj predvsem za nižjo gimnazijo, upa-no pa, da se bo stanje kmalu ^boljšalo. V Senovem bomo ~ieli osemletko. V kmetijstvu prednjačita (djarstvo in živinoreja. Kme-jska zadruga Brestanica ima konomijo in sadno plantažo v \nžah. Sadno plantažo name-avajo razširiti, ker je lega tP diarstvo zelo primerna. Stanovanja primanjkujejo čudi pri nas. Po vojni smo sicer precej zgradili, vendar so potrebe večje. Tudi turističnih lepot je v občini obilo. Pogoj za turizem so dobre ceste in dobro razvita gostinska mreža, do tega nam pa Še marsikaj manjka.- Miloš Jakopec Nesreča z razstrelivom R. D. in r. K. sta nameravala streljati z mornarjem v čast krajevnega praznika v Gradacu pri Podzemlju. Ker 1e vžlgalna vrvica zgorela hitreje kot sta računala, je smodnik predčasno eksplodiral. R. n je mcTal iskati pomoti v bolnišnici, medtem ko je F. K. bij le laže poškodovan, v Grad aru so se talko j r^zSlrlle govorice, da sta se omenjena ponesrečila »ker ne hodita k m»Si!«. Z U NA NJEPjOLITIČNI TfOENSKI PREGLE D Se zmeraj manjka nekaj pomembnih pokazateljev, ki bi povadeli, ali se bo svetovni položaj v bližnji prihodnosti ustalil ali še zaostril. Precej znamenj kaže, da je spet ena krissa minila: v Libanonu je izvolitev poveljnika armade generala Sehaba za predsednika republike tako blagodejno vplivala, da je voditelj Druzov že začel razoroževati svoje pristaše, čeprav so drugi voditelji opozicije bolj previdni, V državi je začelo prevladovati zmernejše vzdušje morda tudi zato, ker so se eni ir« drugi začeli zavedati, da ima od njihov h sporov korist samo tretji. In tudi bojev so že precej naveličani — o tem ni dvoma. Novo Iraško republiko j> doslej priznalo nad petdeset držav, med njimi tudi ZDA in Velika Britanija. S tem se je položaj nove repnbHhaaake vlade nedvomno utrdil in zmanjšala verjetnost zahodne intervencije. Posebni odposlanec predsednika Eisenhotverja je samo nekaj ur po ameriškem priznanju Iraka odpotoval v Bagdad, kjer je med drugim poizvedoval po tem, kakšno pe-troJe.isko politiko bo vodila nova iraška vlada. Toda ta ugodna znamenja nam ne smejo prikriti tudi senčne strani, ki jih je precej. Predsednik libanonske vlade Sami Solh se še vedno krčevito drž! oblasti, čeprav pravijo, da je njegov položaj nevzdržen. Osovraženemu predsedniku republike Chamoumi, namesto katerega so pred dnevi izvolili generala Sehaba. pa uradno poteče mandat šele 23. septembra letos. Pred vrati je tudi konferenca na najvišji ravni predsednikov vlad velesil. Ker bodo na njej pred- vsem ali pa moro;, govorili samo o Srednjem vzhodu, bo moral nekdo zastopati tudi Libanon na tej konferenci. Ce bo Chamoun vztrajal, da bo on ali njep delegat zastopal Libanon, bo spet t^enj v strehi. Opozicija pravi, da kaj takega nikakor ne bo dovolila. Obenem pa prihajajo novice, da se Američani ?p kar naprej izkrcujejo v Libanon, Čeprav Američani slovesno zatrjujejo, da so se voljni umakniti, brž ko bo to zahtevala nova libanonska vlada. novo osebno letalo pa pridno leta iz Amana na Ciper in nazaj. Kaj prevaža, ni težko uganiti, Husein rešuje, kar se rešiti tla: to je posvetno bogastvo in golo življenje, kraljestvu pa so ure štete. Morda gre razvoj na Srednjem vzhodu res proti nekakšnemu razpletu. Toda resnično olajšanje bo prišlo, če se bodo velesile sporazumele, da bodo pustile Srednji vzhod pri miru in mu gospodarsko pomagale. O tem pa bodo sklepali predsedniki vlad na konferenci MORDA RAZPLET pa je pošiljanje novib okrepitev v Libanon v popolnem nasprotju z njihovimi izjavami. Čemu poši'jati nove vojake v državo, ko že tisti, ki so že tam, popolnoma zadostujejo za tisto pač, za kar so jih bili v prvi vrsti poslali. V Iraku je minister za gospodarstvo sporočil, da bo nova vlada zahtevala 75Vo od dobička Iraške petrolejske družbe, ki je predvsem v rokah Angležev. Poudaril je tudi, da ima vlada načrte za podvojitev proizvodnje nafte, ker ima namen modno pospešiti gospodarsko dejavnost v Iraku. Medtem pa se jordanski kralj Husein dobesedno drži pokonci na konici tujih bajonetov. V vsej državi vlada obsedno stanje, pravkar se je začela obravnava proti skupini jordanskih državljanov, češ da so tihotapili orožje (vojaški tožilec zahteva smrtno kazen), sirsko-jordanska meja je zaprta, Husei- na najvišji ravni. Zahod uvideva, da bo moral privoliti v nevtralizacljo Srednjega vzhoda. To je uvidel ugledni komentator ameriškega časopisa »New York Herald Tribune« VValter Lipp-mann, ki je zapisal, da po starem ne gre več. Ze zato ne, ker je Sovjetska zveza danes premočna in ni več narisi ična Rusija. Da bi Srednji vzhod prepustila Rusom, pa so ZDA premočne. Najboljša rešitev je torej, da se nobena izmed obeh velesil ne vmešava v notranje zadeve srednjevzhodnih držav. Dokler bo pritekala nafta, res ni nobenega razloga za vmešavanje. Arabci pa tudi nimajo interesa, da bi kupcem odrekali nafto, od katere živijo. Upajmo, da bo zmagal zdrav razum in pa spoštovanje do arabskega nacionalizma, ki precej hitro spreminja obličje in razmere Srednjega vzhoda. S Tu igrajo vlogo še drugi činitelj:. Treba bo zvišati število vajencev, urediti boljše nagrajevanje, doseči, da bo na raa-polago dovolj investicij, ki naj jih dobe podjetja Pod zelo .ugodnimi pogoji ter s čim nižjo obrestno mero. Pomagati bo treba pri reševanju vprašanja obrtnih lokalov, pa tudi celotnega stanovanjskega vprašanja, skrbeti za zvišanje delavne sile in za pravilno amarttieacijsko stopnjo, ki naj zagotovi podjetjem redn0 obnavljanj« osnovnih sredstev. Dalje bo treba urediti pravilno obdavčitev, zlasti določanje pavšala, ki'je ugodnejši kot druga obdavčitev za vse sektorje obrtniške dejavnosti itd. To bo vodilo obrtne Prometne nesreče To tovorni avto, naložen z sta-mozol, se Je zaletel 31. Juiiija v kamion, ki je vozil pred njim. Nresreča se jb fctipetUa pri pokopališču v S*nSjefneju. Vzrok nesreče »o zavorel ki 01»» delovale, de4no pa tudi to. da so vozila bila med vožnjo v koloni premalo oddaljena eno od drugega. Žrtev ni bilo; prvi del kamiona je močno poškodovan, prišlo je do loma motorja. Škodo cenijo na več kot ) mrtlijone dinarjev. Zaradi nepravilnega prehitevanja iz desne strani in prekasnih zvočnih signalov se Je motorist S. M, 31. juiiija zaletel v Vidmu-Krskem v kolesarja M. M. Kolesar je dobtl pri tem lažje telesne poškodbe. Materialne škode ni t>Mo. _ * _ » Na nezavarovanem železniškem prelazu je v &marju pri Sevnici 27, julija đo smTtl povozlđ vlak 82-Iet starega Antona Amerika. Povoženi je hll »lun In m slišal prihajajočega vlaka. Požari Do tad Je zgorela stanovanj sik a hisa N. M. it Zabukovja pri Raki. Požar Je nastali zaradi slabih dimnih naprav Škodo cenijo na 4O0.too din. _ * _ Požar Je izbruhnil 25. julija na stanovanjski hl&i. last E. A., na Stražnem vrhu ipri Črnomlju. Gasil cero »e Je posrečilo po4ar omejiti in Je zgorelo le ostrešje. Pot ar le povzročal električni kratek sttk kot posledica štabe napel Jave. Škodo cenilo na 30.000 din. Notranjepolitični tedenski pregled Osnove nagrajevanja Pretekli teden je bil v Centralnem ■vetu Zveze sindikatov Jugoslavije sestanek predstavnikov vseh sindikatov, zbornic, gospodarski združenj, na katerem so govorili o obsežnih nalogah in metodah dela pri določanju osnov enotne tarifne politike. S tem.se je pravzaprav pričela akcija, o kateri že dalj časa razpravljamo in ki so jo hoteli nekateri kolektivi za vsako ceno prehiteti. Marsikje so namreč spreminjali tarifne pravilnike oziroma zviševali tarifne postavke. Občine so to mimo predpisov dovoljevale, čeprav je vse skupaj povzročilo le še večjo zmedo na tem zelo važnem področju. Zvezna tarifna komisija je ob dosedanjem proučevanju plačnega sistema in teli/iT* dohodka prišla do zaključka, da je treba minimalne osebne dohodke ločiti od tarifnt' politike. Minimalni osebni dohodek bo pravzaprav samo osnova za Izračun družbenih obveznosti podjetij. To pravico si pridržuje vsa skupnost, saj bi sicer marsikatero podjetje sploh ne bilo pripravljeno plačevati družbi del ustvarjenega dohodka. Minimalni osebni dohodek bo. z drugo bese do osnova za obračun med družbo in kolektivom. Poleg tega pa bo to najmanjša vsota, ki jo bo delavec nrelemal cel« takrat, če bo podletje najslabše gospo darilo. Zvezni organi že pripravljajo zakon o minimalnih osebnih dohodkih in na osnovi tega zakona bodo lahko pod Jetja /e vnaprej izračunala, ko'ikšne bo do njihove obveznost1 do družbe pra-tako pa ho tudi družba vedela, ko'iko bo dobila od gospodarskih organizacij denarja in ga bo zato lahko veliko bolj smotrno razdeljevala. Zvezna tarifna komisija je razpravljala tudi o osnovah, na katerih naj hi izračunali višino minimalnega osebnega dohodka. Zedinili so se, da visina minimalnega osebnega dohodka ne sme biti v nobenem primeru v zvezi s tarifnimi postavkami ali z drugimi osnovami nagrajevanja. Ce bi bil] minimalni osebni dohodki povezani s tarifnimi postavkami, bi jih podjetja hotela nenehno, spreminjati. Razpravljali so tudi o drugih možnostih izračuna minimalnih dohodkov, končno pa so se zedinili, da bodo minimalni osebni dohodki oziroma njihova višina opredeljeni na najbolj važna delovna mesta v gospodarskih organizacijah. Zakon bo torej določal minimalne osebne dohodke le za najbolj važna, tako imenovana ključna delovna mesta v gospodarstvu. Le-trh bo predvidoma okoli 3.100. To bodo potem osnove za izračun obveznosti do družbe, ki bodo veljale za vsa podjetja vseh strok in gospodarskih panog. Seveda v zakonu ne bodo mogla biti predvidena vsa delovna mesta. Teh je *e veliko več kot 3 400 Ostala, rekli b| manj važna, ali boljSe do fJatna delovna mesta bodo v okviru zagona razporejale gospodarske organizacije same. To razporeditev pa bodo pregledovali posebni organi, v katerih bodo tad| sindikat'. ' Ko bodo lako določeni minimalni >sebni dohodki, se bomo izognili teža vam, ki so nastale ob letošnji začasni rešitvi in nihče si ne bo prizadeval, da bi jih spremenil. Urejanje tarifne politike pa Je stvar zase In tega ne kaže izenačevati z bodočimi minimalnimi osebnimi dohodki. S tarifnimi pravilniki bo pravzaprav vsako podjetje samo zase urejevalo politiko nagrajevanja. Tu bodo določene tudi vse oblike, kot je premiranje in nagrajevanje po učinku (norme). V urejevanje tarifnih pravilnikov se upravni organi ne bodo vmešavali. Tarifni pravilniki bodo slej ko prej izključno stvar same gospodarske organizacije, kolektiva. Le-ti bodo morali določiti odnose med posameznimi delovnimi mesti, saj so neposredni proizvajalci najbolj zainteresirani, da bodo leti pravilni. Toda ker Ima vsako podjetje svoje posebnosti, bi lahko prišlo do zmede. Zato je pred nami še tretja naloga. Strokovna združenja posameznih gospodarskih panog bodo morala pripraviti tarifne spo; "vume. Tako bi dosegli, da bi bili dohodki (vsaj osnovni) v podjetjih Iste dejavnosti, na primer v železarnah, v premogovnikih itd. približno enaki. Tarifni sporazumi bodo morali vsebovati načela za ugotavljanje tarifnih postavk, osnovna načela za določanje deleža pri delitvi osebnih dohodkov iz čistega dohodka, izločenega iznad zneska tarifnih postavk, ter končno tudi načela o premiranju in uveljavljanju norm. Tarifne sporazume, ki naj bi bili pripravljeni najkasneje do 15 septembra, hi proučevali na posebnih skupnih komisijah strokovnih združenj ali zbornic, ?.v iz povedanega sledi, da so naloge, s katerimi bomo uredili plačni sistem, zelo obsežne, nič manj pa ni potrebno nenehno pojasnjevanje vsebine novih načel nagrajevanja oziroma urejevanja tarifne politike med delavci. Tudi v na-;em pregledu se bomo k tem vprašanjem ponovno povrnili. zbornice v letošnjem, pa tudi v vseh bodočih letiih. KOLIKO OBRTNIH OBRATOV IMAMO Sedaj je n3 področju novomeškega okraja 909 obrtnih obratov (brez novo priključenih občin). Od teh jih spada v družbeni sektor 123, v zasebni pa 786. Ti obrati zaposlujejo skupno 747 mojstrov, 737 pomočnikov, 324 priučenih delavcev, 107 nekvalificiranih delavcev in 66 oseb iz administracije. Skupno torej 1981 obrtnih ljudi, brez vajencev. Kljub precej visoki številki je le opaziiti, da še daleč ni ustreženo vsem potrebam prebivalstva, kajti če poslužuje en zaposlen kovač še vedno 1097 prebivalcev v okraju, en klepar 3074 prebivalce, en urar na primer kar 13.177 ljudi, en radiotehnik pa celo 23.060 prebivalcev, če pride