TMMJNA PETEK, 13. Malokdo se je med prenosom iz skupščine SFRJ, ko so slovenski (in hrvaški) delegati postavili vprašanje za-upnice vladi, spomnil, da je Mladina pred dobrimi dvemi leti morala umakniti tekste, v katerih se avtorji niso strinjali s kandidaturo Branka Mikuliča za predsednika Zveznega izvršnega sveta. V tem primeru je slovenska politika ig-rala vlogo lahkovernega gasilca, ki je ob prvem dimu mimoidoče prepričeval, da je nekomu prekipelo mleko, ko pa je požar zajel celo hišo, se je izpostavljal nevarnosti v prvih vrstah. Da je pri nas sploh zelo v čislih načelo »bolje lečiti nego sprečiti« je znano, zaskrbljujoče pa je, da zagovomike preventive radi giljotinirajo. Ker pri nas po nekem nerazložljivem naključju vlogo nosilca novih pobud in odpiranja razprave o dovčerajšnjih tabu temah nosi mladinski tisk, je ta še največkrat obglavljen. Pred časom smo na tem mestu pisali, da so v domnevno vse demokratičnejši politični klimi v Jugoslaviji za-plembe in čistke v uredništvih mladinskih časopisov vse pogostejše. Od takrat so v Zagrebu počistili Studentski list na Sončni strani Alp pa je napočila sezona sojenja urednikom in sodelavcem. Vendar pa je v nedvomno do-mišljenem scenariju nepredvideno vlogo zaigral dovčerajšnji statist- sodišče. Potem ko se je pred kratkim na uli-cah pojavila »odplenjena« Mladina, je v petek 13. Ijubljansko temeljno sodišče razveljavilo odločbo o začasni pre-povedi 13. številke Tribune. Menda ne samo zaradi praznovernosti. Nepoučeni bralec bi iz tega lahko zaključil, da je sodstvo začelo delovati racionalno in s tem objektivno proti politiki, ki je iracionalna. Vendar pa sodstvo z ra-cionalnim odločanjem objektivno pomaga politiki. Če bi tej uspelo dokončno obglaviti mladinski tisk, bi ostala brez svežih idej in parol, ki jih vedno bolj pogosto črpa iz najbolj sovražnih člankov. Izpred nekaj let seveda. TOMI GRAČANIN OBVESTILO NAROČNIKOM Pri pregledu plačil naročnine smo ugoto-vili, da so mnoge položnice vplačale ose-be, ki niso na seznamu naročnikov ali pa ste jih vplačali, ne da bi napisali svoje im^ ime in naslov. Vkolikor se vam je primerilo kaj takega, nam takoj pošljite fotokopijo položnice z navedbo točnega naslova in jmena na-ročnika. V nasprotnem primeru vašega vplačila ne moremo evidentirati in upoš-tevati. VSEBINA 14. maj Branka Mikuliča 4 Udarec na tretji marec 5 Partija na generalnem remontu 6 Himna himni himen 7 Intervju z ANDRIJO GAMSOM 8 GAY in LESBO Tribuna 12 -14 ZDRU2ENE DR2AVE EVROPE 15 IntervjuSTEFKADROLC 20 TORTURATOR 23 Umberto Eco o univerzi in M 24 Kuda vojska pornofila kreče 27 NAZI film 28 Dino Buzzati 30 Lukec in njegov škorec 32 TRIBUNA glasilo UK ZSMS gubfjana št. 14, leto XXXVII 25. maj 1988 Uredništvo: Tomi Gračanin (giavni urednik), Ruža M. Barič (odgovorna uredni-ca), Tomaž Toporišič (kultura), Si-mona Fajfar (politika), Borut Ris-mal (komentarji) in Brane Sene-gaftnik (lektor). Stalni sodelavci: Alenka Cotifc, Borut Meško, Jas-min Držanič, Jasna Rajh, Aleksa Šušulič Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Priprava: BEP-DNEVNIK Naklada: 5000 izvodov Naslov*. Kersnikova 4, Ljubljana Telefon: 319-496,318-457 TRIBUNA izhaja načeloma vsakih štirinajst dni, med počitnicami pa počivamo. Cena posamezne šte-vilke je 800 dinarjev. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-170 z dne22. 1. 1973. Uradne ure: ponedeljek: 11.30-13.30 sreda: 18-19.30 petek: 11-13 Sestanki uredništva so vsako sre-do od 18. do 19. ure. JUGOSLOVENSKIM JAVNIM GLASI-LIMA Inicijativni odbor Fonda solidarnosti izdao je danas specijalno saopštenje u kome se solidariše sa štrajkačima kra-kovske Željezare »Lenjin« i istoimenog Brodogradiiišta u Gdanjsku, kao i sa ak-cijama podrške radnika i studenata ši-rom Poljske. Odbor istovremeno po-zdravlja odluku o pristupanju pregovo-rima i sporazumevanju štrajkača pod vodstvom aktivista Solidarnosti in up-rave brodogradilišta, a energično osu-duje represivne mere koje su vlasti pri-menile protiv krakovskih metalurga. Posebno se zadržavajuči na »proble-mu neodložne legalizacije institucije štrajka u socijalističkim zemljama«, 06-bor Fonda solidarnosti naglašava, da »uskračh/anje ovoga več stoletnog, krva-vo izvojevanog radničkog prava pred-stavlja sramotu za svaku savrem&no društvo koje pretenduje da se nazove ci-viiizovanim, demokratskim i socialistič-kim.tr U svim takvirn zemljama »koje iz opšte krize i stagnacije mogu iziči samo radikalnim ekonomskim, političkim i društvenim reformama, pos/edn/ije čas za legalizaciju štrajka. To više nije stvar dohe volje vlastodržaca, več /mperatfv razuma i konačnog otrežnjenja. kako bi se blagovremeno osigurali uslovi za ne-minovno demokratsko sporazumevanje države i društva. i radničke klase unutar njega, i mirno rešavanje konfliktnih si-tuacija.« U toku dvogodišnjeg postojanja i de-lovanja jugoslovenskog Fonda solidar-nosti ovo je prvo javno reagiranje na aktuelne teme i pojave koje nisu isklju- čivo domačeg karaktera. Dodatni raz-log z to otkriva i samo saopštenje u kome se oštro zamera domačim sred-stvima informisanja »zbog jednostra-nog obaveštavanja jugoslovenske jav-nosti o najnovijim zbivanjima u Polskoj«. »Isključivim serviranjem stavova sa zva-ničnih vladinih br/finga, a gotovo potpu-nim prenebregavanjem izvora iz redova štrajkača i Solidarnostk, precizira se u saopštenju. »jugoslovenska politična glasila su narušila dobre običaje, čak idu-či, na žalost. dotle da se čvršče drže 'lini-je' poljske vlade no i tamošnja štampa koja /e pod njezinom kontrolom.