233 V Trstu, v nedeljo 17. avsusta 1919 I/h s! rt vsak ćzn, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. " a-..išk.i A?i -a štev. 20, !. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredniku. — Nefraiik na pisma se ne spreje-r.ajo, rokopisi se ne vračajo. — hd. j.telj in odgovorni urednik Štei'an Godina. — Lastnik konsorcij listi Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—. pol leta L 18 — in celo leto L 33 —. - Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo t Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoL: osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oghsi denarnih zavodov mm. po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno npravl Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Franćiaka As 20L Mirovna Konfef-snca. Ententni odgovor na romunsko noto. PARIZ, 16. (S.) Entcnta je odgovorila na romunsko noto takole: Mirovna konferenca jemlje, ne da bi se vračala na nekatere točke, ki bi jih morala popraviti, z zadoščenjem na znanje izjave romunske vlade, ki je sklenila, da bo delovala v skladu s politiko, ki jo konferenca določi glede Madžarske. Konferenca tolmači to izjavo kot dokaz, da se namerava Romunska, kot država ki sodeluje na mirovni konferenci, ravnati po konferenčnih sklepih, kakor jih je sporočila vojaška misija vrhovnega sveta v Budimpešti. Navodila, ki jih je konferenca trikrat poslala misiji zavezniških generalov. Pogajanja v Bukareštu so zelo ntančno pojasnila sedanjo politiko zaveznikov držav napram Madžarski: razorožitev madžarskih čet, vzdrževanje reda s čim manjšim številom tujih čet, obskrbovanje Madžarske z živili, ne vmešavanje v notranjo politiko, s pridržkom svobodnega izraza narodne volje. Zavezniški vrhovni svet se drži načela, da ni za sedaj dovoljena prilastitev vojnega, železniškega in poljedelskega materijala, živine itd. Po načelih mirovne konference, ki so jih odobrile vse zavezne in pridružene vlade in ki so bila udejstvena tudi v mirovni pogodbi z Nemčijo, se določa od-škodn na, ki jo mora Madžarska plačati, in porazdelitev te odškodnine med prizadete države samo sporazumno z zaveznimi in pridruženimi državami. Ne romunska vojska ne roim sl a vlada niste pooblaščeni, da določate romunski del, ker je vse madžarsko imetje skupsn zalog zavezniških držav. Ar. ioka delegacija proti vzpostavitvi Habsburške dinastije. PARIZ, 15. Ameriška delegacija na mi-rcr. • konferenci se je odkrito izjavila proti v.z;>. a vi t vi habsburške dinastije. V tem smislu se je izjavil načelnik ameriške delegacija, Polk, prodi predsedniku jugoslovanske delegacije Pašiću, ki se je, enako Čehoslova-kom. izjavil odločno nasprotnega kakršnisi-bodi kombinaciji, ki bi omogočila vzpostavitev habsburške dinastije. Pregrehe osrednjih vlastL PARIZ, 15. Mirovna konferenca je sestavila v 32 točkah seznam zločinov, ki so jih zakrivili Nemčija in njeni zavezniki. 1) Ubijanja in pokolji, sistematična strahovlada; 2)ubijanje talce*; 3) mučenje civilnega prebivalstva; 5) nasilstva in oskrumbe; 6) rop deklic in žena, ki so jih prisilili k prostituciji; 7) odvajanje civilnega prebivalstva; 8) interniranje civilnih oseb v grozni:, raz nerah; V) prisiljena cela civilnega prebivah Iva, ki je moralo opravljati tudi vojaška dela; 10) nepostavno prisvojenje državnih pravic v času vojaške zasedbe; 11) vpoklico-vanjc k vojakom oseb iz zasedenih ozemelj 12) poizkusi za raznaroditev prebivalstva iz zasedenih ozemelj; 13) ropanja; 14) konfisciranje lastnine; 15) davki in nezakonite ali prevelike rekvizicije; 16) znižanje denarne vrednosti in izdajanje krivega denarja; 17" nalaganje skupnih kazni; 18) uničevanje ir opustoševanje lastnin brez vzroka; 19) samovoljno obstreljevanje brez obrambe; 20) uničevanje, brez vzjroka, spomenikov in cerkvenih. dobrodelnih? vzgojevalnih in zgodovinskih nepremičnin; 21) uničevanje trgovskih ladij in osebnih parnikov, neoziraje se na moštvo in potnike; 22) uničevanje ribiški! čolnov in ladij z živili; 23) samovoljno obstreljevanje bolnišnic; 24) prestopki proti pravilom me .'narodnega rdečega križa v Ženevi; 25) uporabljanje merilnih in zadušljivih plinov; 26) uporabljanje raznega nečloveškega orožja in streljiva; 23) prepoved za oddajanje stanovanj; 29) slabo ravnanje z ranjenci in vojn ni ujetniki; 30) prisilno uporabljanje vojnih ujetnikov za dela, katera niso dolžni izpolnjevati; 31) zloraba bele zastave; 32) zastrupljanje vodnjakov. Delovanje mirovne konterence. PARIZ, 16. ( Nazione«.) 2e napovedani sestanek Jbo imel Tittoni z Liovd Georseom prihodnji teden v Fc; /u ali v kakšnem drugem mestu v Franciji. crj:. -j L. re-n. da po J lahi-dot rlr •• dr- •,fe se. da bodo začsfle počitnice za konična. t. m.; krogi ftali auske delegacije upajo, b do mogla avstrijska mirovna pogajenia ti preJ začetkom počitnic in da sc bodo _ !e oogodbs z Bokarijo m Madžarske n delegacijam. V krogih naše (italijanske) _ r>rc\.k'.d re mnene. da se bo rešilo ja-o vprašanje končno veljavno pred 25. t. m.. . :-q V . ,onovo stališče do danes ni izpre- ?ODLISTEK menilo. Nazionin poročevalec pravi, v$a so 4o vesti iz uradnih virov in da se zato hhko objavijo. Iz Msd^ars e. Zitina očitanja madžarski aristokraciju PARIZ, 15. Bivši cesar Kare! je ir:avH v švicarskem časopisju, da niso v dunajskih listih objavljene vesti resnično, ki pravijo, da :e prišel nadvojvoda Josfp na prestol vsled njegovega sporazuma z Anglijo. Iz belgijskih krogov, ki so jsiko dobro informirani o tem. -kar se gaji v krofih bivšega cesarja, doznavamo nekaj rako zmimivrh dogodkov, ki so se razvili pred kratkim med njimi in nekimi aristokratskimi odposlanci, ki so prišli k njemu, da mu ponudbo madžarsko krcno. Pri pogovoru je bila tudi cesarica Žita. Poslanci so razložili madžarski položaj, kl dare po padcu Bele Kuhna in zaradi jako šibke socijalno-demokrat-ske vlade na\ eć:a jamstva za uspešno povrnitev Karla na madžarski prestol. Tirdi na Dnnaiu, kjer ima Rennerjeva vlada toliko ovir in težkeč, je sedanji moment posebno ugoden za podoben namen. V razgovoru jc imela baje Žita sdavno besedo in fe obdolžil madžarsko aristokracijo 7. Apponyjem in Andrassyjem na * čelu. da je bila kriva razpadu države zaradi svoje ho;evitosti in svojega nepr-7ustl;ivega vedenja med vojno. Žita je tudi ome-nila. da so jo mad&arski častniki zmerjali z Ita!i:'?nko. ker so jo slišali govoriti italijansko z njenimi otroci. [ Težave ob sestavi novega kabineta. DUNAJ, 15. Nadvojvoda Josip ne more ; baje sestaviti po svoji želji novega kabineta. Nasprotne tendence, ki se upirajo buržoazij-ski in samovladni politiki, jako ovirajo sestavo te vlade. Včeraj se je že menilo, da se bo mogel proglasiti Friderikov kabinet z dvema socijalistima, s 3 buržoazijci in s 3 kmet-skimi zastopniki, toda vsi ti lepi upi so splavali po vodi. Danes prevladuje mnenje, da'se sestavi kabinet, kateremu bi bil na čelu trgovec z železninanoi, Franc Heinrich. Pričakuje se sccijalistični 'voditelj Geramy Er-nest, ki je odšel danes z Emanuelom Buchin-'.-'erjem iz Dunaja. Poizkus za koalicij ki kabinet z Lovaszvjem je tudi izpodletel ker je t? nrevelik prijatelj Mihaela Karolyja. Delo za sporazum med raznimi strankami še ni dokončano, in mogoče je, da pride vsak hip lahko na površje najčudnejša vlada. Novi madžarr.ki kabinet sestavljen. CURIK, 16. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Včeraj popoldne je imenoval kraljevi princ osip novi kabinet, ki je takole sestavljen: Ministrski predsednik Štefan Fredrich, zuna-;e zadeve Martin Lowaczy, notranje zadeve baron Sigismund Teronv, finance Igrneu vojna general Franc Schimtzer, pravosodje Tiri Baloghy, poljedelstvo Štefan Szabo, uk i bogočasije Karel Huszar, zdravstvo Andre] Csillerv, končno Jak-ob Bleyer, xn5.n:stcr ra arodnostne manjšine in Štefan Holler, Ma-er ter Ksayer ministri brez listnice. Mini--i.ru brez listnice, grofu Telekvju, je bilr ooverjena naloga, da pripravi potreben mate-ijal za mirovna pogajanja na mirovni konfe-enci v Parizu. Ministrstvo za trgovino pre-zame začasno ministrski predsednik, a ministrstvo za prehrano državni tajnik Bel Treffy. Člani nove vlade so bili zaprisežen' anes popoldne pred upraviteljem kraljevega orinca Josipa v palači ministrskega predsednika. Kraljevi princ je pozdravil nove ministre in jih je pozval, da porabijo vse svoje 3ile v prid domovini. Mihael Karoly zastopnik ▼ Pragi. CURIH, 15. »Narodni Politiki« poročajo iz pristojnega vira, da bo Mihael Karoly madžarski zastopnik v Pragi. Ustanovitev narodne vojske. CURIH, 15. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Vojni minister je izdal proglas za ustanovite-, i.arodne vojske. V proglasu pravi, da je vojakom prepovedano vmešavanje v politiko. Ztopi zopet v veljavo uredba vojne službe, ki "e veljala pred oktobrsko revolucijo. [z Iiircclrvfie. Jugoslovanska delcgacija protestira proti vladi nr.dvojvode Josipa. PARIZ, 15. (S.) »Temps« poroča, da je izročila jugoslovanska delegacija konferenci noto, v kateri zahteva, da zavezniki ne priznajo vlade nadvojvode Josipa. V noti se pripominja, da bi povrnitev habsburške dinastije na vlado prebudila hohenzollernske upe in ustvarila resno nevarnost za nove države, ki so nastale iz ruševin stare monarhije. Delegacija zahteva, naj se ustanovi na Madžarskem vlada, sestavljena iz demokratskih elementov, ki bi pod nadzorstvom Zveze na- rodov zagotovila mir in čim prej razpisala splošne volitve. Vladna kriza. ZAGREB, 15. (»Era Nuova«.) »Riječi« poročajo iz Belgrada: Položaj krize je bil včeraj ta-le: V radikalni stranki vlada veliko ogorčenje proti Protieu in ogroža naravnost ločitev stranke. Jugoslovanska stranka pričaktne rešitev pogajanj med Protičem in Davidovi-ćem. Narodna stranka čaka na poziv k sodelovanju z vlado Demokratska stranka ima vedno seje, v katerih naglaša potrebo, da se deseže sporazum glede programa za bodočo vlado, in zaraddtega je sestavila stranka nekak formular za vsa važnejša vprašanja. . r^goslovaaske zasedbe. BASEL, 15. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Povsod vlada red in nrr Boljševiki se zapirajo. Jugoslovanske čete zasedejo prihodnjo sredo razne kraje. * Med ententnimi misijami ;n belgrajskim kabinetom se vrše pogajanja v svrlio takojšnje izpraznitve teh krajev (od madžarskih čet?). Madžarske čete so dobile ukaz, da se ne upirajo. Smatra se, da se stvar reši prijateljski. Jugoslovanski ujetniki v Italiji. - Ministrska kriza se bliža rešitvi. REKA, 15. (»Secolo«.) »Agramer Tagblatt*. poroča iz Belgrada. da se je tamkajšnja vlada obrnila še enkrat na italijansko vlado z zahtevo, naj se pošljejo 'domov vsi jugoslovanski vojni ujetniki in civilni interniranci. Jugoslovanska ministrska kriza je baje na ^oti k rešitvi, čeravno se je še včeraj zdelo, Ja je Davidović povrnil regentu svoj mandat z nasvetom, naj poveri sestavo novega kabineta kakšnemu neodvisnemu radikalcu. Sedaj pa pišejo listi, da hoče Davidović na vsak način sestaviti ministrstvo in 6e predstaviti skupščini. Računa baje na pomoč demokratov, socijalistov, ki bi vstopili v ministrstvo dvema listnicama, Črnogorcev in drugil" kupin ter manjših oddelkov, tako da bi dojil 152 glasov na 288 mandatov. Jugoslovan in Cefcoslovaki proti vladi nadvojvode Josipa. PARIZ, 15. Beneš, čchoslova&ki minister za zunanje zadeve, }e dal časnikom naslednjo izjavo: Drža\Tii preobrat na Madžarskem >e povzročil na deškem in v vseh državah, ki so nastale iz stare habsburške monarhrje, veliko vznemirjenje. Zdi se nam, da pomenja to za vse te države in za evropsko (ravnotežje veliko nevarnost. Po našen; rmuuju je to prvi kora!k k vzpostavitvi dunajske ':i monakovske monarhije in one dinastije, proti kateri smo se mi vsi dvignili. CehoslovaSka vlada zahteva v svoji neti, naj ne pripoznaio zavezniki oblasti nadvojvode josisa in naj ne v nobenem slučaju podpirajo poizkusa za vzpostavitev mo--.arhiie. Cehoslovaki so sporočili, da ne bodo stopili v s-tik z nadvojvodovo vlado. Paši-č je imel s Polkom, ameriškim odposlanem na mirovni konferenci v Parizu, pogovor o ađvo'vodi vladi na Madžarskem in }e izjavil ob ej priliki, da sta vlada in javno mnenje v Jvgo-aviji zelo nasprotna slični kombinaciju Pclk je Jejal, da je tudi ameriška delegaciia t.akega mne-ija in da je pripravljena podpirati jugoslovansko n čehoslovaško politiko. Angleška misija v Crmsrorl. RIM, 16. (»Nazione«.) Grof de Saiis se je vrnil z Crnegore v Rim. Angleš.ki minister^pri sv. Sto-"ci je imel nalog, da prouči položaj v Crnigori. Zatrjuje se, da je on sklenil neko pogodbo v prid oovrnitvi dinastije črnogorskega kralša Nikite. (??) _ IZ RUSIJE. Torlstojevo imetje podržavljeno. CURIH, 15. Moskovska >Izvestija« poroča-o, da se je Tolstojevo imetje v Jasni Poljani podržavilo. Bo} proti boljševikom. HELSINGFORS, 15. (S.) Iz Oloneca poročajo, da se sedaj nahajajo boljševiške čete v Hamanimu, 16 km od Lintjarova. Pretrgale 30 na ta način zvezo med finskimi in angleškimi četami. LONDON, 15. (S.) Neka brzojavka Reutcr-revi agenciji javlja, da je bilo v nekem napadu na boljševiške čete ob Dvini ujetih 2000 beljševikov, med temi tudi en polkovni poveljnik, dva majorja in enajst stotnikov. LONDON, 15. (S.) Reuterjevi agenciji poročajo iz Jekaterirodarja: Bolj5ev;ki se umikajo proti Saratovu. General Denik a prodira ob Dnjepru proti glavnem mestu Tremčuku. Kubanski kazaki so zavzeli Veskoden-t>rovsk. Ujeli so čez tisoč vojakov in zaplenili šest topov in en oklopen vlak. (21) crcrcKn. Avgust Še ta. — Prevedel M. C—5. VIII. Marica se je stresla. Stoječ poleg svoje mizice je pritiskala deklica z desnico vezivo, z levico pa se je držala ob oslon stolice. Tako jej je bilo nekoliko naprej pripogneno, usta napol odprta, a bledi obraz, na katerem so mišice časoma drhtele, te žarke ali strmeče oči so ovajale nenavaden strah. Apotekar pak je bil kakor prikovan na pragu ter držal za kliuko odprtih vrat. V prvi hip so mu zaža-rele oči v divjem plamenu, v hipu je obšel s pogledom vso sobico kot divja zver, ko motri kraj, kjer ji stoji plen. Slednjič se mu je usta-'vilo oko na dekletu samem. Ali, ko se je sreča! z njenim očesom, iz katerega sta gledala strah in obupna odločnost, je bil poparjen. Nekoliko časa sta molčala oba in v sobi je bilo tiho, da si komaj čul dih. Apotekar je zasukal glavo in je stisnenih ust stopil v sobo in zaprl vrata. Dekle se je zgrozilo in se primaknilo kot u med posteljo in oknom. IZ FINSKE. Kabinetna kriza na Finskem. HELSINGFORS, 16. (S.) Ker je general Mannerheim odklonil ponudbo, naj prevzame vrhovno poveljništvo nad vojsko, je pet ministrov podalo svoje demisije. Finančnemu ministru Dennelli je bila poverjena naloga, da sestavi nov kabinet. Ni še znano, če vstopijo v novi kabinet tudi socijalisti. sveta, da obvesti admirala Kolčaka, da ne more uslišati njegove prošnje za dve japonski diviziji proti boljševikom. »Kaj hočete?« je zakričala deklica, komaj dihajoč. Stopivši korak dalje je apotekar začel — prekrižavši roke na hrbtu — nekam čud no motriti deklico. »Kaj hočete?« ie vzkliknila Marica še močnejše. »Marica!« je začef apotekar, hinavski smehljaje se, »prišel sem, da govorim z vami od srca in na štiri oči. Nikdo ne bo naju motil. Sama sva v hiši.« »Sama? Od srca? Ne razumem vas, niti ne bi vedela, kaj bi vi imeli reči meni?« »Oj mnogo, premnogo, dušica moja!« »Pustite te sladke besede. Kako ste mogli priti v tem času v mojo Sobo, v stanovanje deklice? Pojte!« >Moral sem. Povedati vam imam važno tajnol« »Ne sprejemam nikake tajnosti; ne govorim z moškim drugače, razun pred materjo; meni ne treba, da bi vedela vaše tajnosti.« »Moraš!« je odgovoril apotekar drzno in u-daril z nogo ob pod. »Pojte ven, vam pravimi« je planila deklica, a očesi ste ji bili motni kot ogenj« »-pokličem mater na pomoč!« >Mater! Ha, ha, ha! Mati me ne bo karala; celo----- »Celo?«----- se je prestrašila deklica, stisnila obrvi, stisnila zobe: »Česa iščete? Ali ste čuli? Česa iščete?« »Česa? Ali si neumna,« se je zasmejal apotekar — »tebe iščem.« »Me—e—ne?« »Da, tebe, tebe! Tu ni pomoči. Ne bodi neumna! Dokler ti je bil oče živ, si me odbijala z roganjem in sramoto, teptala si moje srce. Tvoj oče je bil slep, pak je vse delal po volji svoje razvajene edinke. Sedaj pa boš zastonj klicala očeta na pomoč. Ni ga-več. Sedaj ti je mati gospodar, a ona je na moji strani. Izpametuj se, ne upiraj se, — mala neumnica! To stori lepo gospa apotekarica. Moraš! Čuješ-li — moraš!« »Molčite, brezobraznež, molčite,« je zakričala deklica srdito in je udarila z nožico ob pod. »Da, odbijala sem vas z zasmehom in sramoto, tudi sedaj vas odbijam, tudi sedaj vas preziram, kakor Sem vas odbijala tudi poprej. O svojem srcu mi govorite? A kje vam je srce, kje poštenje? Mošnjiček je vaše srce. v moj denar ste se zaljubili. T« jc — podli človek. Ne jemljite svetega imerj svojega očeta na svoja blatna usta, ker nIle vreden, da bi ga Smrt bivšega ruskega poslanika Izvolskega. PARIZ. 16. (S.) Tukaj je umrl Izvolski, bivši ruski poslanik v Franciji in bivši minister za zunanje zadeve ruske države. IZ NEMČI JE. Erzberger se brani proti obtožbam.' CURIH, 15. (S.) Iz Weimarja poročajo: "V narodni skupščini se nadaljuje razprava o davčnih zakonih, tekom katere je Erzberger poizkušal ovreči nekatera očitanja, med drugimi to, da je hotel ločiti južnonemške države od nemške države z davki na imetje in da je hotel ustanoviti drugo državo, ki bi segala od Aachena skozi Magonco do Dunaja. Erzberger ni našel dovolj parlamentarnih izrazov za obsodbo teh očitanj .Mittelmann izjavi, da smatra osebo finančnega ministra za narodno nesrečo. Erzberger mu odgovori, da je za narod nesreča to, da ga ni poslušal 1. 1918., če bi ga bil poslušal, bi bila usoda nemškega nareda boljša. Erzberger spominja nato poizkuse državnega predsednika, da bi se preprečilo . prelivanje krvi in korake* ki sta jih pod vzela" minister za gospodarstvo in delo ter ministrski predsednik pri delavstvu, da preprečijo stavkanje. Čchoslovaški komisar aretiran. CURIH, 15. (S.) Iz Berolina poročajo: »Berliner Zeitung am piše, d^ je po- licija aretirala čehosl- komisarja in nekega njegovega sodruja radi vohunstva. Bivši cesar Karel še upa. CURIH, 15. (S.) »Berliner Tagblatt« piše, da je bivši cesar Karel poslal baje nadvojvodi Josipu sela s pismom, v katerem naglaša, da ;e on še vedno zakoniti ogrski kralj. Karel bo baje poveril nadvojvodi Josipu svoje mesto, dokler se on sam ne povrne. V pismu se mu zahvaljuje za usluge, ki jih je izkazal dinastiji. Iz ttaiijeJ Italijanska vojna ladja »Basilicata« utonila. LONDON, 15. (S.) »Daily Mailu« poročajo iz Sueza 13. t m.: Italijanska vojna ladja »Basilicata* je utonila pred sueškim prelivom vsled neke eksplozije na višini Tevtika. RIM, 16. (S.) Dne 13. t. m. je eksplodirala iz neznanih vzrokov kotel na italijanski ladji »Basiliki«, ki je bila zasidrana v sueški luki. Eksplozija je imela za posledico smrt nekoliko vojakov, med temi nekoliko Eritrejcev. Mnogo vojakov je bilo ranjenih. Ladja se je zvrnila na stran in leži na pesku, ker je voda zelo plitva. Težko jo bo spraviti pokoncu. Dne 15. t. m. se je vršil sijajen pogreb žrtev, katerega se je udeležilo vse sueško prebivalstvo in zastopniki Egipta in inozemskih držav. Odhod generala Pershinga v Italijo. PARIZ, 16. (S.) General Pershing je danes zjutraj odpotoval v Rim. Veaizelos v Rimu. RIM, 16. Predno se vrne Venizclos v Grčijo, pride v Rim, da se zahvali vladi za prijateljsko vodenie v reševanju grških vprašani Rudarji ▼ Yonshiru se povrnejo na delo. LONDON, 15. (S.) Rudarji v Yonshiru so sklenili, da se povrnejo na delo, čim se bodo mogli ukreniti potrebni ukrepi. Prva nemška ladja, ki je odnlula po vojni napovedi v Sredozemsko morje. CURIH. 