Stev. 8 Sloyenci-bratje združimo ise! T slogi je moč! Chicago, 111. 19. feWtiarja 1904. Leto III Čas prvemu glavnemu zborovanju "Slovenske narodne jednote" določen na 6. aprila. Cas hiti. Ne dolgo več in vršilo se bo prvo glavno zborovanj« "Slovenske narodne jednote", s sedežem v Čikagu. Tozadevni pripravljavni odbor je določil na nedeljski (7. februarja) miteugi društva "Slavija" začetek zborovanju dne 6. aprila 1904. na 8. uro zjutraj v "Narodni dvorani",. 587 So. Centre Ave. Ker je 3. aprila Velika noč, je s tem dana tudi vnanjiin delegatom lepa priložnost na odpotovanje v Čikago. Vnanji delegati so za jedilo naprošeni urediti svoje odpo-toovanje tako, da bodo v torek po Veliki noči zvečer že v Čikagu. Komur ni znano mesto, naj blagovoli naznaniti svoj prihod — so-sebno železniško progo, po kateri se bo vozil — gosp. Antonu Mladiču, ali pa uredništvu "Gl. Sv." in sprejelo se Ka bode na dotičnem kolodvoru. Kakor rečeno se bo konvencija pričela v sredo zjutraj in zaključila'v soboto 9. aprila. Zategadelj naj bo vsak delegat, ali pooblaščenec skrbno pripravljen na sestavljanje jednotnih pravil, da ne bomo zgubljali časa po nepotrebnem. V soboto zvečer, po končanem zborovanju, se 'priredi delegatom gaifčast in v korist jednoti "Velika Pfudlka veselica" s plesom in s sodelovanjem del. pev. zbora "Orel0. V slučaju, da si bodo hoteli vnanji A;lifnati cv^dati drugi dan -V nedeljo — Čikago, dobe na razpolaganje zanesljivega vodnika, ali pa tudi več. Stanovanje in hrano za dobo tukajšnjega bivanja, preskrbi vsem delegatom za to postavljeni odbor društva "Slavija'. Delegati in pooblaščenci novih društev ter društva "Slavija" se bodo naznanili imenoma dva ali tri tedne pred zborovanjem v listu "Glas Svobode". Pripravljavni odbor društva "Slavija" je ob enem sklenil pri svoji zadnji seji, da se plača vožna vsem delejratom iz jednotne blagajno, nasprotno pa imajo društva poravnati zamudo časa svojim odposlancem, sploh pa se bode o tem še na glavnem zborovanju razpravljalo. Izmed vnanjih društev sta naznanili doslej svoja delegata društvi "Triglav" v La Salle in "Adrija" v Johnstoown, Pa. Vsa druga društva, kolikor jih je do sedaj priglašenih, so imenovala le svoje pooblaščence, tako tudi zadnje priglašeno društvo "Bratstvo" v Steel, O. Rojaki-naprednjaki 1 čas je 4(rag. Se par tednov in stopili bomo skupaj, z namenom, da pokličemo v svet "Slovensko narodno jednoto", v kateri bo našel zavetišče vsak brat Jugoslovan, bodisi že tega ali onega prepričanja. Rekli smo že, da slovenska nar. jed-nota ne bo stavila nikomur nikakih predpisov v verskih zadevah. Vsakega tozadevno prepričanje bo ostalo popolnoma nedotaknjeno, da smelo rečemo: bolj kot vsaki drugi jednoti — kar mu je danes drago in sveto, ostane mu lahko tudi v prihodnje. V ostalem pa se bo jedno-ta z vso žilavostjo zavzemala za pomoč svojim članom. Delila se bo redno in pravilno bolna podpora in izplačevala, na glavnem zboro-I vanju določena usmrtnina. katera bo rastla s številom jednotnih članov. Rojaki* treznumisleci, ki imate gorko srce za svoj teptani, izkoriščani narod, za brate Jugoslovane vobče, ne odlašajte niti dneva več z agitacijo v prid "Slovenski narodni jednoti". Delujte z vsemi močmi, da se kar najhitreje ustanovijo >va društva v ta namen, ali pa, da i oglasijo stara društva z vstopom, arod Vam bo vedel ceniti Vaše zasluge, za to pa le brzih korakov že ustanovljena, a še ne priglašena, naj se odzovejo kar najhitreje in naj naznanijo svoje delegate, oziroma (pooblaščence pripravljavncmui odboru, na naslov g. Anton Mladiča. Z geslom: "Vse za slovensko narodno jednoto", podajmo bratje— bratsko si roke 1 Za začasni pripravljavni odbor "slov. narodne jednote": Frank Klobučar, predsednik; Anton Mladič, /. tajnik; Vsa pisma je.adresirati na: Anton MladiČ-a, I. tajnika društva "Slavija", 134 W, 19th Str. Chicago, III. "The Russian Ad- ce "Rusije napredek". Pod tem naslovom je senator Albert J. Bever-idge izdal novo knjigo na 500 straneh. V isti priobčuje opazovanja in vtise, katere je nabral, potujoč 1. 1901. po Mandžuriji in sploh, po daljnem vzhodu. Mr. Bevcridge pravi, da je gra-denje sibirske železnice v Mandžuriji zbudilo duh trgovstva in podjetja med ondotnimi prebivalci, kar se pokazuje osobito v tem, da so začeli prvokrat graditi dobre pota in ceste za vozni promet. On pravi, da bo v devetih letih mreža novih potov objela vse sela in naselbine domačinov, kar jih bo od pamtiveka prvič zvezalo z ostalim svetom. Bcverjdge je doznal, da zadržuje največ "likin", to je davek kitajske vlade na prevoz trgovske robe v notranjem dežele, uvoz iz tujih krajev. Pod rusko vlado 1» "likin" gotovo odpadel, vsled česar se bo uvožnja trgovske robe iz tujih kra- ix^jfflwflft011 ohsmi tMtnnQ" Na svojem potovanju se je senator seznanil z nemško trgovino in se zajedno prepričal, da Ncmci na Kitajskem, sploh na daljnem vzhodu neumorno delujejo na to, da dola: čim več trgovine v svoje roke. Posrečilo se jim je angleške trgovce v marsičem izpodriniti. Neki amerikanski veletržec je rekel Be-veridgu: "Kitajci hodijo k nam, kolnejo Nemce ter zabavljajo čez nje, kupujejo pa vendar le od Nemcev. Kitajec kupuje od tistega, katerega se boji. Povsod so nemškr vojne ladije in pristanišča mrgole nemških vojakov. To imponuje orijentalcem ter se skušajo prikupiti Nemcem s tem. da trgujejo ž njimi. Med svetom je raztreseno mnenje, da so Kitajci ( sploh orijental-ci prav skromno, zmerno živeče ljudstvo. Kakor pa Beveridge pri poveduje, ni temu tako. Brez vere na življenje po smrti, so Kitajci srčno udani vsem slastim tega .življenja. Da vstrežejo svojemu poželenju po dobrih stvareh, plačajo radovoljno vsako ceno zanje. Pri gradbi mandžurske železnice je našel senator na tisoče in tisoče usluž-benih Kitajcev. Plače so dobili 40 centov (en goldinar) na dan po zimi in 30 centov na dan po leti. T;iko visoka plača je bila prej v teh krajih nekaj neverjetnega. Po leti, leta 1901. je hotelo rusko vodstvo pri gradbi železnice znižati plačo na 20 cetnov na dan, a ko en mož je šlo stotisoč kitajskih delavcev na štrajk in glej I — zmagali so. Pisatelj knjige je videl, da so kitajski delavci zadovoljno in mirno opravljali svojo delo, £eprav je večina med njimi stala pred letom v četah krvoločnih "bokserjev" 'in enako divji zverini morila, |>ožigala i in divjala neusmiljeno *>roti ženam : in otrokom. , Kake sredstva so Rusi uporabljali v spremenitev divje druhali v j miroljubne hi srečne delavce? Pisatelj prav:. da se je to doseglo po jednostavnem in tradicionalnem ruskem običaju: udari dobro, kadar udrihaš! Z drugimi besedami bi se reklo:.če se vojskuješ, vojskuj se brezobzirno; ko je pa vojska končana. poslužuj se vseh sredstev miru m dobre volje. Ako se Rosi bojujejo, ne teče "voda in mleko", temveč kri teče curkoma. Po vsak način postopajo Rusi ljubez-ujivo in odkritosrčno napram pod- j vrženim nasprotnikom. Pisatelj je, videl tudi, da so 1. 1901. ruski kmetovalci, Kitaji in Korejci v Mandžuriji občevati med sabo ravno tako, kakor bi bili vsi enega plemena, ene vere in ene narodnosti. Dar asimiliranja je vzrok, da spremlja Rusijo tak velik uspeh na političnem polju v Aziji. Kaj je Mandžurija in kaj delajo Rusi tam? Na to odgovarja Beveridge tako-lc: ako spojimo Nemčijo in Francijo, bi ta teritorij le male prekašal v velikosti Mandžurijo. Podnebje in [»vršje zemlje je zelo ugodno v pridobivanje vsih pridelkov, kateri všpešujejo v zmernih in milovročih krajih. To obširno ozemlje prčpregajo silne reke ter namakajo prostrane, bogate doline. Gorovje, katero preprega severno stran Mandžurije, je bogato na zlatu; 0110 pa, katero se razprostira 11a jugovzhodu in na jugu, je napolnjeno z železom in premogom. Mandžurija, katere prebivalstvo broji sedaj okoli 15 milijonov, bi zamogla rediti najmanj 50 milijonov duš. Dežela ima dva pristanišča, katera, kar se tiče trgovske in vojaške važnosti, ne zaostajata za najboljšimi celega sveta. V strate-gičnem smislu in oziraje se na Mir-116 morje, je Mandžurija uprav tako znamenitega pomena, kakor Ja-ponska sama. V enajstem poglavju knjige "The Russian Advance", primerja lleveridge |x> lastnem opazovanju, japonske in ruske vojake. On'pravi. da ni videl še nikjer tako dovršenih ljudi, kar sc tiče telesne mo-žcvitosti, kakor so ruski kozaki in vojaki vobče, nastanjeni ob reki Amur in v Mandžuriji. Tozadevne 1 liMiYiiJritit fr Ktofij vtsoiRT, imajo čvrste vratove, pleča široka, obsežne prsi, krepke noge. obširen prostor za delovanje pljuč, dobre želodce, močne črepinje in rdeče, zdrave obraze. Njih telesna moč in živahnost je očividna na prvi l>oglcd Vse na njih kaže trdnost in kremenitost — to so možje iz železa, jekla in granita." Dalje pravi: "In