« Mečfu potpisnicama saopštenja Ini-cijativnog odbora nalaze se i poznata imena filozofa, sociologa, književnika, novinara i drugih intelektualnih i proiz-vodnih radnika: Matevž Krivic, Ljubomir Tadič, Bordi Marjanovič, Predrag Mat-vejevič, Zagorka Golubovič, Dragpslav Mihailovič, Mojca Drčar-Murko, Zarko Puhovski, Kosta Čavoški, Zdravko Gve-ro, Biljana Jovanovič, Slobodan Rakitič, Rastko Zakič, Dušan Vukajlovič, Pav-luško Imširovič, Filip Mladenovič, Igor Mekina i Dušan Bogavac. ZA POTPISNIKE SAOPŠTENJA Dušan B0GAVAC DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATE- LJEV Tomšičeva 12,61001 Ljubljana Telefon2i-318, p.p. 516 Ljubljana. 29. april 1 988 POZIV JAVNOSTI 11.5. 1987 je Društvo slovenskih pisateljev v Odprtem pismu javnosti opozorilo na obsodbo Dobroslava Pa-rage pred občinskim sodiščem v Zagre-bu, ko ga je sodnica Jasna Novak obso-dila na šest mesecev zapora, pogojno za tri leta, v katerih mu je prepovedano objavljati v tisku, radiu in televiziji ali na-stopati na javnih zborovanjih, ker da je v slovenskem tisku »širil lažne novice« in tako »vznemiril javni red in mir«. D. Paraga je v prispevkih v tedniku MLA-DINA in v pismu Novi reviji opisal ne-humane, necivilizirane in brezpravne razmere vzaporu na Golem otoku, ko je od svojega 1 9. do 23. leta prestajal jet-niško kazen, izrečeno po sramotnem členu 133 KZ. Tudi to Paragovo priče-vanje, objavljeno v Sloveniji, je pripo-moglo k pobudi Republiške konference SZDL Slovenijem ki jo je ta sprožila v SZDL Jugoslavije za objektivno preis-kavo resničnih razmer v nekaterih ju-goslovanskih zaporih, zlasti še ravna-nja. kakršnega so deležni politični jetni-ki. še do zdaj nikakršne resnične preis-kave ni bilo. Šele na ponovno zahtevo Zvezne SZDL je prišlo »poročilo o sa-mem sebi«, namreč poročilo sekreta-riata za pravosodje o razmerah v zapo-rih, torej tistega, ki zapore upravlja. To poročilo je sodišču tedaj tudi služilo kot dokaz proti Paragovim navedbam. Po-buda SZDL ostaja do danes izigrana, obsodba Parage pa norčevanje iz te po-bude. Razvoj dogodkov pa je še hujši in strašljivejši. 31. 3. 1988 je namestnik občinskega javnega tožilca v Zagrebu Jasna Novak poslala Dobroslavu Para-gi poziv pred sodišče, češ da je kriv pre-kršitve pogojne obsodbe na podlagi ovadbe občinskega javnega tožilca iz Ljubljane z dne 30. 3. 1988 zaradi ob-jave članka »Za človeške pravice zapomikov v temnicah SFRJ«, objav-Ijenega v Ijubljanskem študentskem glasilu TRIBUNA 8. 2. in 22. 2. 1988. Prav tako zaradi objavljenega članka z naslovom »Pritožba« v 6. številki KA-TEDRE 1988. leta. (Tekst objavljen v TRIBUNI je D. Paraga napisal in TRI-BUNI oddal že več mesecev pred ob-sodbo, naveden je bil že v enem od te-daj inkriminiranih člankov, medtem ko sedaj inkriminirana »Pritožba«, objav-Ijena v KATEDRI, ni nič drugega kot po-natis Paragovega dokumenta, namreč pritožbe, ki jo je poslal Tajništvu za not- ranje zadeve, ko so mu odbili izdajo potnega lista.). Sodna obravnava, na kateri obtoženemu Dobroslavu Paragi grozi črtanje pogojne kazni in šestme-sečni zapor, je napovedana pred za-grebškim sodiščem na simbolno ali ci-nično (?) izbran datum - na »Dan var-nosti«: 13. maj. Slovenski pisatelji smo ob tej ovadbi občinskega javnega tožilca ogorčeni. Ogorčeni smo Se toliko bolj, ker meni-mo, da ponovno sojenje Dobroslavu Paragi predstavlja novo vmešavanje v proces demokratizacije slovenskega tiska in grožnjo svobodi izražanja in ob-javljanja v SR Sfoveniji. Najodločneje protestiramo proti tej represiji in po-novno vztrajamo, da mora SZDLz vso odločnostjo insistirati pri svoji zahtevi za preiskavo in poročilo. Grožnja nove-ga sodnega procesa proti Dobroslavu Paragi zaradi člankov, objavljenih v Slo-veniji, je resna in cinična grožnja slo-venskemu tisku. Ravno tako tudi ne-posredno vsej slovenski javnosti, kate-re vse pomembnejši del njenega izraža-nja postaja ta tisk. Ljubljana, 3. maja 1988 Rudi Šeligo, predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer, predsednik Komisije DSP za mišljenje in pisanje Drago Jančar, predsednik Slovenskega PEN centra EKOLOŠKA SKUPINA ZELENA SMER Skupina je bila ustanovljena v začet-ku leta 1986 in deluje v okviru Univer-zitetne konference ZSMS Ljubljana, vanjo pa so vključeni dijaki, študentje, uslužbenci, raziskovalci. Javnosti najbolj znane akcije so pro-testni zbor pred Skupščino ob obletnici čemobila, okrogla miza v CD o alterna-tivnih okvirih energije in nasprotovanje programu IV. Ijubljanskega samopri-spevka. Zavzernarno se za odpravo jedrskih elektrarn in za pravilno rešitev shranje-vanja do sedaj nastalih jedrskih odpad-kov. V nadomestilo ponujamo varianto alternativnih virov energije, kot so: son-ce, veter, bioenergija termalna energija. Zahtevamo, da se y Jugoslaviji za-čno izvajati ukrepi ratificiranega spora-zuma (CLUB 30 %) o redukciji emisije S02 in NO. Radi bi, da se razširi recik-laža papirja iz nekaterih časopisov tudi na nekatere druge papirne izdelke in se s tem zmanjša destrukcija gozdov. Za-htevamo, da se zmanjša propadanje slovenskih gozdov na najnižjo možno mero. Hočemo tudi kmetijstvo brez pesti-cidov, to naj producira poljščine, ki ne bodo vsebovale pesticidov itd. Zahtevamo, da projektanti in izvajal-ci pripisujejo več veljave svarilom eko-logov in jih upoštevajo do najvišje mož-ne mere. Če vas ekologija zanima, se lahko oglasite pri nas vsak ponedeljek ob 20.00 uri v informalnici na Kersniko-vi 4. Ekološki pozdravl EKOLOŠKA SKUPINA ZELENA SMER VNASLEDNJIŠTEVILKI TRIBUIME Allabout RKZSMS in vo-litvah IntervjuKRIVICinJANŠA SINDIKATI MEDIJSKA INFORMACIJA V pripravi so naslednje izdaje, v distribuciji pa bodo konec maja LP Velika plošča skupine BORGHESIA OGOLELO MESTO, v koprodukciji Založbe FV in ZKP RTVL Na njej bodo nekateri posnetki, z belgijskih plošč No hope, no feer in N.U.D. in povi še neobjavljeni posnetki. Plošča je posne-ta v Ijubljanskih studijih, miksanje pa je opravljeno v znanem