na enega zaposlenega vulkanizerja v okraju ka.r 46.120 oseb, ki čakajo njegovih uslug, potem Se. zdaleč ne- moremo trditi, da imamo dovolj obrtnih delavnic. Tudi tabelaričen izračun oblačilne in obuvalne stroke ni dosti boljši. Se vedno je od uslug enega zaposlenega čevljarskega delavca odvisnih 438 ljudi v okraju, od enega krojača 587 prebivalcev, a ena zaposlena šivilja mora še vedno poetreči Prepoved klcpija telet in iagnjet Izšla je zvezna uredba o prepovedi klanja telet in jagnjet. Prepovedano je klati teleta do treh mesecev in telic do 6 mesecev siarosti, prav tako pa tudi merinlriranih jagnjet do 3 mesecev starosti. Klanje ženskih meriniziranih jagnjet je sploh prepovedano. kar 1423 žena. Tudi v živilskiih biti Vakp visoke, da bi zaradi strokah ni bolje. Na usluge ene- njih obrt le samo životarila, kot ga zaposlenega pekovskega de- se je to že dogajalo. Iztrošenost lavca čaka še vedno 1808 ljudi, in zastareJost osnovnih »redna usluge enega mesarskega štev, ki izhajajo pretežno la delavca pa 1085. Sodavičarja nacionaliziranih podjetij, in ne-lmamo samo enega. Tako se vr- zadostna oprema v precejšnjem ste te. malo čudne, pa žal stvar- številu podjetij in delavnic —. nc številke. vse to je velika oviira za večji Zato je nujno treba povečatii razmah obrtniške dejavnosti število obrtnih delavnic v vsem vseh sektorjev obrtništva. •okraju. Nujno je potrebna kemična čistilnica, pralnica in 11-kalnica ter krpalnica, dalge več mehaničnih delavnic, moško in UREDITI OBDAVČENJE IN IN ODSTRANITI SUSMARjE Da bomo lahko govorili o Resničnem napredku v otbrtii, bo žensko klobučarstvo, kolarstvo, nujno treba urediti obdavčenje dežnikarstvo, torbarstvo, peka-rija, črkoslrkarstvo, optična delavnica, elektrotehnične delavnice, vodovodno - inštalaterske delavnice, delavnice za popravila gospodnjskih strojev, ti- in izkoreniniti šušmarstvo, ki se pojavlja povsod tam, kjer manjka zakonitega obrtništva. Uprave za dohodke obč. LO bodo nujno morale spremeniti dosedanje odnose do obrtništva skarna in knjigoveznica, poleg obeh sektorjev, prav posebno teh pa še več delavnic domače pa še nasproti zasebnemu 6ek- obrti. torju, kjer je dosedaj največ Seveda so za to potrebna za- obrtnih odjav. Zato bodo tudi dostna investicijska sredstva, zbornični pododbori imeli zelo pa tudi osnovna; urediti bo tre- široko obdelovalno polje, lahko ba pri vsem tem sorazmerno pa bodo s pametno politiko do- družbene dajatve, ki ne smejo segli velike uspehe. RAZPIS DELOVNIH MEST Komisija za razpis delovnih mest pri Trgovinski zbornici za okra.i Novo mesto razpisuje delovna mesta; a) vodja poverJeniStva v Brežicah ali KrSkem b) l administrativno moč v Brežicah ali Krškem c) 3 strokovne tajnike pri OTZ Novo mesto: — strokovni tajnik odbora za ekonomsko-finančna vprašanja in analitik — strokovni tajnik odbora za kadre — strokovni tajnik odbora za odkup in konjunkturno službo. Pogoji: a) diplomiran ekonomist ali srednje strokovna izobrazba in 10 let prakse v gospodarstvu b) nižja strokovna izobrazba in administrativna šola i 3 leti prakse Obvestilo vajencem Upr.avitoljstvo Vajenske iole raz-nih strok v Novem mestu sporoča za začetek šolskega leta lfiftfl-se naslednje: 1. Vsi Usti, ki iz tehtnih razlogov niso dovršili 6 razredov osnovne Sole, oziroma 2 razreda gimnazije ter za nekatere stroke 7 razr. osnovne Sole oziroma 3 razrede gimnazije, bodo imeli preizkušnjo znanja Iz slovenskega jezika Iti računstva dne 2«. avgusta in 27 avgusta ob 7. uri zjutraj. K preizkušnji znanja morajo prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo In dovoljenje sveta za lolstvo, prosveto ln kulturo OL.O Novo mesto. 2. Popravni Izpiti za vs«. razrede bodo dne 38... M. ln 30, avg. Vsi, ki imajo popravne izpite, naj pridejo 28. 8., ob 7.. uri zjutraj v Solo, kjer hodo dobili podroben razpored Izpitov S seboj nai prinesejo zadnje šolsko spričevalo. 3. Zaključni Izpiti iesenskejs,, roka bodo dne 31. avgusta ter 1 in 2. septembra. Vsi tisti, kt bodo delali zaključni Izpit Jesenskega roka, naj se javijo 31. 8., ob 7.' ur) zjutraj v šolskih prostorih, kjer bodo dobili podroben program Izpitov. S seboj morajo prinesti zaključno spričevalo III razreda. 4. Vpisovanje v vse razrede Vajenske šolp bo dne 3. In 4. sept. od J. ure zjutraj. S seboj morajo vaiencl prinesti učno pogodbo ln zadnje šolsko spričevalo. L Prvi šolski dan je dne 5 septembra. i Vsi vajenci vseh letnikov morajo priti ta dan ob 7. uri zjutraj V šolo, kjer bodo dobili razporeditev po razredih ln urnik UPRAVITELJSTVO c) diplomiran ekonomist ali srednja strokovna izobrazba s S leti prakse v finančnem poslovanju — višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba s 5 leti prakse — srednja strokovna izobrazba s 3 leti prakse ali nižja strokovna izobrazba z 8 leti prakse. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje z opisom dosedanjega dela in dokazilo o strokovni izobrazbi pošljite do 15. avgusta 1968 navedeni komisiji. V TEM TEDNU NABIRAMO: Cvet bele deteljice (100 din), kamilice, samo cele glavice, bre/. pecljev (600 do 800 din). List beladone (150 din), breze (20 din), vijolice brez pecljev (140 din), ajbša (38 din), sleze-novca (180 din), hribske rese (500 din), gozdne jagode (100 din), melise (140 din), šmarnice brez pecljev (120 din). Rastlino ptičji dresen — mora vka (30 din), črnobina (70 din), gladišnika (33 din), ptičje kaše — bradovičnik (180 din), hribske rese (250 din), vodne kreše (140 din), jetičnika (105 din), njivske mačehe (110 din), kopitnika s korenino — virh (65 din). Korenine gozdnega korena (100 din), regrata (110 din), bal-drijana (260 din), habata — smrdljiv] be7:eg (36 din). Lubje češminovih korenin (165 din), krhlike (54 din). Plodove suhe borovnice (350 din). Koristno delo Društva knjigovodij Od ustanovnega obCnega zbora do dane« je Društvo knjigovodij v Novem mestu poželo že lepe uspehe. Razen rednih mesečnih sestankov knjlgovodii vsega olera Ja je priredilo že ve* seminarjev v zvezi z obracunavanjftn osebnih dohodkov, sprememb kontnih planov f?o*Dorlars.kih o-^nni zflelj Itd. Prav zdaj pripravlja društvo lične skripta zg računovodje gospodarskih organizacir) o delitvi dohodka Iti periodičnih obračunih; s pomočin teh skript bodo odločujoči finančni organi gospodarskih orRanlzaoij brez težav pravilno obračunavali doho-fl^k, uredili finančno knjigovod •itvo in pr*i ohrafunavanju obve/.-10«ti do družbene skupnosti, pro računov 1n akladov našli prsflrtle-t* primere. Društvo pa ne skrbi za svoje čjane samo s tem, da jim ob vsakem času nudi potrebne informacije, prireja seminarje itd., .»mpak mu je bifla prav v zadnjem ča«u poverjena *e odgovor na nalog« sodelovanja pri sprejemanju Pravilnika <> knjigovod <*Wl službi Po tem Pravilniku, ki bo takoj po sprejemu zvezne ljudske sfltupiClne uradno rtbjav43en, bodo knjigovodje gospodarskih organilaactj razdeljeni odnosno prevedeni v tri skupine: knjigovodja, višji knjigovodja in knji-govodja-ekonomist Vzporedno i nazivom bodo gospodarske orga miizac.ie seveda morale določiti tudi ustrezne tarifne po^v^e in ln s tem dati knjigovodstvu tisti poudarek, ki ga upravičeno zasluži. Spričo^ *ia.n.ia, v katerem so gospodarske organizacije, ko morajo knjigovodstva evidentno Izvesti nov gospodarski sistem, se privi, Izvršiti poMetnt obračun po vseh novih ln dokaj spremenjenih predpisih. Je rok za pverttn-?Hev periodičnega obračuna tudi podaljšan do 2S. avgusta. Gospo H mrske organizacije zato bruto bilanc 7# me=ec Junij roiso dolžne pošiljati banki, temveč skupno * pp-riodičnlm obračunom, mora pa hi« zflto bruto bilanca sestavljena že z upoštevanjem sprememb kontnega pisna. VSem gospodatsklm organlzacl-Jaim svetu trmo, d« obračun dohod ka i>i t-kn i/>l |u v ovojem knjigovodstvu fte na prejšnje konte In sele nato Izvršijo potrebne pre-knjlžbe na nove konte ter po pre- knjlžbah sestavijo ustrezno bruto bilanco z vsebovanim obračunom dohodka. Kot sem te prt*) omenil, bodo morali knjigovodje gospodarskih organizacij po uradni objavi Pravilnika o knjigovodski sluihl delati tudi ustrezne strokovne izpite. V ts. namen organizira društvo začetniki kot tudi nadaljevalni KNJIGOVODSKI TEČAJ, začenši z avgustom, nnifttvo poziva vse, ki žeMiJo obiskov*« tečaj, naj pošljejo tVOje prijave d« iS. avgusta na naslov: Društvo knjigovodij Novo mesto, poBtJtl preda-i M. Začetniki te^al bo ira-|*1 predvidoma '.: meseca, dvakrat ttdSTlJfcO, začenši s 16. avg»-slom takoj po 7-avrftitvl začertni-*kega pa bo stekel nadaUevadnu MCsjj 7ačetn1,skl tečaj knjigovodstva bo oblegal osnove knji' Tovodstva. knliženJa, sestavo bruto bilanc In sestavo Čistih b'lanC. medtem ko bo nadaljevalni oo* tegal zlasti pojme In obračune nrolzvodnK tistem obračuna dohodkov, Investlfli itd vsak PfT lavljener N> prelel o nričet.ku tečaja pismeno obvestilo Ne J** mudite s prijavami1 . _ »DOLENJSKI LIST stran 8 Poletje mesta ob Savi ■•..Mesto Krško se v razdobju od prve do druge svetovne Vojne skoro ni spremenilo... Včasih je bil« v tem kraju razvito obrtništvo, nI pa bilo industrije... Več industrialcev se je lanimalo za postavitev tovarn na Krškem polju. Tako bi morala neka francoska tvrdka graditi na Krškem polju hidrocentralo. To pa je preprečil kaplan Tomaži n iz Cerkelj, ki je bil pod-kupljen, da je širil med krškopoljskimi kmetovalci propagando. *«i d» bodo v te kraje prišli brezverski delavci. Kmetje so mu "Medli in svojih zemljišč niso prodali. Tudi tvrđka »Bata« je hotela na Vidmu zgraditi svoj kombinat, do tega pa ni prišlo, ker so se uprli domači obrtniki-čevljarji, ker so se bali, da bi prišli o zaslužek. Leta 1937 se je Bonaču iz Ljubljane komaj posrečilo, in to z zvijačo, odkupiti zemljišče med železniško Postajo Videm - Krško in Savo, kjer je zgradil tovarno celuloze ... Politično življenje v Vidmu - Krškem se je razvijalo v medsebojnih prepirih med strankami, ki so se kosale za oblast, medtem ko se za razmere delovnih ljudi niso brigale ...« Tako piše kronist v knjigi »Videm-Krško nekdaj in danes«, ki je izšla lani, ob drugem prazniku občine Videm-Krško. Taka je podoba preteklosti starodavnega mesta Krško in mladega, kipečega Vidma, ki sta, pred leti združena v eno občino, s skupnimi silami pokazala zdaj čisto drugačno sliko. Ob 12. avgustu se prebivalci Videm-Krškega spominjajo prvih krških žrtev — ustreljenih borcev prve oborožene skupine razvoju, kulturno - prosvetnega življenja v občini, razmahu telesne vzgoje in športa, široko zastavljenih in že skoraj uresničenih načrtih dokončne elektrifikacije in drugih komunalnih del v občini, ob vsem tem se prebivalci občine Videm-Krško lahko z zadovoljstvom ozrejo na doslej prehojeno pot. Pogled v bodočnost jim vzbuja zaupanje, ,ki ga krepi čedalje trdnejša gospodarska moč občine, napredek kmetijstva in utrjevanje vseh drugih teme- njem in naprednim kmetijstvom lahko ustvarimo nove gospodarske uspehe! UMRIPDASTE UMRU? T0PRICAKAMENTA*!Z,V™ - , IN SRCA NASA P0MUIVA2RTVE ai. BRIDKO PLEMENITE KI VZELA NASE 10 MLADOST 1 IEVASA SPOMIN KRVI ZA DOM , IN NAS PREUTE NENEHOMA SE V DUŠAH NAM OGLASA VAM PLETE VENEC HVALE VEKOVTTE IZ RODA V ROD NAIZIVASEPREUU TAKOSIIAU BOSTE VZAftllflAVE DOKUR IZVIR NE USAHNE VASI SAVE Pogled na hotel in restavracijo »SRKMlC«; v hotelu, ki je oku.-. Bo opremljen, je 30 sob in dvoje družinskih stanovanj, kuhinja pa zmore tudi nad 200 obrokov v Spodnjem Posavju — in temnih dni izseljenstva. Letos slavijo ta praznik z dolgo vrsto prireditev, ki sega tja do 9. septembra. Ob novih gospodarskih uspehih, napredku in Prebivalcem občine Videm - Krško naše prisrčne čestitke ob 12. avgustu! Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA ljev družbene dejavnosti. Uspeh in napredek v občini Videm-Krško živo potrjujeta, zajp^ij smo si izbrali komunalni sistem kot najboljšo obliko utrjevanja naše socialistične demokracije. Skupno delo za gospodarski, kulturni in splošno prosvetni dvig občine, ki so si ga zastavili občinski ljudski odbor, Socialistična zveza in Zveza komunistov kot glavni pobudnici napredka in boja za boljšo bodočnost ljudstva, delovni kolektivi in kmetijske zadruge, to skupno delo že daje iz leta v leto večje uspehe. Zasluga delavskega in okrepljenega družbenega upravljanja je, da so ljudje spoznali: samo z večjo proizvodnjo in s pro-svetljenimi množicami, z zna- AMtfO+fft "Napis na spominskem obelisku v Krškem Uspehi, ki jih je občina Videm-Krško dosegla v zadnjem letu, nikakor niso majhni. Večja in boljša proizvodnja v tovarni celuloze in papirja, zgraditev novih objektov v Splošni kovinarski zadrugi, velik napredek v elektrifikaciji napeljava vodovoda v Krškem, večji hektarski pridelki v kmetijstvu, reševanje perečih vprašanj v šolstvu, uspešna skrb za ceste in pota, nadaljnja gradnja stanovanj in zdaj novih trgovin, vse to priča o veliki skrbi občine in zlasti tovarne na Vidmu, da bi oskrbeli delovnim ljudem potrebne pogoje za boljše življenje. Toliko kot je bilo zgrajenega v Vid-mu-Krškem v zadnjih letih, se ni naredilo nikdar poprej. Zadovoljstvo gospodinj Pred kratkim ustanovljeno novo podjetje »MESO« je združilo vse mesnice v Krškem, odprlo je pa tudi prenovljeno mesnico, ki je bogato založena z najboljšim mesom in z zelo dobrimi mesnimi izdelki. V novi mesnici »o gospodanje tudi hiitreje postrežene, saj sekajo meso kar trije mesarji, blagajna pa skrbi saimo za plačevanje računov. Pridobitev j« tudi nov, velik hladilnik, kot ga prej mesarije v mestu nteo imele. Gospodinje so zdaj zadovoljne z večjo Izbiro mesa ln s kul-turnejšo postrežbo. Prej ali sle: bo treba urediti v mestu tudi sodobno klavnico, ker sedanja ne ustreza vedno večjim potrebam naraščajočega prebivalstva. Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja bo ( pričal v Krškem poznim rodovom, da je seme, ki so ga sejale grupe prvih komunistov v Krškem, Rajhenburgu, Senovem, Starem gradu, Brežicah. Dobovi, Vel. Podlogu, na Raki in v Gorici, rodilo stoteren sad. Njihovemu spominu in spominu vsem žrtvam narodnoosvobodilne vojne se bodo prebivalci občine Videm - Krško oddolževali tudi naprej s tem, da bodo še bolj kot doslej sodelovali v raznih oblikah družbenega in delavskega upravljanja ter tako reševali najrazličnejša vprašanja v industriji, kmetijstvu, obrtništvu, trgovini, turizmu, v komunalnih službah in povsod tam, kjer se odloča o lepšem in boljšem življenju nas vseh. Izreden delovni polet, ki odlikuje prebivalce občine Videm Krško, pa je hkrati najboljše potrdilo, da je to najkrajša pot do uresničitve vseh idealov socialistične družbe, ki je pri nas in po svetu že postala družbena stvarnost. Pri tem delu in uresničevanju nadaljnjih načrtov želimo prebivalcem občine Videm-Kr- 5Vi v«?"ko nov;h u^oohov' Kogled na papirni stroj, s katerega se uro za uro, dan za dnem brez oddiba. tisoče metrov časopisnega papirja odmotava na sto Krško tihožitje Nov stanovonjsko-trgovski blok Občinski ljudski odbor Videm-Krško skrbi za nadaljnji razmah trgovine in oskrbovanja prebivalstva, ki terjat« zadnja leta sem vedno večjo pozornost zaradi večjega števila prebivalcev. Samo dve neprimerni, majhni trgovini na Vidmu že dolgo ne zadostujeta več potrošnikom. Zato so se odločili za zgraditev novega bloka, ki bo imel v pritličju prostore za trgovine in mesnico, nad njimi pa 18 stanovanj za delavce tovarne celuloze in papirja, ki je investitor novega bloka. V nedeljo 17, avgusta bodo ob 10. uri dopoldne s krajšo slovesnostjo začeli dela na novem bloku. f J OB 12. AVGUSTU, KO VIDEM-KRSKO TRETJIČ PRAZNU J t SVOJ OBČINSKI 4 PRAZNIK, POZDRAVLJAJO VSE DELOVNE LJUDI, KOLEKTIVE IN ZADRUZ- J NIKE V OBČINI TER JIM ŽELIJO NADALJNJIH USPEHOV V GRADITVI SO- 4 CIALIZMA Občinski ljudski odbor Videm-Krško Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski odbor ZR0J Občinski sindikalni svet Svet Svobod In prosvetnih društev Občinska gasilska zveza TVD Partizan Občinski odbor Ljudske tehnike ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO: Tovarna celuloze in papirja widem-Krško Tovarno čokolade in likerjev, Brestanica — ELEKTR0, Krško — Splošna obrtna kovinarska zadruga, Videm-Krško — Trgovsko podjetje POTROŠNJA — Trgovsko podjetje GR0S1ST — Trgovsko podjetje TOBAK — Valvazorjeva tiskarna, Videm-Krško — Papima konfekcija. Krško — Avtotrgoviua, Krško — Knjigarna in papirnica — Komunalno podjetje — Zadružno posestvo »Matija Gubec«, Leskovec pri Krškem — SGP »PIONIR«, obrat Videm-Krško — Hotel m restavracija »SREMIČ«, Videm — »GRADIŠ«, cbrat Videm — Kmetijska zadruga, Videm — Kmetijska zadruga. Krško — Kmetijska zadruga, Raka šole na Krškem polju V občini Videm - Krško bodo popravili in dozidali šole v Velikem trnu, Zdolah in Velikem Podlogu. Te šole bodo dobile tudi nekaj nove opreme. Na Velikem trnu bodo v šoli zgradili zasilni oder, ker zdaj nimajo nobene dvorane za prireditve. GRADIJO ... V Krškem gradijo nov osem-stanovanjski blok. V pritličju bodo trgovski lokali. Blok gradi občinski ljudski odbor Videm-Krško skupno s podjetji. ELEKTRIKA... Elektrifikacija se je na Krškem polju močno razmahnila. V tbčini Videm-K.rško bodo letos ustvarili pogoje za popolno elektrifikacijo vseh vasi v prihodnjih dveh letih. Letos so zgradil! več daljnovodov in transformatorskih postaj. Kmetje se z veseljem vključujejo v vsa deia. Občina prispeva sredstva za daljnovode in transfor- matorske postaje, omrežje Is hišne priključke pa gradijo kmetje z lastnimi sredstvi in delno s pomočjo srednjeročnih posojil, ki jdh posreduje občina Videm-Krško. Javna pralnica na Vidmu Center za pospeševanje g., spodinajstva Videm-Krsko je že lani dal pobudo za postavitev prve javne pralnice s krpal -nico in likalnico, ki je zdaj tik pred otvoritvijo. Ze marca s< dobili stroje iz Nemčije, pri čemer sta z denarnimi sredstv. pomagala predvsem ObLO in tovarna papirja. Zdaj so v teku zadnja obrtniška dela, tako da bo nova pralnica v kratkem odprta. Tovariš»ice so pri svojih načrtih našle vso podporo tako na občini kot pri podjetjih in upajo, da bo pralnica razbremenila zlasti zaposlene matere in gospodinje ' Vsakodnevna podoba pred tovarniškim skladiščem papirja: veliki kamioni s prikolicami odpeljejo v Zagreb, Beograd in druga velika mesta tudi po 25 in SO ton papirja hkrati Z obiska pri videmskih papirnic ar jih 340 metrov na minuto •Delavski svet tovarne celuloze in rotacijskega papirja »EJu-ro Salaj« v Vidmu - Krškem je sprejel na pobudo Izvršnega •veta sklep o povečanju proizvodnje časniškega papirja od 11 tisoč ton na 28 tisoč ton še v letošnjem letu.« Kratka vest v dnevnem časopisju. V tovarni celuloze in papirja na Vidmu stoji ob 145 metrov dolgem 'papirnem stroju samo hekaj ljudi. Sporazumevajo se 8 pogledi na aparate, ka.zalce in signalno lučke najmodernejših komandnih naprav ob levi steni velikanske dvorane. Stroj rohni in stresa ozračje, da beseda utone v njegovem trulftu. Pa tu besede sploh niso potrebne. Samo nekaj tehnikov in delavcev streže velikanu, ki sprejema na zgornjem delu na svoje sito tekočo mešanico lesovino, celuloze in kemikalij, ha spodnjem delu pa navija na Velike valje v minuti do 340 m celo 350 metrov štiri ln pol metra širok trak časopisnega Papirja ■ 340 do '150 metrov na minuto, 100 in celo do 120 ton pa-Piria na dan' Tu je vse mehanizirano Optična očesa sproti povedo *je in kdaj se je papir strgal beta žarki registrirajo debeline Papirja. Avtomatično analizirajo aparati vodo in 1i s kemičnimi pripomočki urojni< Predpisano kislinost. Ko jo pn Pit (fntnv on nn<;oVi<->•-. .;»■».-. : o'"r' \:je, zgladi in zreže na poljubne velikosti, ki jih potrebujejo tiskarne. Stroj spet avtomatično zavije papir - v večje in manjše bale in mimogrede so v skoraj praznem skladišču. Zalog ni, sproti gre vse na domači trg. Leta 1955 smo imeli 493 časnikov, letos jih je 508. Leta 1990 so imeli naši listi 349 milijonov skupne naklade, lani 137 milijonov in letos že 573 milijonov. Leta 1961 bo, kol kažejo podatki, tiskalo v državi 523 listov skupno 945 milijonov izvodov listov, za kar bomo potrebovali nad 50.000 ton rotacijskega papirja. Velikan na Vidmu, ki leče >.dai noč in dan, naj bi dal letos 26.000 ton. Lani le dobavil našim tiskarnam 24.000 ton časopisnega papirja, potrebe pa so iz meseca v mesec večje. S skrajnim napreganiem vseh sil in z neverjetno sposobnostjo mladih tehnikov in vodilnega kadra bo ta moderni stroi 1e-fos prekosil vsa pričakovanja ial bo 28.000 ton roto papirja' Po lp n logova skrajna zmne- I iivost. •Zdaj razpravljamo o tem. II u»i oan'rnl stroi predelali na brzino do 400 metrov papirja na minuto, s čimer bi se dvignila letna proizvodnja na 33.000 ton roto papirja,« mi je dejal pred dnevi tehnični direktor tovarne, tovariš ing. VLADIMIR SEGA. Spraševal sem, kakšni so bodoči načrti tovarne celuloze in papirja. Se en papirni stroj za novih 30.000 ton roto papirja »Potrebe po roto papirju nenehno rastejo,- 1e pojasnil ing. Sega. Ze zdaj bi potrebovali približno 34.500 ton papirja — tolikšne potrebe so prijavila vsa jugoslovanska časniška podjetja! —, uvoz takega papirja pa je ustavljen. Izredno hiter razvoj naših listov in njihovih naklad govori o -lakoti-po časopisnem papirju, ki s sedanjimi 28.000 tonami letne proizvodnja $e zdaleč ne bo nasičena. -Konec leta 1961 raćunam< s potrošnjo pribl. 60.000 ton roto papirja, kar zahteva postavitev novega, modernega pa-nirnoga itjola." ie nadaljeval ing. Sega. Vse kaže. da so najboljši pogoji za to delo prav na Vidmu. Tu imajo potreben kader, z novim strojem naj bi izdelovali papir, v katerem bo polovica smrekove lesovine, polovica pa lesovine listavcev (topola ln dr.), končno pa je na Vidmu predviden tudi že prostor za drug papirni stroj. Se nekaj govori za postavitev novega stroja poleg sedanjega velikana. Slovenski les (smrekovina s premerom 28 do 30 «m) je najboljši za predelavo v dober časniški papir. V treh letih bi tovarna lahko vzgojila nove strokovne kadre in leta 1961 bi spet krili z domačo proizvodnjo vse naše potrebe po roto papirju. Z novim strojem bi izdelovali tudi Uustracijski roto papir. Dolenjska bukovina — za celulozo! Na Vidmu Je pomembna tudi proizvodnja celuloze. Z majhnimi investicijami so v zadnjih letih dvignili proizvodnjo od 16.000 na 20.000 ton. Z zgraditvijo četrtega kuhalnika se bo proizvodnja povečala za nadaljnjih lO.OOo ton celuloze, medtem ko bo nova belll-ntca oz. oplemenjevalnlca dajala namesto sedanje navadne celuloze visoko vredno celulozo. Belllnlca bo vsak čas dotrotovltena. medtem ko bo 4 kuhalnik začel delati prihodnjo lesen. Novi oddelek bo predeloval zlasti dolenlsko bukovino, katere bo porabil do 40.000 kubičnih metrov na leto. Te bukovine ne bodo porabljali samo za papirno Industrijo, temveč nredvsem za viskozno celulozo (za izdelovanje umetnih vlaken). To ho surovina !za novo tovarno v t.ozntel. dokler ne bo zevajena nova tovarna v Banla Luki. Viskozna celuloza je nadvse Iskano Izvozno blago, saj lahko dobimo zanio 200 dolarlev za tono, medtem ko nam da tona bukovine od fl do io dolirlev. V viskozno celulozo predelana bukovina si dvlen« vrednost na 48 dolarjev pri toni lesa, s čimer je vrednost tako nredelnne surovine dvignjena na •niv!S1o stonnlo Od 30.000 ton celuloze bo Sel velik del za Iz.voz, dovolj Je bo pa Midi za vso domačo DaDimo Industrijo Zdaj: vsak dan 14 ton sladkorja v Savo ... »Je tako!« ml Je dejal tehnični direktor, ko Je razlagal, da odteče zdaj z odpadnimi lužlnami vsak dan v Savo 14 ton sladkorja. Sestavljen je načrt, po katerem bi tovarna lz lužln Izdelala na dan do 7 ton krmilnega kvasa, ki bi ga uporabili kot visoko vredne krmne beljakovlne. Sladkor lz odpadnih lužin bi predelali za hrano kvasnth glivic, sušen kvas, v katerem so čiste beljakovine, pa bi dobavljali tovarni za Izdelovanje močnih krmil. Vrednost tako pridobljenega krmilnega kvasa odgovarja vrednosti vzreje 250.000 prašlčev-pršutarjev, težkih po 80 kilogramov. Načrt Ima v rokah Glavna zadružna zveza: š približno 350 milijoni dinarjev bi lahko postavili obrat za izkoriščanje zdaj w Savo odtekajočih lužln. ...potem pa: razen krmilnega kvasa še ogromen prihranek premoga »Preostalo goščo (lignin ln druge ostaske) bi potem, ko bo lz nje potegnjen sladkor, uporabili za kurjavo pod našimi kotli. Kot nafto bi Jo brizgali na kurišča in prihranili s tem na leto od 25.000 do 30.000 ton premoga! Ko bomo dosegli to, bo tovarna na Vidmu najmodernejše in veliko podjetje pomembno tudi v evropskem merilu!