ku vas opazovanje uči, da obstoji njih hrana dan za dnevom iz kisle zelnate čorbe, črnega ovsenega kruha, suhih rib in tankega čaja, ste naleteli na dva odnošaja, katera povdarjajo vsi izobraženi Rflsi in na katera računajo ruski vojskovodje kot vspeh obetu-joča v slučajni vojski: telesno trdnost in vstrajanje na eni strani in malo, priprosto jelo, katero se lahko premika od kraja do kraja, na drugi strani." Neki ruski častnik je izrazil napram Beveridgu misel, da daje Nemčija svojim vojakom preveč jela in da tudi konji v nemški armadi dobivajo preveč hrane. Rekel je: naši konji žive, kjer bi drugi gladu in pomanjkanja sploh pogi-novali; ravno tako izvršujejo naši vojaki svoje dolžnosti vspešno in korenito, ob najskromnejši hrani. Ruski vojak zamorc obstati tudi tam, kjer sc nahaja najrevnejši del sveta. I Ruski ni kos nobena druga armada, tudi Japonska ne. Beveridge je sam videl, ko so ruski vojaki korakali po dva dni brez hrane in kar je še več — brez vsakega mrmranja. * * * Akoravno mi drugi Slovani ne moremo biti ponosni na postopanje ruske vlade napram višjim uzorom moderne civilizacije, vendar-le nas mora veseliti in z nado na boljšo prihodnost navdajati čuvstvo, da brat Slovan orje ledino kulture v daljni Aziji. Ako ruska spretna diplomacija ne prepreči japonsko vmešan je v misijo, katero si je Rusija naložila na daljnem vzhodu in katera bo slednjič rmenopoltneže spravila pod žezlo moderne civilizacije tedaj bo odločil meč supremacijo v teh deželah. Kam se bo nagnil uspeh v tem slučaju, kažejo dovolj besede Beveridga v zgorej omenjeni knjigi- Ne čudimo se, če podpira Anglijja Japonce na vse strani v njih nasprotovanju napram Rusiji. Ako pa stavijo Rooseveltove Zedinjene države tiko "cowboysko". ' Ko so se Amerikani bojevali za osvoboditev angleškega jarma, je Anglija profila rusko carico Katarino za vojno pomoč, a ona je to odločno odklonila. Drugič je Rusija uČinila Zed. državam neizmerno uslugo, ko je v civilni vojaki (1861—1864) hotela Anglija pomagati južnim državam. Prihod ruske mornarice pa je vzel Angliji vsako poželjenje po daljni perfidni spletkariji. Ako jemljemo še v ozir, da je Rusija proste volje prodala Alasko, nahajajočo se na ameriškem kontinentu, Zedinjenim državam, tedaj moramo to pač smatrati kot znak srčnega prijateljstva. Rusija ni storila tega radi slabosti, marveč je hotela pokazati Zed. državam svojo nagnjenost. Ko bi bila Rusija še vladarica v Alaski in bi hotela Zed. drž. kljubovati, kako lahko bi to storila! Nam se zdi, da je drugače tako bistroumna in v daljavo tako ostro videča ruska diplomacija naredila "kozla", ko je prodala Alasko Zed. drž. Uncle Sam bi sedaj pač ne iskal sredstev in potov, kako bi mogel zavratno v rep vščipniti ruskega "medveda^' (več mu itak tfemore storiti), če bi v Alaski čuvali ruski vojaki silno carstvo. Pa, kdo je takrat mislil, da 1» osoda Zed. držav prišla enkrat v roke kravarjev!, A. T. MESTO CHICAGO. Plesna veselica del. pav. zbora ••Orel" V je uspela izvrstno, celo društve-niki so odkrito izjavljali, da niso pričakovali taccga uspeha. Dvorana je bila občinstva nabito polna. Prav zares, življenje čikaških Slo-vciiu-v zadobiva vedno živahnejše lice, sosebno, odkar se je ustanovilo slov. pevsko društvo. Malo časa še obstoji naš "Orel", a moramo reči, da vrlo napreduje v petju. Več kitic mile slovenske pesmi, je bilo s frenetičnim ploskanjem pozdravljenih in zopet so zaorili glasovi vrlih pevcev po dvorani. Tudi naši bratje Hrvati so tuintani nastopili s svojim pevskim društvom "Zora". Ugajali sta posebno pesmi "Slove-: nac i Hrvat" in "Uboj". Le tako naprej vrli pevci in simpatije Vam ne izostanejo I — Drugi dan, v nedeljo je imelo društvo sv Štefana svojo veselico. Bilo je tudi zelo animirano. Velika udeležba zborovanja Chicago Federation of Laber. Na nedeljo 14. t .m. je sklicala čikaška federacija v Bricklayers dvorano zborovanje, katero se je bavilo po največ z 11a Ellis Island zaprtim John Turner j cm. Imenovanega sc drži zaprtega samo vsled tega, ker ne pripoznava organizova-ne vlade. A že to je zadostovalo, da ga je kapitalistično časopisje napadlo kot najhujšega anarhista, v resnici pa nima z anarhisti nikake zveze. Turner je generalni tajnik zveznih trgovskih pomočnikov na Angleškem in je prišel pred par meseci v Ameriko z namenom, da bi dosegel zvezo med ameriško in angleško organizacijo. Prav res, ameriška svoboda je — piškova l Čikaška federacija nabira protestne podpise v prilog Turnerju. Tudi sodniki : Tuley, Edward, Dunne, Philips, Stein, Windes ter advokata E. B. Tolman in T. M. Hoyne so podpisali protest. Prošnja, da se Tur-nerja izpusti ter da se postave za priseljence preosnove se bo takoj predložila kongresni zbornici. , Drugo zborovanje je bilo zvečer v Brands dvorani. Na dnevnem redu je bila razprava o guvernerju Peabody-ju in njegovim uniformiranim lopovom v Coloradi. Z o-strimi besedami so se obsojali zako-nodnjalci-krivopiisežviki, hi rote i»- rcverili dani besedi glede iu»eljave Osemurnega delavnega časa. In ne samo to. milico so -abili celo v namen. da potlačijo svobodni duh nesrečnih trpinov. Vsem govornikom so prirejali poslušaki prisrčne ova-cije. sosebno v Chicago došlemu Guy E. Miller-ju, predsedniku telhiridske (Colorado) unije. Izdala se je resolucija, v kateri so se skill rudarjev iz strani vojaštva. Brez vsakega: povoda^o sc štraj-karji, vrli unijski delavci, metali v ječe, drugi pa izganjali iz občine. Tako kruto, nezaslišano postopanje vpije po maščevanju vsega civilizo-vaiiega sveta. Vsi govorniki so neusmiljeno bičali guvernerja in druge kapitalistične samovladarje. Popisovali so take grozovitosti, da se je začelo prisotno občinstvo glasno jokati. Pred zaključkom protestnega shoda, so zaprisegli vsi navzoči, da bodo od sedaj naprej tnora-lično in finančno podpirali zapadno Western Federation of Miners. Zborovanje je zaključil Mr. Stedman ter rekel, da treba predvsem kontrolirati guvernerja in potem šele njegove hajduke. Ogenj upepelll cerkev. 16. t. m. jiopoludne se je pojavil požar v zvoniku rimskokatoliške cerkve sv. Frančiška na 12. ulici in Newbery Ave. Ker je*bila požarna hramba zadržana na drugih mestih vsled istočasnih požarov, je veliko l>os!opje, ki je bilo leseno, do tJl pogorelo. Cerkev sv. Frančiška je bila ena najstarejših na zapadni strani Čikage. Postavljena je bila 1. 1866. in je veljala $85,000. Ljubi bugec in sv. Frančišek, zakaj nista varovala svoje cerkve, poglejta, kako se bo vernike zopet sleparilo, da se končno postavi nov "biznishaus" — kaj je tega treba 1 Razprtija med zagovorniki čikaških roparjev. Kakor smo že svoječasno pisali, se je zaslišanje čikaških cestnih roparjev in raznih prič pričelo že pred par tetini. Razprave so bile jako zanimive, a od zagovornikov-odvet-nikov večinoma jiobite v prilog roparjev Marxa, Niedermeieria, Van E)ina in Koeskija. Vse je kazalo na to, da obsodba ne bo preveč huda. Tako so stale zadeve do torka. Ta dan pa so si zagovorniki sami, ki so pred skupno nastopali, skočili v lase in se grdo sporekli, toliko, da ni prišlo do tepeža med njimi. Šele sodniku Kerstenu sc je posrečilo napraviti zopet red in dal je besedo zagovorniku Pophamu, Marxovem Odvetniku in z izpraševanjem prič sc je iznova začelo. Medsebojno ravsanje odvetnikov je zelo oslabilo koristi roparjev in splošno se sodi, da bodo obsojeni na smrt. V tem smislu se je izrazil tudi državni pravdnik, ki se je v pest smejal, ko so se odvetniki lasali. Sprememb« v ruski vojni in drugo. Odpoklican je dosadanji vrhovni ixiveljnik Aleksijev, na njegovo mesto je imenovan admiral Skrydlov in na kopnem general Kouropatkin. V nemilost je padel tudi admiral Stark. Admiral Nakarov prevzame poveljništvo čez baltiško skvadrono in general Kerpaitski 11a Yalu reki. Rusko brodovje se bliža iztočnim vodam. Nemška vlada je Rusiji naklonjena, dovolila je pot v svojih vodah. — Rusija se pripravlja zajedno na vojno z Anglijo. — Amerika je posodila Japonski $50,000,-000. — Spopad med Turčijo in Bolgarijo se pričakuje vsak dan. Na turško-albanski meji je 17,000 Albancev napadlo Turke. Zadnji so bili popolnoma poraženi. Nemčija. Berolin, 17. feb. "Tageblatt" naznanja, da bo nemški konzul v Moskvi najbrže odpoklican, ker se je preveč prostodušno izrazil o ru-sko-japonski vojni. Ko je množica ljudstva korakala mimo konzulata, stopil je konzul na balkon in ogovoril ljudstvo s krepkimi besedami. Rekel je, da so Japonci prelomili mednarodno pravo, ker so napadli Ruse brez napovedi vojne. Klevelandski Slovenci pozor! Dne 21 t. in, bo v stanovanju g. Medena na Wilson Ave. št. ob 10. uri dopolndne pogovor glede ustanovitve novega podpornega drnštva. ki lx» v zvezi § slovensko narodno jednoto. Vsi Slovenci, ki