londonskem SOUTHERN STUDI0. KASETE V pripravi so tudi 4 nove kasete. SONIC YOUTH in PERE UBU nadalju-jejo serijo ,Živi v Ljubljani', tokrat v sodelovanju z Radiom Študent (prispe-val bo svoje koncertne posnetke), kar bo skupaj s kvalitetnejkšimi trakovi občutno izboljšalo kvaliteto kaset. Jeseni pridejo na vrsto še neobjavljeni koncerti (Test Departement, Einstrurzende Neubaten, Svvans z NR 87 itn.). Drugi dve kaseti pa pripravljata domači skupini SCH iz Sarajeva in avtorji glasbe ob razstavi Veš slikar svoj dolg MUSIC FOR THE SPECTATOR. NEOVIDEO Končno bodo izšle tudi prve tri video kasete edicije NEO video, pri kateri smo sodelovali z Brut Filmom: M.A.X., Škuc Ropot 86-87 in Good mornign America, hard core kompilacija. FANZIN Nova številka fanzina VRNITEV ODPISANIH NO 6 je že izšla. RAZPIS ZA HOMOEROTIČNO LITERATURO Lezbiška sekcija in sekcija Magnus pri ŠKUC-Forumu nameravata v je-seni 1988 izdati publikacijo izvirne homoerotične literature, zato vabita vse avtorice in avtorje, ki bi želeli.objaviti v tem zborniku, da pošljejo svoja dela (podpisana z imenom ali psevdonimom) do konca avgusta 1988 na naslov: Sekcija Magnus, Kersnikova 4, Ljubljana, s pripisom: za literarni zbornik. Honorarja na žalost ni, prav tako pa tudi ne omejitev. ŽIRO RAČUN ZA MAGNUS & LL: 50101-678-52011 TRIRUNA — STRAN 2 ZVEZA SOCIAUSTIČNE MLADINE SLOVENIJE UNIVERZITETNA KONFERENCA LJUBLJANA PREDSEDSTVO UNIVERZITETNA KONFERECA MARIBOR PREDSEDSTVO IZJAVA 0 MU\DINSKIH VOLITVAH Protestiramo, ker je stavek »Pred-sedstvo RK ZSMS ga ni uvrstilo na predlog kandidatne liste« postal skoraj sinonim za »član Janševe skupine«, in predlagamo občinskim kandidacijskim konferencam, naj izvržene kandidate vrnejo na kandidatno listo. Menimo, da to dejanje P RK ZSMS (čistka Janševe skupine) zaostaja za doseženo ravnijo demokratizacije v slo-venskem prostoru. Strinjamo se, da ima predsedstvo RK po sedanjih pravi-lih igre pravico, da črta kogar hoče, me-nimo pa, da se to ne spodobi. Opozar-jamo vas, da je bilo med dvaindvajseti-mi na omenjenem sestanku prisotnimi člani P RK 16 kandidatov za naslednji mandat. Na osnutek kandidatne liste niso uvrstili 1 5 kandidatov, med njimi jih je 14 podpisalo Janšev program. za Predsedstvo za Predsedstvo UK ZSMS Ljubljana ^K ZSMS Maribor GORAZD DREVENSEK BOŽIDAR NOVAK predsednik predsednik Maribor in Ljubljana, 11. 05. 1988 ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE UNIVERZITETNA KONFERENCA UUBUANA PREDSEDSTVO UNIVERZITETNA KONFERENCA MARIBOR PREDSEDSTVO - Republiškemu sekretariatu za notra-nje zadeve, Tomažu Ertlu - CK ZK Slovenije, Milanu Kučanu - javnosti JAVNO VPRAŠANJE Med Ijudmi se v zadnjem času širijo go- vorice, ki bi jih na kratko lahko povzeli takole: Poleg seje predsedstva CK ZKJ (ki ji je sledil inkvizicijski komunike), je v istih dneh začetka pomladi, kot kaže brez vednosti CK ZK (J in S), zasedal tudi Vojni svet oboroženih sil SFRJ. V tem (kaže, da tudi v mirnem času povsem samostojnem) političnem subjektu, naj bi podrobno razčlenili aktivnosti, ki naj bi jih bilo potrebno izvesti v Sloveniji, da bi se ubranili namišljene specialne voj-ne. Komandant Ljubljanskega armad-nega območja (general Višnjič) naj bi dobil navodilo, da stopi v stik s šefi RSNZ in preveri, kolikoje slovenska ob-last sposobna držati situacijo v svojih rokah, potem ko bi izvedli aretacije (po nekaterih verzijah tudi likvidacije), ki bi jim po predvidevanjih scenaristov (ge-neralštaba) sledile demonstracije, po-hodi Ijudi na utice, generalni štrajki, ci-vilna neposlušnost in bojkoti (ugovor vesti) med vojaki, miličniki, med usluž-benci y zaporih, medijih obveščanja javnosti itd. Komandant LAO naj bi tudi ponudil po-moč pri »držanju situacije v rokah«, s tem da naj bi poudaril, da ima prvenst-veno vlogo ščititi sebe (kasarne, voja-ke...). S slednjim v zvezi naj bi bile iz-vršele tudi priprave. Sefi RSNZ so bili menda dovolj prisebni, da niso ukrepali na svojo roko. Konzultirali so slovensko politiko in ofenziva je bila ustavljena, bojda po energični intervenciji tov. Ku-čana in Dolanca. S slednjim v zvezi že kroži šala, »da Dolanc ofenzive ni usta-vil zato, ker bi bil proti njej, temveč zato, ker so jo hoteli izpeljati brez njega«. Gornje govorice smo vzeli resno, saj bi se rta podoben scenarij dalo sklepati tudi iz dnevnega časopisja in nekaterih revij (Front, 1. 4. 1988, obisk general-štaba pri CK ZKS itd.), obstajajo pa tudi določeni neverifjcirani dokumenti. Če so govorice izmišljotina, potem ka-žejo na to, da je Ijudstvo spričo agresiv-nega obnašanja h groženj oblasti vzne-mirjeno in sila nezaupljivo. Ce so govo-rice utemeljene, potem lahko sklepa-mo, da je Slovenija za las ušla vojaške-mu udaru. Od naslovnikov zahtevamo jasen in podroben odgovor na enostavno vpra-šanje: Koliko in kakšna je resnica v zgoraj povzetih govoricah? Studentski organizaciji sta vedno delo-vali javno in mnenja smo, da nejasni ali prikriti scenariji, ki se pletejo izza kulisja javnosti, vzpodbujajo napetosti v raz-položenju javnosti. Zahtevamo, da na-slovnika, RSNZ in CK ZKS, odgovor po-sredujeta tako v medijih obveščanja kot neposredno na naš naslov. za predsedstvo za predsedstvo UK ZSMS Maribor UK ZSMS Ljubljana Božidar Novak Gorazd Drevenšek predsednik predsednik Maribor in Ljubljana, 11.5. 