« 1e zakllučil razlago Inženir *ega. Načrtov za še modernejšo In rentabilnejšo proizvodnjo celuloze in papirja v tovarni ne manjka. Računajo tudi s tem da bodo z novim načinom kemične predelave in dodelave uporabljali namesto sedanjih 20 odstotkov topolovine tudi dn 50 in 60 odstotkov topola. Ne gre le za nižje cene listavcev, temveč tudi za varovanje goz- dov. Smreka raste 35—40 let, da je godna za predelavo v rokah papirničarjev, topol pa je zrel že v 10—15 letih. Dodajmo še, da je tovarna celuloze in papirja na Vidmu doslej vse svoje načrte dobro uresničila. Skoda le, da zaradi administrativnih formalnosti ne more dobiti dovolj kreditov, da bi povečala jzaloge lesa na skladišču za 6 mesecev. Zdaj gre les v predelavo že po 1 me-t secu, ko še ni razsmoljen, s čimer nastaja ogromna škoda: v proizvodnji se morajo boriti s smolo, papir ni enakomeren, potrebna so draga kemična protisredstva. Zadnje čase so dosegli na papirnem stroju 52/53-gramski papir, kar odgovarja svetovnim normativom. To pomeni, da je napir lažji, tak kot ga žele ti- skarne. Prav zato pa vlaga;o videmski papirničarji v delo vse svoje znanje, požrtvovalnost in skrajno prizadevnost, da bo uresničena drobna vest v našem tisku: »...še letos izdelati 28000 t časniškega papirja .. Strokovnjaki iz tujine, pri katerih so se mludi tehniki pred leti učili streči papirnim strojem, se ne morejo načuditi, ko pridejo na Videm in strme pod roke fantom, ki so v nekaj mesecih obvladali proizvodnjo papirja tako kot bi bili stari mojstri. Zato so občani Videm-Krškega ob svojem prazniku lahko ponosni na kolektiv tovarne celuloze in papirja, ta pomemben objekt jugoslovanskega gospodarstva. TONE GOSNIK Nova bala je namotana, žerjav jo bo premaknil k tehtnici, na valju pa se bo v prihodnji minuti spet navilo 350 metrov kar Izdelanega, posušenega in le vročega papirja... »DOLENJSKI LIST« Stev. 31 Šti irje stoletni jubileji Izobrazba učiteljev je bila komaj zasilna. Le tisti učitelj, ki je bil prirodno inteligenten in sposoben za samoizobraže-vanje s pedagoškim Čutom, se je lahko dobro uveljavil in dobil, če je bil najboljši v okraju, naziv vzorni učitelj in šola, na kateri je učil, vzorna šola. Po Politični šolski ustavi iz leta 1805 je bil predpisan kandidatom za učitelje trivialk le 3-mesečni tečaj na glavni šoli. Po uspešno dokončanem tečaju z izpitom je kandidat dobil spričevalo za pomožnega učitelja, že po enoletnem poučevanju in po dovršenem 20 letu starosti pa se je smel prijaviti za učiteljski izpit. K temu je bil pripuščen, ako se je dekanijski šolski nadzornik prepričal, da njegove metodične sposobnosti, vzdrževanje discipline in morala ustrezajo. Po uspešno opravljenem izpitu pri škofijskem konzistoriju je dobil spričevalo od višje . šolskega nadzornika s formul i Predlaga se kot učitelj. Kandidati za učitelje glavnih *ol, ki so obiskovali predpisan 6-mesečni pedagoški tečaj na normalki, so bili lahko nameščeni kot pravi učitelii tudi brez takega praktičnega učiteljskega izpita. Kandidatkam za učiteljice niso bili predpisani pedagoški tečaji. Svoje znanje so dobile po navodilih in z instrukcija-mi od odličnih učiteljev ali učiteljic in opravile izpit. Do Armada svojemu ljudstvu i mesecu juliju je v Kostanjevici nastopila jokloma skupina vojaške enote iz Cerkelj pod vodstvom kap. I. klase Petra Vujičića. Spored je obsegal narodne plese, igre in narodne pesmi. Nastopili so v srbskih in makedonskih na-rodnUi nošah. Spored je trajal dve uri in je občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, zelo navdušil. Pobrano vstopnino, 8:400 din, so nastopajoči v celoti poklonili DPM. Društvo se nastopajočim prisrčno zahvaljuje in si želi skupno z občani Kostanjevice Je vet tako prijetnih večerov t> krogu tvoje ljudske armade. Dolenjski fantje pozdravljajo Vsem domačim, sorodnikom, dekletom in fantom iz domači, vasi ln bralcem Dolenjskega lista pošiljajo lepe pozdrave Dolenjci, ki služijo vojaški rok v Irebinju: Jože Ajdič, Viktor Papež, Janez Zupan, Anton Janež ič, Jože V avtor, Frano Gnl-dovec. Državnega zakona o ljudskih šolah iz leta 1869 so lahko učile samo na dekliških šolah. Od leta 1848 do 1867, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno učiteljišče, so se učitelj iščniki pripravljali na svoj poklic na preparandnem kurzu ali na preparandiji, na kateri je trajal študij sprva le eno leto, pozneje pa dve leti. Učiteljske službe so se oddajale z razpisom. Razpisano mesto je učitelj dobil najprej le provizorno, po treh letih neoporečne službe pa je lahko prosil za stalno namestitev. Na službenem mestu je bil učitelj pod stalnim nadzorstvom krajevnega župnika, ki je bil učiteljev predstojnik in nadzornik. Delati je moral po njegovih navodilih in nasvetih, kakor tudi po nasvetih krajevnega ter okrajnega šolskega nadzornika, ki je bil dekan in obenem tudi konzistorialni svetnik. Ta je imel stike z okrajnim glavarstvom in še posebno s k onzis torijem, pri katerem je bil višji šolski nadzornik, ki je nameščal, premeščal in odstavljal učitelje ter o spremembah o šolstvu obveščal deželno glavarstvo, kateremu je pošiljal tudi obdobna poročila. Šole po vaseh so bile v kon-kordatski dobi še vedno organizirane kot trivialke tako, kakor jih je uvedla Marija Terezija z Občim šolskim redom leta 1774. Razlika je bila v tem, da so nemščino v njih le še redkokje poučevali. Predelovale so snov le dveh razredov glavne šole. Verouk je poučeval krajevni duhovnik, navadno župnik, ostale predmete, t. j. branje, pisanje in računstvo pa učitelj. Namesto trivialne šole so jih imenovali tudi župnijske šole in v lokali! ah lokalijske. En učitelj je moral v njih učiti tudi 80 do 100 učencev dopoldan in popoldan, po potrebi pa celo do 200 učencev tako, da jih je razdelil v dva oddelka ter enega učil dopoldan, drugega pa popoldan. Ako si je svojevoljno najel učiteljskega pomočnika, ga je moral plačati sam. Ze od Marije Terezije uzakonjena 6-letna Šolska obveznost od šestega do izpolnjenega dvanajstega leta starosti, je bila v veljavi do leta 1869, ko jo je za dve leti podaljšal Državni zakon o ljudskih šolah. Učitelji konkordatske dobe so poučevali po zastareli črko-valni metodi in po predpisanih učbenikih, ki so jih, ako jih je imela šola dovolj pri rokah, siromašnim otrokom deloma podarili, deloma posodili. Učitelji so si pomagali z golim verbalizmom, učenjem na pamet in utrjevanjem učne snovi v branju, pisanju in računstvu. Sele z nastopom na učiteljišču šolanih učiteljev se je dvignilo šolsko delo z boljšim ponazarjanjem, črkovalno metodo pa je izpodrinila normalnobesed-na metoda. Polagoma so uvedli nove predmete in končno tudi realije. Preko raznih pedagoških načel in stopenj se je po prvi svetovni vojni uvedel v šolsko delo strnjeni pouk s koncentracijskimi slikami. — Uveljavilo se je življenjsko iz- Zupanćič, 2.c razred: TIHOŽITJE (lesorez) Obiščite razstavo v novomeški gimnaziji hodišče z dinamiko dogajanja, ki je privedlo k novodobnemu oblikovanju socialističnega človeka. Sole na Čatežu, v Mirni peči in Prečni, ki so začele s poučevanjem leta 1858, so imele lastno poslopje že ob začetku svojega delovanja. NA CATE2U so šolo ustanovili po zaslugi lokalista Jurija Kobeta, po rodu iz Starega trga ob Kolpi, ki je prodal župljanom svojo hišo in jih pregovoril, da so zt šolo zgradili posebno poslopje. Šolska kronika glede tega nima točnih podatkov. Ker učiteljska plača pred začetkom pouka še ni bila službeno določena, je obljubil učitelju letno 20 goldinarjev iz cerkvenega denarja, ki so ga darovali romarji kapeli na Zaplazu. Prva dva učitelja sta bila organista brez učiteljske izobrazbe, in sicer Boštele Martin (1858—1860) in Draksler Matevž (1860—1862), nato Viljem Zanoškar (1862 do 1864) itd. Pozneje določena letna plača za učiteljsko, organi-stovsko in cerkovniško službo ie bila zaradi mnogih križarjev v šolski občini tako nizka, da je moral prispevati za doseg minimalne plače znatni delež normalni šolski fond. V 80 letih je občina dozidala šolskemu poslopju prvo nadstropje za stanovanjske prostore, leta 1905 pa je zaradi prevelikega števila učencev preuredila upraviteljevo stanovanje v pritličju v drugo učilnico, pri čemer je potem ostalo. Od ustanovitve šole do leta 1940 se je na Čatežu razvrstilo 30 učiteljev in učiteljic, med katerimi je učitelj Anton Vidmar v kraju služboval nad 34 let (1902—1936). NASA NAJVEČJA LADJA Nedavno so v puljski ladjedelnici splovili v morje naš doslej .jvečji tanker »Istina«. Ladja ima nosilnost 19.000 ton, dolga je 170,5 m, Široka 22 m in visoka 12 m. ■ Mladost z vseh KRKA VABI Pretekli teden, ko je strašna vročina mučila Novomešcafljftj je Krka privabila v svode nje-kolikanj bolj hladne valove številne kopalce, stare in mlade. Ze nekaj let se ni zgodilo, da bi na novomeškem kopališču ne bilo dobiti omaric, v tej* pasjih dneh pa so bile vedno vse zasedene. Senzacija na Loki Je bila **" letna Berta Blažičeva iz Novega mesta, katero so vsi začudeni opazovali, ko je v maleni bazenu do vratu v vodi delala družbo najmlajšim. To je verjetno najstarejša oseba, ki se je kdajkoli kopala v Krki. Ra, Tekme mladih koscev v Brežicah Aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Brežice je organiziral tekmo koscev, na kateri se bodo v nedeljo, 10. avgusta, pomerili po trije mladinci iz sosednjih aktivov. Najboljši bodo prejeli lepe nagrade. Po tekmovanju bo na Crncu pri Ferjančiču tradicionalna kmečka veselica, ki je navadno dobro obiskana. Mladinci tega aktiva so se udeležili tudi tekmovanja pri košnji sena, ki ga je organiziral AMZ pri KZ Dobova. Na tekmovanju je zmagal Drago Gerjevič, član AMZ -- Brežice. J. V. meridianov Pismo z avto ceste Kronovo, konec julija V mladinskem naselju »Boris Kidrič« v Kronovem je nastanjena Mednarodna mladinska delovna brigada. Sestavljajo jo fantje in dekleta iz Amerike, iz vročega podnebja Bližnjega vzhoda, iz Indije ter bližnjih in daljnih sosedov s starega kontinenta. In če obiščete to naselje, naj vas nikar ne začudi, da boste srečali malega Ahmeda iz daljne Sirije, Ilono z meje Libanona ali Nisima iz Haife. Vsi ti so prišli k nam, da skupaj z nami, pri istem skuvnem delu, gradijo ne samo cesto, ampak še nekaj: veliko mednarodno "vseh mladih, ki nikakršne razde- Plsmo iz okrajne kolonije v Fazanu pri Portorožu Ob slovenski obali Portorož je postal v juliju pravo mednarodno letovišče. Na kopališču, na ulici, povsod slišiš različne evropske jezike. Prekrasni avtomobili raženih držav delajo družbo našim Fiat 600, ki so v večini. Razni motorji švigajo mimo tebe in čeprav je videti kolesar že kar smešen poleg avtomobila ali Plavalni bazen zraven celulozne tovarne na Vidmu pri Kr-#kem je zdaj ena najbolj obiskanih turističnih točk v Spodnjem Posavju. Na stotine ln tisoče Zagrebčanov ln ljudi iz vseh ohsavskih krajev ga obišče razen domačinov vsak teden. Plavalni klub »CELULOZA« je vzgojil ie vrsto odličnih mladih plavalk ln plavalcev, ki segajo tudi po najboljših mestih v državi. motorja, sem vseeno vesela, da imam vsaj kolo. ki mi približa Portorož ali Piran, ko je treba včasih na hitrico še kaj kupiti ali urediti na občini. Bivališče novomeške kolonije je namreč skrito v Fazanu oz. Sveti Luciji kot pravijo domačini, to je 2 km od Portoroža. Lepo urejena stavba, ki je lani prvič sprejela otroke OLO Novo mesto pod svojo streho, je letos spet polna smeha in veselja. Junija so bile 3 tedne tu matere z otroki, nato )e letovala I. izmena šolskih otrok, od 20. julija pa je tu II. izmena. Ko bo ta odšla domov, bo prišla še vajenska mladina, da se tudi ona na-užije lepot naše slovenske obale. Skoda je, da je le 40 postelj in lahko naenkrat letuje le 31 otrok, čeprav je mnogo več prijavljenih. Zato pridejo v poštev predvsem tisti, ki so okrepitve ob morju najbolj potrebni. Kako so otroci mirni, celo boječi, ko pridejo v kolonijo! Ne jedo in kuharice so žalostne, ko ne gre vsa okusno pripravljena hrana v promet. Teden dni kasneje pa mi kuharica že vsa vesela pove: »To-varišica, morali bomo več kuhati, danes bi nekateri že radi dobili ie enkrat.