15. (S.) Iz Hamburtfa poročajo: Parnik »Diana«, ki je danes odplul, je prvi parnik, ki pluje proti Sredozemskemu morju po vr>'*i? napovedi. Revolucija v Hondurasu- SAN SALVADOR, 15. (S.) Po vesteh iz Hondurasa se revolucija širi po pokrajina! Los Gracias in Esperanza, ki ste se dvignil proti vladi. Komisija za zunanje zadeve v senatu. \VASHINGTON, 15. (S.) Wilson sprejme v sredo v senatu komisijo za zunanje zadeve. Predložitev mirovne poredbe sen. lu. WASHINGTON, 15. (S.) Senator I hcocl: je obvestil predsednika Wilsona, da i. ■ vod za mnenje, da predloži komis;ia za zurenje zadeve mirovno pogodbo senatu že tekom petnajstih dni. Japonska ne ponaga admiralu Kolčrku. NEW YORK, 15. (S.) »Associated Pressi« poročajo iz Tokija, da je Japonska sklenila, po sklepu diplomatskega in konzularnega omenjali. Da ga ne prekličem več, pravite, da ga ni več. Čuješ-li sladki oče! Kako se romajo s teboj, ali ne vidiš, kako pletejo okolo tvoje bedne edinke s svojo peklensko mrežo? Mrtev da je? — Ni! Tu v mojem deviškem srcu živi moj mili oče; njegov spomin me hrabri in vedri. Nočem vašega gnilega gospodstva, nočem vaše proklete sreče! Poprej bi legla v grob!« »Ne pojdeš v grob. Moja moraš biti!« »Moram? — Da vidimo,« se je postavila deklica ponosno. Lici ste ji gorele v rdečilu jeze, oko ji je plamtelo razjarjeno in prezirno. »Moraš« — se je spustil apotekar v groho-ten smeh, ne otepaj toliko — neumna ribica. In poveznivŠi glavo in stisnivši roki se je zaletel zverski človek proti deklici. Ali, po bli-skovo je mlada dosegla s srebrom okovano palico in zamahnila je, da so šla stekla okna z njo na kose; in dosegla je tudi apo-tekarja ter ga udarila, kolikor ji je le dopuščala mlada roka — da se mu je kri pocedila iz nosa. Zbesnelež je zajavkal in se umaknil /a dva, tri korake, si pokril z rokama grdo, uvelo lice, ker ga je kri že napravila preveč grdo. Deklica je zadrhtela ob pogledu na kri, ali apotekar se je že nekoliko popravil od nenadne ..itolieae oires!" »Trgovinski Glasnik«, ta najodličnejšl bel-grajski list, namenjen gos rudarstvu in trgovini, je priobčil naslednji članek pod gornjim naslovom. Naj nam Italijani, ali tisti pravi iz Italije, dovolijo, da jim brez ovinkov povemo svoje mnenje 0lede teh spopadov, ki jih mi nismo hoteli, niti nismo želeli, da bi nast?!i. Ves naš narod je vs:kd*»r že'e! žive}i v dobrih odn esejih z Italijo, ali It^kjani niso hoteli tega nasproti nam. V prvi vrsti ni hotel tega njihov bivši minister za vnanje stvari Sonnino, ki se more ponašati, da je zavedel Italijo v spor z našo deželo. Politiko svoje dežele je uredil na podlagi nekih formul, o katerih je misli!, da vsebujejo toliko superijorno moč v zadostitev italijanskim aspiracijam, da mu ni bilo treba voditi računa o pravicah drugih narodov, s katerimi bi se tiste aspiracije ne dale pomiriti. Baron Sonninp je v občutni osamljenosti svojega merkantilno-metafizičnega temperamenta. izDOznaval popolnoma, da se razne formule morejo kazati dobre le v pogledu mtrve prirode: da se žnjimi more kazati stremljenje, a včasih tudi upravičenost nekih prirodnih zakonov, v kolikor so nam pristopni v obliki relativnosti, ki pa ne morejo nikdar služiti kot nekak stalen kažipot ža iskanje absolutne resnice človeškega življenja, človeško življenje je močnejše od vsake formule. Narodno življenje je pa še močnejše. Ni možno, da ne bi bil baron Sonnino poznal neitalijanskega značaja nekaterih de?.elf do katerih je stavil svoje zahteve, ki so morale — ni bilo možno drugače — izzvati reakcijo živih prirodnih elementov tistih dežel. Nasprotno: on je poznal njih pravi značaj in ravno zato je skrival pred nami londonsko pogodbo, ki je vsebovala tiste magične formule njegove politike. To potajno vodstvo politike na našo škodo je nalagalo baronu Sonninu, da ni — vsled nekake dostojnostne dolžnosti — priznal naše države niti potem, ko so jo že priznale vse druge vlasti entente. In baron Sonnino, ki je svojemu nasledniku na mirovnem konlrcsu ostavil kompliciran zapletljaj svoje politike, si je bil v svesti, da s takim svojem delom mora priti v spopad z nami. To je videti sicer tudi po načinu, kako je ves italijanski državni organizem izvajal politiko barona Sonnina. Od zaključka premirja je bilo vse postopanje okupacijskih oblasti vedno v soglasju s tem umevanjem politike. Sonnino organ »II Giornale d'Italia« se je mogel pohvaliti, da je izčrpal proti nam cel besednjak žaljivih fraz. Italijani so dobri, niso neumni, ali šeni. Gotovo niso delali tega, da L žal:. Delali so tako, ker so pripra proti nam — in so si hoteli ustvarj teh pokrajinah. Hotei so ubirati stop.ije rimskih legijonarjev, ki so jih stoletja že davno r-ila. Sicer ne bi upropastili svoje lastne '.ne, zaprši ji pot v naše dežele. Zahtevali :ikoj, naj se ji pot odpre, da bi stopili v dobre ednošaje z nami. Tako bi na eni str***i prištedili mnogo milijonov, ni d rgi pa bi zaslužili mnogo milijonov! To je ves dobiček politike barona Sonnina! Nadejajmo se, da bo njegov naslednik bolje -azumeval interese svoje dežele ter da se z njegovim sodelovanjem takozvano jadransko vpr-š-'-ve reši tako, kakor zahtevajo naše in "i-* 3 koristi« kana so vse velike države našle svojo po " Na Balkanu je tudi Italija — po zaslugi Sonninove politike — mnogo trpela. Današnja zgodovina zahteva, da naj se energije italijanskega naroda ne trošijo v nevarnem nasprotovanju proti uresničenju pravic dru- neizku-poni-vojno >azo v strele; potegnil je iz žepa robec ter si obrisal krvavi obraz. Ta mu je bil rmen, ustnici ste mu ( h teli, a iz očes mu je seval hudoben smeh. NasmehnivŠi se porogljivo je rekel: »Tako torej? No, čakaj!« Lice mu je poble-delo kot krpa, očesi vzplamteli kot živ ogenj. Škripnivši z zobmi in dvignivši pesti je skočil v vis kot divji maček. Zaletel se je proti deklici, ki je vzkliknila obupno: »V pomoč! Oče! V pomoč!« je visoko vzdignila očetovo palico. 2e je bil podivjanec prijel deklico za roko, ne brigajoč se za hude udarce, ali kot strela je sekira razklala vrata; močna roka je zagrabila apotekarja za tilnik in ga tresnila ob pod, da je osjal brez zavesti. »Ništarija ti! Jaz ti pokažem, kaj se pravi udirati v pošteno hišo kot razbojnik!« se je srdil Tomo, stoječ razprtih nog in zasukanih rokavov poleg pobitega apotekarja. »Vaša sreča Marica, da sem opazil, kako se ta stvor,, to mazalo plazi v hišo. V hiši ni nikogar, ra-j zun mene v prodajalnici. Vedel sem, da vi niste zapustili hiše, vem tudi. da vam ta človek ni po volji. Naenkrat so zaškripnila hišna vrata. Kdo je to sem pomislil in zrl kot miš iz prikrajka! Plazil se je, ogledaval se kakor da gre krast. E mislil sem si — te nisc ćisie Sta« a ^ * V Trstn, dne 17. »vgult 19t#, gih narodov, ampak za razvoj na drugem pravičnejšem In painelnejSem polju. In to polje je bogato in široko!! Na Italiji je sedaj, da razume svojo korist!! • i « Tako rečeni odlični, avtoritativni list. Je to sicer "glas z nasprotne strani in marsikaj u-te^ne Izzvali odpor. Ali beseda je dostojna in bi zaslužila — dostojen odziv! (TvoMvu „Dražbe Kofterja". Pišejo nam: Ne mor« se nam očitati, da bi glede Družbe ne iii-i skrbno prizanesljivi. Sedanje razmere pri vodstvu ,pa so take, da ne smemo več molčati, tem manj, ker sjho dobili že ve« poročil in sicer tudi -Iz krogov, ki stojijo izven na.se stranke. Znano ;e. da ima Družba 9 odbornikov, ki jih volijo družbeniki, stanujoči tisto leto, ko so volitve, v Celovcu. V tem cziru se je ves aranžma prepustil »Kat. političnemu društvu za koroške Slovence« v Celovcu. Volitve niso veljavne, ako izvoljenega odbora ne potrdi celovški škof. Do-«edaj v tem oziru menda ni bi!o kakega konflikta In se ie že pred volitvami domenjeni odbor z maj-.Jmim številom navzočih voli-lcev tudi vedno volil 4n potrdil. Navadno je bilo v odboru tudi nekaj laikov, da je s tem nekako dokumentiralo složno delova-u-e; tudi te laike je sv veda določil odbor »Kat. pol društva*. Večinoma so bile to iste osebe, ki brle potem tudi v odboru Dru22>e. V »za-dnjih Hetih je bil v odboru razven duhovnikov dT. Brejc, t!r. Rožič in procesor Kotnik. Sicer pa so bili v »odboru kanonik Vidovic, župnik Hutter, prelat tffftrlich. njegov brat dr. Ehrlich (sedaj v Parizu), ©»gnor Podgorc vi spirituai Zeichen. Laikov ni sedaj nobenega v Celovcu, izmed du-liovnikov ipa se prvi štirje ne morejo brigati iza •Družbe, deloma radi svoje starosti, deloma pa radi -zaposlenosti in odsotnosti. Ostaneta torej samo fcBSgnor Podgorc in spirituai Zeichen, ki je obenem mdi Družbin ravnate!}. Ta dva odločujeta danes o dobrobiti Družbe v vsakem oziru in siccr »a način, di se slišijo splošne pritožbe, Politične prepričanje msgnora Podgorca je tako znano, da je odveč o tem kaš pisati Vse to je enano tudi voditeJ em SLS., ki imajo vendar v prvi vrsti dolžnost, da se Družba sv. Mohorja, ki je Ikončno last vsega slovenskega naroda, tie ep r a vi na napačno *>ot. po ka:eri hodi cd Nemcev Javno pohvaljeni monsignor Podgorc. Spirituai Ze-.chen je postal ravnatelj »brez vsake tehnične ali druge prakse. Tudi on stopa po sledovih monsignora Podgorca. kar se tiče pol itd ne ga dedovanja. Tudi v tem ožini so si vsi koroški Sioveeci na jasnem. ^ Temu primerno je pri Družbi gospodarstvo. Štedi se pri vinarjih in delavcu se štejejo minute, ako .prihaja od kakega para prepozno, docira se zguba tisočakov ne vidi. Kako silno je »zanemarjen hotel »Trabesinger«, ki je Družbina last, ve vsak, ki je ' bil le enkrat notri. Kdor je le enkrat tu spal, je ta iiotgi. preklinjal. Izgovor na vojno, ne velja, ker bi 6e 4)i4o dalo s primernim nadzorstvom tudi pri najslabšem najemniku marsikaj preprečiti. Za malo najemnino bi se -bilo dobilo tudi najemnika, ki bi bil riskiral tud kJco zboljšanje. Sedaj bo treba samo za snaženje in izmenjavo oprave žrtvovati mnogo ■težkih tisočakov. Kavno tako je v tiskarni. Marljivi vodja K plene nima nobene besede. Tiskarna 4ma najstarejši stroj, ki bi se bil pred vojno lahko moderniziral. Ravnatelj Zeichen pa je mnenja, da zadostite, če tiskarna izgotovi, Če tudi s teZkočo In za drag denar Družb ine kulise. Zato pa štedi pri delavskih plačah, češ, saj tudi v nemških tiskarnah plača ni mnogo boljša. Delavci — v celoti jih ie menda okoli deset — so zahteva« >sedaj jnezdo po jugoslovanskem tarifu. Ravnatelj Zei-chcn še to odklonil, češ, da je v nemški tiskarni-ški zvezi in da bi to Družbo preveč stalo. Stavci gredo torej v .Ljubljano in kmalu bo ustavljeno^ vse delo. Ako bi pa biki Družba d ovo! H a pobolj-6ek. bi -si s tem pridobila simpatije- stavcev in spravila v veliko zagato nemške tiskarje. Toda takih -..iteresov pač ravnatelj Zeichen nima. Slovenskih po'iličnih interesov pač ne pozna, daće pa laščito svojemu bratu učitelju Zeichnu, znanemu nemčurske:::« atorjti, ki je pred Slovenci pobegni: iz Ottštanja — k ravnatelju »Družbe sv. Mohorja«. In tako daije vse v gotovi smeri — navzdoL Odbor -Družbe sv. Mohorča« je bil enkrat z5>rra-iisee naših na'prldr.ejših delavcev na kulturnem in političnem polju v Celovcu. Pričela se je era pro-pr.da pod vodstvom dioskurov - £eichna-Pod- KOTca. AH rti nikogar, ki -bi tukaj v zadnjem trenofku še napravH red!? Afi bo treba -še natančnejših podrobnosti za javnost, da se zdramijo tisti, katerih briga bi naj bila Mohorjeva družba?!