1988 REZULTATI SAMOODLOČBE O PREDMETU SLO IN DS NA UNIVERZI EDVARDA KARDEUA 00 18 DO 21.4. I98S Satirikon na volitve BO VOLILNI GOLAŽ? »Težava ni v tem, kdo voli, ampak kako se voli tiste, ki vladajo,« je menil J. Sc-humpeter Nedvomno ima naš politiCni sistem več labilnih členov, eden najbolj labilnih pa je prav gotovo volilni sistem oziroma kadrov-ska potitika. Pa ne da bi hotel na dolgo in ši-roko razglabljati o tem. Rad bi le malo bolje osvetlil del »povabila«, ki sem ga dobil od 00 ZSMS svoje fakultete. V tem »volilnem povabilu«, ki to ni, piše: »Kolegica, kolegal V času od 17. do 19. maja 1988 bodo od 8. do 13. ure na fakulteti potekale: volitve za fakultetne organe, ki se voli-jo neposredno (Fakultetni svet Samoupravna delavska kontrola). Prosim te, da si v Času od 17. do 19. maja 1988 vzameš pet minut časa, ob-krožiš nekaj imen in vržes listek v volilno skrinjico.« (poudaril P. A.) In kaj je točudnega. Nič, bi lahko rekli, če ta obrokrožnica (poslali so jo menda vsem rednim študentom) ne bi krožila med štu-denti Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, se pravi, Ce je ne bi na-pisali študentje oziroma mladinski funkcio-narji, študentje fakultete, na kateri se (sa-moumevno) podrobno proučujejo pred-vsem politične vede, ker je to pač tudi Fa-kulteta za politične vede. In v političnih ve-dah, posebej pa v političnem sistemu, se volitvam ter kadrovskemu sistemu in kad-rovski politiki posveča izredna pozornost. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni volilni sistem, kadrovska politika in kadrovski sistem v vsakem političnem sis-temu. Pa pojdimo po vrsti: FRANCEU ALI ZMAGO? Prvič. Če ste mogoče spregledali, varn bom še enkrat napisal: gre za volitve štu-dentov v fakultetne organe, »ki se volijo ne-posredno«! Se pravi, neposredne volitve! Hvalevreden pristop, ki nedvornno demo-kratizira volitve, kajti ne smemo prezreti dejstva, »da so posredne volitve izredno sredstvo, da se pod plaščem demokracije pravzaprav odvrže demokracija« (Duver-ger, Les parties politiques, Paris 1976, str. 167). 00 ZSMS - rad te imam! Demokra-tično. Drugič. Pred vsakimi volitvami se men-da izvede kandidiranje. 0 tem, kot povpreč-ni študent FSPN ter zvest ilan 00 ZSMS -nimam pojmal Le kdaj so (če so) zasedali kandidacijski odbori, kdo (kar je manj po-membno) ter kako (kar je izrednega pome-na) je potekalo kandidiranje? 0. K. Vza-mem krivdo nase - moja neobveščenost ter neodgovorno ravnanje do 00 ZSMS. Tretjič. Lepo in prav je, če kje (kje? na oglasnih deskah, menda) najdeS kandida-cijsko listo, prebereš, koga lahko izvoliš in koga ne. Do tega trenutka (16. maj) je ni-sem videl. 0. K. Le kdo mi je kriv, da imam dioptrijo-1.25?OOZSMS prav gotovo ne. Četrtič. Ceprav je moj standard tak, da si ne morem privoščiti očal, vseeno razbe-rem, da me 00 ZSMS prosi, da vzamem pet minut časa za volitve. Volitve? 0, ne! 00 ZSMS me lepo prosi, da obkrožim ne-kaj imen. Ne prosi me torej, da volim (le za-kaj bi me? Saj je to moja državljanska in patriotska dolžnostl), ampak da obkrožim, se pravi, izberem nekaj imen. Moram si ku-piti »Ognjišče«, da preberem pomen imen. Ne morem obkrožiti recimo Francla, če je tam tudi Zmago, ali recimo Micko, če je tamtudiViktorijal 0. K. OOZSMSpravgo-tovo ni kriva, ker ne razumem pomena imen! Petič. Če bi bil zloben (tisti, ki me pozna-jo, vedo, da sem), bi parafraziral Duvergerja takole: Neposredne volitve (volitve? obkro-ževanja? glasovanje?) študentov, ki jih je pripravila 00 ZSMS FSPN, so izredno sredstvo, da se pod plaščem demokracije pravzaprav odvrie... Le kdo je kriv, da si namesto obkroževanja, tj. glasovanja, pr§dstavljam volitve? Sestič. Na koncu bom vrgel listek v vo-lilno skrinjico. (Neki profesor se je pred kratkim spomrijal »starih, zlatih cajtov«, ko so se volilci po končanih volitvah zbrali okrog t. i. partizanskega ali volilnega gola-ža, katerega so jim v znak zahvale skuhali kandidati.) Upam, da si bom tako zagotovil orostor pri volilnem golažu ter ga poskusil. če ga ne bo, pa se odrečem 00 ZSMS -ker ga ni pripravila. PEDJA AŠANIN ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE UNIVERZITETNA KONFERENCA UUBUANA Kersnikova 4 61000 Ljubljana LEVA, DESNA, LEVA... Od 18. do 21. aprila letos je potekala na Univerzi Edvarda Kardelja samoodločba Studeptov, ki naj bi obelodanila ielje in po-trebe študentov. Na žalost iz objektivnih razlogov akcija ni bila izpeljana na posa-meznih fakultetah oz. letnikih v planiranem času. Zato po enomesečni zamudi objavlja-mo težko pričakovane rezultate na Ijubljan-ski univerzi. Smo ie tretja garnitura jjudi v Predsed-stvu UK ZSMS Ljubljana, ki se ukvarja 8 spornim predmetom SLO in DS na UEK. Na žalost prejšnje generacije niso dosegle mnogo na tem področju, kljub dobri volji in delovnemu elanu. Koliko bo uspelp nem, bo najbolje pokazal čas. Zavedamci se na-jpomembnejše naloge, ki smo si jo zadali. To ni kraljevanje v oblakih, ampak vzpos-tavljanje stika z zaledjem, s študentsko po-pulacijo, karje dosedanjim viadavinam bolj ali manj uspelo. Kot družbenopolitična or-ganizacija oz. študentska organizacija se zavedamo svoje odgovomosti, ki so nam jo zaupale fakultete in višje šole preko svojih študentskih delegatov. Javna tribuna, dne 12. 4. 1988 z delov-nim naslovom: SLO in DS na UEK: Rene-sansa ali ukinitev? Je bila odskočna deska za izmenjavo mnenj in idej Ijudi, ki gledajo na zadevo iz različnih zornih kotov. S po-močjo javne tribune smo oblikovali določe-ne smernice za razmišljanje do 18, 4. 