Se niso člani podpornih društev ali kake jedscle se najuljudneje vabijo, da se pogovora ndflele. Pripravljavni odbor. nkvnrjenja stroja je li»t , kar naj Kazgled po sjetu. Iz rusko-Japonskega bojišča. Vsako uro prihajajo druga poročila iz daljnega vzhoda. Po angleških poročilih bi morali biti Rusi že popolnoma poraženi, vsaj na J morju, a vsako tako poročilo mo-raimo vzeti 11a znanje z vso reservo. eno j c gotovo. Rusi ostanejo zmagovalci na kopnem, ko bi se tudi vse japonsko vojaštvo izkrcalo v Koreji, ali Mandžuriji. Iz Londona se poroča z dne 17. t. m., da se je vršila nova morska bitka tik pred Port Arthurom. Baje so Japonci potopili 8 ruskih vojnih ladij in 10 drugih zajeli. Rusi so zajeli et:o japorsko torpedo vito, dve drugi bojni ladij i potopili in eno križarko poškodovali. Rusko vladi vostokško ladijevje leži še vedno mirno.na zapadni strani Tsugare. Baje ovira izhod zamrznjeno morje. Petrograd, 17. teb. Uradno se potrjuje, da sta bile pomotoma raz-streljcni dve ruski vojni ladiji od ruske garnizije v Port Arthuru. Križarka "Bojarin" sc je potopila s 197 vojaki in častniki. Rusko brodovje se bliža južnemu delu Japonske z namenom, da bi zavleklo vojno na japonsko ozemlje. Iz Irkut-ska je 60,000 Rusov na potu v mesto Harbin. Harbin leži v središču Mandžurije. Generalmajor Pflug brzojavlja, da je situvacija v Port Arthuru nespremenjena. V Yin-Kau so došla poročila, da se nameravajo Japonci izkrcati v Tsinjendi. London, 17. feb. Neki londonski korespondent brzojavlja prvo neuradno poročilo o prvi bitki pri Port Arthuru. Napad je podvzelo prt-najst japonskih ladij. Ruske ladije in trdnjave so odgovarjale na streljanje z vso eneržijo in v 40 minutah so se nJiajale japonske že na begu. Sest japonskih ladij je bilo močno poškodovanih in dve drugi sta se potopili. Ruske izgube so bile neznatne. Vojaštvo je dobre volje. Ena, uradno še ne potrjena, vest se glasi, da je Port Arthur od Japoncev popolnoma obkrožen na suhem in na morju. Prvi poskus, da. bi mesto oblegali se je izjalovil. Japonci so zgubili 2200 mož, od teh-se je 1800 potopilo in drugi So bili v pravem pomenu besede masalcri-rani, Tokio, 17» feb. Posameznosti bitke pred 1'ort Arthurom še niso znane. O ruskem vladivostokškem brodovju niso došla že delj časa nobena poročila. Sklepa se, da leži isto šc vedno v pristanišču, da se izogne tako bitki na odprtem morju. Ja]K>nska je mobilizovala že 300,000 mož. Dan prodiranju velike armade še ni določen, to se zgodi baje šele, ko izpolni brodovje svoje glavna naročila. London, 17. feb. Brzojavi iz Port Arthura poročajo, da bo podkralj Aleksijev prenesel svoj glavni stan v Harbin. Tarbin je 600 milj oddaljen od Port Arthura in ima. 60,000 prebivalcev. Dowle "Elija III." tepe« v Avstraliji. Sydney, 18. feb. John Aleksander Dowie ali "Elija III." — kakor se sam imenuje — kateri je pred par dnevi dospel iz. Chicage, 111., je moral danes bežati iz mesta. V neki veliki dvorani je razlagal svoje fantazije zbranemu radovednemu ljudstvu, ki pa tli bilo nič kaj zadovoljno z njegovimi izvajanji. Kakor en mož so se vzdignili vsi navzoči in i/tirali verskega sleparja iz dvorane. Dowie jc skočil v prvi voz pred dvorano in sc po bliskovo odpeljal v svoj hotel, a tudi t" g» je že pričakovala čez 5000 glav hro-ječa množica. Ko je policija slednjič uvidela, da ne more več krotiti razjarjenega ljudstva, zaukažala je novemu "odrešeniku", da mora ne-i m udoma zapustiti mesto, kar se je tudi zgodilo. Policija ga je spremila na kolodvor in prvi vlak nam je odpeljal Dowieja izpred oči. Naznanjamo p. n. slovenskemu občinstvu, da se je nai »travnik, Dr Martin Ivee 1 571 & Center Ave., kjer d "Glas Svobode" Prvi svobodomiselni list za slo-venski narod v Ameriki, ledajutelja in urednika: MARTIN V. KOM)A FRANK M. MEDICA "Cslus Svolxxlo" izido vsaki potek iti vol ju zu Ameriko: za celo let«----$1.50 za pol leta - - - - 75c /A EVROPO; 'a celo let* - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [Tub voice of Liberty] is the only union labor paper in America: edited & published every Friday in the olovenio language by M. V.KONDA, & F. M. MEDICA, "Entered July 2,1903, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 8. 1*79" Subscription $ 1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in pošiljatv« je , sledeči: "GLAS SVOBODE" • 503 Throop St. Pilsen Sta. Chicago. 111. DOPISI. Il Rock Springs, Wyoming. Ni še dolgo tega, odkar smo či-tali v Glas Narodu dopis iz našega mesta. Gotovo se ne motim, ako trdim, da se je g. dopisnik sjxxltak-nil nad mano in mojimi stoli. No, jaz pa pač nebom pisaril o starih in novih stolih, marveč mi je na srcu lc liesreča rojaka John Krinana. V rovu št. 7 se je 2. feb. odtrgala velika plast preihoga in pokopala jxxl sabo mlado življenje nesrečnega moža. Ranjki, mož pri najboljših letih, je bil doma od nekod iz Kranjskega. V Ameriko je prišel pred Sterimi meseci iz Ljubna. Bil je o* ženjen, zapustil je ženo in troje nedoraslih otrok, katerim je bil vedno skrlxMi oče. 4. feb. smo spremili k večnemu počitku, položili smo ga nazaj materi zemlji v naročje. Vsled nagle smrti rojaka H rmana je, seveda, prizadeta najbolj nesrečna vdova z uboeimi otročiči. Družina je zgubila z rediteljem takore-koč vse. Ranjki namreč ni bil pri nobenem društvu, kar mu pa ne sinemo zameriti, ker je bil šele kra tek čas v Ameriki in bi! prisiljen uporabiti prvi zaslužek zn ureditev doma. Slovenec je usmiljenega srca, to se je izkazalo že neštetokrat in tudi sedaj tU v tem slučaju. Iz lastne volje so priskočili rojaki na pomoč nesrečni vdovi. Nakolektali so ji precejšnjo svoto denarja, katera ji bo vsaj za prvo silo zadostovala. Rekel sem že, da ni bil ponesrečenec pri nobenem podpornem društvu. Rojaki, tu imate zopet jasen dokaz, kako dobro je biti v kakem takem društvu. Pač nihče nc ve, kje ga čaka smrt ali vsaj znatna poškodba udov. In komu ni v veliko tolažbo, ako ve, da mu je družina preskrbljena v slučaju njegove smrti in če je društvenik samec (neoženjpn), ali mu ni v do-padojenje, da mu dotično podporno društvo preskrbi dostojen pogreb in da pride njegova usmrtnina v dobro njegovim starišem, bratom ali sestram ?! Ako si pa eden ali drugi poškoduje ude, tedaj šele občuti do tičnik, kako jiotrebna mu je bila podpora. Vsak rojak, ki ima količkaj zdravih možganov v svoji glavi, je moralično prisiljen, pristopiti k enemu ali drugemu društvu. O-pomnim rojake še na nekaj. Kakor znano, ustanovlja se v čikagu "slovenska narodna jednota" in kolikor meni znano, vem, da se bo ta kmalu javno razglasila; torej, kdor ne mara pod stare jednote, ""nudi se mu prav sedaj lepa priložnost združiti se z rojaki v narodno-napredni je-dnoti. Kjer se Vas zbere 10 do 12 mož — to se lahko tudi tu zgodi — ustanovite lahko že novo društvo in stopite v imenovano jednoto. Rojaki, ne zametujte časa, ker nihče ne ve, kaj mu prinese jutrajšnji dati. — V ostalem je tukaj vse po starem. Delavske razmere so prav dobre, dela se vsak dan in zaslužek ni ravno preslab. Mladi slovenski fantje prihajajo v vedno večjem kateri kozarček spiti in tudi kak stolček zlomiti, Vtem slijč^ju pa svetujem ostalim salonarjem, da v |>ond>ljajo ves čas prav. na tak način znajo napraviti šc mnogo več dobička. Pozdrav vsem rojakom, soselvio bralcem "Glas Svobode". 1 . Anton Justin Iz La Salte, Illinois. Pogovor dveh sosedov. Francek klerikaleek in Janez za-sledovalček. (Zadnji pride k, prvemu na obisk (bolje r?