* Na krožnike dajemo namreč manjše porcije, kar mora vsak pojesti, kdor želi več, gre ponovno iskat. Tako povečujemo količine, obroki so večji, pomij nimamo, lička otrok se polnijo. Opažamo tudi spremembo na njih. Otroci niso več boječi. Spoznali so se z vzgojitelji in okoljem. Navdušeni so za kopanje, zlasti neplavači bi radi ■car v enem dnevu splavali. Vesele se tudi vsakega sprehoda, na katerem spoznavajo bližnjo okolico. Niso se mogli načuditi ogromnim kupom soli v a sečorieljskih solinah, naše portoroške so jim nekaj vsak-dunjega, sečoveljske so mnogo vetje. Posebno, ko smo jih drugič gledali z griča nad našim domom. Čudovit je bil pogled na morje, po katerem so piule številne jadrnice v zahajajočem soncu. S prejšnjo kolonijo smo imeli nočni pohod nad Portorožem To je bilo za otroke posebno doživetje, v katerem so S* dolgo razpravljali. Z vrha smo gledali oddaljene luči Trste, pod nami pa raznobarvni luči Portoroža, ribiče na morju, v določenih presledkih pa r.as je obsvetila luč savu-drijskega svetilnika. Tudi do- poldanski izlet čez Beli križ v Fieso jih je navdušil. Kako ne- kopali so se v kristalno čistem morju, nekaj metrov vrstran pa lahko zaplavaš v toplem sladkovodnem jezeru. V načrtu imamo še nekaj izletov, samo sedaj je taka vročina, da je človek najraje v morju. Radi bi šli v Šavud>>. jo, v Koper in še kam. Včasih je res kateri neuboy Ijiv, malo zaropotamo pa smo spet prijatelji. In ko pogledaš v sijoče'svetle očke otrok, jih skoraj ne moreš resno okregati, saj so vendar tako mladi, polni življenja in ni čudno, če se včasih kdo spozabi. O vseh prekrških se najlaže pogovorimo pri večernem zboru malo zares m,alo za šalo, pa gre spet vse lepo in v redu naprej. Čas hitro poteka in kmalu bomo spet mislili na povratek in bo konec počitnic. Začelo se bo spet resno šolsko delo, zato naj bo sedaj čimveč smeha, šal in veselja. Vlada Jankovi« prijateljstvo ne priznajo litve sveta. Našli smo jih zbrane pred majhnim odrom, na katerem so člani KUD »Veselin Masle-ša« iz Banja Luke pravkar izvajali svoj spored plesov in pesmi narodov Jugoslavije. Vsak nastop je spremljalo navdušeno ploskanje in veseli nasmehi mladih, ki so čutili, da so med svojimi starimi tovariši. Tudi guslarjeva pesem, ki je niso mogli razumeti, saj nobeden od njih ni znal več kot dve, tri naše besede, je doživela vesele vzklike v vseh jezikih: • »Bravo!* »Well Maslesa!* >Biiis.. .!* In ko je na koncu prireditve ves ansambel v narodnih nošah in s tamburini izvajal plese iz okolice Vranja, so hkrati z njimi v taktu orkestra začele poplesavati tudi roke in noge poslušalcev. Sedaj niso bili več potrebni prevajalci, nikomur ni bilo treba tolmačiti hudournik besed, saj so bile razumljive same po sebi vsem, ki so se ta trenutek znašli v tem krogu razveselje-ne mladosti, med ljudmi, ki govore skupni jezik pokolenja, ustvarjenega za pesem. In potem človek ni več vedel kdo je izvajalec — gost ali novodošli tovariš z one strani naših gora in morja. Vsak je skušal, da tovarišu poleg sebe reše vsaj eno besedo, prepričan, da ga ho oni razumel. Gledal sem fanta s Kosmeta: vznemirjen, široko mahajoč z rokami je skušal raztolm,ačiti črolasemu Tunizijcu, kaj v našem jeziku pomeni »lahko noč«. »E, vidiš, my friend, to se reče, kadar ti greš *dormire>>, jaz pa tebi should like wish vse najboljše. Razumeš, kajne, uou andestend?« »O yes, yesf< veselo odgo-varja Tunizijec in se smehlja, potem pa nekajkrat ponovi novo naučeno besedo, kakor da posluša, kako to zveni v prijetno hladni noči, ki šumi z glasovi, ki jih dotlej še ni bil slušal. Oba se smejeta, se tapljata po ramah in ponavljata: Lahko noč, lahko noč... »Kako se pravi po angleško: Povej mi kaj o svoji domovini?« vpraša neko dekle brigadirja z značko beograjske študentske brigad?. »Teli me something about your homeland,« odgovori vprašani, takoj nato pa že mora prevajati mali Banjalučan-ki, kar ona vsekakor hoče povedati svojemu novemu prijatelju iz Indije. Pod svetlo obsijanim starim gabrom sedita dva fanta. Eden je visoki Ali, ki se pogovarja s svojim novim prijateljem iz Arandželovca. Tolmača ne potrebujeta, ker oba dobro govorita francosko. Morda sta se pravkar menila o naši deželi ali o tem, kako je on, Ali, prišel k nam preko razpenjenega oceana in kaj je premišljal, sloneč na ograji ladje, ki ga je peljala v dotlej nepoznano okolje. —o— In še dolgo so ta večer dekleta in fantje iz r>seh krajev sveta govorili med seboj, spo-razumevajoč se z rokami in z mimiko, največ pa s prijateljskim srcem. Pred njimi je le še nekaj dni tkupnhga življenja na trasi m"r! nami, notem pa se bodo razšli na svoje domove v daljno A.: i jo, i Ameriko ali v vročo Afriko. Ponesli bodo s seboj polno proišče lepih spominov na prij&Ćeljt v Jugoslaviji, na dneve, ki so jih preživeli i» »čudoviti, repo-zabljeni deželi* — kafcor mi ie rekel Tunizijec Rašid in mi ponosno pokazal žulje na svoji roki. Mi pa bomo ostali in pripovedovali o mladosti, ki je prišla k nam na obisk, pripovedovali bomo o razprvanem pokolenju, o tovariših z vseh meridianov. Ivan Cehić Ne bojte se razmaha!" »Sčasoma se bo to skromno gospodarstvo spremenilo v močno in bogato, vam kot pionirjem pa bo Ijudutvo hvaležno. Morda ta ali oni tega ne verjame, jaz pa verjamem. Samo glejte, da boste opravljali svoje delo tako kakor da je vaše, da vam je pri srcu, ne bojte se razmaha, bodite smeli in nedvomno boste želi uspehe!« je rekel Vladimir lljič Lenin pionirjem sovjetskih kolhozov, ko so ustvarjali prva skupna kmečka gospodarstva. Tudi 30 ljudi, ki delajo na kmetijskem posestvu »Matija Gubec« v Leskovcu pri Krškem, bo 12. avgusta praznovalo občinski praznik občine Videm-Krško. Ko sem vstopil v upravo posestva, je pritegnila mojo pozornost velika, z neveščo roko narisana Leninova slika in pod njo napisan gornji izvleček iz njegovega govora. *he bojte cn razmaha!- je ?ekei i^enin. Listje breskev, hrušk in jablan v plantažnih nasadih Kmetijskega posestva »Matija Gubec« rahlo podrhte-va v dopoldanskem vetriču, sonce pripeka, glas delovodje Jožeta Rajteriča se izgublja v dopoldansko tišino. »Tu, kjer so danes naši plantažni nasadi žlahtnih hrušk, breskev in nizkodebel-nih jablan, so bile še leta 1952 majhne, razbite parcele privatnikov. Zakon o arondaciji temljišč je pripomogel, da smo lahko pričeli. Sadil: smo hruške in bre- skve, prve plantažne nasade na tem koncu. Izkušeni sadjarski strokovnjak Gvidon Vesel nas je učil in vodil naše prve korake. Okoli njega se nas je zbralo 6 mladeničev, 6 mladih kmetijskih tehnikov. Da bi se kaj naučili, da bi pomagali pri obnovi sadjarstva, smo želeli. Okoliški kmetje so nas pričeli takoj postrani gledati. Bili smo nezaželeni. Bali so se konkurence, zaradi novih sadnih nasadov, ki smo jih pričeli gftjiti. Pogosto smo našli izpuljena drevesa v nasadu ali v okoliškem grmovju. Vedeli smo, da K) delajo kmetje. Pri vzgoji drevja, ko smo po trikrat cepili vsako sadiko, so se norčevali in govorili: -Glej jih, sami norci so! Kar naprej režejo! Kdaj bo pa zraslo!« Težko |e bilo! Dopovedovali smo kmetom, da bodo tudi oni imeli korist od našega dela. Želeli smo. da bi posestvo postalo žarišče naprednega sadjarstva. Dokler niso biti vidni prvi uspehi, je bilo težko. Iz dneva v dan posmeh okoliških kmetov, in počasna rast nasadov. Drevo ne zraste v enem letu in da prvi plod šele tretje, četrto leto ... Lani smo pospravili prvi pomembnejši pridelek. Drevesa v nasadih so zrasla. Kakor čez noč se je izpremenil odnos okoliških . kmetov. Prihajajo, gledajo in govorijo: »-Cisto po amerikansko je!« Ne morejo se dovolj načuditi. V šestih letih vztrajnega dela smo to dosegli! Povprečna starost naših delavk, večinoma so dekleta iz Veniš, je 23 let. Povsod smatrajo sadjarstvo in delo v sadovnjaku za moški sadovnjaku za izključno moški posel. Mi žanjemo največje uspehe z mladimi delavci, predvsem z dekleti. Res pa je, da so skoro vsa dekleta že od 1953. leta na našem posestvu. Ker so uspehi iz leta v leto vidnejši, so kmetje pričeli prihajati po nasvete. Danes imamo že posnemalce v okoliških vaseh. V Lokah dva kmeta: Voglar in Resnik, v Leskovcu pa Kerin in Bon že počasi ubirajo korak za nami. K nam se prihajajo posvetovat, si ogledujejo naše nasade in uporabljajo iste drevesne sorte. Dober vzgled mnogo zaleže. Njihovi nasadi so sicer manjši, 'oda kljub temu: dosegli smo, kar smo želeli. Pomagali smo kmetu spoznati, da ga lahko reši le sodobna kmečka proizvodnja in mu to tudi praktično dokazali. Tem kmetom radi pomagamo obdelovati nasade z našimi stroji. Sami želijo pro* dati pridelek skupno z našim in mi jim rade volje ustreže-mo. Letos smo prodali pridelek breskev v Zagreb. Stirihektarski nasad breskev, ki je star tri leta, je dal letos že en vagon pridelka na hektar. Hfuškovi nasadi bo nam dali letos pridelka v vrednosti 1 milijona dinarjev. Vse breskve smo sadili 1954. leta, hruške pa delno 1953. in 1954. leta. V letu 1959 pričakujemo, če bodo ugodne vremenske razmere, pridelek 2 vagona hrušk in 3,5 vagonov breskev na hektar. Gojimo samo žlahtne sorte: jablane »jonatan« in »zlati deliches«. teh je 4000 na površini dveh hektarov, dalje breskve -pistoja« (6.600 dreves na 4 ha). Hrušk imamo zasajenih približno 36.000 dreves. Leta 1959 bo v polni rodnosti 7,76 ha hrušk. 2.56 ha jablan in 6,27 ha breskev. Novozasa-ienih hrušk imamo 10.68 ha. Za obnovo imamo delno že pripravljenih 28.94 ha površin. To je vse na našem posestvu. Doseženi uspehi so v mnogo-čem posledica popolnega izvajanja predpisanih agrotehničnih mer. V jeseni v vseh nasadih izorjemo zimsko praho. ooleti trikrat strojno okoplje- Jože Rajterič, predsednik delavskega sveta zadružnega posestva MATIJA GUBEC v Leskovcu, se zadovoljno smehlja ob letošnji bogati letini hrušk v modernem plantažnem nasadu. Na posestvu je že odkar so zasadili prvo lopato za modem kmetijski obrat. Zdaj se začenjajo kazati sadov) večletnega vztrajnega dela ln trdega boja z naravo mo in izorjemo enkrat zeleni podor. Največ časa zahteva škropljenje. Hruške škropimo 6—7 krat na leto, proti fuzi-kladijam, zajedalcem in san Jose kaparju. Breskve škropimo dvakrat na leto, nato pa še, kolikor je nujno posamezna drevesa, ki so napadena od listnih uši. Vse drevje stalno obrezujemo, da bi pravilno usmerili rast debla in utrdili skorjo. V začetku nam je delal mnogo škode voluhar. Pa smo tudi njemu zastavili pot. Vsa sredstva za uničevanje tega zahrbtnega škodljivca so dobra, naše pa je najučinkovitejše. Le poslušajte: imeli smo star motorni /.apvašilec za zapraševa-nje drevja. Ker je bil neuporaben, smo iz njega sneli cilinder, malo podaljšali izpušno cev, nanjo nataknili še gumijasti podaljšek in priprava je gotova. Ker je lahka, jo delavec nosi v roki po nas.'idu, drugi pa s palico preizkuša tla. Tam, kjer so mehka, od-koplje z lopatico in ko najde rov, porine ustje gumijaste cevi vanj. Nato vžge motor in dim, pomešan z ogljikovim dioksidom, ki uhaja v rov, voluharja uniči. V ta namen primešamo bencinu malo več olja. Uspeh je izreden, voluharja, ki nam je bil v začetku zelo nevaren, smo skoraj popolnoma zatrli, le tu in tam se še kakšen pojavi. Sredstvo je ze\o poceni, najučinkovitejše in razen tega za človeka popolnoma nenevarno. Nasadi na našem posestvu so uspeli, toda s tem smo uresničili šele polovico naloge-Naš namen je dvigniti sadjarstvo od Leskovca do Bučke. Prepričani smo, da bodo če* leta na vsem tem področju uspevali strnjeni plantažni nasadi žlahtnega sadnega drevja. Prvi del naloge smo uspešno uresničili, kmetom smo odprli oči in jim praktično dokazali pravilnost te poti. Vemo, da nas čaka še marsikatera te» žava, vendar z zaupanjem gledamo v jutrišnji dan.