1988, ko je bila na UEK SAM0ODL0CBA študentovo predmetu SLO in DS. Poudariti je treba, da s to anketo hočemo oceniti že-Ije študentske populacije, ali smo za OH-RANITEV, SPREMEMBO ali UKINITEV predmeta SLO in OS. Torej ne gre za bojkot predmeta in prav tako ne moremo računati na manipulacijo z bodočo inteligenco slo venskega naroda, saj so na razpolago ob-krožitve tri različne variante. Namen samoodločbe študentov je po-skus premakniti z mrtve točke problemati-ko SLO in DS na Univerzi Edvarda Kardeija v Ljubljani, čeprav nam nekateri (Skupnost učiteljev SLO in DS) očitaio, da se vračamo na črko »A« iz leta 1985/86. V našem pro-gramu enoletnega mandata smo zastaviii zahtevo za ukinitev predmeta SLO in OS. Da si pojasniš, zakaj takšen kontinuiran od-nos predsedstev UK ZSMS, je najbolje, da prelistaš 12. številko Tribune, kjer je zgo-dovina predmeta dana pod drobnogled. Namenimo še nekaj vrstic analizi sa-moodločbe. Udeležba študentov, ki so gla-sovall, je 44,9 %, kar ni pohvalno, toda po drugi strani ni zanemarljivo. Glede na to, da je to prva akcija v našem zaledju, lahko z optimizmom gledamo v bodočnost. Zave-dati se morarno, da je slovenska študent-ska populacija v današnjem trenutku apo-litična in tisti, ki se zanimajo in borijo za našo vprašljivo prihodnost, niso tako števil-ni, kot Ijudje mislijo. Poudariti je treba, da omeniena ocena ni dana za konkretno ak-cijo, ampak je to odnos miadih do naših živ-Ijenjskih vsakdanjih problemov, ki se tičejo študentske problematike, ali pa tudi ne. Iz razpredelnice sodeč, je vprašljiva udeleiba Studentov na velikih fakultetah. To je pro-blem, ki spremlja fakultete z mnogoštevil-nimi študenti, že nekaj let. Podrobnejšo oceno prepustimo bralcem samim, ki si jo lahko oblikujete 8 pomočjo podane razpredelnice rezultatov. Poudariti je treba, da kfjub temu podpira naš pro- §ram, oz. zahtevo za ukinitev predmeta LO in OS 6094 anketirancev. Cilj samoodločbe je seznanitev naših pri-stojnih državnih organovz dobljenimi rezul-tati (in prav tako javnosti) in pričakujoč v dobri veri z njihove strani prve vidne kora-ke. LEVA, DESNA, LEVA... VLjubljani, 16. 5. 1988 Predsedstvo UK ZSMS Ljubljana Tomaž Mklavc TRIBUNA-STRAN3 14. MAJ ZA BRANKA MIKULICA Po dveh letih produciranja gospodar-skih »dizastrov« je delegatom vdveh re-publikah končno »počil film«, pooblastili so svoje zvezne delegate, da predlagajo glasovanje o nezaupnici ZIS v Skupščini SFRJ, oziroma da ne potrdijo poročila o dveletnem delu. Na prvi pogled je strahotno nelogično, da je vprašanje zaupnice vlade prišlo šele po dveh letih, saj je vlada propadla pri vseh projektih, ki si jih je zastavila od 1986. leta naprej. Kaj takega se vobičajnih, pametnih, predstavniških demokracijah ne bi moglo zgoditi, saj bi vlada padla že pri prvem, najkasneje pa pri drugem neuspehu. V kon-tekstu yu-politične kulture (mimogrede: ravno letos poteka šestdeset let od strelja-nja v parlamentu) pa gospodarski neuspehi ne igrajo bistvene vloge. Oblast se ne vz-postavlja na ekonomskih uspehih, tem-več na produkciji ideologizmov in ob poskusi svoje argumente podkrepiti še s kakšnim ideološkim konstruktom in re-zultati bodo zanesljivo drugačni od rezul-tatov 14. maja. Vlada in razlike Ni še dolgo (v bistvu je bilo to šele vče-raj), kar smo se navadili na to, da obstajajo razlike, ni pa nam popolnoma jasno, kaj naj z razlikami počnemo. Potrebno pa je ve-deti, da obstaja differentia specifica med sklepanjem konsenza v kaki DPO, saj je v zadnji instanci vedno moč doseči kaki poli-tični skupni imenovalec z občo vsebino, tako da lahko iz nje izpeljemo, kar nam srce poželi, in med sklepanjem konsenza v dr-žavi. Tudi tu še lahko pričakujemo dogo-varjanje o nujnih skupnih premisah; od na-ših republik lahko pričakujemo, da se bodo - čeprav stisnjenih zob - le nekako dogovo-rite o njihovih skupnih zadevah v federaciji idejnopolrtičnih žegnih. Primarnost ideo-logizmov pred ekonomijo moramo imeti pred očmi, če hočemo razumeti delova-nje jugoslovanskih vlad, saj so vse (razen vlade Janka Smoleta, ki je v šestdesetih le-tih odstopila, ker v Sloveniji niso hoteli sprejeti zmanjšanja financiranja tistega, kar danes imenujemo družbene dejavnosti, potem pa je prišel zvezni lakon, ki je pred-videl še večje zmanjševanje od tistega, ki ga je predlagal takratni republiški izvršni svet) vlade vzdržale le, če so upoštevale idejnopolitični okvir dovoljenega (pri tem pa je zgolj slučajno, če se je i.p. okvir ujemal s principi delovanja moderne države), ozi-roma so padle, če so si dovolile samostoj-ne koraka In če smo malce zlobni, nas niti ne sme čuditi, zakaj se je glasovanje o za-upnici ZIS izšlo tako, kot se je. Delegati so v znak nesposobnosti naše vlade navajali zgolj ekonomske in postopkovne napake, skratka, uporabljali so govorico, s katero se pri nas bore malo doseže. Ko bo drugič kdo predlagal glasovanje o zaupnici, naj (v primeru sprejemanja ustave), medtem ko je o vsebini tekoče gospodarske poli-tike v državi s tako raznoliko ekonomsko sceno nemogoče oblikovati konsenz, po katerem bi se ravnala operativa. Delova-nje vlade (kjer koli in kadar koli) je po de-finiciji diskriminirajoče. Povsod je kak-šen segment, na katerem se vzpostavlja-jo vladne razlike, v primeru SFRJ pa vlada forsira gospodarstvo, ki se s svojimi po-slovnimi rezultati samo ne bi moglo obdr-žati, na računtistega gospodarstva, ki kljub vsem metanjem polen pod noge še nekako vztraja. To dejstvo na federalni ravni takoj dobi tudi nacionalno-teritorialno podlago, tako da se nezadovoljstvo nad zvezno vla-do kaže v: - kritikah, ki pretežno prihajajo iz Slove-nije in Hrvaške - kadrovski sestavi ZIS. Ko že govorimo o kadrih: po 1 5. maju sta od Slovencev v ZIS ostala samo še bivša prva dama sindikatov Francka Cetkovič (prej Francka Herga: včasu Orožen- Herga so na RS ZSS razformirali lastni raziskoval-ni institut) in pa Janez Zemljarič. 