čeno "bezuh" )v La Salle, 111.) Janes. Dober dan, Francek. Kako se imate že kaj pri vas v La Salle? Francek. O halo, halo, hudiča, odkod si pa priromal v tej zimi? Jan. Iz Kansa>steta, da kaj novega slišim in druge mednarodne stvari pretresam. Fran. All right! Jan. Slišal sem, da ste zgradili tukaj prav lepo slovensko cerkev. Fran. Da, vse imamo, kar smo si želeli. Jan. Ali imate tudi svojega ga-spuda ? Fran. Da, to se razume. Jan. Odkod ste ga pa dobili? Fran. Iz mesta, od kjer prideš ti: morebiti ga poznaš, povej mi kaj o njem. Jan. Kako se piše? Fran. Rev. P. Podgoršek. Jan. A, to je tisti ateist, ki smo ga nazivljali pri nas: častiti reve-rendček Tonček Podgoršek. Bil je vrl ljubimec lepega spola in zelo priljubljen človeček, ker je gledal le za svoj lastni mošnjiček. Fran. Lc tiho, tiho se dajva po-pogovarjati; ako naj sliši hišni gospodar, naj takoj iz hiše vrže, ker tako so gaspud zapovedali v cerkvi med svetim evangelijem. O, naš gaspud ne puste, da bi se kaj slabega govorilo o častiti duhovščini, sicer pa .pogovarjajva se o čem drugem, o politiki, kontroliranju občine itd. Jan. All right, ali imate tukaj tudi cerkveni odbor? h'ran. I seveda. Jan. Kakšni pa+o ti ljudje? Fran. Izvrstni, zanesljivi in vrli za mednarodni napredek v vsakem slučaju. Smelo trdim, da ni poštenega človeka, ki bi jim mogel nasprotovati in sam plačam $1000 nagrade onemu, ki bi jim mogel dokazati kako nerednost. Jan. To me veseli slišati, ali pa so priljubljeni gospodu? Fran. O ne, ako bi bili gospodu priljubljeni, bi jih tudi jaz smatral ničvrednežem, čeprav sem veren katoličan; ko bi bili'oni to, kar niso, bi si revereiulček — kakor praviš— še vse drugače polnil svoj mošnjiček. Jan. No, tedaj pa, če jih ne pohvali, jih gotovo obrekuje, ali ne? Fran. Samo ob sebi umevno, da jih obrekuje, le tisti čas ne, kadar spi, to moram žalibog priznati. Jan Slišal sem, da misli cerkveni odbor odstopiti. Ali je to res in zakaj pa? Fran. O radi enfc, ali več |x>mot, katere so se vrinile v denarnih zadevah v knjige gospodove, t. j. računi se ne vjemajo. Jan. A zato, ali pa se ne da to jHjravnati? Fran. Težko, čeprav se odbor za to zavzema in je gospod telefono-val, da je našel $13. • Jan. Kje je pa druga svota ostala, se kaj ve? Fran. Ho že kuharica povedala, če bo našla. Jan. Moje mnenje je to, da tisti zapade, ki ne more podati natančnega računa. Fran. Well, I gues so. Jan. Ali imate tudi tukaj kaj far-škili |xxlrepnikov ? /''run. "Plbili I" Ko bi teh ne bilo, bi sedanji cerkveni odbor še dlje vstrajal na svojem mestu in držal račune V redu, tako pa misli, v,s!ed dolgih jezikov, odstopiti in vso stvar izročiti v roke treh terci-jalov. Jan. A, to pa morajo biti pra\i učenjaki, kaj ? Fran. Joj, pa še kakšni, vsi trije so dovršili osmo šolo. Jan. Kje pa? Fran. Prvi se je učil v limonadi pri kravah pod bukvo: drugi pr: svinjah pod hrastom in tretji pri kozah pod brštjanom. In j>ovem ti št', da bo naša fara propadla, .ako pride takim ljudem v roke. Jan. Kaj je vzrok, da do *ed' še niso bili voljeni v odbor ? Fran. Občinstvo jih ni maral« ker niso za tak posel, sicer so gaspud zapustiti faro, kaj praviš k temu ? 1 Fran. O, sedaj še ne, morebiti pozneje, ko lx> bisaga na vrhuncu. Jan. Kdo se l>o pa ubijal sedaj s cerkvenim dolgom itd? Fran. Bedaki, naravno, pametni ljudje pač ne bodo hodili po kostanj v gosjxxlovo žrjavico, Jan. Good buy. Fran. Come ajjain (oglasi se zopet).. Protectory Iz Johnsto\vn-a, Pa. SI. ured. "Gl, Sv,"! V nadi, da mi ne odrečete malo prostora, v nam delaVcem priljubljenem listu Glas Svobode/ Vam poročam iz našega kraja sledeče: V kljub številnim društvam, se nam je posrečilo tukaj še z ustanovitvijo novega, narodnega društva, kojc bo pristopilo v kratkem k "Narodni Jednoti", Dne 31. p. 111. zbralo se nas je bilo nekaj svobodomiselnih rojakov k važnemu posvetovanju, glede ustanovitve zgorej omenjenega društva. Po kratkem [>ogovoru smo se zedinili ter taistemu dali ime: "Slovensko narodno |KxIj)onio društvo "Adri-ja". " Vzlic malemu številu navzočih se je upisalo takoj 18 članov. V odbor so bili izvoljeni sledeči bratje: Mike Pečjak, predsejnikom; Felicijan Volčko, tajnikom Frank Gabrenja, blagajnikom; Mike Štrukelj, zastopnikom. Upamo zanesljivo, da se bo število udov v kratkem podvojilo, pot rojilo in na temelju svobodomiselnih idej se povzdignilo kar najhitreje med prva tukajšnja društva. Znano mi je dobro, da nas je večina tukaj živečih rojakov, napredno svobodomiselnega duha. — Rojakom tukaj in v okolici S? nudi uprav sedaj lepa prilika pristopiti k društvu in v ta namen vabim vse zavedne rojake. Pristopnina v napredno društvo, ki bo v zvezi z "Narodno Jednoto", je zdaj še mala in to naj blagovole upoštevati vsi v svojo korist. Društvo bo imelo svoje redne seje vsako četrto nedeljo-v -mesecu, v dvorani brata Frank Gabrenje, št. 519 Power str. Za vsa druga natančnejša izjasnila se je obrniti na zgorej imenovano odbornike. V tem, ko zaključujem, želim tebi vrli list "Glas Svobode" obilo uspeha v tvojem težavnem delovanju za prospeh bratov sotrpinov ; da bi vedno več somišljcnikov-naročnikov zbiral okoli sebe in s to srčno željo kličem ti: "Lc vedno tako neustrašeno naprej in s tabo — Hog in sreča junaška!" Ž bratsko-socialnim pozdravom PotlslivniH-i. Listnica uredništva. Fr. M., West Newton, Pa. All right, naročnina Vam potekla b 15 t. m. Tiskovino smo Vam poslali in upamo, da ste jo med tem časom že prejeli. Račun znaša 50centov. Ko bi naročili makuri trikrat toliko, bi Vas tudi več no stalo. Knjižice se nimamo v zalogi, pošljemo Vam jo zanesljivo ob svojem času, , Ljubljanski "Slovenski Narod" stane za avsro-ogrske dežele za vse leto 25 Iv; sem v Ameriko toliko več, kolikor znaša poštnina, menimo, da pride »tat 2j9 K (K) h, ali okoli $0 (6.10) b pošiljanjem vred. V ostalem imate prav — tužna nam mujka! Se Vnui priporočamo.■* — J. J.. Hackutt, Pa. Pismo prejeli. Zu vse leto velja list ssu.fiO ali $1.38 do noyega leta. Nova hrana. Na vse načine si prizadevamo dobiti nove hrane, ki bi zadovoljila našemu okusu m zajedno postregla tudi predelanemu, trudnemu, bolnemu želodcu. Oves, pšenica, orehi in drugi taki pridelki so predlagani ljudstvu v ta namen in res, v mnogokaterih slučajih se one zadovoljuje s tem, toda želodec o-stane vendar stari, prebavlja nepravilno zavžite jedi. Ali ni pra-vilncjše, da se predvsem ozdravi želodec, da sme potem človek uživati, kar mu drago in ljubo? Trinerjevo zdravilno grenko vino prouzroči vse to. Ono^ je napravljeno iz čistega, naravnega vina in proiskusenih zelišč. Ozdrav-lja bolne dele želodca in uredi redno prebavljanje zadnjega: zadobi hitro mlado moč in mu ni nobena hrana pretežka. Vsaka hrana je dobra in ni se treba ozirati po novi. Po uživanju TrfneTrjevega vina boš dobi! močne mišice, novo čisto kri in zdravo telo. Dobi se v vseh leknrnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalci; Jos. Trmef-ju. S). Ashland Ave., 'h'eago. 111. Ali bo štrajk? 1 Kakor znano zborujejo delegatje pensilvenskih delodajalcev in zastopniki premogarjev tu v Cikagu. j Za delavstvo se je najbolj zavzel j 17. t. m. W. D. Ryan, tajnik illinoj-j škili premogarjev. Pojasnoval. je koliko množino premoga spravijo I delavci na dan in kakšen neverjetno visok dobiček /vleoejo dan za( dne-jvom premogovni baroni. In, če sc j plača delavcem zniža, kdo ima zopet j dobiček od tega! Nc revni premolar j i, pač pa oni, ki ničesar nc delajo — kapitalisti bodo imeli ves dobiček. Denar Ijo Šel v žep C. M. Schwabu, da bo laglje zapravljal v Monte Carlo; Carnegie 11c bo izo-stajal, zidal bo neke vrste čitalnice, olepševa! svoje letovišča na škotskem itd.; pa tudi farjem liodo šle večje |xxl]>orc za nikdar plačane cerkve. Mi smo prepričani, je rekel Ryan še, da držimo zastopnike pensilvenskih operatorjev lahko pod kontrolo. Čc pa 11c odnehajo od svojih zahtev za znižanje plače do prihodnje in zadnje konference, ki sc ima vršiti 29. t. 111., bomo poklicali 87,000 delavcev v zapadni Pen-silvcniji na štrajk, dovolili pa bomo delati v Ohio, Indiana in Illinoi-su, da sc s tem pomore štrajkujo-čim sobratom. Nikdar pa ni treba misliti, da liomo pustili iz očij de-J lavske interese, ker če dovolimo v znižanje plače v Pensilveniji, bo s tem prizadetih še 100,000 premogarjev v drugih državah. Ko bi bila sedjij Mitchell in Gompers prava prijatelja organizovanih delavcev! Manila gut weg. 15. t. 111. zvečer umrl jc v Wash-1 iugtonn senator Ilarcus AlonzO| Hanna. Rojen je bil 24. sep. 1837. j v New Lisbon, O. Tedy Roosevelt ima v resnici srečo. Najnevarnejšega tekmeca, kateri bi mu mogel ob prihodnjih volitvah stopiti nasproti, mu je pobrala neizprosna smrt, Lahko se smeje v pest, saj je sedaj prost vseh skrbi. Predsedniški stolec mu je zagotovljen in — kaj hoče več. Seveda, republikanska stranka bo žalovala še mnogo časa sa svojim poglavarjem, a kaj to njemu mar. Kapitalisti so zgubili z Mark lian-110111 svojega najspretnejšega zastopnika v vseh zadevah. Hanna | je bil pravi unikuiu v zvijači, sle-parstvu, dobrohotnosti, častilakom-nosti, zatiranju delavcev — vse ob enim. Zato je bil zastavonoša vsem kapitalistom. '/. zvijačo si je znal pridobiti simpatije unije — kdo bi se.iemu čudil, saj sta Mitchell in Gbinpers. prijatelja njegova in Roosevelta tu — da je potem laglje uničeval vsakojaki štrajk. Mnogokrat se je kazal prijatelja delavstva, a bil 11111 jc najkrvoločnejši nasprotnik. In zato rečemo — gut wcgl Klevelandske poulične kar« žalujejo. Vsi klevelandski |xnihčni vozovi sii Oviti s črno in belo svilo, s čim hoče mestno vodstvo izražati svoje žalovanje za pokojnim državnim senatorjem in republikanskim basom v \\ ashingtonu, Mark 1 lanom. Odstavili so delo. Iz Houghton, Mich, sc poroča z dne 17. t. m„ da so sc štrajkarji v Championu podali peš v tri milje oddaljeno drugo mesto Baltic in tam pozvali rudarje, ki so šli ravno na delo, na štrajk, ker jim je družba znižala plačo brez vsake napovedi. Vseh št raj kar je v skupaj je 1700. Centre Ave, na vogalu 10. ul. Najboljša češko slovanska lekarna v Cikagu V nji so nahaja tudi jiostn, kjer jo mogoče jm- šiljati novce po vsi Amerki in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprlo po dnevi in ponoči- Brzojavni urad na vse strani. Ekspresni urad, pošiljajo se kov-čegi in drugo na vso strani Zed. držav. V lekarnionlinirnjonaslednji zdravniki: Dr. Martin Iveo, vsak večer od <5. do7. ure: Dr Štulik od 10. do 12. dopoldne in.od ?.