* Da, na Kmetijskem poaee*V(i •>Matija Gubec« v Leskove ne bojijo razmaha. To m ono iz Dol. toplic Zdraviliška sezona je v pol-aem razmahu. Vsak dan prihajajo novi gostje dn odhajajo oni, ki so že končali zdravljenje. Večino gostov pošilja v naše zdiravilišče socialno zavarovanj e,v nekaj pa je tudi takih, ki ata-"MJJejo privatno, saj so vse razpoložljive sobe oddane. Za u dob. 10 bivanje m zabavo svojih gostov skrbi uprava zdravilišča. Prireja izlete v partizanske kraje, sicer pa tudi gostje sami radi hodijo po slikoviti topliškl okolici. Zlasti jim prija sprehod v velikem parku. Izletniki Pogrešajo dobrih gostišč v okolici Toplic, kajti sedaj zahajajo 1« k »Mostičku« v Meniško vas. Most spet popravljajo Prejšnji teden smo na mostu čez b'avo spet opažali mojstira Martina CvAka s svojimi ljud-Oti. ki je začel popravljati izrabljene mostnice našega »veterana «., ki navzlic vsemu še vedno kljubuje zobu časa. Zdi oe nam sicer, da je promet čez savski most vedno bolj nevaren zdaj, ko vozijo čezenj največji kamioni s prikolicami, Polnimi papirja te tovarne *>Djuro fealaj«. Po planu republiške cestne uprave naj bi novi B*ogt čez Savo v Krškem zgradil'; šele leta 1961. Gradnja velikega športnega bazena vidno napreduje. Velik buldožer orje dam in noč zemljo ter jo nine na kraj, kjer bodo turbine, in ravna prostor, kjer bo avto park. Koso se po tritedenskem taborjenju raašli otroci iz tabora Sutjeska, kjer je letovalo po deset otrok iz vsake republike, je prišlo 76 pionirjev iz novomeškega okraja. Življenje v taboru je prav prijetno: tabor je na zelo prijetnem kraju, mladina se zabava, v hudi vročini pa najde dovolj hladne vode »a osvežitev. Kopališka u-prava jim je omogočila tudi kopanje v termalni vodi. Krajevni partizanski muzej, ki je lepo urejen, ima vedno dosti obiskovalcev. Gostje, ki so na zdravljenju, turisti in inozemcl so se pohvalno izrazili o njem, Posebno Je bil všeč Angležem, ki so nekatere predmete tudi slikali. Pozornost vzbuja steber, ob katerem so Italijani leta 1942 stireljali talce. Skoda le, da so muzejski prostori premajhni, da ni mogoče razstaviti vseh predmetov, ki jih ima. Treba bo misliti na primernejše prostore, v katerih bodo obiskovalcem na razpolago vsi najdeni predmeti. 16. avgusta bo poteklo 16 let, odkar so padle nedolžne žrtve pod streli fašističnih nasilnike v v Vivti vasi. Ali ne bi bilo prav, da bi Zveza borcev vsako leto na kraju zločina, oziroma na ©robu v Vavti vasi t* žrtve vsaj skromno počastila s komemoracijo in »e tako oddolžila njihovemu spominu. Posnemajrno v tem oo*ru druge kraje, ki svojih žrtev ne poza-bljadol Drobni novici s Senovega RIBNIK ZA KRAPE V 8TOLOVNIKTJ je uredila ribiška zadruga Senovo in pričela tam gojiti krape. Mladi zarod dobro uspeva. Ribnik j« tudi lepa turistična točka, dobro bi bilo zgraditi za začetek manjšo okrepčevalnico. Čolne za vožnjo po ribniku že izposojajo. NOVA KOCA NA BOHORJU Gradi ^jo Planinsko društvo Senovo. Koča bo kmalu pod streho in upajo, da bodo glavna dela letoi zaključili. Pred vojno je bila na Bohorju znana lovska koča, ki so jo posebno radi obiskovali Zagrebčani. VREME ZA CAS OD 8.—17. AVGUSTA Okoli 10 avgusta padavine z ohladitvijo, nato nekaj dni lepo, zmerno toplo poletno vreme. Sredi avgusta nestalno s pogostnimi padavinami, hkrati jesensko hladno. V. M. štirinajstkrat čez ocean V teh vročih poletnih dnevih je letos že štirinajstič pre- plul ocean 72-letni roiak Jože G o r s i n. Navzlic težavam se je odločil, da ponovno obišče hčerko Amalijo Bezeg v Re-grti vasi pri Novem mestu, kjer se zdaj tudi nahaja. Spet je med prijatelji in starimi znanci, čeprav je že leta 1903 odšel v Pittsburg kot 16-letni mladenič in tam postal rudar. Zelo je zadovoljen za napredkom, ki ga je ob ponovnem obisku v starih krajih srečal povsod, kamor je prišel. Iz rojstne vasi toplo pozdravlja hčerko in dva smoua v ZDA. kot vse ostale prijatelje in jim želi, da bi tudi oni obiskali stare, prelepe domače kraje! Voda teče... Z S;: dn,.i novega odprtega Športnega bazena v Toplicah na vso moč hitijo. Radi bi ga odprli Se ta mesec 4. avgusta na novo moškem živilskem trgu Igrače Vse vrste zelenjave ln raznoliko sadie, ki ga je bilo na trgu dovolj, nam priča, da Je podjetje v zatonu in da bo kmalu treba misliti na ozimnico. Tokrat so prodajali na trgu Jajca po 16 dm, paradižnike po 30 din kg, papriko pa -7*tt din kg, 'kumare po 15 din, kg zelje po 25 din kg, Jabolka Po 40 din' hruške P° 40 din' slive po 40 din, mleko po 35 din, Probno zelenjavo kot peteršilj in korenje so prodajali v šopkih po 10 din ter krompir po 20 din kg. Naprodaj so bila tudi drva po 200.1 din meter, volnene Jopice okraski za žene, otroške ter moške obleke. Meso ima še vedno Ista ceno: govedino prodajajo po 300 din kg, teletino po 940 din kg in svinino po 400 din kg. Na sejmišču tokrat ni bilo kupcev s Hrvaškega kot navadno, sicer pa je bil sejem Se kar dobro obiskan. Prignali so 56S prašičev (prodali 456) in 112 glav goveje živine. Za prašiče so zahtevali od 2000 do 23.000 din, za vole od 7-90.000, za krave od 10—70.000 in za junce ali telice od 2<1—50.000 din. »Spomnim ze, kako so se stari ljudje menili, da bi radi »žno-ro« in vodo. Pa niso nič naredili. Šele mi smo zagrabili. Kar je bilo glavno, j« dala oblast, delo in manjše stvari pa smo prispevali sami. Vse gre, samo dobro voljo j; treba pokazati. Kako sem vesel, ko mi pozimi ne bo treba po ledu nositi vodo 15 minut daleč. In živino po ledu gonit na vodo! Enkrat se je ena krava 30 m daleč kotalila po bregu! Včasih smo kar »žeme'«, ko smo šli za živino. Zdaj pa voda že curlja! Lužo bomo osušili, nasuli pesek in zasadili eno aH dve lopi. Ko bi le stari mogli nazaj, da bi jim pokazali!« Tako približno je razlagal T Dolnjih Šmarjeških Toplicah starejši možak — invalid, ki sem ga našel med ostalimi vaščani pri zasipavanju jarka vodovodne cevi. Elektriko, ali »žnoro« kot pravijo sami, so dobili že pred nekaj leti. Lani jeseni so na zboru volivcev prosili za vodovod. No, in danes? Danes voda že curlja skozi pipo. FILM O ŽIVLJENJU ČEBEL so predvajali preteklo nedeljo na Dvoru. Predvajanje je spremljalo predavanje priznanega čebelarja Vladimir j a Martelanca iz Ljubljane. Številni čebelarji z Dvora in bližnje in dalnje okolice so izvedeli marsikaj novega in so bili s predavanjem zelo zadovoljni. KONEC DO PARTIZAN (Novo mesto) ER - VSE V REDU ŽELEZNIČAR (Beograd) 3 : 0 (15:13, 15:10 in 15:7) ICdo bi si mislil, da se bo kaj takega zgodilo. Sicer je res, da smo zadnjič zapisah, da je v tej tekmi možno tudi presenečenje, toda po pravici povedano, to smo zapisali z zelo majhnim upanjem, da bi se kai takega moglo pripetiti. No, tokrat so nam naši odboj« karji pripravili res prijetno presenečenje 2e dolgo jih nismo videli, da bi se toliko- trudin, že dolg niso pokazali take borbenosti in požrtvovalnosti. Čeprav je bilo tudi v četrtek, 31. julija popoldne na Loki ze-lo woče, naših odboj karjev tdkrat skoraj nismo mogli prepoznal: — kakor da bi bilo to * povsem drugo moštvo! Igrali so poletno in tudi v najtežjih položajih so se tokrat prese, netljivo dobro znašli. Ne vemo, kje je \rarok, da se jim je šele v zadnji tekmi odprlo. Tokrat med maloštevilnimi gledalci, k,: so navzlic pekočemu soncu v/.ti^ajali na tribuni igrišča do konca tekme, ni bilo osamljeno mnende, da se ob takem prizadevanju ne bi bilo treba boriti za obstanek v ligi. ampak b; sedaj Imeli v žepu precej več ločk in višje mesto v lestvici. Tokrat so vsi zadovoljni zapuščali Loko in gotovo so poza-blili vsa neprijetna presenečenja, ki so jih doživeli na prejšnjih tekmah. Čeprav tekmovanje v zvezni ligi Se ni zaključeno, so naši odboj-karji svoje delo končali- Dosegli so 8 točk, kolikor je bilo potrebno, da si zagotovijo obstanek v družbi nniboliiših odbojkarskih ekip Jugoslavije. Sedaj lahko mir- V soboto in nedeljo — teniški turnir Na Elanovih teniških igriščih je zadri ie čase precej živahna, posebno v večernih urah, ko popusti v i-očina Vodstvo kluba Je sklenilo, da bo odslej vsak mesec priredil« klubski prvenstveni turnir, septembra bo pa uradno Prvenstvo Novega mesta. V počastitev Dneva vstaoe ie Elan organiziral manjši turnir, na katerem je nastopila večina domaČih igralcev. Zreb je bil tokrat izredna muhast, tako da so •e že v prvih kolih pomerili nekateri kandidati za najvišja mesta, zato je bil končni vrstni ved v vrhu precej presenetljiv. Prvo m*sto v tekmovanju posameznikov je osvojil Medic, ki je v finalu premagal Ber*er.1a. V srečanju za 3. in 4 mesto Je Mike<. Pomagal Kozino. V tekmovanlu dvojic s\a prvo mesto osvojila Hren In Mlfcec, ki sta v odločil-nem srečanju prem age 1b par Medic— Berger z 2 1 Prvi turnir V otPViru tekim>< I nla za sestavo klubrke ranu lestvice bo v soboto In nedeljo 9 1n *••■ avgusta na Loki Prlčotek nir '"Tja bo v soboto ob 17. url. v ne-<-*ljo ob 8. uri pa se bo turni i •Nadaljeval Tokrat bodo nastopili **1 najbolji teniški lgr««el Nove-•» mesta K m no čakajo zaključek tekmovanja: ker jih niti Branfk nitii Magllč ne moreta več prehiteti. 2e po prvih potezah obeh moštev se je videlo, da tokrat gostje ne bodo imeti lahkega dela z našimi odbojkarji Nespretno, naša ekipa je takoj prevzela iniciativo v roke in kmalu je porvedia j. 3:2 in kasneje z 8:2. Nato so gotrtje razliko nekoliko zmanjšali, toda izenačiti niso uspeli. Domača se--torka je uspela vse do konca obdržati prednost dveh točk tn je tako prvi niz odločila v svojo korist z rezultatom 15:13- Začetek drugega niza Je pripadal gostom, ki so vodili že s 5 : 1, nato pa se je ustavilo. Dolenc Je z ostrimi servisi precej pripomogel k izenačenju, nato pa so nasi celo prevzeli vodstvo s 7:5, Gostje so nato »Pet izenačili, več pa niso zmogli Domačj so zaporedoma osvojili 6 točk, povedli so s 13 : 7. nato pa so po več menjavah osvojili tudi drugi niz s 15:10. Tudi v tretjem nizu so bili »prva v vodstvu gostje s 4:2, toda ne-to so domači spet izenačili. Prt stanju 5:5 in 6:6 se je začela ogorčena borba za vsako točko Beograjčani so hoteli na vsak način osvojiti v»aj eni niz, toda naši odbojkarji jim tega niso dovolili. Sele pri stanju 7:7 se je našim posrečilo, da so'si priborili prednost V točkah. Ko so gostje uvideli, da ni več rešitve, so klonili in tako prepustili domačim tudi tretji niz z rezultatom 1B:7- To je zelo težak poraz za ekipo, ki je še pred kratkim kandidiral* za naslov prvak« Jugoslavije, toda priznati moramo, da so gostje, ki so znan, kot ena najbolj discipliniranih ekip, znali športnp prenesti poraz, priznali so, da Je bila domača ekipa boljša. To se zadnje čase zelo rediko pripeti na naših športnih Igriščih. Kje Je vzrok za tako velike spremembe v iigri novomeške šestor-ke, ki Je tokrat »pet nastopila v standardni postavi? Tega ne vemo in tudi igraJci sami pravijo, d« je ta preobrat prišel povsem nepričakovano. Ob takih primerih pra- ELAN : Reprezentanca MDB (Karteljevo) 5:0 (2:0) O nogometaših novomeškega Elana že dolgo č»*a nismo nič poročali Ob koncu spomladanskega dela' prvenstvenega tekmovanja v lig' Nogometne podzveze Ljubljana je zaradi nediscipline ln ostalih kvarnih pojavov prišlo v moštvu do pravega razkroja. Upravni odbor društva Je stolen 11 energično zatreti vse pojave nediscipline In Je moštvo razpustil, nekat igralcev pa je kaznoval. Ti ukrepi so imeli ugodne posledice, kajitl vse delo se je preusmerilo na mladinsko in pionirsko moštvo Pionirji in mladinci so pokazali veliko navduSenja za to športno panogo, zato je vodstvo sklenilo, da jih prijavi za letošnje prvenstveno tekmovanje Navdušenje v vrstah mladincev ln pionirjev Je znova prebudilo »igralce prvega moštva, ki so na prisebnem sestanku z vodstvom kluba sklenili, da prvo moštvo znova postavijo na noge, likiat pa so obljubili, da se stave nnpa-ke ne bodo več ponovil«. Treni n. ge prvega moštva je prevzel novi trener in taikoj se je zapazilo, da veje nov veter. Disciplina se je IzboljiSala. treningi so postali pestri In zanimivi — sikratka vse kaže, da »e bodo Rlanovi nogometaši za novo prvenstveno tekmovanje, ki se prične ob koncu avgusta, dobro pripravili. Preteklo nedeljo so igrali prvo tekmo, ki le sicer pokazala, da vse napake še niso odpravljene, toda vse Kate da bo odslej pot Elanovegn moštva šla navzgor V moštvo s« vračajo nekateri rtitmirani igralci, ki bodo Še bolj povezali Ela-novr vrste, zelo pomembno pa Je tudi to, da ima Elan sedaj zaledje v mladinskem moštvu. To krat so v moštvu nastopili trije novifiCI — mladinci In reči mo-•■pmo, da so se kar dobro obnesli Ko se bo moštvo vigralo (skupna Igra le še slab«), bo gotovo Mk) le lepše uspehe. Na kratko o nedellstki Mfcml ntclfta -' mladinskega nasHJn »Sutjeaka« Karteljevo nI bila Elanu enakovreden nasprotnik. To je sicer borbeno moštvo, toda njihovo tehnično znanje ni veliko. Ce bi Elanovct IgraU celo tekmo v takem stilu kot so IsjTa-li v prvih desetih, minutah prvega in drugega polčasa (takrat je tudi padlo vseh pet glolov), bi lah ko zmagali z dvoštevilčnlm g** z-ul.tafom. tako pa so se mora u zadovoljiti le s petimi Za«-*-*' Elanov napad je igral nepove asano, vse preveč so se posamezn Igralci omejevali na solo-aikclje in le od Časa do časa smo lahko videli kako uspešno izvedeno akcijo. Zadrževanj« žoge in pretirano prelgravanje so glavne na poke moAtva in to bo moral trener odpraviti. V ostalem Je prvi