0 kakš-nem hudem eksponiranju prve v zadnjih le-tih žal nisem slišala, medtem pa je Janez Zemljarič vsem znan kot goreč zagovomik pravilnosti ukrepov, ki jih je sproduciral ZIS. Iz ZIS sta odšla dr. Lojze Ude (zakonoda-ja) IN DR. Andrej Ocvirk (po kuloarjih se govori, da bi bilo potrebno njegov odhod povezati s pogodbo o dobavljanju alžirske-ga plina) in summa summarum: - od 15. maja ne bo več nobenega Slovenca na čelu komiteja ali sekretariata (Slovenci niso nikoli šli z navdušenjem v lužbo v Beograd, še posebej ne v vladino službo, v Mikuličev ZIS pa sploh ne). S kadrovsko sestavo je vlada zelo nazorno pokazala, da je objektivno nemogoče zagotoviti tako gospodarsko politiko, ki bi ustrezala vsem, ali drugače, ne ta niti kateri koli drugi ZIS ne bi mogel tu in zdaj voditi obče jugoslovanske politike, temveč vedno le parcialno, pa naj bo na čelu vla-de Mikulič, Markovič ali pa kdotretji. Ko-nec je sprenevedanja - vsaj za to smo vladi lahko hvaležni. Prihodnost z Brankom Mikuličem in nje-govimi To pa seveda ne pomeni, da bi bil rezultat delovanja ZIS isti, ne glede na njegovo se-stavo. Osebno se zavzemam za vlado, ki bi vodila tako parcialno politiko, ki dajala prednost investiranju pred omejevanjem in državno kontrolo, istočasno pa mi je kristal-no jasno, da v kratkem času take vlade ne bomo imeli. Mikuličeva vlada sama ne bo šla, torej jo bomo imeli vsaj do naslednje-ga predloga o nezaupnici. In zato lahko tudi v bližnji prihodnosti pričakujemo vse tisto, kar smo že imeli priliko doživeti do 14. maja. Zamrznitve, devalvacije, intervencijs-ke zakone, disparitete, inflacijo in tako na-prej do končne... (vstavite po želji). Bran-ko Mikulič in njegovi nas bodo še naprej prepričevali o brezaltemativnosti njihovih predlogov (sprejeti bo treba tale prog ram, drugače...), še naprej se bodo pritoževali, da imajo premalo kompetenc (za izvajanje ekonomske reforme je treba čimprej spremeniti ustayo, republike ne izvršuje-jo dogovorjenega, mi nimamo pregleda nad združenim delom ...), sklicevali se bodo na to, da njihove programe podpirata tako Predsedstvo SFRJ kot tudi partijsko predsedstvo (država se še kar ne emanci-pira od partije), pri tem pa bodo previdno zamolčali, da je program sprememb, ki jih zdaj najavlja ZIS, bolj ali manj prepis navo-dil, ki jih je dobil od Mednarodnega denar-nega sklada. V prihodnosti lahko pričakujemo tudi strahovito užaljenost ob kritikah, ki bodo zanesljivo padale na delo ZIS. Gore se bodo tresle, rojevale se bodo miši - samo da miši pobegnejo pred potresom, kam pa bomo pobegnili mi? Jasmin Držanič TRIBUNA-STRAN4 UDAREC NA TRETJI MAREC Po Ljubljani se širijo govorice o vojaš-- kem udjaru, ki smo mu v Sloveniji za las ušli na začetku pomladi. Kaj si lahko na-vaden smrtnik, ki ni visok funkcionar ali vsaj njegov ožji sorodnik, ob vsem tem Wk misli? ^ft Vsekakor več stvari. ^V Najprej si lahko misli, da je šlo za resni-^i čen poskus vojaškega udara. Izvršiteljev udara v sedanji situaciji niti ne bi bilo tako težko locirati: od predstavnikov vlade, ki dajejo tovrstne izajve vZahodni Nemčiji, do predstavnikov vojske, ki se vztrajno mešajo v civilne zadeve. Bolj previden opazovalec dogodkov na tem koncu Balkana bi z enako prepričlji-vostjo lahko trdil, da je šlo v celotni zadevi le za obliko specialne vojne oblasti, uper-jene proti demokratični javnosti. Tudi v tem primeru ne bi bilo preveč težko lc irati krivca -za specialno vojno bi stalo libaralno krilo partije, ki se zoperstavlja neposredne- mu fizičnemu obračunavanju z bolj huma-nim psihičnim razjedanjem nasprotnika. Se bolj skeptičnemu opazovalcu, ki ne verjame niti v to, da ja šlo za resničen po-skus dejanske vojne niti za dejansko obliko specialne vojne, pa je na voljo še tretja raz-laga. Lahko si misli, da je šlo le za govorice, ki so nastale v sami javnosti. Ta mpžnost se mi osebno zdi najbolj neprijetna. Širjenje takšnih govoric bi pomenilo, da izgubljamo svojo paralelno pozicijo, da smo se pogrez-nili v psihotični svet puščavnikov, ki nam vladajo. To bi pomenilo, da nismo več odtu-jeni od sveta, v katerem živimo, ampak da smo ga ponotranjili, da skratka živimo neavtentično. Obstaja še neka četrta možnost, da gre namreč za obliko specialne vojne, ki jo vodi proti Jugoslaviji nekdo od zunaj. Zdi pa se, da bi, izven najvišjih krogov oblasti, le še težko našli koga, ki bi verjel ali upal v kaj tako fantastičnega. Zato lahko to četrto možnost mirno odmislimo. Kakšen udarec so nam torej pripravljali za letošnji marec? Najbolje bo, da vpraša-^ mo koga, ki nam lahko da zanesljiv odgovor iz prve roke. Tovariš Kučan naj bi marca letos na tajni seji CK med drugim rekel tudi tole: »Treče, to se odnosi na upu^stva, koje je kako nam je rekao komandant armijskih ob-lastidobio da kontaktira direktno sa republič-kim SUP-om pos/e vojnog saveta u pogledu aktivnosti koje treba preuzeti u republici. On je pitao da lismo mi u stanju da držimo situa-ciju do ko/e če doči nakon aretacija, jer se ucenjuje da če doči do izlaska naroda na uli-cu da on ima zadatak da obezbede sebe, ka-sarne i vojna lica, a da su spremni da nam pomognu.« Mislim, da ima slovenska javnost pra-vico, da izve, ali je ta izjava verodostojna ali ne. Sedaj so na vrsti tovariš Kučan in njegovi. GREGORTOMC Ko je Erica Jong pisala svojo knjigo Strah pred letenjem, zagotovo ni niti pomislila na Slovenijo. Vendar, kdo bi si mislil!, v Slo-veniji se nekateri še kako bojijo letenja in to letenja žensk, vendar jih orgazmi pri tem početju najverjetneje ne spopadejo v samem letalu, pač na na naši Ijubi, trdni zemljj. Dejstvo je, da v Sloveniji ženske nikakor ne morejo postati poklicne motorne pilotke, pa naj si tega (poklica ali hobija) še tako želfjo. Prve težave nastopijo pri samem šolanju, kajti zeio težko se je prebiti skozi množico predpisov, ki diskriminirajo ženske na tem področju. Menda je že tradicionalno znano, da so ženske za te poklice irelevantni subjekti, ker niso psiho-fizično za kaj takega spo-sobne (histerija, menstruacija ipd ...). No, potem pa pride na vrsto pravo top gun. Če osebek ženskega spola že naredi vse izpite, priprave in preživi vso možno in ne-možno torturo, se zatakne - pri samem letenju. Le kateri aeroklub bo financiral nežno bitjece