-»• zvečer: Dr. Kolar, Dr, Itoth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako sto bolni, stopilo v mojo lekarno in pomagalo bu Vam bodo. Svoji k svojim! Rojakom kot zasebnikom in društvam priporočamo tiskarno Glas Svobode. Prevzamemo v delo vsakovrstna tiskovino in vežemo knjige. Cena nizka in točna postrežba. Vsaki tiskovini garnntiflimo najlepšo obliko in ji damo unijski znak. Nc zabita: Glas Svobodo 563 Throop St, Pilsen Sla, CHICAGO, ILL (S) > (?) > 0 je linijska tiskarna. Sifkarte! Denarje! Prodajamo prekomorske vožnje listke na vse dele sveta In od tam \V. IHtli St. John (Jololi se priporo«u STEFAN POPOVIC j 203 Bridge St. JOLIET, ILL. SL1KAJPREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom) (Jold filed, jamčeni zu 20 1st. Kole-Hovje na razpolago Elgin ali VValtham. Zdaj hsiiio «12.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 8» K. Madison St. Chicago, 111. DARILA. Za rojaka Anton Vlllka In njegovo ne«re£no drutino v Waahlngtonvllle, O., nam je Izročil nai »otrudnlk, b. M. V. Konda |19.50. Darovali so: klub Hlovtmsklli Hocallslov v Olkagu $2 ter KK. Fr. Udov« |1: Fr. Neimenovan. Fr. Novak, Jolm Junko, Anton Pire, Fr. Zonta, Joo Hrcar, Mohor Mlaillč, Fr. Mladic, Joo MlhelU\ John VerSCaj, Joo PolanAek In Karol Polko po 50 centov; Fr. Stonlf. John Htnnlf, John Krulc. P<>t<>r Hrzar, Mort. Potokat. John !.ankle, John Horvat. Jakob Grlic, Fr. Kral, Anton Novak, Jot-Zenko, John Peteh, Andrej Kosmač, , Mart. S t., r i.šli, Ignac Kozjek, Fred jZadnikar, Ant. Mladič, F. Lhliovec, I Anton Trampui, Anton Duler, Vine. ; Kolovc. John PoC. John Kumar, Joe | Vič I?. Ijmac MalovaSlč, Fortunat Ce-1 lnidor. Jni- SlukelJ, Kr. Neimenovan, j John Erhu*. Anton Mesee, John Me-j »wc. Joe Lakner. Mart. Ncmanlč, Ja-I kolt AniiiVk, Jakob Polanftek, FrutI 1 Pt>čo Fr. Venk. AmlreJ Poravnen. Fr. ' "Ivjak In Jakob Stonlč po 25 centov; Fr. BratanIČ 20c; gdč. RozI IU, raznimi likeiji. "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Zn zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri-teli obiskujte me v prostih urah, vživali bodele vsaj čisti zrak. J . CDAKIT ifflCNin ^ - Ul. \V. K. Iz Rima, 25. nov. IV. Po poročilu sv. pisma jc Jezus nekoč rekel, zbranim apostolom: |"Jaz bom pri vas vse dni do konca sveta". Iz tega izreka izvaja rimska ccrkef, da jc ona prava, edina izveličevalna cerkev, da lc v nji vtada duh Kristusov ju da jo sam bog vodi, Duhovniki' 1 papežem na čelu delajo samo to, kar jim narekuje sv. Dull in morajo vsled tega biti nezmotljivi ker se bog vender ne more motiti. Pri tem pa ni prezreti, da jc. Kristus zgoraj .omenjeno zagotovilo dal vsem apostolom, ne kakemu posamezniku izmed njih in zato dela rimski škof resnici veliko nasilstvo, ko trdi, da se Kristusove besede nanašajo edino le na njega kot naslednika sv. Petra. Toda rimska gospoda se tacili nasiljstev nikdar ne vstraši. Tako jc Pij IX., ki jc bil kot kavalerij-ski oficir velik lahkoživcc in velik grešnik, z veliko samozavestjo, kljubuje naukom in tradicijam mnogih stoletij nekim romarjem rcRel: Samo jaz sem naslednik apostolov. In ob enem je, da govorimo s papežem Bonifacijem V11I-, "v skrinji svojih prsi" iztaknil, da je 011 sam tudi — tradicija! Francoski ' kralj Ludvik XIV. je nekoč dejal "država sem jaz". Isti logični skok jc napravil papež Pij LX. ko je na ugovor, da-vsa kristijanska tradicija ne vc ničesar o nezmotljivosti posameznega škofa, dejal "tradicija sem jaz". In dostavil je še: "Jaz — Pij IX. — jaz sem pot, resnica in življenje. Kdor ni z manoj, ni na pravi poti, ne pozna resnice, nirna življenja.'' S tem jc ccrkcv storila zadnji korak v procesu, ki je njeno bistvo popolnoma predrugačil, tako da je dandanes nekaj čisto drugega, kakor je bila v prvih stoletjih po Kristusu. V teh prvih stoletjih po Kristusu so duhovniki in verniki skupno tvarjali cerkev. Uilo je tako, kakor je v vsakem društvu, kjer šele člani in odborniki tvarjajo dru-ptva. ...V cerkvi p;P so vernike vse bolj in bolj potiskali v ozadje, pri-krajšcvalLso njih pravico in ■ jih naposled spravili ob ves upliv. Zdaj so samo še duhovniki tvarjali cerkev, verniki pa so postali za ccrkcv to, kar so odjemalci za šta-cttnarje. A tudi to razmerje se je začelo preminjati. Počasi so višji duhovniki začeli nižjim duhovnikom pri-krajševati njih pravice in jih potiskati v stran 4er omejevati njih vpliv, kakor se je prej zgodilo z verniki . Odkar je papeževa nezmotljivost. ilogiiui, je papež sam vsa ccrkcv. V njegovih rokah je združena vsa oblast in je ta oblast neomejena. Samo njemu narekuje sv. Duh voljo božjo, samo on je namestnik in pooblaščenec Kristusa, in v nekem smislu Kristus sam. On sme zahtevati, da sc mu vse verjame, on sme zahtevati slepo pokorščino od vseh, ker je oti sam vir vseh pravic in zakonov in neodvisen o(j zakonov nravnosti. Kakor nekdaj mogočen grad, ki ga jc zob časa hudo rajezdel, stoji ta sistem hirarhiške avtokracije pred nami in naravno je, da se moderni svet s tein sistemom ne more sprijazniti, ker ne pripoztiava nobenemu človeškemu bitju pravi-cc, se suverenski povzdigniti nad zakone nravnosti. In vzpneo tega se vsiljuje mislečemu človeku vprašanje: Ali je Kristus na ta način izpolnil svojo obljubo: Jaz ltom pri vas vse dni do konca sveta ? AH niso morda te razmere priča, da Kristus ni več pri cerkvi rimskega papeža. Sveti Bonavcntura, kardinal in general frančiškanskega reda, je tožil, da sc prelatje v Rimu pokvarijo, da svojo pokvarjenost razširjajo med ihihovščino," duhovščina pa dai |>okvarja m zastruplja ljudstvo. In mi naj verjamemo, da je Kristus pri teh ljudeh "vse dni ..do konca sveta?" Papež Leon X. je v neki svoji bulli izrekel boga žaleči nauk, "da je v smislu sv. Duha. da morajo neki d j udje zaradi vere na grmadi izdihniti svoje duše". Koder se človeško meso sežiga, tam ne more biti Kristusi In papež Klemen VI. je proti bavarskemu Ludoviku izdal bulla, » kateri je ta Kristusov namestnik , pisal: "Proklet bodi, ta Ludovik, proklet, kadar gre ven (iz hiše) in proklet kadar gre notri! Go-' naj ga udari z brezumnostjo. Zemlja naj sc odpre in naj ga živega požre! . . . Njegovi otroci naj bodo pregnani iz svojih stanovanj in naj padejo pred očmi svojega očeta sovražnikom v roke." — Kristus je pa rekel: Jaz liom pri vas vse dni do konca sveta I Veliki angleški državnik Gladstone jc svoj čas sestavil vse izreke papeža Pija IX. o italijanskem kralju in o italijanskih državnikih. Kralja je papež imenoval 1 lolofernesa, Ab.šaloma, Pilata, Goljata, Atilo itd. itd., ministre pa hinavce, vodenoglavcc, satanove sinove, peklenske jiošasti, hudiče, ki so meso postali, izvržke pekla, in smrdljive gnojnicc — vse zato, ker so izvršuje voljo naroda narediti konec eni najbolj gnjilih držav, kar jih je svet kdaj videl, namreč pa|»ški državi. Ali je mogoče boga bolj žaliti, kakor s takim grdim nsovatijem. Kristus je pač rekel: "Jaz boni pri vas vse dni do konca sveta", ali kar smo navedli pač opravičuje mnenje, tla Kristus ni več pri rimski cerkvi. RAZNO. Požar. Franu llrovatn v Buču v kamniškem okraju je 24. p. m. zgorel skedenj in jiolovico hišne trehe. V ognju je zgorela tudi hranilna knjižica za 400 K, katero je Ilrovat imel shranjeno v podstrešju, škoda znaša 1400 K. Orožniki so prijeli Hrovatovo ženo, ker jc na sumu, da je zažgala. Na pobegu. Dne 30. pr. 111. je prišel k gostilničarju Filipu Kavčiču na Razdrtem neki okoli 10 let star deček, ki je dejal, da je Ciril Alesovcc in da je pobegnil iz Ljubljane, kjer je bil 11a hrani in na stanovanju pri Mariji Zabnikarjevi na Sv. Petra nasipu št. 67. Hotel je iti v Trst k svoji materi. Deček sc sedaj nahaja pri županstvu v Hrenovicah. Tapen žiti. Crevljar Anton B., stanujoč na Glincah, je kupil pri agentu tvrdke M. Schwarz nekaj blaga na obroke in je dal agentu 5 kron predplačila. Ko je 1. t. m. prišel po blago, mu ga poslovodja imenovane tvrdke, Samuel I k dmer, ni hote! dati; pa tudi nc vrniti denarja. B. je pri oblast v i h iskal pravice, pa je ui mogel dovolj hitro najti. Vsled tega jc šel s svojo ženo nad Žida in ga pošteno oklofutal. Vzel mu jc tudi en suknjič in potem zbežal. Križ in polmesec. Vojaški zdravnik v Vlasenici v Bosni je dobil nalog, da cepi mesto civilnega zdravnika koze. Pri cepljenju je opazil, da so prinesli samo