nastop Elanovega mo&trva po daljšem odmoru zadovoljil malošte vilne gledalce. Posebno poglavje nedeljskega srečanrja pa je bil so rinik S sojenjem se je večkrat osmešil 1n res je čudno, da Igralci niso burneje reagirali na njegove odločitve. Za prihodnje tekme bi moralo vods-tvo BI ena poskrbeti boljše sodnike, ker s* v nasprotnem slučaju orlhodn.i'1" lahko pripetijo fcudl večji inci rlentl. ki niso zaželeni F. M vimo »da se je odprlo« in res je škoda, da te ]e odprlo šele v zad_ nji tekmi Tokrat so vsi v ekipi .gnali prav dobro, zato je res težko koga posebej pohvaliti. Posebno dober je trti tokrat blok in tudi v polju so igrali nepričakovano dobro. Tudi pri serviranju so biti zelo zanesljivi in to veliko pomeni. Beograjski Železničar je delno razočaral, kadti razen dobre igre s prsti nismo vide-li nič posebnega. Gotovo se jim je poznala tekma z Mladostjo, ki so jo tgirali dan preje in izgubili z 1:3. Tekmo je avtoritativno vodil zvezni sodnik Roben Rosnih lz Novega cnosta. Vse opazke nekaterih posameznikov ria raoun njegovega sojenja so bile neumestne in brez podlage. Za novomeške odbojka rje je »vezna Iga za letos zaključena. Zdaj nastopi odmor, ki bo verjetno samo začasen, kajti sredi avgusta bo v Novem mestu državna .reprezentanca pričela s pripravami za evropsko prvenstvo, ki bo v Pragi, .lasno je, da bo treba za prihodnjo sezono pripraviti novo ekipo (nekateri lz sedanjega moštva mislijo zapustiti vrste aktivnih Igralcev, drugi pa grejo k vojakom) in ravno sedaj se nudi lepa prllo-znoNt, da se takoj prične z resnimi pripravami! za prihodnje tekmovanje v zvezni ligi. v stiku z državnim; reprezentantl bi se mladi igralci lahko mais'kal nauč'Ui. DOlMJSk! U8V£SCEVALK Četrtek 7. avgusta — Kajetan ;'etek 8. avgusta — Miran .Sobota 9, avgusta — Janez' Nedelja 10. avgusta — Lovrenc Ponedeljek 11 avgusta — Aleksander Torek, 12. avgusta — Klara. Sreda 13. avgusta — Lijana. SONCE; vzhaja 11. avgusta ob i 4.55 in zahaja ob 19.1«. Dan je dolg 14 ur in 23 minut. LUNA: 7. avgusta ob 18 49 zadnji krajec »Krka« — Novo mesto: od 8. do 12 8. ameriški barvni vistavision film »Gora«. 13. ln 14. 8. kitajski film »Mati«. Dom JLA — Novo mesto: 8. in 10. 8. ameriški barvni film »Trije novčiči v vodnjaku«. 12. in 13, 8. madžarski barvni film »13 zadetkov«. Metlika: 9. In 10. 8. ameriški barvni film »Caj za dva«. 13. 8. ameriški barvni film »Bledolični-kov sin«. Kostanjevica: 10. 8 mehiški film »Poslednja želja«. 13. 8. ameriški film »Tarzanova jeza«. Trebnje: 9. in 10. 8. ameriški film »Tainost zapuščenega vrta«, Predstava v nedeljo ob 16. uri Mokronog: 9. In 10. 8. ameriški barvni film »Velika noč. Casano-ve«. , SEMIČ: M. 8. slovenski film »Vesna«. 2užemberk: 10. film »Na robu propasti«. Toplice: 9. 8. francoski barvni fflm »Nana«. 10. 8. ameriški film »Abot in Kostelo v tujski legiji«. 13. 8. ameriški film »Prelomnica«. Izpiti na novomeški gimnaziji V jesenskem roku bodo popravni izpiti na gimnaziji . v Novem mestu od 25. avgusta dalje. Za v-se prve razrede gimnazije (la, b, c, d, e, f) 25 avgusta, za druge razrede 26. avgusta (2a, 2b„- 2d), za vse tretje razrede gimnaziie 27. avgusta (3a, 3b, 3c, 3d). 2c ima popravne izpite 28. avgusta. Vsak dan se bodo izpiti pričeli ob osmih zjutraj. 5a razred ima izpite 27. avgusta. Sb razred 26. avgusta. Sprejemni izpiti in.matura se bodo pričeli 28. avgusta ob 8. uri. Izpiti na Učiteljišču v Novem mestu Na Učiteljišču v Novem mestu bodo popravni sprejemni in razredni izpiti 27 . 8. 1998, ob 8. uri zjutraj. sprejemni in diplomski izpiti pa 28 . 8. 1958, ob 8. uri zjutraj. Redni pouka se začne 5. septembra 1958, ob 8. uri. lanično delavnico za popravilo vseh vrst elektromotorjev, gospodinjskih aparatov, mlinov za kavo in drugih električnih aparatov. Vsa popravila izvršujemo hitro in solidno! Obračajte se na ELEK-TROMEHANlCNI SERVIS, HOČEVAR STANE, ALESEVCEVA 23, LJUBLJANA — SISKA, ali na telefon 21-690. OBVESTILO Zaradi letnih dopustov bo Proti-tuberkulozni dispanzer v Brežicah zaprt od 1. do 31. avgusta. Uprava RAZPIS OBVESTILO Sporočamo vsem cenjenim strankam, podjetjem in tovarnam. dP smo odprli elektrome- Razpisna komisiia pri Okrožnem sodišču v Novem mestu razpisuje i 1 MESTO STROJEPISKE n. RAZREDA Pogoj: dovršena nižja gimnazija ter popolno obvladanje strojepisja. Kandidati, ki se bodo prijavili pa nimajo strojepisnega izpita, bodo morali za sprejem v službo opraviti poizkusni izpit. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. — Prc&nje, ko'Jkovane s 30 din, z življenjepisom in s spričevalom o strokovni izobrazbi je vložiti najkasneie do 1. 9. 1958. NOVO MESTO V času od 26. 7. do 2. 8. je bilo rojenih 9 dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Franc Klemene, strojni oblikovalec iz Kamnika, i» ,i, i . in Alojzija Setina. uslužbenka iz ^talijanski Gotne vasi. Anton Kukar, avto-mehanlk z Vinjega vrha, in Jožefa Cunk. uslužbenka z Doba. Umrli so: stane Strniša, kmetovalec, 38 let. iz Dol. Toplic. Rudolf Tomšič, dijak, 14 let, iz Ivanjš. Alenka Pungerčar, otrok. 1 leto, iz Novega mesta. GOTNA VAS Umrla je Neža Mrvič, užitkari-ca iz P.-istave, 84 let. ka, Antonija Kuhar iz Nove rese — deklico, Ana Novak iz Vinje gorice — deklico, Gole Justina iz Smlhela — dečka, Ivanka Smale iz Gor. Podboršta — deklico, Terezija Sever iz Bruhanje vasi — deklico, Ana Cunk iz Gabrja — dečka, Frančiška Težak iz Ga-brovca — deklico, Antonija Sedlar lz Hrastulj — deklico, L1ud-mila Jakofčič iz Grlbelj — dečka, Matilda 2ibert iz Vinice — dečka, Zofija Klemenčič iz Ločne — deklico. UGODNO PRODAM malo rabljen moped »Simson«. Sinko, Roie l, p. Šentjernej. UGODNO PRODAM 10 mesecev starega merjasca črno-bele pasme. Vprašati v hotelu Metropol. GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let išče Podkrajšek Metod, Trubarjeva 12, Ljubljana. ZAMENJAM 2-SOBNO STANOVANJE s kopalnico in kabinetom v Zagrebu za podobno stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi Dolenjskega lista (433-58). TRI ODRASLE, ZAPOSLENE OSEBE vzamejo v mestu ali okolici hišo v najem, ali nudijo iz Zupadja lastnikom hiše prevžitek Naslov Brulc iz Vel fL *Jzmčt>&7h£_ v upravi lista (434-58). Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile- Slavka Grdeč iz Gor. Karteljevega — dečka, Marija 2eljko iz Tribuč — dečka, Marija Pušavec s Trške gore — deklico, Jožefa Zore iz Olkave — deklico, Štefka Bobnar « Suhorja — dečka, Alojzija Gačnik iz Zg. Mladetičev — dečka. Francka Za-krajšek s Homa — deklico, Julija-na Žitnik iz Obrta — dečka, Jožefa Mogle iz Potovka - dečka, Frančiška Petrovič iz Bereče vasi — deMico, Ana Filip dekflico. Ana Slatnika — dečka, Anica Sušteršič iz Semiča — deč- Pretekli teden so so ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Dragica Luzar, hčerka po-sestnice iz Zalovič, je padla s voza in si poškodovala desno roko. Zdravko Seiko, sin posestnika iz Doblič, Je padel in si poškodoval desno nogo. Pavla Papež, hčerka posestnice iz Hinj. je padla in si poškodovala komolec. Milan Vire, sin posestnika z Malega Kala, je padel pod voz ln si poškodoval glavo in trebuh Ani Miklič, hčerki mizarja z Jablani, ie padel na nogo vejevnlk. Frančiška Muhič, delavka iz Jurne vasi, je padla s kolesa. Anton Zupančič, pek iz Smihela, je padel s kolesa in si poškodoval levo koleno Joiefo Per, hčerko posestnika iz Vel. Poljan. Je udaril konj v obraz. Iz Suhe krajine DVAKRAT V BRIGADO Mladinca Marjana Šušteršiča iz Jame pri Dvoru in Fedorja Rutarja iz Klečeta pri Žužemberku lahko postavimo za vzgled suhokrajinski mladini. Šužteršič Marjan je v prvi novomeški brigadi postal udarnik in ko se je vrnil iz prve izmene, je povedal dvorskim mladincem, da je življenje na avtomobilski cesti lepo in da bo po končani košnji odšel spet v brigado. To "obljubo je Marjan tudi možato izpolnil, kajti ponovno se je javil v brigado. Tudi Fedor Rutar, sin delavca iz Klečeta, se je javil, da ostane na delu še eno zameno. Fedorjev oče je na to ponosen. PERlSCE BODO UREDILI Na Dvoru so na zadnjem se-stankii Socialistične zveze razpravljali tudi o perišču, ki bi ga bilo treba narediti., Sklenili so, da bodo z gradnjo čimprej začeli. Perišče bo v glavnem zgrajeno iz prispevkov vaščanov z Dvora in Jame ter z udarniškim delom in s prostovoljnimi prevozi; občinski ljudski odbor bo plačal le zidarja. Nekaj sredstev so že zbrali in tudi odbor za izvajanje del so že postavili. JESENSKA SETEV SE PRIBLI2UJE Okrajna zadružna zveza v Novem mestu je izdelala načrt jesenske setve, ki predvideva setev novih, toda preizkušenih sort pšenice, ki so v preteklem letu dale pri dobri obdelavi do 7000 kilogramov na ha. Te sorte so san pastorka, sanmarinka in eli-ki so za Suho krajino-dolo- čene, po rajonizaciji. Posejali jih bodo na 56 hektarih. V programu je tudi nabava dveh sejalnic za žito. Suhokrajinski kmetovalci, stopite v stik z zadrugami, kajti nove sorte pšenice, ki jih bomo sejali letos, so še donosnejše od virgilke, ki je že lani pokazala lepe uspehe. O tem setvenem načrtu je na zadnji seji razpravljal tudi občinski komite KKS, v kratkem pa ga bodo razen zadružnih organizacij obravnavale tudi osnovne organizacije SZDL po vaseh. NEURJE V SUHI KRAJINI V noči od 24. na 25. julij je bilo močno neurje. Prizadeta je bila zlasti leva stran Krke in to višja področja, kjer sta polegla koruza ln krompir, pa tudi drevje se je podiralo. Kljub nesreči pa večje škode Ie ni. Krompir in koruza sta se popravila, pri drevju pa je bila izvršena naravna izbira. Zaradi neurja smo bili 20 ur brez električnega toka, ker so nastale okvare na omrežju. TRMA ALI NAZADNJASTVO? Jernej Debelak, posestnik iz 2virč je pred okrajno komisijo za razmejitev med kmetijskimi in gozdnimi površinami, ki dela na področju Suhe krajine, izjavil, da bodo Zvirčani gospodarili s svojimi površinami kot doslej — torej, da bodo še naprej z muko in velikanskimi stroški spravljali slabo krmo iz zaraščenih površin. Pri takem gospodarjenju kot ga propagira ta kmet, bi lahko Zvirčani še dolgo tarnali zaradi davkov, ker nimajo urejenega katastra. Bolje bi bilo, da bi se vaščani s to komisijo pogovorili in bi zvedeli za vse prednosti, ki bi jim jih za gospodarstvo prinesla razmejitev med kmetijskimi in gozdnimi parcelami. M. S. OGLAŠUJTE > V DOLENJSKEM • LISTU! napredni kmetje v Mirni. Zave dajo se, da morajo načrtno in napredno kmetova ti, če hočejo stopati s časom v korak. Toda kako? S kooperacijo a'li pogodbenim sodelovanjem z zadrugo, ki jim omogoči nabavo izbranih ».men. k.j ugajajo naš; zemlji. Atletom Novega mesta Bližajo se razna atletska tek movanja, zato pozivamo vse atle te, naj redno obiskujejo vadbo ki Je za tekače vsako sredo in petek > ■ ila 80 hektarov krompirišč, se-laj pa s tremi mlatilnicaini "nttt na terenu. P. L. PO GORJANSKIH TOKAVAH Kukova gora — kot je star naziv za Gorjance — ie že od nekdaj opisovana kot pravcata posebnost in po pravici. Kakor postane človek v gorenjskih planinah ves riroban in majhen, spričo veličastnih gorskih gmot, prav tako se skoro popolnoma izgubi v mogočnih nedrih Kukove gore. Širne košenice človeka kar vsrkajo vase, temni, globoki bukovi ali smrekovi gozdovi z visokoraslim drevjem stoletnimi smrekami in visokimi, debelimi in ravnimi bukvami, skalnimi pečinami, previsi in prepadi, ponujajo vso svojo mogočnost, privlačnost in divjo romantiko gorjanskih gozdov in pragozdov. Da, v Gorjancih so resnični pravi pragozdovih, kjer gospodujejo divii prašiči, begajo mlade sr-. kateri dan za dnem drse v dolino »metri«. Precej časa so sekali v Črnem licu. I/, globin in po strminah so nosile polena mule na svojih hrbtih vse do žičnice. Sekali so samo popolnoma zrel los. Zdaj je sečnja tod okoli ustavljena, žičnica bo izgubila svoj ^omen. V najkrajšem času se bo pričel posek v Pendirjevkf. Od tam bodo spravljali les po gozdnih poteh proti Cerovemu logu. Baje bodo ' "> pot spremenili v pravn dovozno cesto, po kalen bo mogoče priti s kamioni prav v osrčje Gorjancev. S tem bo seveda vsa divja lepota doline Pendirjevke za vselej uničena Gorjanski ljudje pravijo celo, ■ : .O od tovarne po trasi bivše gor-ianske železnice, mimo Gospodične do Miklavža oziroma novozgrajene ceste v Pendirjev-ki. Če bodo pri gradnji te ceste imeli v vidu razen čisto komercialne plati tudi turistično, bo še nekako šlo, saj bodo s tem Gorjance popolnoma približali dolinskim krajem in omogočili vsakomur, da jih obišče. Kljub temu pa bo ž Gorjancev za vedno izginila tista prijetna tišina, ki tako krepilno in osvežujoče vpliva na človeka in ki je že marsikateremu pozdravila zrahljane živce. No. pa rekel sem že, da je v Gorjancih vse mogoče, zato nrr-nustimo to drugim. Kako sem postal tip VLADO LAMU T: ŠENTJERNEJ S KO POLJE Z GORJANCI— Obiščite umetniško raastavo v novomeški obrtni SoH! Žrtve v plombiranih vagonih Prvega marca letos k« avstrijski železničarji stopili k vlaka, ki je pripeljal iz Zagreba t Avstrijo, in lz enega vagona kompozicije tovornega vlaka zaslišali otroSki jok, Poklicali so policije, ki je edprla vagon, iz njega pa so prišli štirje jugoslovanski državljani, oziroma državljanke, med njimi 4-letna punčka, ki se ni mogla več premagati in jih j* Izdala z jokom. Tako je bil odkrit »kanal« za beg v talino, ki ga j« bil srf srohriral Jakov Grdiš*, železničar Zapadnega kolodvora, t Zagreba. Zgodba se je začela *« leta 1&54, ko je Graiža začel zahajati v Zagrebu k »Mimiki«, ki ie nezakonito točila alkoholne pnjače. Grdiševe zveze z »Miim'iko« eo bile čedalje ožje, nazadnje ji je pripeljal svojega sina. »Ne morem ga študirati in plačevaiti stanarine. Naj stanuje pri tebi, plačal fri bom pa e pridelki svoj« zemlje v Novakih«. Tako je šlo do začetka lanskega leta, ko J« mladoletni sin reikel očetu: »Kaj če bi jaz pustil šolo in šel čez mejo, kjer »bom dobro živel?