_ Hoče dsočna oMb za zasedeno ozemlje. Z naredbp vrhovnega poveljništva oz. tajništva za civilne stvari, izdano 17. junija 1919., to se z veljavnostjo od 1. julija t. L dalje iz-premenili v lirske zneske — lira za krono — vs? v kronah izraženi zneski, ki jih določajo za onske' določbe itd. bivše vladavine, na-ra^ajoče sc na ocmero in izterjevanje nepo-rredr.ih da-.kov kateresibdi vrste, kolkovine, p: Loibin in prejemkov, carine, užitnine in \ p, drugih davščin z vsemi dokladami vred. Naredba, ki se nanaša na Julijsko Benečijo in Trentin, ne pa tudi na Dalmacijo, je veljavna od 1. julija t. 1. dalje in se tiče davščin, rapadajočih po tem roku. Davščine, ki se tlvari. Da vidimo. Zaprl sem vrata prodajal-nice, snel čevlje, pak sera se vlekel in vlekel za mazačem. Cul sem, kako je zaklenil vrata za seboj. V hipu sem zgrabil za sekiro, ki je ležala blizu. Prisluškoval sem in čul vsako besedo. Toliko, da si nisem pregriznil jezika od jeze. Pa to hodi po mestu kot kak puran. Križ božji! Tak lopov, ki mu je duša toli blatna, da bi je niti vrag ne hotel imeti za svojo podstavo, la grdi in smradni mazač, ki vari strupene miškulancije, da bi se smei dotikati poštene meščanske hčere! Tristo mu! Ko sem čul, kako je to pobesnelo in da je prišlo do živega, tres s sekiro po vratih ter lem ga lako krepko prijel za vrat, da mu ve-Cerja gotovo ne bo sladka. Na zdravje mu bilo!« V Marici so igrali živci; bila je bleda in nema, tresla se je kot šiba na vodi. Ko si je rioklicala v spomin vse, je šele razumela, kaka vra: ja mreža se je pletla ckolo nje. Drhtečim glasom j« odgovorila Tomi: »Hvala ti, Tomo, od srca hvala! Poštena duša si in ne pozabim ti te^- do groba. *E, pustite devojka iMarica,* je rekel Tomo na to veselo, »čemu hvala? Saj je to dolž-pest vsake pollteae duše, a verujte, je ni 1 nanašajo na prejšnjo dobo, pa se odmerjajo pozneje, se obračunavajo, kakor doslej, po 40% lire za krono. Z isto naredbo se raztezajo na Julijsko Benečijo in Trentin italijanske zakonske naredbe, ki se tičejo: 1. kolkovine na javnih oglasih in razglasih; 3. kolkovine na računske listke v gostilnah, krčmah, kavarnah in drugih javnih obratih; 4. pristojbina na vstopnice za gledališča in prosiore, kjer se prirejajo predstave in druge javne zabave; 5. prispevki v prid javne dobrodelnosti; 6. kolkovina na ovitke parfumov in medicinskih specijalitet; 7. kolkovina na javno prodajo dragih ka-menov in dragotin; 8. prodaja navadnega filigraniranega in kolkovanega papirja po stalnih cenah. Kolkovina pri menicah in pri drugih trgovinskih vrednostnicah. Od 1. julija dalje velja za zasedeno ozemlje ista kolkovna pristojbina kot v italijanskem kraljestvu. Pristojbina je sestavljena od stalne pristojbine 10 stot. (pobotniška pristojbina) in postopne pristojbine 1 odstotka za menice-z zapadnostjo ne nad šest mesecev; za menice z zapadnostjo nad šest mesecev ali z datumom in zapadnostjo »in bianco«, ali brez enega ali drugega, se uporablja dvojna postopna pristojbina. Za menice, izstavljene v Italiji ali Julijski Benečiji in Trentinu in plačljive v inozemstvu, se uporabljajo polovične postopne pristojbine. Pripominja se, da so tudi vsi prepisi menic podvrženi pristojbini. 1. plačilni nalogi; 2. zastavnice za blago, depozitirano v javnih skladiščih (warrant); 3. trgovinski nalogi; 4. akceptirane fakture s terminsko plačilno obveznostjo; 5. cesije na akceptiranih ali na neakcepti-ranih fakturah; - m 6. vsaka druga listina, vsebujoča prenos, denarja ali pripoznanje dolga, izhajajočega iz trgovinskih .poslov na način, enakovreden meničnemu, kolikor nimajo oblike žira. Podvržene pristojbini so tudi: bančne nakaznice, menične nakaznice in kreditna pisma emisijskih zavodov v Italiji, menične nakaznice kreditnih zavodov in zasebnih bankirjev v obliki bančnih nakaznic (cirkularne nakaz-nice), če z osebo, ki je označena kot prejemnik, ne obstoji predidoča bančna konto-korentna zveza ali kak predidoč posel ali pogodba, ki sta ustvarila njej v prid kredit razpoložljive svote. Za žiro na menicah in drugih trgovinskih vrednostnicah, z vštetimi .bančnimi nakaznicami, ki niso izstavljene v smislu trgovinskega zakonika, in cirkulamimi nakaznicami, je določena mnimalna .postopna pristojbina, ki se stopnjuje od 10 stot. za znesek pod L 500'— do 50 stot. za znesek nad L 10 000'—. Prvi žiro ni podvržen pristojbini. Za menicc in druge trgovinske vrednostnice, izhajajoče iz inozemstva, je treba plačati normalne pristojbine. Ce so pa te vrednostnice podvržene odgovarjajoči kolkovini v inozemstvu, se plača samo polovica tuzemske pristojbine. Pristojbina se plača, kakor pač narese slučaj, s kolkovanim papirjem, kolki, kolko-vinskim vizumom, z vtiskom kolka ali pa v gotovini. Če menice in druge vrednostnice presegajo svote, do katerih v smislu odredeb pravilnika sega kolkovani papir (kolkovnica), se kolkovina dopolni s kolki, ki jih smejo nalepiti in prežigosali edinole davčni uradi. Izvzeta je pristojbina za žiro na menicah in vrednostnicah, izhajajočih iz inozemstva, izstavljenih za zneske, ki ne presegajo L 10.000, oziroma L 5000—, kakor pač dospelost ne presega ali presega šest mesecev. V teh slučajih more kolke nalepiti ali žirant sam a,i pa oseba, ki prva uporabi vrednostnico, in jih prežigosa s podpisom tako, da se na vsakem kolku nahaja vsaj del podpisa. Prežigosanje kolkov s podpisom se mora izvršiti tako, da ta podpis ni v zvezi s podpisom, ki spada k vrednostnici sami. Za menice je obvezna uporaba kolkovanega papirja v smislu v Italiji veljavnih določeb; do 1. septembra t. 1. pa je dovoljena še uporaba golic, kakor so se rabile pod prejšnjo vladavino, ter izstava menic na navadnem papirju, primerno kolkovanem. Za prestopke in zločine v tej stvari veljajo v Italiji veljavni zakoni. Kolkovina na javne oglase in razglase. Zakon razlikuje med tiskanimi in pisanimi papirnatimi ogiasi, sploh oglasi netrajnega značaja, ter oglasi," napisnimi deskami itd., napravljenimi s slikanjem ali drugače na podlago, ki ni iz papirja, in potemtakem trajnimi, ter končno svetilnimi oglasi, /.a prve so pristojbine različne po razsežnosti, trajanju nalepljenja, in namenu oglasa, s posebnim ozirom na one, ki se nanašajo na javne pn- zamc večje radosti, če morem tiakega lopova namlatiti do sitega. Juh, ali mi igrajo prsti, kakor da mravlje plazijo po njih, in pesti mi padate na grešna pječa kot toča na klas. Pa treba tega malopridneža ukloniti. Ej, ej, mazač!« _je zaklical Tomo apotekarju na uho, pahnivši ga z roko. Omamljeni revež se je stresel, zaječal dva-trikrat. potem odprl oči in pogledal Tomo: »E domine Rebarbarič!« je rekel Tomo ojstro, »ali Ste se malo streznili. Nič ni. Con-gestio sanguinis repentina bi rekel bartir, Imbrica. Imel sem nekaj važnega prišepniti devici Mariji, pa ste mi bili na poti m moja je zablodila na vaša pleča tako-le iznenada. Sedaj pa poberite svoje trhle kosti, vi smrdljivi mastilovič, vi brezobrazna ničarija, vi pielrigana grešna duša, ki' niste vredni, da gazite božjo zemljo. Ali se tako prihaja v pošteno hišo, ali ali se za to prihaja pod pošteno streho? Izpraznite mesto, pravim vam, in ako se mi še enkrat prikažete na pragu te hiše, ako se le z enim očesom ozrete na to-lc devico, zmrvim vam te lopovske kosti z4 robim vas v kašo. Na noge, od tod lo-1 pov!« (Dalje.) I redit ve. ter znašajo od 5 stot. do L 1'20. Za vsakatero hrpremembo ali dostavek k lepaku je treba plačati zopet celo pristojbino. Za istovetne oglase, če jih je nad 100, je dovoljeno znižanje pristojbine za eno petino, za število nad 1000, 'pa za dve petini. Podobne določbe veljajo za oglase stalnega ali trajnega značaja. Pristojbina, ki se izterjava vsako leto, ima najnižjo mejo 50 stot., raste po velikosti oglasa in ne sme presegati L 100'—. Ce £re za svetilne oglase, ne sme pristojbina presegati L 200'—. Pristojbina se plačuje ali s kolkovanim papirjem, kolki, vtisnjenjem kolka, uporabo kovinskih protiznamk in v gotovini, če obstoje proii drugačnemu plačilu tehnične težave. Pro sti so kolkovine oglasi javnega in splošno koristnega značaja (trgovinske zbornice, rdeči križ itd.) Te pristojbine bi se bile morale uvesti že 1. julija t. L, toda rok se je podaljšal do 1. septembra t L Kolkovina na gostilniške in kavarniške plačilne listke. Cl. 1. Od 1. septembra t. 1. dalje je vsak račun za zneske, ki niso pod eno liro in se plačajo za použitek v restavracijah, gostilnah, krčmah, kavarnah in vsakaterih javnih obra-Uh, kakor tudi krožkih (klubih), ki dajejo članom hrano v svojih društvenih ali priključenih prostorih, podvržen kolkovini, za katero so odgovorni obratovalci, predsedniki ali voditelji krožkov ter jo plačajo gostje. Ta kolkovina je določena na 5 stot. za račune, ki jih izdajajo obratovalci v občinah, s prebivalstvom pod 25.000 duš, in na 10 stot. za one, ki jih izdajajo obratovalci v ostalih občinah. Čl. 2. Obratovalci, predsedniki ali voditelji krožkov ter njihovi uslužbenci so dolžni izstavljati Tačune pismeno in uporabljati izključne plačilne listke, vnaprej kolkovane v smislu čl. 3. ter jih izročati gostom. Prepovedano je napravljati račun ustmeno ali ga pisati na ploščice, mize, krožnike ali na drug način ali z drugimi sredstvi, s čimer bi se izogibalo uporabi kolkovanih listkov. Poleg tega je prepovedana uporaba listkov, ki so drugače kolkovani kot pa določa ta naredba, in ravno tako tudi uporaba listkov, ki kažejo sledove, do So bili žo kedaj rabljeni. Obratovalci morajo v svojih obratnih prostorih na vidnem kraju izobesiti naslednji napis: »Za vsak račun v znesku najmanje 1 lire se mora plačati kolkovina.