kristijani -svoje otroke, dočim so mohamedanci |>opoliioma izostali, kar se mu je zdelo zelo čudno. Zato se je obrnil na več odličnih molia-medancev in jih vprašal, kaj je temu vzrok. Odgovarjali so mu,, da nc dajo zato svojim otrokom ccpiti koz, ker je prejšnji zdravnik ccpivo urezaval v obliki križa. Zdravnik jim je nato obljubil, da bo pri mo-hamedancih cepil koze v obliki polmeseca, nakar so vsi inohameda%ci prinesli svoje otroke k cepljenju. Društvo brezvercev. Vaclav Adamec s tovariši je ustanovil v Pragi društvo brezvercev ter predložil pravila namestništvu v |«trjenje. V pravilih je rečeno, da morejo biti pravi društveni člani le brezvcrci; osebe, ki pripadajo kakemu veroizpovedanju, se sprejmejo le kot izvenredni člani. Namcst-ništvo ni hotclo|pravil potrditi; isto sc jc zgodilo tudi pri ministrstvu z rekurzom. Prepoved se je utemeljevala s tem, da je v pravilih rečeno, da bo društvo "pospeševalo duševne koristi vseh članov". V tem je baje protislovje, ker imajo brezverci drugačne duševne koristi kot pa pripadniki kake vere, Sele državno sodišče jc izreklo, da se je s prepovedjo kršil društveni zakon. Tudi ni razvidno, zakaj bi verniki in brezverci ne mogli imeti enakih duševnih interesov. Devet let nem. Kakor o osojskem mtrtctt se pripoveduje sledeči resnični dogodek: V Nagv Idi blizu Košic na Ogrskem se jc preti devetimi leti oženil Jurij Gring. Par mesecev po poroki je zalotil svojo ženo v grešnem občevanju t nekim mladeničem. 2e je zgrabil Gring sekiro, da poseka ženo, ko mu roka omahne ter odide iz sobe, ne da bi pregovoril besedo. Vest se je naglo razširila; sosedje in sorodniki so ga| tolažili, toda molčal je ter so bili vsi prepričani, da celih devet let. Xcdavno pa je nevarno zbolel, in ko je spoznal, da se mt» bliža zadnja ura, je izprego-voril ž('iii: "Odpuščam ti! Nisem bil mutast, le govoriti nisem smel." To so bile njegove edine besed«; po devetih letih; kmalu nato je umrl. Bogata polževa vačerjn. Dva elegantna Parižana sta nedavno jedla za stavo polže. Stava je znašala 1000 frankov, ki jih dobi tisti, ki too v jedi.polžev drugega prekosil. In začela ?ta jesti z veliko naglico. Ko se je pNri gospodov vstavil kot premagan, je bil drugi pri J43 polžu. In šc jih je par na-vrgel, potem pa spravil tisočak. Bogata slinasta večerja mu ni prav tiič škodovala. Kdaj so sežgali zadnjo ••čarovnico". To se je zgodilo v "kulturni in prosvetljcni" Nemčiji isti dan, kakor se je rodil veliki pesnik Goethe. Takrat je živel v ženskem samostanu Unterzell pri Wuerzburgu duhovnik, ki jc kuhal iz "neznanih" vzrokov hudo sovraštvo zoper nuno Marijo Renata, rojeno baronico Singer pleni. Mossau. Po starem običaju je dobival spovednik na veliki četrtek od vsake mine jio eno jajce v dar. Ko je leta 1749 dala nttna Renata duhovniku jajce v roko, začutil je ta hipoma lxilecine v roki. ki niso hotele izginiti. Sumljiv dogodek je prišel preti knezo-škofijsko preiskovalno komisijo, ki je kmalu prišla do prepričanja, da je bilo jajce začarano ter je nuno obsodila v smrt na grmadi.. Toda knezoškof je bil blag mož; pomilo-stil je nuno, o-zvonil na telefon ter je poklical župana. Zupan se je tudi javil pravilno. Predstojnik ga je vprašal, ali ni pozabil v njegovi pisarni svoj dežnik. Zupan je res našel v nekem kotu dežnik, stopil ž njim k telefonu ter zaklical: "Gospod predstojnik. res je ostal pri meni neki dežnik, prosim, |>ogIejtc, ali jc ta vaš!" In pri tem je držal vaški |*>-glavar dežnik k telefonu. Pet zakramentov v par minutah je prejeki te dni neka bolna deklica v bolnišnici v Zenovi. Ime je tej "srečni" deklici Berta Mug ter je doma iz Švice. , Bila jc dosedaj protestantinja, a sc je "spreobrnila". Najprej ji je škof ]K>dcIil sv. krst. potem jo je obhajal in birma]. Nato so jo civilno poročili z nekim mladim Italijanom, takoj nato še cerkveno. a končr.o ji jc podelil škof še poslednje olje. Tako oborožena se je odpravila — na boljši svet. Papežev dematizem za telo 100-4. je ravnokar izišel v Rimu. Papež Pij X. ima kot 264 papež sledeči naslov v šeniatizmu: "škof rimski, namestnik Jezusa Kristusa, naslednik apostolskega kneza, pa-]>ež splošne, enotne cerkve, patrijarh zapada, nadškof rimske cerkvene proviticije, primas Italije, suvereni gosjxnlar posvetnega premoženja svete rimske ccrkvc." Kardiualski kolegij šteje 65 članov. Izmed teh je le Oreglio šc posvetil papež Pij IX, dva (Calegari in Merry), je povzdignil že sedanji papež, vseh ostalih 61 pa je imenoval papež Lev XIII. Po letih najstarejši kardinal je Calesia iz Palerma, ki je ravnokar olnil qo leto. Najmlajši je Merry z 38 leti. 40 kardinalov je Italijanov, jih stanuje v Rimu, Kakšno gos|xxlarstvo je v rimski škofiji, dokazuje najbolje dejstvo, da od leta 1800. še ni noben papež imel všzitacijc v Rimu. Sedanj: papež pa namerava takoj k t os zamujeno popraviti. N Žena in dvoje praset na prodaj. Neki kmet v vasi Petrovka v ir-ktttske mokrajn jc pisal okrajnemu načelniku: "Čast mi je. Vaše blagorodje prositi, objaviti' v časopisih, da je v Petrovki poletna ženska — moja žena — in dvoje praset na prodaj, vse skupaj za 25 rubljev. Žena je zelo lepa. pridna gospodinja. toda prepirljiva in h praseti so dobro hranjeni m Na željo pošljem ženo in praseti tudi |x> povzetju". Ko je okrajni načelnik prečital to pismo, odpeljal se je takoj v Petrovko, ker je mislil, d;i je kmet blazen. Toda kmet je bil .prav pameten, le denar je potreboval, £ene pa ne. Divji njerjnsec je napadel v nekem gozdu blizu Fočc v Bosni nekega kmeta. Kmet je sekal drva, ko je prilomastil mrjasec k njemu, Vrgel jc sekiro iz rok ter hotel zbežati, toda mrjasec mu jc bit zrt petami ter ga zgrabil za hlače. K sreči je imel kmet dva psa seboj, ki sta mrjasca napadala ter ga vsaj zadrževala od kmeta. Iz tega nevarnega položaja jc kmeta rešila pa-truln financarjev. Finančni nad-paznik Pavlič je mrjasca ustrelil. Nekaterim rojakom smo poslali danes list na ogled. Prosimo, da se dotičniki odzovejo z naročnino ali pa nam vrnejo liste, da se vemo j k) tem ravnati glede prihodnje izdajo. Tudi st. 4 smo poslali zadnjič nekaterim na ogled. POSLANO O, gorje ti viška občina, ki sc si prodala za par litrov vina sleparjem v roke. Kot pravi lovski psi so sc nekatere osebe drviie okoli volilcev, predvsem pa župan Javornik in sus-pchdovani stražmojster Brodnik. Pnvi tiran je zasedel županski stoki™-11 nalival zato grla svojih junakov a la Brodnik, a ne to iz svojega, temveč iz občinskih doklad, katere so sc takoj povišale, ko jc Javornik |>ostaI župan. In ne samo to! Po posvetovanju nekaterih zaupnikov, se jc dični župan o-brnil celo na glavarstvo, da bi s tem spoštoval obrtnikom-nasprotnikom kazni v korist svoji malhi. Vičani, Vičani, zdaj šc le veste, koga ste volili županom in koga prvim svet(v-valcem, ko vam gredo krave iz hleva. Da, celo ubijalcu svojega očeta ste zaupali več kot kakemu drugemu poštenemu možu. Vas lx> pač učil ubijati stare ljudi, da vam jih nc lx> treba preživljati. In zopet jjokličc Javornik Brodnika k sebi 11a posvetovanje, kako bi bilo najlažje Cepudra spraviti ob hišo. Z vso besiiestjo se je na|>otil potem k soduji in natvezil sodnikom goro-stasnih laži. No, razočaranje mu ni izostalo, prav pošteno se je bla-miral in osramonju odkuril jo domov, čeprav je uradnik trobil o-krog. da je Ccpuder tak in tak da preklinja lx*ga iit druzega več. Poklicane priče so pošteno pričale, pomagale so Javorniku do dolzega nosu in do denarne kazni ter Cepu-dru do |x>]x>lnega oproščenja, no in slednjič Brodniku do suspendova-nja. Zaman jc bila vsa tožba, hiša je vendarle Cepudru ostala. Cepu-der pa hišo je prodal, 7 vso rodbino v Ameriko jo pobral. In to vatn rečem, mir imam sedaj pred vami, vi puhtoglavci, Kazimirji. Pristavljam še, kar vaše malopridno srce drugcnni želi, to naj se vam zgodi. Fortumit Ce puder 564 S. Centre Ave... Chicago, III. Opoin. Za vsebino tega spisa ne prevzame uredništvo nobene obveznosti, sploh pa spada to v stari kraj in prosimo, da se nam v bodoče takih reči ne dostavlja. Kj( 6 jO I Frank Udov«, po domaee "Cehnar." V Ameriko j« prišel* pred lfi. leti, doma jo iz Bistrice pri Moknmogu, občina St. Rii|M'rt. Star mora biti okoli 45 l» t. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov Bin, Frank Udovč. Rojake, ki ga morebiti poznajo, prosim, da mi eden ali drugi naznani njegov uaslov, Frank lUlove, 8IS \V. Str., Chicago, 111. l8t,> Društveno vesti. Društva nt. Petra la PailaPoživlja VBe Bvoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 13. v mesecu v dvorani ua S. Santa Fe A,ve. st. 1207 PUEBLO. COLO Bratsko druStvo: "SOKOL" spadajoče k J. 8. K. J. iina svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 8r. Santa FeAve. DruStvenl zdrav, nik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo dru&tve vabi vljudne ODBOR. PIJEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko druStvo "SOKOL" v Cleveland!!, O. ima redne s^e vsako prvo nedeljo v mesecu t »union dvorani*, na Št Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se zglasi pri Jacob Hočevarju 36 Diemer Street. ali p« pri Lous Recher'ju St Clair St. 1223. Bratje agitirajte t prid drni ' rffeialfeirferi&iidL J Zakaj trpite? Zakaj se mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti? Berite Slovcnci spričevala od bolnikov," kte. i so sc obrnil; ta prof. Collinsa in so sedaj popol-' noma ozdravljeni. Ker nam pro-• stor ne"dopušča, priobčimo ■*mmo riulo>!!2:o pl«csm, ■ iz kterih lahko posnamete, da jc prof E. Collins najboljši zdravnik. Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem. If Zahva'na pisma : Gospa Anna ObeStcr j)i5c: Velcccnjeni prof. Collins: Zelo bi mi hiloustreicno, da bi le moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala llogu Nainanjatn, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in nc Čuti 111 nikakih bolečin viivotu. Tek imam dober in sem iclosreč-na. Va&o znanost v zdravljenju, v slučajih tako teike bolezni kakor sem jo jaz imela me vete dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z velcStovnnjcm Vnii Anna ObcSlcr, 374 Apple Si. 1'ottstoivn, Pa. pod profesor Collins. Kakor vam znano trpel sem dolgo časa iblizo 2 letal na bolezni v šumenje v u-Sesah in po-' sluh zgubil » sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obc-idravilo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji iivci so bili popolno::!.! o !;',))]jeni. Obrnil sem se-zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sent bil za delo sposoben, sedaj sem p.t hvala Doku 111 Vam do cela zdrav Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in biljefim z veleStova-njem Malo Zujteiič, Box I2J I'tHefontc, Pa. i Vsakdo mora pripoznati da najboljša priporočita /a / travnika so zahvalim pisma od bolnikov, in ba§ bolniki se imajo zahvaliti g. prof. dr. K. C. Col-linsu, du so sodaj zdravi in grečui. Zdravje jc največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamorc pomagati v vseh slučajih, posebno "pri boleznih, ko drugi zdravniki Ž; voČ niso mogli pomagati in bolniku odvzeli,vse upinje. Prof. Collins trdi, da so tla vsaka bolozon ozdraviti in iijogovo prepričanje je, da zumore ''Človek umreti zaradi veliko starosti, nil pil vsled oslabeiljil. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpi te tia bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosli, pre hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in družili boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti? No prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, ohrnlte Ne na tegu zdruvnikit s polnim zaupanjem. Hodite si nvohU, da tam bode gotovo pomagal. Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure. 'l'a bolezen pruuzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izu mil; pomaga vsakem, ako na tej Lolczni trpi. Bolezen na ledlcah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih. Njegov način ozdraviti peumatlzeVn je neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravn Ki tla bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bolečin Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. di. Collilma, nuj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen. Vsaka bolezen sezamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsa ko bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi 7. dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se nn>ra točno po njegovem navodilu rav nati. 1'ozor Slovenci, ubogajte lins in obrnite se takoj na prof dr. Collinsa. Naslov ipga Čislanega in znamenitega zdravnika je: Prof. dr. E. C. Collins ; 140 West, 34 St., New York City. Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludnc do 5. ure popoludne. Vtorek in pctek do rt. ure zvečer. f fT URBAN BRO'S 803 W. 18th. St.Chicago, III. CENA IN DOMU POSTREŽBI tihima* *m#*m** U MATIJA EBKLAYKC, 0 D tš % 5 433 W. 17th St. Chicago, III. edini slov. krojač v Chi ti dala kakor nova. Vsa po tt tt zmerno nizkih cenah. $ 587 S. Centre Ave. j« Slovanom najbolj priljubi jenu za vsakojake veselice, predavanja, plese, sborovanja itd. Nadalje priporočam slovenskemu občinstvu svoj lepo urejeni "SALOON", J OS K P O HORN Y. lastnik ROJAKOM Potujočim in tukaj bivajočim, priporočam svoj novi, lepo urojani "SALOON" , Kjer točim vedno Bveia pivo, rasn fina vina in likerje. Postrežba točna, sama z unijskimi smotkant Biljar v hiši. Potniki dobe o»d» prenočišče. Za obilen pose t se e. rojaka« priporoča Leonard Puh lastnik 9550 Avenue N S. CHICAOO, ILL* Pozor! Kaj pusti* «d nevednih zobozdravnikov izdi rati, svoje, mogofe š« popolnoma zdrava zobe? P na I si jih zaliti a zlatom ali srebroia kar ti za vselej dobro in po-najnil ceni napravi B. K. SIMON EE l 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. • Zgodoviska povesi. Spisal F, R. IX. — Vidite, gospod prijor, jaz sem zdaj popolnoma zadovoljen. Vsi ne moremo biti graščaki in bogataši. Sicer pa imam, kar je potrebno za življenje. Ce bi se polioljšal, bi moral manj piti in jesti in se zabavati kakor sedaj. — To je resnica, je dejal prijor Markvard, ti si pijanec, |>ožeruh, igralec in babjek — > — Tako je, tako, gospod prijor, je resno pritrjeval Matija, a ravno to je veselje mojega življenja. Ko bi tega ne bilo, kaj bi potem imel od življenja? In jaz naj se poboljšam? Nikoli! Za noben denar! — Kaj bo pa po smrti, Matija? Misli na dušo! Če sc ne poboljšaš, ne boš videl nebeškega kraljestva Matija je sklonil glavo in premišljeval, kakor da mu je zmanj kalo misli. — Sedaj služiš s svojim življc njem hudiču in kdor hudiču služi, ne bo videl nebeškega kraljestva, je pridigoval prijor. V pekel pojdeš, Matija' — Eh, kaj, je rekel Matija, hudič bo z mano že nekoliko usmiljenja imel. Zakaj bi me pa trpinčil, če mu vse življenje služim. Vsak gospodar ima rad hlapca, ki mu zvesto služi, zakaj bi hudič ne imel rad svojih služabnikov. Jaz mislim, da v peklu ne bo tako hudo, kakor se govori, saj bi sicer Uog ne dopustil, da bi toliko ljudi umrlo brez zadnje popotnice. — O, Matija, tvoje misli so grešne. Čas bi bil, da se spametuješ. Pomisli, kake radosti čakajo ljudi v nebeškem kraljestvu. — Sile menda ne bo, je odgovoril Matija. Veste, gospod prijor, meni se zdi, da tudi v nebesih ni kdo ve kako lepo. Ves dan po oblakih hoditi in alelujo peti, .Jo tudi ni Bog zna kaj. Prijor Markvard je bil pravzaprav btili misli, kakor Matija, samo nriznati ni tega hotel, in zato je zasukal pogovor na druge stvari. Pomagal je pa vojščakom prazniti vrče in razvil se je živahen in vesel pogovor, ki je trajal do pozne noči. Končno se jc prijor odpravil v samostan, vojščaki pa so legli spat. Ko jc prijor prišel do hiše za goste, ki je stala na samostanskem dvorišču, so ga nakrat napadli štirje možje počrnjenih obrazov. Zamašili so mu usta in ga naglo odnesli na vrt. Vse to se je tako hitro zgodilo, da prijor Markvard ni bil mogel ziniti besedice. Na vrtu so ga napadalci zvezali in ga preiskali. Vzeli so mu vse, kar je imel pri sebi, potem pa ga položili za neki yim in odšli. Ko se je prijor Markvard zavedel svojeira položaja, je bil že sam. Ležal je z zvezanimi rokami in nogami na Remiji in komaj dihal, 'ker so mu bili napadalci zamašili usta. Nekaj časa pozneje je slišal v daljavi peketanje konjskih ko -pit . . . Ko se je začelo daniti, je Matija zlezel iz stolpa in koj zagnal velikanski krik. Straža pri ječi Hu-gona Albe je ležala zvezana in z zamašenimi ,ustmi na tleh — ječa pa je bila prazna. Hugon AIba je bil ušel. V samostanu je nastal rslcd tega velik dirindaj,ski je postal še večji, ko so našli prijorja Markvarda in :e ta povedal, kaj se je ž njim zgodilo. Zdaj je bilo Markvardu jasno, da je bil napaden zato, da so počrnjeni napadalci dobili ključ do Hugonove ječe. Seveda se je stvar takoj sporočila tudi onatu Albertusu. Ta je z zaničljivim usmevom poslušat prijorja in Matijo ter druge vojščake, potem pa dejal ravnodušno: — Nai bol če je ušel, je ušel. To pa Vam povem, da Hugona niso oprostili tujci, nego samostanski ljudje, in kdo ve, če tudi ti prijor Maikvard nisi bil ž njimi domenjen. , Markvard, ki je bil nedolžen pri celem dogodku, se je rotil in je prisegal. da mu dela opat vneboupijo-čo krivico, ali opat mu ni verjel. Matija se je zadovoljno vrnil v svoj stolp in ko se je Andrej Rovan čez nekaj dni vrnil iz Ogleja, mu je potrkal na ramo in mu rekel: — Dobro fi jo izpeljal Andrejče, tako dobro, da boljše ni .mogoče Ndben zlodej ne sluti, da si ti oprostil Hugona. Pa veš. brez mene bi ne bil