« Očetu je sinova ideja ugaijala. Zakaj pa ne? Saj skoro vsak dan odpremlja vagone s trgovskim blagom v AvBtrvjo... In tako je spravil sina 'm njegovega prijatelja v tovorni vagon in čez tri dni sta že bila v Avstriji. Po tem »položenem jBjpStiu« je »Mim'iki« in Grdišu dozorala ideja za »kamal«. Mimiika bo nabirala žrtve, ki bi rade šle 6e* mejo, Grdiša pa jih bo skril v plombirane vagone, ki g rodo v inozemstvo. Določila »ta tarifo: 50.000 din za osebo. In začelo se j«. Mesec dni po tem dogworu j« v plombi ranetm vagonu za Zahodno Nemčijo, ki je vozil trwtt- ko, šlo čea maj o pat ljudi. »Mimika« je pokasirala 250.000 din ki dal« Grdi&u od tega »samo« 90.000 din. Kmalu sta dobila ie novo pomoč — Ano Gradeček, šiviljo z divema otrokoma. Njena naloga je bila nabiT*n}< Žrtev. V vagonih tratike, bučnih semen, desk in drugega blaga ao odpotovale« v »ozemstvo nova in nove skupen« lahkovernih avanturistoiv Jm raznih tipov, ki niso Imela čiste vesti. Letos 27. februarja so je aa postaji Černomerec ukrcala v tovorni vagon zadnja skupina, ki smo jo omenili na začetku. »Mimika« j a bila v skrbeh: «Z otroci j« težko, n« znajo molčati«, j« rekla. Naotadnj* j« privolila, da sne lahko tudi rnafra Mirjana, zahtevale, p* je sanj« dvojno ceno: 100.000 din. »Ker je riskiramo«, jt rekla. In ni m zmotila. AivđM'jski • žaleandčarji »o zasli'šalt dekličin j*dk Taka j« MHo konec »kanala* in mast- nih zaslužkov »Mimike« im brezvestnega železničarja, ki sta izkoriščala lahkovernost ljudi, sanjajočih o brezdelnem, »rajskem« življenju na tujem. (Po »Karlovačkem tjedniku«) ČUDOVITI USTROJ Znanost j» do dan*s že zelo natančno premerila in pretehtala vsak kvadratni centimeter Ladja prihodnosti? Model, kot ga vidite na slik!, je izdelal neki •vinarski Inženir, ki se je odločil za obliko diska. Takšna ladja sjraj bi prišla v poštev predvsem kot letalonosilka, lahko pa tudi kot tovorna ali potniška ladja človeškega telesa in dobila pri tem naravnost fantastične številke. Oglejmo si nekaj t*h čw-dov v našem organizmu. Človeško okostje ima 234 kosti, povezanih med eeboj z veC kot 150 zglobi. Površina kože na našem telesu znaša 2 kvadratna metra, vsa površina pljuv. pa 15fl kvadratnih metrov, je torej 75-krait večja kot površina telesa. Pljuča imajo 350 milijonov luk-nji:c, ki dnevno sprejmejo vas« M0 do 700 litrov kiei-ka. Kri dovaja tkivu kisik, ki j« neobhoden za življenje. Da mota to »pravlijati, vsebuje krvna crnca. Vsa t* zrnca, računajo, da Jih je v človeškem telesu okrog 25 bilijonov, tvorlijo po-vrštimo, ki dosege 3700 kvadratnih metrov. Krvna znnca Imaijo premer 1.5 tisočinke milimetra. C« bi jih naložili eno na drugo, bi dobil! 40 tisoč kilometrov visok steber! Vsa žile in žiilice, skozi katere se kri pretaka, so doflge skupaj 560 tisoč fcilom«-trov! Pri človeku, ki Je dočakal 7« lat, j© src« udarilo 3 miidijarde-fcrat. V enem dnevu pošlj« #rca v organizem okrog 10.520 litrov lorvi — pol vagona — cistern«. In to brez počitka 70, 00 Ln tondii &0 let. In to je organ, velik kot mailo večj« jalbolko. Cudoviit organ so tudi ledvic«. Dnevno filtfcrira'jo 500 litrov krvi. Prepleten« so z mrežo nenavadno tankih kanalčkov, ki jih je skupaj 200 milijonov in je vsak 3 cm dolg. Uravnani v vrsto bi segl} i« Novega mesta do Kranja. Skupna dolzima vseh živčn/šh vlaken v našem telesu je 4110 tisoč kilometrov — 95 trisoč kilometrov več kot je razdalja od Zemlje do Meseca. V naših ušesih imamo 24 tisoč živčnih elementov, vsaka mrežnica v našem oče»u pa vsebuje okrog 75 milijonov »stožcev« ln »pađičJc«, ki povezane e nenavadno tankimi živčnimi vi aken ci prenašajo v mo2g*ne optične »lilke. Se danes imajo ponekod navado, da se mladoporočenci okitijo ■ zlatimi in srebrnimi kovanci. Tega denarja pa je čedalje manj, zato sta si mlada turška nevesta in ženin pomagala kar s papirnatimi bankovci Smeh — zdravilo V Parizu Je prof. dr. Vachet ustanovil tečaj za smejanje. Učne ure so vsako nedeljo dopoldne. Pravijo, da je za tečaj večje zanimanje kot za kakršno koli zborovanje ali prireditev. Sredi molka namreč iz velikega gramofona zahrešči neznanski smeh. Nekaj časa poslušalci mirno poslušajo, ko pa temu ni konca, se zasmCjjeta najprej eden ali dva, kar se zdi neumno tudi resnemu poslušalcu, zasmeje se še on in ob koncu »pouka* •« vsa dvorana trese od smeha. Po tej vaji so obrazi udeležencev jasnejši in mirnejši. Tak smeh zdravi duševno potrtost in odpravi mnogo motenj v človeškem telesu, poudarja dr. Vachet. Sa] »ami veste, da ni prav .iič lahka stvar dobiti dovoljenje za odhod v mesto, zlasti če ima sekretar brigade na vas »osebno piko«. No, jaz tisti dan nisem imel dovoljenja, čeprav sem bil v mestu. Toliko, da boste vedeli . . Prečkal sem ulico. Natanko po vseh prometnih predpisih. Res sem držal v rokah časopis in ga bral, ampak to ne spremeni stvari. Kako sem se na lepem znašel pod velikim gumastim koleson. »ravzaprav še danes ne vem. Ljudje so nekaj vpili na ves glas. Posrečilo se mi je, da sem se skobacal na noge, čeprav so mi strašansko čudno klecale. Prihod modre uniforme je prisotno mnoštvo pomiril. Tovariš v tej uniformi je terjal osebno izkaznico. Gi-njen spričo tega slovesnega prizora in preplašenega šoferjevega obraza, sem se pomirljivo nasmehnil in zajecljal, češ ... »oh, saj ni treba,« ali nekaj takega. Tovariš v modrem pa je bil gluh za to mojo pripombo. Red je red! Ampak jaz nisem imel osebne izkaznice! Dovoljenja za izhod v mesto pa tudi ne ... Na službenem mestu so me opozorili, naj poslej (v prid svoje lastne varnosti) pazim, kako prečkam ulico. Vprašanje osebne izkaznice, dovoljenja in preverjava identitete. — vse to je me je pozdravila že pri samem vhodu. Dežurni je tudi hotel po* gledati to vražje dovoljenje..« Peljali so me h komandantu naselja. Komandant je že obračal na m:zi neke papirje in ko sena stopil na prag, mi je postalo jasno kot beli dan, da me ža čaka. »Torej tako, golobček ti moji Brez dovoljenja v mesto, pa š« z miličniki opravek . . .« Pogovora o dovoljenju sem s« hote izognil, svojo nesrečo z avtomobilom sem pa skušal pojasniti na način, ki je vreden junaka! Pa je vse skupaj figo pomagalo. Zaslužil sem si tri dni požarstva, ki ga bo treba nastopiti takoj po odhodu iz ambulante. Sestra Sonja je samo revsnila; »Sedi!« in me je prfe* pleskala z jodom tudi tam, kjer po mojem trdnem prepričanju sploh ni bilo treba. V baraki me je sprejela zlovešča tišina. In pikasti pogledi tovarišev. Moj dolgoletni prijatelj Zika mi je kakor po naključju »pozabil« postlati posteljo, čeprav sem mu bil jaz zadnja dva dneva postiljal njegovo. Iz pogovora moje simpatije Mi-lojke ir fizkulturnega referenta sem pa ujel le nekaj besed, kot: » ... propal človek . .. kamufliran potuhnjeneca in še to ia ono, kar se ne upam ponoviti. Sedaj ležim v ambulanti in simuliram glavobol. — Goltam prišlo v posebni zapisnik. Potem sem moral čakati nekega tovariša, ki j« bil nekam odšel, da se je vrnil. In ko je pritrdilno prikimal, sem lahko odšel. Kar pa m« je doletelo doma, v naselju, je preseglo moja črnogleda pričakovanja. Nesreča praške in pikre opazke sestrs Sonje. Od mojih tovarišev ia brigade me živa duša ne obišče. Postal sem — tip! Z uradno preverjeno identiteto in s tremi dnevi obveznega požirstva. IVAN CEHIC (Iz »Mladosti«) Okrogle SPOMINI »Se spominjaš; na tejle klopi sva se prvič poljubila. Ah ne, to nisi bil ti...« »O, seveda sem bil jaz, ampak tista nisi bila ti .. .« IZ DEŽJA POD KAP Tujec pride na kalifornijsko obalo. Vroče je, pa bi se rad okopal v morju. »Ali so tukaj-le krokodili?« vpraša ribiča, »Naa, krokodilov pa res ni,* odgovori ribič. Tujec zaplava v morje. Ko je *že precej daleč od obale pa le ie enkrat zakliče ribiču.- »Zakaj ste pa tako preori-čani, da ni krokodilov?« »Ker so jih pregnali morski psi!* mu zavpije ribič. NATANKO PO NAVODILU Kouač dobi novega vajenca in ga poučuje: »Veš, da l S postal dober kovač, me moraš poslušati in ubogati vsako mojo besedo. Poglej; zdajle bom vzel s kleščami podkev in jo vtaknil v ogenj. Ti boš z mehom razpihal žerjavico. Ko bom podkev nato pritisnil na konjsko kopito, boš vzel kva-divo in ko ti bom dal z glavo znak, boš udaril po nji. Si razumel?« »Sem, mojster!* je odgovoril vajenec. In posledica: mojster je tri mesece preležal v bolnišnici, kjer so mu zdravili glavo, ČUDEN BAL »Ljubi sosed, ne bodite hudi, ker je bilo sinoči v mojem stanovanju tako hrupno. Veste, imeli smo bal za klub jezdnih konj.« »O, nič hudega,« je odgovoril sosed. »Le to mi ne gre v glavo, kam ste spravili toliko knit j »Nikar se ne oziraj! To je gospod Smith, ki se bori * skušnjavo!« 13'A. Kmalu po tem dogodku smo Karija poslali na delo z lesom. Bilo je z,elo mikavno videti, kako se je že v nekaj dneh naučih vseh spretnosti, ki so potrebne pri tem opravilu. Iz gotda je vlačil težke hlode, vzdigoval lažje izmed njih I trobcem in jih nalagal v skladanico. Imel je tak čut za somernost, da so bile njegove skla-daniec vedno prav posebno lepe. Kmalu mu J> prišel pomagat £e dniK, st;m\j-i slon AUo je hil \;ik hlod r* Karija prHr/.ak. sta ga prijela vsak i><\ enem koncu in ga vzdignila na skladanico. 134. Mehaniki, ki strežejo si rojem /a obdelavo lesa, jedo meso in pijejo alkohol. Pivce je Kari trpel, mesojedi ljudje pa mu niso bili niti za las ljubši kakor mesožerski tigri. Ni jih niti sovražil niti se jih ni bal, pač pa je bil nesrečen v njihovi družbi. Ampak b:>li strojniki, ki so bili prišli od daleč, niso vedeli, da ima slon dušo. Kar! se je /budil vsak dan oh pol Mislili in šel na delo Proti poldnevu sem ga okopal in spravil v hlev Zgo.lat iM,|H»ldne je začel spet delati. Kasneje sem ga nakrmil z velike, mero riža. ki ga je Imel zelo rad. I."15. Neke noči me je /budilo strašno inihl.jrn.je. Stekel sem v Karijev hlev. kjer sem zagledal, kako dva pijana strojnika prižigata žveplenke In jih mečeta v Karijev hlev. Kari, ki se je ognja hal kakor vse živali, je razburjeno trobil. Na oba strojnika sem bil hud, a moža sta bila tako pijana, da sta me samo ozmerjala in še dalje metala vžigalice. Odpel sem Karija l vseh verig, rasen z ene, tako dn je hil samo še za eno nogo priklenjen k tlom. Vedel sem, da bo slon v skrajni sili. Če Im hlev začel goreti, eno samo verigo gotovo utrgal in ušel i« ognja. 1H6. Neko popoldne, ko smo z delom za tisti dan prenehali, sem Karija priklenil v hlev in šel P**-čivat v svojo visečo mrežnico. Pozno popoldne / asi i šini isto strašno trob ljenje, ki sem ga bil *c enkrat slišal. Zgodba i. žveplenkami se je ponovila. Oba strojnika, ki sta bila to popoldne Prosta, sta se napila alkohola in odšla dražit slona« Hlev je bil kril s slamo. Stene so bile sicer W Ilovice, ali po tleh je ležalo vse ih>Iiio bambusov«1 stebel, in med vejami, ki jih je žrl Kari, je bU* IM> naključju ludi nekaj takih s suhim listj***1