pri njenih okoli 200 urah potrebnega letenja. Odgovor je jasen - noben. Tako ženske ostajajo na nivoju jadralnih pilotov, padalcev in podobnega, kajti to nedvomno zahteva manjša vlaganja vanje. Kaj ceš, tak je svet. Tako, spoštovani bralci, če bodo nesrečne deklice hotele spregovoriti za naš časopis, bomo v naslednji številki objavili vse mastne podrobnosti v zvezi s tovrstnim mazohistično-sizifovskim početjem. Če ne, potem pa bo tudi ta kratek tekst ostal le opozorilo na do-ločene stvari, ki v naši družbi spioh niso razčiščene in nikoli ne bodo, kakor se zdi. PETER KNAP TRIBUNA-STRAN5 DISKRIMINACIJA ŽENSK? PARTIJA NA GENERALNEM REMONTU Nekoč se je verovalo, da vidimo dlje in globlje ter da se imamo ravno temu zahva-liti za vse, kar smo dosegli. Sedaj pa, ko že lep čas ugotavljamo le še neuspehe, za vse krivimo tujce. Se svečeniki, ki v skupščinah ponavljajo vedno iste molitve, ne verujejo več tako goreče kot nekoč. Ljudem je že dolgo časa vseeno, čeprav se jih še vedno mobilizira za stare rituale. Nekoč pa je bilo vse čisto drugače ... Kamenček v mozaiku Ali je bila aprilska konferenca slovenskih komunistov res zgodovinska in prelomna, se bo pokazalo šele čez nekaj let, kajti do-slej so bili še vsi partijski kongresi od osvo-boditve dalje zgodovinski (tako je vsaj zapi-salo tedanje časopisje), toda takratni sklepi nam ne morejo ponuditi skorajda nikakrš-nih čarobnih idej. Najbrž bo slovenska par-tijska konferenca še nekaj 6asa veljala kot prelomna in zgodovinska, toda že ob na-slednjem kongresu bo ves njen sijaj zbledel in postala bo to, kar je objektivno že danes - samo kamenček v mozaiku partijske zgo-dovine. Partija je namreč prešla dolgo pot od faze ilegale, preko faze oborožene borbe za oblast, nato preko faze obrambe in ophra-nitve oblasti dofaze distanciranja od oblas-ti. Zato se socializem kot sistem oblasti ni vzpostavil z akcijo delavskega razreda niti s prevratom v ekonomiji, kaj šele s kulturnim in občečloveškim prevratom. Partija s takšnim prevratom noče imeti nič skupnega in se zato ne čuti odgovorno za ekonomsko oziroma obče človeško krizo v jugoslovanski družbi, katere arhitekt je bila. Serijo partijskih konferenc, potekajočih po vseh federalnih enotah, bi lahko razumeli tudi kot dokončno priznanje nemoči par-tijske organizacije, da bi uresničila svoje kongresne in vse ostale sklepe. Lahko pa bi bil to tudi nekakšen kompromis oziroma nadomestek za izredni partijski kongres. Kljub obilici gradiva in sklepov slovenske partijske konference pa vendarle nikjer ni bilo zaslediti analize preteklih kongresov. Strah pred preteklostjo, ki kot Damokle-jev meč visi nad glavo slehernega partij-skega funkcionarja, je opravil svoje. Strah pred lastnim početjem y preteklosti pa je razviden tudi iz sledečih dveh izjav čla-nov slovenskega partijskega vrha. Šte-fan Korošec je na seji komisije CK ZK Sr-bije dejal: »Težkoje stopati naprejs kadri. ki gledajo samo nazaj.« France Popit, človek, zaradi katerega so morali spremeniti partij-ski statut, da bi lahko pred nekaj leti še tret-jič zapored postal šef slovenske partije, pa je ob podelitvi letošnjih Kidričevih nagrad poudaril (in to je bilo z velikimi črkami zapi-sano tudi v naslovu DELO-vega poročila): »Mi pa se vedno bolj ožiramo nazaj.« Makadamski socializem Ko so komunisti prišli na oblast, je mora-lo Ijudstvo častiti novega boga - sociali-zem na poti v srečni komunizem. Takšen prevrat je organizirala in vodila skupina po-litičnih entuz iastov, ki so želeli uresničiti so-cialistične ideje. Ta manjšinska skupina mesijanskih voditeljev je sicer svojo tehni-ko vladanja obogatila z organizirano insti-tucionalno obliko samoupravljanja kot av-toceste v komunizem. Toda ko je ugotovila, da je njena avtocesta zgrajena deloma na močvimatih, deloma pa na kamnitih tere-nih in da je zato izpostavljena neugodnim zunanjim vplivom, se je odločila za luknja-sto makadamsko pot. Partija se je odpo-vedala svoji mesijanski vlogi, namesto socializma po svoji podobi pa naj bi zgra-dili socializem po meri Ijudi. In ravno to je najbrž najpomembnejši premik v globalni strategiji socialističnega razvoja, saj je par-tija priznala tisto, kar bi morali vedeti že prej: niti slovenska niti jugoslovanska parti-ja nima jasnega modela socializma. Novi socializem odrešeniškega tipa naj bi bil socializem s človeškim obrazom ali kot je dejala Sonja Lokar (izvršni sekretar CK ZKS v intervjuju za Komunist), da »Ijudje že sami najbolje vedo, kaj/e to socializem, na-loga partije pa je, da to uresniči.« Seveda pa bi bilo narobe trditi, da partija nikdar ni ime-la nikakršnega modela ali vizije socializma, vendar pa so v stvarnosti vsi njeni kon-strukti padli v vodo. Celotna kriza svetov-nega gospodarstva je v sedemdesetih in osemdesetih letih nedvoumno pokazala, da gospodarstva socialističnih držav ne po-menijo prave (uspešne) zgodovinske alter-native razreševanju kapitalistične krize. Če že tonemo, potem potonimo skupaj s partijo! V vseh svojih kongresnih materialih je partija zapisala, da se mora ločiti od države. Ločitveni postopek je torej v teku, toda do končne ločitve nikakor ne more priti. Pa če-tudi se partija loči od države, kaj bosta po-tlej počeli dve ločenki? S kom se bo poro-čila partija in s kom država? Stane Dolanc je pred 16-timi leti v Spli-tu jasno povedal, da je »partija na oblasti, da je povsod tam, kjer se oblast ustvarja. Če ne bibilaona, bibilkdodrug.« Milan Kučan pa je ob 40-letnici Slovenijalesa dejal nekaj povsem drugega: »Mi nismo partija na ob-lasti.« Ali se je situacija res tako spremeni-la, da je leta 1972 partija še bila na oblasti, danes pa ne več? Komu naj sedaj verjame-mo? V istem govoru je Kučan dejal, da se mora ZK odlepiti od gospodarskih odločitev, nekaj minut kasneje pa požrlsvoje lastne be-sede, koje dejal: »Ne moremo podpreti teko-če gospodarske in razvojne politike, kakršno imamože daljčasa.