nič opravil, zakaj ko bi jaz ne bil prijorja z vinom in s svojimi šilaini zadrževal toliko časa. da so v samostanu vsi legli tako gospodaril kakor n*daj, še silno pomnožil, tako da bodo njegovi otroci med prvimi velikaši v deželi. Že sedaj ima pet gradov m velike kupčije. Ali te ni ne mika, da bi mela tako veljavo kakor jo ima grofica Celjska ali grofica Orten-burška? — Ne, je kratko, \ zopet z vso odločnostjo odgovorila Margareta. — Otročja si in neraiumna. je račel iznova opat prigovarjati svo- mož, ki nima svoje volje, razen če sc gre za denar, ga boš vladala, kakor boš hotela. Verjemi meni, bogastvo je i>ogoj sreče. In zakaj sc jaz trudim? Lahko bi kot opat mirno in v zadovoljstvu in v izobilju živel, če bi mi ne bilo za naš stari in plemeniti ipd. Friderik nima premoženja. Ali naj njegovi sinovi, potomci nekdaj tako mogočnih in bogatih Lindeckov postanejo (služabniki kakega gra-ščaka, ali naj gredo v samostane? Naš rod, rod Lindeckov ne sme iz-umreti, nego mora priti do nove veljave. Zato pa jc treba denarja in vse moje delo je jiosvcčeno temu namenu. —. Kako pa misliš to doseči? je radovodito 'vprašala Margareta. — To je moja stvar. Čemu bi ti razkladal take reči, ki jih itak ne razumeš. Le to verjemi, treba je bilo velikih žrtev, da sem postal opat. Pride čas, ko ti že povem, kake so bile te žrtve. Če vzameš Pavla Glogvica, pomagaš s tein našemu rodu. — Pavla ne vzamem, je kratko odgovorila Margareta. Bila je v vsem močno podobna svojemu bratu, kar je ta šele sedaj spoznal, ko je ta odločno odklanjala priporočenega ji ženina. Opat pa ni odnehal, nego isto-tako trdovratno nadaljeval s svojim dokazovanjem. — Lej, Margareta, je dejal, vojvodinja Virida je že stara. Dokler živi in dokler živim jaz, smeš od nje marsikaj pričakovati. Virida ima velik vpliv in veliko premoženje. Če vzameš Pavla, dobiš od nje lepo doto in lahko ti izpo-sluje, da bo Pavel povzdignem v grofovski stan. Pomisli, v kakem sijaju in kqko srečno bi živela. — Pavla ne vzamem — to je bil ves odgovor opatove sestre. Ta malobesednost in trdovratnost jc končno pretrgala nit opatove potrpežljivosti. — In jaz [Javim, da ga moraš vzeti, je rekel i«brno in zapovedujoče ter jezncf lirlaril ob tla, Jaz vem. kaj je |K>tfebno za tvojo srečo in čas je/da ti jo zagotovim, kajti kdo ve, kako dolgo Ik> še trajalo moje opatovanje. — Kaj nisi dosmrtni opat? — Da, ali mogoče je, da me odstavijo. Dasti je velikašev, ki bi radi svoje sorodnike spravili na moje mesto in menihi bi me tudi radi odstranili. — Kako to? — Kaj ne uvidevaš, da za svoje netjake ne morem drugače preskrbeti, kakor če izkoristim samostan? Tudi doto zate sem le na ta način preskrbel, da spravim kolikor se da samostanskega denarja na stran. Zato me menihi sovražijo in preganjajo, in zato me skušajo velikaši odstraniti. Če bi se ti o-možila s Pavlom, bi mi odvzela vc-likp skrb. T5 bi mi omoRocila. da bi za< Friderika in njegove otroke izdatno preskrbel, predno pride do poloma. Ta razkritja so Margareto jako presenetila, ker ni imela niti pojma o bratovem položaju. Predno je mogla še kaj odgovoriti, je dejal opat: — Premisli si torej vse še enkrat in bodi pametna. A komaj je opat izgovoril te besede, je dvignila Margareta glavico in rekla z vsem povdarkom: — Premisliti si nimam ničesar. Kar sem rekla, pri tem ostanem. Pavla Glogvica ne vzamem in ga ne vzamem — pa naj se zgodi karkoli. Socialni klub v Clevelandu k' ima svoje redne seje vsak petek ob 8. uri zvečer na Clifton Str. i3 Poljedelstvo v koloradl, Utah ia Novi Meksikl. Poljedelec, kateri se misli preae-liti iz enega kraja v drug kraj, bi moral prej dobro premisliti, kateri kraj mu je bolj pripraven m zalivanje. Predno greš uu pregledo-valno potovanje, je umestno, da si preskrbiš nasvete od onih. kuteri bo najbolj interesovuni za nnHelje-vanje nenaseljene zemljw. Mnogo tiskovin, ki podajajo vredna pojasnila o kmetijstvu in živinor ji, iz. daja Denver &. Rio (Jrunde in Kio Grande Western železnica.. Tozn-davno knjižico si bi moral sleherni ; preskrbeti, ki se misli seznaniti z ' različnimi pokrajinami. Knjižico j dobiš brezplačno, ako piše« v ta i namen na S. K Hooper. G. P 6- T A Denver, Colo. i ' Besede J08FPH TKINEU'8 i so po ceni. M KKOISTEBED. Mnogo se dita o raznovrstnib, izdelovanjih, imenovanih "Grenko vino". Želimo torej vsakogar resno opozoriti, da imamo tu samo jeden zanesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti: ~ Trinerjevo zdravilno grenko vino (Trlner's American Elixir of Bittsr Wine) Vsak ve, da je velika razliku v raznih vinih. Trinerjevo je delano iz naboljšega, izbranega grozdja in najboljših,1 nalašč za to izbranih in importimnih zelišč in koreninic. Bolehate li na želodcu? Čutite bolezen na orevih in jetrih? Vas boli v križu, uli imate glavobol? Imate bIhIjo slast? No inoj»te dobro spati? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo, — Dobi se v vsih lekarnah in dobrih gostilnah. Pijte samo Trinerjevo grenko vino in nc bojte sepotem bolezni, ker napravilo vas bo močne, va5e žene in htare lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, /10 tall Ashland he. Pita Station KM ILL Ne dovoli nolienemu busiiiessuninu, da bi ti usilil kuko nevredno jKiriarejeno vino; ako ti du kaj drugega kot izvirno Trinerjevo vino, delalo to iz dobičkarije, ker pri ponarejenim Bkupi več denarju. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu pridobi/lobro;prijatolje. WffV "(iUAI> ZAGREB" je nujstareisi hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna. Hrvatsko -Sloneslta dvorana za zborovanja, svndbe in plese. A LOUIS PAUSE lastnik, 314 W. lHtli St. Chicago, III. PHIL. BAST LASTNIK, 535 Itliif« Island Ave., CHICAGO, ILL, Tu nujde vsak posameznik postrežbo, kakoreno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščino in dru&tvu na razpolugo. KJE JE? Karl Blay. Pred tremi meseci j< odšel v Sacramento. Kalifornijo Kdor ve za njegov naslov, naj ga blsKoroli na nami iti Fr. Petrii-u 5 W. 22nd Pl. Chicago. 111. X -X ffazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Huznovratiie fine smodke na razpolago Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen fioset se priporoča MARTIN POTOKA K, 564 S. Centre Ave. Chicago. III. Telefon štev. 1721 Morgan Rojaki, ne pozabite starega prostora. John Koštltka. _& B-^ Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zilr. državah, onim v Chicngi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. V mice -mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna {»strežba zagotovljena. Za obilen obisk se. vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo llJ ulice Chicaoo, Im„ u Anton »nki© PUEBLO, Colo <504 8 Sunta Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno svež« pivo in žganje. Telkfon 692 Red in 373 Black Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80 »6 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. 500 m0i P°tre^uje m R'dner- jevopivoiti Hourlxm Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se ve-Beliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CA L. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Pridelek »Mrme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in bulo vino 1«) 35 do 4"» centov galon; staro l>e-lo ali črno vino 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 60 galunov vina, aiora dati za posodo. Drožuik po $2.ar» do $2.75 gal.j shvovio po $3 gal. Pri večjem naročilu dum popust. V nmogobrojna naročilu se pri-poročam STEFAN JAKSIIK Box 77 Crockett, Cal. Lv TOHN FERBEZAE u29 S. Santa F« Ave. PUEBLO. Priporočum rojakom svojo novo, epo urejeno gostiluo, kjer točim vedno sveže Wulterjevo pivo. I** vrstuo žganje in fine suiodks ua razpolago. ^wwnf^fnFmwmnritrnfwmwitrmmwmwnfwwnfj ^ POZOll SLOTENCI! % Spodaj podpisana naznanjava p. n. občinstvu du bvu na : 129 S. Genesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo -produjalnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodil njo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zupestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrste ob-fc. leke, spadajoče v to Btroko. . E z veleštovanjkm KOŠICEK in STEFANIC -feft 129 South denesee Str____Waukegan, Illinois. ^iAUAiiUiiiiUiUiUiUiUiUiiiiUiUiUiUiUiUiUiiiiuiuiUiuiat Obrnite se zaupno na nas ^ > ^ kadar hočete odpreti salMR (W W ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nalili v slovenskem jeziku, a naše ilborne Jiivoje [*if vi..psko kuhano, t«ko. da bodete vselej delali dobre kupčijo. Kadnr nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, ia kar bodet« dobili hitri odgovor. Imamd pivo v sodčkih in izvrstno ležatio pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 907 ATLAS BREWING CO - & Blue Island Ave.