* Isto velja tudi za predsednike ali voditelje krožkov, omenjenih v čl. 1. Cl. 3. Obratovalci in predsedniki ali voditelji krožkov morajo vnaprej za vsake štiri mesece dati v kolkovanje neko število plačilnih listkov, ki si jih morajo sami preskrbeti ali potom tiska ali na drug način. Listki morajo imeti natisnjeno označbo tvrdke in obratnih prostorov ter se morajo za vsake štiri mesece dati v kolkovanje v naslednjih najmanjših številih: Obrati I. razreda (ki plačajo najmanje 300 lir obrtnega davka na leto] 4000 listkov. Obrati II. razreda (ki plačajo najmanje 60 lir obrtnega davka na leto) 2400 listkov. Obrati III. razreda (ki plačajo pod L 60'— obrtnega davka na leto) 500 listkov. Krožki (klubi) 200 listkov. Ko se tekom četveromesečja število vnaprej kolkovanih plačilnih listkov zniža na eno-desetino zgoraj označene množine, je obrato-valec dolžan dati v kolkovanje druge listke. Ce kak nov obrat tekom četveromesečja zaprosi za kolkovanje plačilnih listkov, se more zgoraj označeno število znižati v razmerju z dnevi, kolikor jih je še do časa do poteka dotičnega čet\eromesečja. Cl. 4. Ce obratovalci začasno nimajo zgoraj označenih plačilnih listkov, morejo uporabljati filigranirani kolkovani papir za stalno pristojbino po 5 stot. in 10 stot. Čl. 5. Če se ne zadosti dolžnosti prihodnega četveroinesečnega kolkovanja v zgoraj določeni najmanjši izmeri, vpiše davčni urad po poteku prvega meseca dotičnega četveromesečja znesek dotične kolkovine uradno kot ilobo v knjigo dolžnikov. Urad obvesti o tem cbratovalca in deset dni po obvestitvi izvrši prisilno izterjanje globe. Plačilo imenovane globe pa ne rešuje obra-tovalca nadaljne tflobe, ki jo določa ta člen za uporabo nekolkovanih plačilnih listkov, in tudi ne daje pravice na kolkovanje odgovarjajočega števila plačilnih lisktov. Za vsak račun, izdan brez podpisanega kolkovanega plačilnega listka in za vsako drugo p^-e kršite v določb te naredbe, zapadajo obratovalci naslednjim globam: obratovalci I. razreda in krožki (klubi) 50 L, obratovalci II. razreda L 30'—, obratovalci 111. razreda. L 10'—. Neodvisno od uporabe navedene kazni, more v slučaja, če je sodnim ali upravnim potom ugotovljeno, da W prestopnik že enkrat prekršil določbe te naredbe, pokrajinska finančna oblast že sama na podlagi ugotovit-enega zapisnika, ki ga je spoznala za pra-ilnega. odrediti zapretje obratnega prostora za dobo od treh do trideset dni. Enako more pokrajinska finančna oblast tudi ukreniti v težkih slučajih. Čl 6 Za vse kar ni določeno v teh členih, ali kar je mogoče določeno drugače, veljajo določbe zakona o kolkovini. Kolkovina na vstopnice k javnim prireditvam- Prispevek za javno dobrodelnost. Od 1. septembra t. 1 dalje je vstopnina za tiiedališča. ali k dramskim, opernim ali operetnim predstavam podvržena kolkovani v zne sku L 12'50 za vsakih 100 lir vsakdanjega ko- malega dohodka. • Kolkovina se plača v gotovini na^ podlagi neposredne ugotovitve ali potom abonman-skega dogovora ter jo plača podjetnik, najemnik ali obratovalec. Vstopnina v gledališča in druge zaprte prostore, v katerih se prirejajo drugačne kot zgoraj omenjene predstave (kinematografi, koncerti, razstave, tekme itd.) je podvržena kolkovini, ki se plafca z uporabo kolkovanih vstopnic, ki jih prodna država potom davčnih 1 l uradov. Na te vstopnice morajo podjetniki natisniti označbo prostora (kinematograf, gledališče, itd.), v kalerem se vrši prireditev, ime obratovalca, ceno in dan prireditve. Pristojbina se menja po vstopnini in znaša najmanje 3 stot., največ pa 5 lir. Stalne brezplačne vstopnice so proste pristojbine, če njihovo število ne presega 5 % razpoložljivih prostorov. Obenem s kolkovino na vstopnice se uvaja tudi prispevek v prid javni dobrodelnosti v izmeri 10 stot. za vsako liro ali ulomek lire vstopninskega zneska, pri čemer pa so izvzete vstopnine, ki ne presegajo 50 stot. Prispevek plačajo podjetniki obenem s kolkovino na vstopnino in si ga dajo obenem s kolkovino vrniti od obiskovalcev prireditve ob prodaji vstopnic. Druge kolkovine. Od 1. septembra -t. 1. dalje se uvaja zasedenem ozemlju tudi kolkovina na omote par-fumnih izdelkov in medicinskih specijalitet, ter ravno tako tudi kolkovina na prodajo dragih kamnov io dragotin ter predmetov iz dragih kovin. Filigraairani in kolkovani papir. Od 1. julija t. 1. dalje je v zasedenem ozemlju v prodaji filigranirani in kolkovani papir, kakor je v Italiji. Ta papir se lahko uporablja za vse spise in posle, za katere je treba plačati kolkovino. Pripomniti je treba, da se na kolkovanem papirju ne sme prekoračiti število začrtanih črt ali pisati izven teh črt ali po robu lista in da se ne sme pisati preko kolka. Ravno tako se ne sme s kolki dopolniti primankljaj na kolkovanem papirju. Živila nprogizacijsKs Komisije. za teden od 18. do 23. avgusta 1919. (Preščipne se št. 8 živilske izkaznice.) Koruzna moka: 50 dkg po 70 stot. kg. Testenine: 50 dkg po V30 lir kg. RIž: 1 kg po 1'15 lir kg. Leča: 30 dkg po 2*— iari kg. Jajca: 1 jajce na odmerek po 45 stot. Kava: 10 dkg po 11'80 kg. Sladkor: 15 dkg po 4'70 Ur k£. Cikorija: 30 dkg po 2'— liri kg. Ekstrakt hoJandske kave marka Jtalia: 1 zavoj (60 gramov) na osebo po 50 stotin k zavoj. Cisto oljčno o!£; po 5'50 lir liter poljubno. Kis: četrt iitra po 1'40 liter. Slanina: 15 dkg po 8'20 lir kg. Losos: v posodah po okoli pol kg po 2'25 lir posoda na izkaznico. Jezik: V škatljah po 45 dkg po 4 Htc, 1 Skatlft na izkaznico Živila ki se razdele posestnikom ubožniikih izkaznic: sladkoT. kava, cikorija, ekstrakt holamd-ske kave marka Italia. in kis. Kondenzirano mleko, sladko: 1 posodica na odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko -kondenzirano mleko (marka MerCurio in marka Nutrice) po 2'90 liri posodica. Po zrihtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v iJdaaišču, se dobi: ali 1 zavoj lepljivega peciva, po 60 stotink zavoj, 1 zavoj sladnih biškotov, po 85 stot. zavoj,. 1 zavoj riževega zdroba? po 80 stot. zavoj, 1 zavoj žitne moke, po 80 stotink zavoj, 1 zavoj hranjive moke, po 90 stotink zavoj, — ali pa 1 zavoj nnekiiiaste moke, po 90 stot. zavoj. V ribji tržnici: Namočena polenovka po 2'52 lir. kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 10 lir. stotink ena. Nasoljene majhne sardele po 5 lir. stotink ena. Prodaja kruha na začasne izkaznice. Tisti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne izkaznice za kruh (izkaznice za tujce), ne bodo mogli kupovati svojega odmerka kruha, v vseh pekarnah, ampak samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalei kruha, da se odvzame pravica do nadaljne razprodaje kruha onim, ki *bi se ne držali teh določil. • • • Razdeljevanje petroleja. Izikrcmice št. 46, že v rokah odjemalcev, vel ajo do vštetega .ponedeljka 18. avgusta 1919. Cene za mesto in predmestje 88 stot. za liter; za razpro-daralnice bolj oddaljenega predmestja, kakor že minuli .teden objavljeno, 90 stot. za liter; za okolico 94 stot. za liter. Vnovič se počivajo vsi razproda:a!ci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu v trgo-\ini tablico s cenami petroleja. Izkaznice se bodo kontrolirale v ulici Cassa di Risparmio 13 H. nr.d. •samo do torka 19. avgusta. Razprodajteem petroleja, ki bi iz kakršnegasibodi vzroka ne prinesli izkaznic na kontrolni* urad do 19. avgusta, fe kratkomalo odvzame pravico, do nadaljne razprodaje petroleja. mestiti, ker ni dobiti nikjer, naj nam čitate!jst< oprosti, če so morda kaka krajevna imena ner« zumljiva. Objavljamo jih tako, kakor nam jih da^ rimska agencija Štefani. Ker nam je v?lc\i' po ni ar kanja vseh pripomočkov kontrola nemogoč::, na torej tudi ne zadeva krivda na vedno se pouav' Ijajočlh pomotah in nesmislih. »La rogna« — »Garje«. Pod takim našlo vom, seveda samo italijanskim, se včerajšnja »Era Nuova« zopet in zopet silno huduje na^, onimi tržaškimi uradi, ki še vedno poš ijnjr strankam uradne dopise na nemških, ozirom nemško-italijanskih obrazcih, izpolnjene š'' celo tudi — f nemški. List navaja v doka' te svoje trditve, da je te dni dobila fee'.a tržaška italijanska tvrdka, ki ima — nemško ime, tak dopis od davčne aministra-cije, dopis, ki je imel v gla\ i celo še stari »K. k.« in »I. R.« List se potem nadalje huduje na one bivše avstrijske uradnike nemške in slovanske narodnosti, ki so nike nemške in slovansk enarodnosti, ki so še ostali pod sedanjo upravo, pri čemer pa vendar priznava, da »il governo possa fare un'eccezione per ragioni di servizio^ (>vlada sme delati izjeme iz službenih razlogov*), se jezi, da so ponekod celo odpustili »i migliori italiani, i piu puri irredentisti- (»najboljše Italijane, najčistejše irredentiste •)» dočim pa so ostali v službi »stranieri* (»tujci«), in zaključuje: »Basta, basta, basta! Basta, per-dio!« (»Dovolj, dovolj, dovolj! Dovolj zaboga!«). In potem še štirikrat »basta* in pa: C Ciuffelli, osvobodite nas teh avstrijskih garij, ki nam poleg vsega drugega, povzročajo srbečico v rokah!« — Se pač res vidi, kako neiz-rečensko mlada je res ta »Era Nuova«; saj še ni niti sto dni, kar je zagledala luč tržaškega- svetal Zato tudi niti oddaleč ne pozna »tržaških italijanskih tvrdek z nemškimi imeni.* Mi smo trdno prepričani, da je ona ->ita-lijanska tvrdka z nemškim imenom* bila še pred 11 meseci vse kaj drugega, samo ne — italijanska, da je bila celo tako navdušena, da je na eni strani prav gotovo ob vsaki mogoči in nemogoči priliki poleg črnorumene avstrijske razobešala tudi rdeče-be!o-črno nemško zastavo, na drugi strani pa s c. kr. uradi občevala tako izključno nemški, da ji nasledniki c. kr. uradnikov dopisujejo še sedaj nemški, ker imajo v slojih registrih gotovo zabeleženo poleg njenega imena dvakrat podčrtano — »deutsch«! Če bi še pripomnili, da je tvrdka najbrž — židovska, je potem popolnoma umljivo, je danes italijanska, in da bi bila jutri culukafrska, če bi postal Trst jutri culukafrski. Seveda doma, med svojimi zidovi, bi gospod lastnik ostal tudi tedaj Nemec, kakor je danes, ko je samo njegovo ime nemško, tvrdka pa »zaradi razmer* italijanska. »Era Nuova« se mora pač še nekoliko postarati, preden bo znala prav ceniti Trst in Tržačane ter italijanske tvrdke z nemškimi imeni. Kar se pa tiče uradnikov neitalijanskih narodnosti, menimo, da uradnikov slovanskih narodnosti pač ni več bogvekaj v Trstu in da ti novi vladi ne delajo ravno prevelikih preglavic, ker smo prepričani, da se strogo drže navodil, kakor jih dobivajo odzgoraj. če je pa italijanska državna uprava tako štedljiva, da hoče porabiti stare nemške in nemško-itali-janske tiskovine — slovenske 90 izginile že v polupreteklih avstrijskih časih — pač ni lepo od »Ere Nuove«, da očita italijanskim oblastim tisto čednost, ki io zahteva od njih vsak pametni državljan vesti. Poroka. Danes se je poročil g. Miroslav Ambro-žlč. vodja naše tiskarne, z gdč. Miciko Perhav-čevo, vs odlične naše narodne rodbine Perhavec-G nego r ino ve. Novoporočencema naše najiskrenejše časti'tke! Odposlanstvo poetičnega društva sEdinostl« se je včeraj oglasilo pri gospodu generalnem civ inern •komisarju Ciuifeiliiu. Zastopani so bili Goričan., Tržačani in Istrani. Odposlanstvo je predložilo eliscelenci zahteve (Jugoslovanskega prebivalstva za vzpostavitev stove-nskrh in hrvats-k;h ljudskih, siednjih in strokovnih šol in za osvoboditev inter-nirancev. Glede te poslednje točke je gospod generalni komisar odgovoril, u?a je že odredil revizijo in da naj se v posameznih slučajih internacije, izvršene ped naslovom vojnega ujetništva, predložijo podrobni podatki. Kar se pa tiče šolstva, >e gosjKjd generalni komisar priiznal upravičenost zahteve, da naj se pouk vrši na podlagi narodnega jezika in da naj se v st-^njih razmerah šole vz -stavijo, kakor so bile, dokler ne pride do -stalne ureditve in se ne prouči vprašanje potrebnih re-forem. Dodal je, da se šole. brez razlike učneigja iezika. ne odprejo pred 1. oktobra, in da uppa, La bo najpozneje sredi septembra objavi.'eno, katere slovenske in hrvatske šole se wpostavijo že z začetkom šolskega leta. Družinam in zna«cem interniraneev! Z ozirom na zgorajšnje poročilo poživljamo vse družine oziroma sorodnike ai: znance interniraneev. ki se n -hajajo v Itallii, naj sporoče čimprej na naslov predsednika političnega društva =Ed:no?ti«, dr. Jos. \VHfana Trst, ul. XXX. oktobra št. 15, če le mogoče nata.K ne podatke o internirancih in sicer ime rn priimeK, st2n. bivališče, morebitni ali znani vzrok internacije in kraj (če je srnan), kjer se in-terniranec nahaja, da bo mogoče čimprej ukreniti vse korake v njihovo osvoboditev. Prosimo prizanašanja! Ker so nam gospodje italijanski nacijonalci ob priliki, zadnjem naskoka na naše uredništvo uničili vse naše pripomočke, kn.'i-ge in zemljevide, k; jih zasedaj nc moremo nadr- Izročitev Delavskega doma socijalnim demokratom. Kakor poroča včerajšnji večerni »Lavora- • • 1.1.,,. u-Tf.Vii' rcK'i iv^roi'nk' tO. O", .C \COia] Ut>i>i-:Uilt >1 ' Ricciardi zopet izročil * Delavski dom« zastopnikom sccijalnodemokratskih organizacij. Nuvzočl so bili1: Fittoni, Oliva, dr. De Rosa. Višnikar, odvetnik dr. Zennaro, notar dr. Stark in fotograf. Na vprašanje, ali bodo oblasti tudi navzoče pr. ugo-tavljanlu Škode, je odgovoril imenovani častnik, da ima samo nalog na izročitev hite, k-jl^or stoji. Pi t toni je ugotovrl, da je bila hi: j preiskana, da so se odnesli razni predmeti in : ne. (14 \rst zaplenjenih v »Lavoratoru*.) Po Vročitvi pcs'.opja je poročnik odpeljal beisaL.ersko in karabinjersko straZo. Komisija je nato v spremstvu notarja in odvetnika ogledala vse prostore. Notar ses.avi sedaj zapisnik in fotograf bo fotografiral najzanimivejše podrobnosti. »Lavoratore« pravi, da je skoraj vse pohištvo močno poškodovano, vsi' telefoni so porušeni, veliko vrat razbitih, znaki revoiver-skih in pušknih streiov vsepovsod. KnjiZni-e pa niso dosti poškodovane. Razbit ie tudi I.)r.ntejev doprsni kip in več florentinskih umetniških kipe v iz sadTe. Dve Garibaldijevi sliki ste lahno p< ko-dovani. »Lavora-tore« pravi1 potem dobesedno: »'Fotografije bcsJ'o bolje kot vsak opis v<. o. civilizacijskem delu, ki ga je izvršil nacij'.nalistini fanatizem v imenu italijanstva v delavski- hiši, v kateri se je, poleg iznakov in dnsgoin, da naj torej ne nadlegujejo čuvajev, da bi jim dovolili vstop. Kaj na:n obetajo?! Včerajšnja jutranja »Na. ione« se naslovom ^Ita!rnni e Slav5 " ' x c-nezia Gi-ulla* (»Italijani hi Slovani v Ju] He- V Tnt«, de« 17. a^taU lf». Stran Ht družbe in nečlanov, s pogovorom o najvažnejših sedanjih kmetskih delih in drugih kmetijskih stvareh. Prireditev v Trebčah, ki bi se bfla iroda vršiti danes, se ne bo vršila, ker oblast ni izdala dovoljenja zanjo. Kedaj se bo vršda ta prireditev, se pravočasno objavi. nečiji«) bavi z \ prašanjem. kako naj bi se uredila sestanek fcmetovatoer, članov TrfaSke kmetijske Oprava v zasedenem ozemlju, da bi bHa izklju-"" čena (akoimenovarva »slovanska nevarnost«. List navaja dva načina te uredbe. Prvi način bi bil, da bi se obmejno ozemlje ločfrs od ostalih pokrajin kot poseben vojaški pas (mercda kakor svoje-časna vojaika ^ranica na Hrvatskem). List prav:, da gre tu za slabo obljudene kraje, kjer je italijan-stvo samo nekak odsev in je na nekaterih krajih celo sovražijo, češ ker je avstrijska vzgoja šla za podnetivanjem mržnje proti Italijanom. To ozemiie, za ka;ero pa list ne.pove, kako daleč naj bi se-g^o, bi morak) imeti najjnanje dvajset let vojaško vlado, bi moralo imeti zelo močne posadke in bi se moralo obdelovati z vztrajno, razborito prosvetno propagando. »Italija, začetnica civilizacije, ne sme slediti zgledom Prusije, ki je skušala po-nemčiti p^' >ko ozemlje, pač pa bi mogla pospeševati priseljevanje italijanskega življa v neob-Ijudene krrje (za gospodo okoli »Nazione« bi bil zelo primeren n* pr. vrh Krna, da bi se nekoliko ohladHa; — tiskarski škrat), in graditi rlate mostove onim Slovencem, Hrvatom in Nemcem, ki bi hoteli za-vedno oditi dihat zrak v svojo, icomovino (t. }. .pospeševati kar najbolj izseljevanje našega naroda iz sedanjega zasedenega ozemJja v Jugoslavijo). Na ta način bi se moglo poitalijančenje onih predelov — dasiravno bi se onim tujcem priznavale vse >er:kovne pravice — izvršiti prav hitro. V dvajsetih letih bi tamošnji deželani v državnozbor- skih volitvah izvolili poslance, če-tudi po jeziku Nemce, Slovence ali Hrvate, toda zavedajoče se, da je usoda njihove dežele nepreklicna.« — — Drugi način pa bi bil, da se pokrajine odmeje tako, da bi se slovenski in hrvatski predeli porazdelili in primerno pridelHi italijanskim obmejnim P' -ariiia naj bi imela obseg stare rimske tržaške radi različnih .poljedelskih, gozdarskih, rudniških, trgovskih in drugih koristi. Priključiti bi se morala, pravi Kst, Julijski Benečiji še videmska pokrajina, da bi bila potem mogoča primerna razdelitev. Ustanoviti b* se morala potem nova čedarska pokrajina, ki bi obsegala gorenje Posočje in koroški trbiški okTaj. Goriška pokrajina bi obsegala soriške Gore, ter idrijski in logaški okraj. Tržaška p; ' rajna naj bi imela obrez stare rimske tržaške rajine, od Ogleja do Postojne na eni, na drugi strani pa severno Istro s Piranom, Izolo, .Koprom !n Miljami. Od ostale Istre, otokov in Reke bi se napravili še dve pokrajini. »Tako bi bili,« pravi Hst, »Slovenci na severovzhodu in Hrvatje na jugu porazdeljeni med štiri pokrajine in bi jim bilo one-n: počeno stvoriti posebno upravno tvorbo, ki bi 1-rat.kem postala (gnezdo nozadovoJjnežev- in . pripravljenega, KŽa tvega vse proti Italiji.« pravi, da mora vlada izmisH-ti za volitve ni red, da Slovenci na Goriškem in na .. ;er Hrvatje v Istri ne bodo mogli volilnega zprevreči v protiitalijansko in iredentistično t '"istacijo. Sicer da store to lahko vseeno, če-: -v razdeljeni v štiri pokrajine, toda učinek.c'a ' dm^ć^n. Splošno rečeno: slovanski predeli orajo pora-zdeiit* tako, da jim bo, vsaj v prvi odvzeta možnost skupne afirmacije slovan-„a iredentizma. — Tako »Nazione«. Boksanje v starem mestu. Včeraj okolr polnoči se je Grk Peter Zacharia, star 39 let. vračal »domov. V ulici Donota so se mu .približali trije možakarji, ki so ga zavjekli v blržnio gostilno. Tam ga je eden zgrabil in držal, a druga dva sta se urila v boksanju po njegovi ubogi glavi in zobeh, ki so mu jih nekaj izbili. Zacliaria se je odvlekel po dokončanem delu na rešilno postajo. Tukaj je dobil prvo pomoč, nakar je šel na kaTabinjersko postajo, kjer je stvar naznanil. Zdi se, da so boksarji, njegovi stari znanci, s katerimi se je dan poprej nekaj spri. Pri popravljanju čevlje^. Karabinjer Cezar GoJ-fetto, star 29 let, je popravfcal včeraj par čevljev. Mož ni bržkone po poklicu čevljar, kajti pri itiielu mu je izpodletel nož, m namesto usnja je ubogi karabinjer zarezal precej globoko rano med svoja rebra Prvo pomoč mu ae dal zdravnik rešilne postaje, ki je pa ugotovil, da je rana precej nevarna, dal ga je zato odpeljati v vojaško bolnišnico. Prišel je pod voz. Deček Angel Kos se je včeraj igral na ulici Toro. Bil je tako zadolben v svojo igro, da ni zapazil voza, ki je drdral proti njemu. Ko je voznik zapazil nevarnost, je bilo že prepozno: deček je že bil .pod vozom. Nesrečnega dečka so odnesli na rešilno postajo, kjer so ga za silo obvezali in ga nato odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je precej nevarno, kajti revček je dobii razne notranje poškodbe in ima razun tega zJomljerea dva ali tri Tebra. Nevarna igra. Vojak Ivan Damiettl, star 27 let, ni znal do včeraj, da ni še lovec, kdor zna streljati. Včeraj se je o tem prepričal: igral se je z lovsko puško, ki je nenadoma -počila in ga ob-strelila. Rane niso same na sebi .težke, ttfda revež je izgubil veliko krvi, tako da leži sedaš -skoraj na smrtni postelji v mestni bolnišnici V pijanosti. Luka Kus se ga je včeraj precej naleze!. Bilo je že pozno po noči, ko je krevlial pijan domov. V bližini magdalenske bolnišnice se je možakar opotekel in padel. K sreči, boljše k nesreči, sta mu priskočila na pomoč dva ^usmiljena brata«, ki sta ga ne samo privzdignila, temveč tudi poskrbela, da bo -lažje hodil: odvzela sta inu ■težko breme, listnico s 700 lirami. Konj, ki menja gospodarje. Neki vojaški oddelek je včeraj odšel iz južne postaje in pozabil tam enega konja. Ni znano, ali se je konj nasitil vo-oaskega življenja, ali pa je kakšnemu »neznancu«, tako ugajal, da ga je zajahal in žnjim odjahal, gotovo pa je, da je konj izginil brez sledu iz južne postaje. Karahmierji iščejo dotičnega jezdeca. Na južn' postaji se je bržkone organizirala mednarodna družba, katere članr iščejo stika z zastopniki vseh narodnosti. Enkrat se lotijo Amerikanca, drugič Italijana, tretjič Angleža itd. Včeraj so se zanimali za kovčeg srbskega polkovnika Damjana Danrjanoviča. Niso sicer našli nikakih važnih listin, pač pa obleko in razne druge reč!, k so si jih zadržali s kovčegom vred. Polkovnik je naznanil dogodek karabinjerjem, ki iščejo tatu. Promet v pristanišču. Priplula včeraj: »Tisza* iz Barija, »Ro&č« iz Napolja; odpltri »Venezia« v Benetke. HALI OGLASI se račtmaja po !• stot beseda. Najmanji* pristojbina L 1'—. Debele črke 20 sto«, beseda. Najmanjša pristojbina L PRED VOJNO večleten, Obširno znan, treh jezikov zmožen vinski trgovec išče siužbo kot pro-(dajaJec v vinski trgovini. 'Naslov pove ars. odd. »Edinosti«. 3970 TRGOVSKI POMOČNIK, zmožen popolnoma deželnih jezikov, vajen .tuda dela v zalogi m pisarni, išče službo. Ponudbe pod »Pošten« na ans. odd. »Edinosti«. 3971 25Iežen mladenič, posestnik, bi stopil v zakon o }cdi. Jako nevarne so -tudi ostrige, morske uši iatd., ker so večkrat okužene z legarjevimi bacili. Pogodbe za življenjska zavarovanja v zavaro- j valnib zavodih v Nemški Avstriji. O-bor za zaščito interesov prebivalstva iz ozemlja, ki ga je zasedla Italija, naznanja: NemŠkoavstrt-ski državni urad za pravosoc e je izdal dne 20. junija 1919 Dne 20. t. m. se preselim z družino v Jugoslavijo, naredbo, s katero dovoljuje nekatere olajšave — j Ob tej priliki pozdravljam v imenu družine, so-nroratorij — v privatnih rzjriačevan h bivšim vo- rodnike, prijatelje in vse zavedne Jugoslovane ter jakom. Ta naredba more biti važna tudi za Ju- zapuščam globoke spomine oa rojstno domovino, lijsko Benečijo, ker se določa v § 7, čl. 3 glede ALOJZ PETRIC, zavarovanj naslednje: »Zavarovanec mora obno-1 bivši kr. kazuilaiškl paznik v Kopru. Tržaška kmetijska družba. V naslednjem podajamo ooročilo o delovanju naše kmetijske diruibe v upravnem letu 1914, katero je sestavil prejšnji tajnik društva, jireden je bil vpoklican pod orožje: V težkih časih svetovne vojne, ko trpi vse gospodarsko življenje, delovanje Tržaške kmetijske družbe naravno ni moglo biti tako intenzivno kot v prejšnjih letih. Veliko njenih članov je sledilo dolžnosti vpoklica, trije odborniki: Fran Bratoš iz Gropade, Karel Cente iz Rojana Ln Sever Matija iz Rocola stoje pod orožjem. Mnogi, načrti za delovanje v .tem letu so morali izostati. Število članov 412, to je vsi tisti ki so doma ostali, nam je pa v lepo izpričevalo, kako ume vajo naši kmetovalci posebno v teh resnih časih veliko važnost svojih gospodarskih hvstHuci}. Odborove rbar ...... L 29C0 Jedilna soba, v mofnem hrastovem fesu in usniate stoike Indijanska sprejemna soba, umetniški rezana ............ Druge razne sprejemne sobe in fine jedilne in spalne sobe; preproge, slike, bronasti in mra-mornati predmeti, različna umetniška de£a, po priložnostnih cenah. Dragulje nenavadne lepote. C:nieno občinstvo je naproseno, do obiskuje naše dvorane, da s? prepriča. L 5000 L 4000 SlI6!t P ►EDINOST« Sfer. 221 V Trs!«, dne it. a^tuta 1919- Po*ledeTsko ministrstvo }e sporočilo, da mora z ozirom na sedanji čas sploh odtegniti podpore kmetijskim korporacijam. Družbi še dovoljena podpora za 1. 1913 v znesku K 4000 se je skrčila na K 2000. podpora za nada!jna leta pa je obljubljena družbi šele po nastopno normalnih razmer. Kadi tega je morala družba ustaviti vse začrtaaie ali tudi že započete akcije ter opoistlti marsikateri načrt-. Državnr podpora za sadjerejo iza 1. 1913 in I. pol ule. t je 1914 ie znašala K 22474. Za pospeševanje živinoreje je prejela družba Gtžavno podporo K 578'12. Tr/aška posojilnica in hranilnica nam je kakor v minirlem letu tudi v tem nalnzala podporo K 800, za kar ji izreka družba teir. potom svojo naj-iskrenejšo -zahvalo. Trgovsko-obrtna zadruga je tudi v tem letu pri-sae\?la s podporo K 100, za kar }i gre globoka izah^ala. Od podružnice »Zivnostenske banke« v Trstu je prejela družba K 10. Hvaležno se moramo spominjati našega Kiievai-ka »Edinfrsti«, ki je vedno .ločno in brezplačno ponatiskoval vest; in poročila o delovanju ter članke kmetijske vsebine. Kmetijski po;«k. Kolikor so pač sedanje razmere dopuščale, je gojrla Kmetijska družba tudi v tem letu kmetijski pcuk. Družbeni tajnik je skoro v vseh okoličan- j \ skih vaseh in okrajih prc-Java lo raznih panogah j g kmetijstva; ob te}-.priliki je t zakon -za Trst in okolico. Razen teg v dnevniku Siinos;:= i»sebno ob nc vrstne članke kmetijske vsebine. Svoji«n članom je družba br^er-Ia -kmetijski 4ist i morski Gospodar=, }e tudi vsem zavarovalnicam ipoveje čHa »Kmetovalca« Poljedelstvo ?n vrtnarst o. Družba je niakupili razna gospodarska -semena ter jih svojim članom oddala brezplačno, deloma X>a .po znižani ceni. jako užalila in deja?a. da bi jri njen mož nfkdar ne l dovolil kaj takega. In vendar je bil Verlaine — velik pesnik. »Toda usojeno ie velikim ljudem, četudi nimajo napak, ki so skrajšale Verlaiiru življenje, d'a jih njihovi sosedje podcenjujejo,« piše »Revue Mor.dial* in navaja slučaj, ki se je dogodil Viktorju Husoju. Sluga neke družine, v katero je večkrat zahajal Viktor Hu^o, je karakterizira! tega velikega moža z besedami^ »Ta se mi res zdi pravi tepec.« tč A i * ■ 3 j jI - i tudi lovski j | je' objavljal v Trstu mi zadr, z neomejenim jamstvom uL Csiare Bnltlsti (prs] S n Ion) št. 21 Sfi SH :sh <1 3 TJ »EP ■■ s« ■■ rsa . _____Ml MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana llvaioica Gs.aldella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev ia moiorjev. Pro- računi. KNJIGO VEZNICA. Pietro Pippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 j MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar, ul. S. Giovannl 6 in 12. NaiboliSa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. Velika zaloga papirja -a ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar. Trst. Via dei Gelsi 16. r_ •_256 DAMSKA KROJACNICA ali-.Jilli.li Ml , , « , „ I* kovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju. od L 1 dalje. \ A. Rieger. Trst, ulica Cotmuerciale 3. Izdeluje vsa- S Im-rcmp /->.H1«»l.-*> nn ortorl«»čk<»m in f rn nrnskp.TTi krniu. .i Trgovcem otvarja t-koča čekovne račune — Posoja lir ni ne pu-ice nadom. — Rei^tni daveic plačuje iz svojega. ■celjaii raznosio pošiljala razven tega živine naro- ki; 3 7i f 2 plesne obleke, obleke za poroke, bluze za sleda-lišče itd. Cene zmerne. Postrežba točna._ Ob sku te dob o preskrbljeno trgovino HFIfill NM. tvrdke G. N. Ravallco v Trstu, ul. j Vincenzo Bell!n113 (-n-^i ttfm s?. Iitlll nT?]ji —== V23:< d£fi !»3«i prk-jjdl. - Pripravno u zalosi: Barve,lak, sklenina prve vrste. Vrvi in vrvice, zamaški in plu-tovine za lekarne. Priiioduli dohod: Kuhano in sirovo laneno olje. Orig nalni rmerikanski terpen-tln, pristen bel c ink, osmirkano platnoin papir. Samo debelo po zelo ugodnih cenah. Vpraša te pri tvrdki G. m MfiER, ulica San Lizzaro šleo, 11- izvaža: ie in u /ažanje. Dopisuje se v slovenskem jeziku. Tarr^r^nr"";."^- msnai 5 po m:ju^oJn jš.h p g ji:i na vknjžbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednosinili lis in. H ? IZLATfiMICj! d Pi:i3, sa natai;3 wa Korzsi nt. 13 Olvis £E*7.r£t;53 C. Z-.M-iOmZ £ Flg^) ?el".olago njenim članom. Rszven tesa je posredovala pri nakupu teh priprav mnogim članom, ki so jih dobili tako po znižani ceni. Namestništvo je izročilo družbi l kg gumijevih inakcev za zeleno cepljenje, da jih Tazdeli med ođioličsirske vinograiJnike, katero nalogo je družba tudi izvršila- Kletarstva. Družba ie naročHa asbesiove trske in žveplal-nike z^ žveplan}« sodov, ki jih je oddajala svojim članom po »znižani ceni. V mnogih slučajih obo-lelesa vina jc šla družba svojim članom s prinior-uimi nasveti na roko. Sadjarstvo. MeJ vsemi panogami kmetijstva Je skušala dru rba kakor v prejšnjih letih to tako dcbičJta-nosno panogo najbolj pospeševati. Iz državnega o spo:'ar-k era nasad: v Pod g radu je potom okrajnega glavarstva v Voloskem prejela 265 orehovih dTevesec, Jti jih je brezp-lačno rar. elria med svoje ude. Pri drevesnici »Sao« v Vidmu ie kupila drulba sadnih drevesec in jih razdelila metdi člane deloma po z-nižani deloma po polni ceni. B!!e so to: čreinje. hruške, jakolka, marelice, breskve in iešfrfjc. V Trebčah ie zasadila vzoren sadn* \Tit iz nad 100 drevesci, kar bo gotovo še v večjo azpodbujo ■tnetovalcem zgornje okolice. KatVor je raz\iOno iz blagajnikovega poročila, je Jo: : ičala družb? v tem letu za sadjarstvo K 800. Niši okoiičajii so se res ž vnemo začeli oprijemati sa . e sadnega drevja. Število drevesoc, ki jih ;e družba naročila tekom zadnjih let svojim čl?v;<>m. !e doseg'o lepo število 13.000, kar je za tukajšnje razmere izreiino veliko. Zivinoreja. 7. \ orejo jc pospeševala družba s tem, da je po-redovala pri trgovcih nakup močnih krmil, po-se" no oljnatih tropm po znižani cetri. Dalje je od-dula o.: n članom 1 m rta sca in 6 plemenskih svinjic herške pasme in sicer v Lonjer 1 mrjarsca in i svin.'ico in na Opčine, Padrić, Trebče, Kolo-njo in Rojan po 1 svinjico. Ta pasma, ki se je dru-. J i : pri nas ctobro obnesla, bo gotovo ;vsaj tza c' a,; č: sa veliko pripomogia k požlaiitn&nju naše domuće pasnie. C- Jorejo je pospc.->e\*ala družba s tem, da je •iar' . la en amerikanski p^nj in točilo za med. kar se n; "ia>a v varstvu, v -demonstracijo in uporabo pri g. Bratušu v Gropadi. : ' tu podanega poročila }e posneti vsestransko dir ;e družbe v prid okoličauskim kmetoval-in oJbor trdi z mimo vestjo, da je storrl vse, kar bilo sploh *r»ožno v sedanjih razmerah in s >kr(i : mi sredstvi, ki so bila društvu na razpolago. Poročilo o nadaljnem delovanju v vojnih letih 1915—1918 bo poda! odbor na občnem zboru, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo, 23. t. m., ob 9'30 v prostorih »Narodnega doma« v Trstu. !iim!tzMiajMiti%o.tg. lil tliO J r!fl K obilni udeležbi vabi mladina. ■ilETH^^H z in brez čel usti, zlate krone in tudi obrobki V1U5M TUSGfER£SSKS33 TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, U. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. msssEssgL I LloDilansk^ Kreditna n i Rlunlons kmm a S!£'J?1 j D Trslu. (Lastna palači.'. Ustanovljena leta 1838. Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli 1» eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja 430Šiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992*40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849'—. Cikar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872.-Ć3.443'85. Zastopstva v vseh deželnih slavnih mestih in važnejših krajih. ! avgUSta. SSSfli v Gorici, ul. Carducci št. 2 (MiatOM lllŠa). Zuloga tiikovin za cerkvene urade in županstva. — Vel ka izbira pisemskega, nrad-nega, cigaretnega papirja in drugih v to str ko spadajočih ^potrebščin. Na debelo. Na drobno. P^d^ulnin v Trsžu. Centrala v Ljubljaai. Podružnice: Celje, Celovec, Llorca, Sarajevo, Split. Delnica s-avnica: K 15.d39.093.-. Keservni z^lcisdis 'A — (r^i Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 /,% na žiro-rahine proti 3'/# Za na odpoved vezane vloge plača obredi sti po dogovoru. Izvršuj- borzne nalcge in da*e v najem varnostne celice. - fJTel št. 5 18. Blagaj a je odprta od 9-13. gg Stroj za HTiBji ia vezaajs jiraji umu uz^rti ( Seidel & Neumann in »Singer* Gast & Gasser ' o3ta i veh potreb'3ia Tvrdka ustanovljen !. 1878 '■"haifič" de'.jVnica^a^vsako FR?1MCESC0 BED^Ha popravljanja. Trs"u ^ Campanile lii se bo vršil v Gradu Robida (Moko) Boršt. dne 17. t f K obilni udeležbi vljudno vabi mladina. Sp^ejsna se :a isj C EoH!sr se ns \mifo, iJKzpliižao. DkrajVcO sodlž 'a ¥ 3toMn! mm Bapsrrž Trst, Ce rs a Stav. 39. ■Razgledn'ce v platni. Specijaliteta: Slike* barvah, fotoschlle. Elektr. razsvetljava. Razne cest!. »G <>die sodniki, prosim milostne sodbe, ker se bo:-i v Jugoslaviji poboljšal,« je .prosil Anton J -rič iz Št. Jakoba ob Savi. JuTič je bil lani de-. V Beri-ievem je ujcradel Mariji Jeranovi 7,1 in druso blaso, Mariji Bregarjevi pa s' ' .-la, pšenice in črneaa b«a»ga. Predsednik Levičnfk: »Zakaj ste kradli?« — »BH sem deserte-. val -sem se, ua Imam kaj iesti, sva k-radia Priničem. Ko ie prišla Jugo lavija. nisem '.« — »Kair ste djaii ukraicno bir.go?« sva ga prod .Ia, nekaj pa ga je Sava. vze-!;;. > a ga v grmovju ob Savi skrila.« — Ju-r prisodilo IjubljanJco deželno sodišče 6 mesecev težke jdče. Kol* na jadra. Znani kolesar Gabrijel Poularn je iivrš-I! poizkus, ki odpira zračni plovbi novo obzorje. Po:zkus je izvršil z navadnim kolesom z ki s,o rako razposta\ije»a, đa omogočijo ko-esar j hitro vožnjo z malim trudom. Ljudje, ki so prisostvovati temu poizskusu, so kar strmeli. Pou-iain ie vo^il vedno hitreje, in naenkrat se je kolo d.igmlo priirližno 1 meter od zemlje in v 4ej višini plavalo kakih 12 metrov naprej, nakar se ie «e/no spustilo zopet na tla. Tehniki .tovarne na katere račun se je izvršil ta poizkus, proučujejo seda}, Jcako bi se dal udejstviti polet Človeka z iztiskanjem zraka potom sile njegovih mišic. Poulain ponovi svoj poizkus pred kronometristi francoskega zrakoplovnega kluba, da dobi nagrado 10 tisoč frankov, ki jo je razpisal Pegout t 191Q za onega, ki bo prvi letel deset metrov. Pesnik Verlaine in njegovi sosedje. Pred nekaj dnevi so namestili na hišo, kjer je umrl pesnik Verlaine leta 1896., spominsko ploščo; ob teb pri-Uki se je botei informirati neki časnikar pri ljudeh, ki so stanovali v isti hiši, o vtisih, ki jih je pesnik zapustil. Pesnikovi sosedje ga nimajo ravno v •takih či&iih, kakor ga imajo morebiti njegovi čitatelji. ki ga niso osebno poznali. Spominjajo se ga kot velikega pijanca, ki je prikrevljal vsako noč domov v takem stanju, Kfa se >e komaj splazi po stopnicah do svojih vrat. Neka gospa Touissier se ie na vprašanje, ali obiskuje pesnika Verlaina, mmmm mm, m ul. Đarriara v:ahi) £3v. a ima veliko zšti 53 s:ot v č. s pi i mer no Šolsko izobrazbo, vešča posebno računstva in z lepo pisavo, poštenih staršev, se sprejme takoj v trgovino z mešanim b.a-gom in tobačno zalogo Roza Arko9 Senožeče pri Ulpnul. Naznanjam si« občinstvu, da sem prevzel dve trgovini in sicer trgovini gospoda A. Jakl!!a it. 617 in gospe A. Gasgserilž It. 1349 Vr&ela-iv. hai. Priporočam sa siciV. občinstvu za nadaijc-n ob sk. S spoštovanjem beležim Matej Kocjan, KSsova kiselina f-nrSaSka sosža bikar&onat S.asKnske sveta Riinaii skromni klel Lem, Ca!^nv PSav^o fifaiski gur^J „Kord^an" ^risins sv2nfe?i9 r^ašlio naftalin, iu;khasl P^iiaa ku.lan^ lanena ol'e Vc^iSo sa ča^je v lasanih ikai^Jšcah Macfra a 3:a, francoska ka- loforJja ZDScna galisa dvakrat č^čeno Paradl2n'H^a konse va v 'jcllki ranoga! pri HOLLSiiĐIA COL0HIAL di-nlll x srn. j. v Tr^tu V. Paa? lUi^i c2a Palastrina 2 (vogjl ul. Corones) Ye e/on a^t. 24-03. CJtiajLnjs In priiinlnnje uiaHou. Centralna postaju (južna.) Ot&odi : 0*15 D. v Bcljjrad in Bukarešt (čez Ljubljano in Zagreb). 2'— D. na Dunaj (čez Videm in Trbiž) vsak ponedeljek, sredo in petek. 5*30 O. v Tržič in Cervinian (čez Divio). 6'30 D. v Reko (čoz St. Peter na Krasa). 6*55 H. v Benetke (čez BIvio) Tržič-Vicem. 8'— R. v Milan, Pariz, London in Bordeanx. 8'30 O. v Logatec (zveza z Reko) v Ljubljano. 11*— D. v Benetke (čez Bivio-Cervinjan). 14'30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). I4'50 O. v Logatec (čez St. Peter na Krasu), Reka 15*15 O. v Logatec v Ljubljano in Reko. I7'35 B. čez Cervinjan v Benetke, Rim. Milan. 18*20 O. v Reko čez St. Peter na Krasu. 20'15 D. na Duaaj čez Logatec. Dohodi: 2*55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Videm) vsako sredo, petek in nedeljo. 7'— D. Iz Bukarešta, Bdgrada (čez Ljubljano In Zagreb). 8*25 O. Iz Ljubljane, čez Logatec in i z Reke 9*20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič. Nabrežino). 9'55 O. Iz L jubljane, Reke (čez St. Peter na Krasu) 10*50 D. Z Dunaja (čez Logatec). I3'50 D. Iz Rim-; (čez Bolosno, Padovo. Benetke, Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16*50 D. iz Benetek (čez ViJem, Tržič). 18*30 O. Iz Cervinjana in Tržiča (čez Biviu). 19*15 H. Iz Benetek, Cervinjana (čez Bivio). 20*55 O. Iz Ljui>Ijane, Logatca (žveza z Rel o). 23'— Ii. Iz BeneteK (čez Videni, Gorico, Tržič in Bivio). 23*20 D. Iz Logatca in z Reke. 23'45 R. Iz Londona. Pariza, Bordtauxa, Milana. Benetek. Postaja pri Sv. Andreju. Odhodi: 5'40 O. Čez Herpelje v Rovinj. Kanfanar, Pula 5*46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. čez OpČino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo. 8*30 M. v Buje čez Koper 12'50 O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovinj in Pulo. 15'30 O. čez Općine v Ajdovščino, Cbrico in Pod-brdo. 17*— O. čez Herpelje v Kanfanar, Rovin}, Puio. 17'16 M. čez Koper v Buje. Dohodi: 8'25 M. iz Buj, Kopra itd. 10*05 O. iz Pule in medposfaj. 10*55 O. iz Podbrda, Gorice, čez Opčine. 16'25 O. iz Pule, Rovinja, Kanianara, HerpelJ, Divače. 16*30 Iz Buj, oez Poreč in Koper. 19'20 AL iz Podbrda. Gorice čez Općine 21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper). 22*35 O. iz Pule. Herpelj, Divače itd. D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Brzoviak. M. = Mešanec. Vs>£sii red parns^ov. Trst—Pula In Istrska pristanišča. Odhod iz Trsta (-pomol ribjega trga) ob 7 v Piran (8'20), Salvore (8*40), Umag 9*10), Novigrad (1C*10), Poreč (10*55), Vrsar (11*45), Rovinj (12*25), Fazano (14*10), Pulo (i5). Odhod iz Pule: 6'30, Fazana (7'05), Rovinj (8*45), Vrsar (9*20). Poreč (10), Novigrad (10'45), Umag (11*45). Salvore (12*15), Piran (12*50), Trst (14). Trst—Piran. Odhod iz Trsta ob 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20). Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7*45. Trst—Piran—Portorose. (Samo ob (delavnikih.) Odhod 'z Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16*15. Trst—Uraag. Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivši Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umata: 6*15 (dotakni v SI Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8*45. Trst—Gradež. Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18*30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30. Ti st—Koper. (Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15. 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13'30, 18l (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 21. OUiod iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13*30, 17,30. Trst—Benetke. Odhod iz Trsta (vsak dan) : 8; dohod v Benetko 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trst: 13. TRG SLOGA UR IH ZLA:fl!iii1£::: na veliko izbero se vdobi pn A. P31/H v Traiu GARIBALDI (BARRIEUA) 3. ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachmo Rossini štev.! 2, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J.Č rmaka. - Izdirtnje zob o rez oulečin. Plombiranja. Umetni zobje. lin liailll« lUTl-MHUff" t i CBBBB »2B iv viit J OO r; PELLEORIMO CIMCELLI r^s Trst - ulica Malcanton Stv. 9 - Trst (HiSa ustanovljena leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Boji in Chevreau*, lak, podlage in vsakottstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. Vsled naredbe generalnega tajnika za civilne zadeve, Rf stopi v veljavo 1. septembra 1919, se mo ate preskrbeti z računskimi listki, obsegajoč.mi tvrdko in naslov gostilne. Ti- računski listki služijo za račune gostom, ki morajo plačali pri znesku čez 1 iiro 5 ali 10 stotink pristoj-• bine. — Listki morajo biti kolkov ni od finančne ob asti. Računske listke v blokih, kakor tudi predpisane tabele izdeluje takoj in po najnižjih cenah Marsa Edinost v Tri. nI. Sv. Frančiška As.