« V isti sapi torej, ko Ku-čan pravi, da se partija ne sme vmešavati v gospodarstvo, pa se hkrati na eni strani že opredeli do gospodarske politike, na drugi pa tvorno sodeluje pri njenem ustvarjanju. Partija se bo (tako je zapisano v konferenč-nih sklepih) zavzemala za krepitev tržišča za uveljavitev ekonomskih zakonitosti. Jože Mencinger, eden najboljših sloven-skih ekonomistov, meni, da trg ne priznava niti pridobitev revolucije nitikongresnih skle-pov. In kaj potem lahko tukaj išče partija? Vedeti je pač treba, da ekonomska kriza neposredno ogroža dominacijo, ideološko neoporečnost in suverenost končnega raz-sodnika - partije. Zato želi ohraniti učinko-vitost gospodarskega sistema tako, da ga neprestano reformira in trg prilagaja svoji podobi. Na eni strani nastopa kot naročnik reforme, na drugi pa kot njen zaviralec, ko ekonomske reforme zahtevajo prerazdeli-tev politične oblasti in ogrožajo njeno ob-last. Meje ekonomskega reformiranja so spremembe političnega sistema, ki je vse doslej ostal nespremenljiva zgodovinska konstanta. Nespremenljivost političnega sitema povzroča značilno cikličnost, ki se vrti v začaranem krogu »nespremenljivosti večnega spreminjanja«. Kot moto takšne-ga početja lahko navedemo naslednje: »Spreminjamo zato, da se ja ne bi kaj spre-menilo.« In v tem se skriva tudi temeljna bit vseh dosedanjih partijskih kongresov -skupaj s pravkar končano konferenco slo-venske partije. MARKO POVŠE TRIBUNA-STRAN6 HIMNA HIMNI HIMEN Aprila letos so na kongresu študentov medicine in stomatologije v Prištini na ce-rimonialni otvoritvi organizatorji namesto jugoslovanske himne »Hej, Slovani« zaig-rali »Internacionalo«. Razumljivo, Ijudje al-banske narodnosti zelo težko čutijo himno »Hej Slovani« kot »svojo«. Vendar, predpis je predpis, morali bi igrati jugoslovansko himno. Beograjski študenti so v protest vstali in zapeli »Hej, Slovani«, pa tudi ostali študentje so jih pri tem podpirali. Ali je od sedaj tudi Internacionala sovražna pesem? Kajti to je očiten primer, kako zmanipulira-ne mlade generacije doživljajo razmišljanja »preko okvirov nacionalnega«, lastna resničnemu marksizmu, skoraj kot akt sovražnega delovanja. Maja letos na športnem srečanju štu-dentov medicine in stomatologije (Medici-niade) v Puli so zagrebškim študentom, ki so bili zadolženi za razglase, organizatorji (Beograd) odvzeli gramofonsko ploščo s himno SRH (»Lijepa naša«), kajti dovolj naj bi bilo zaigrati »Hej, Slovani«, drugače bi morali igrati tudi himne vseh republik! Za-grebčani so se s tem predlogom strinjali, vendar niso našli ostalih himen, zato so ig-rali samo »Hej, Slovani«; protestnega petja »Lijepe naše« ni bilo, čeprav - predpis je predpis: morali bi zaigrati tudi republiško himno.- Nezadovoljstvo Zagrebčanov so podprli studenti iz, ugibajte - Prištine, »Hej Slovani je na srečo izvirno poljska melodija, zato ni mogoče nikomur, ki jo intonira v Ju-goslaviji, očitati nacionalizma ali šovinizma. Dobro bi bilo, če bi bil še tekst himne v po-Ijskem jeziku, da bi se nesoglasjem (slave-ni: sloveni) do konca izognili. Zaviden je ta poljski nacionalni romantizem bodočih beogradskih zdravnikov. Vendar sploh ni bistveno vprašanje, kako bi morali igrati himno v takšnih priložnostih; pravo vprašanje je, čemu služi igranje hi-men na takšnih sessionih YU-studentov? Himna nima »veze« s stroko, za katero se določeni studenti usposabljajo: ali ne bi bilo bolj logično, da bi ob ceremonialu odipranj kongresa medicincev prebrali Hipokritovo prisego v izvirni starogrščini, kot pa da in-tonirajo himne? Kajti, ne smemo,pozabiti, da zdravnik mora biti v prvi vrsti Človek in Zdravnik, šele potem pa pripadnik neke dr-žave, nacije, veroizpovedi ali politične par-tije! Himna nima veze z značajem dogod-ka, ob katerem so se studenti zbrali; bolj zdravo bi bilo, če bi vsaka fakulteta (kot amariški College) imela svojo »himno«, na-menjeno takšnim športnim manifestaci-jam, kajti to bi bil odraz resnične samobit-nosti študentov in univerz, za kar so se štu-denti v civiliziranih deželah, med katere se je takrat začuda štela tudi naša, izborili že v šestdesetih! Himna nima veze s podku^ turno matrico, s katere se je regrutirala ve-tina študentov: generacijam, ki so odrašča-le ob rock'n'rollu, so kot himne bližje dolo-Čene melodije iz te sredine, ki so v glavnem v angleščini, kot pa lastna himna! Himna nima veze z univerzo: Vseučilišče/Akade-mija/Univerza - to je institucija, ki je neod-visna od državnih, nacionalnih, rasnih, spolnih in verskih razdelitev celo v Južni Afriki, pa zakaj torej ne bi bilo tako še na tleh neke evropske dežele - Jugoslavije; študenti sveta imajo svojo himno: »Gau-deamus« v latinščini, in če je že potrebna neka himna na nekem kongresu študentov, potem je že zaradi same dignitete kongre-sa to »Gaudeamus«! Jasno je, daje igranje himen študentom vsiljeno »s strani«, s strani tistih političnih sil, katerih interes je, da bi lahko nekje iska-le nove sovražnike in da bi lahko na temelju tega kaj počele, nacionalna razdelitev, ki bi potisnila socialne in razredne; žalostno je, da se tudi one lahko imenujejo za komuni-ste. Žalostno je, da jim uspe toliko vplivati; žalostno je, da prav tisti, ki o tem največ go-vore, ne vidijo, kam vse to vodi. Primeri, ki to potrjujejo, so uporaba zrač- ne puške in aparata za gašenje požara na športnih srečanjih študentov naravoslov-no-matematičnih fakultet pisanje grafitov v cirilici po zidovih zgradb v Puli (Medicinia-da), katere so naslednje jutro organi reda ali zbrisali ali prebarvali, a!i na primer izjava nekega študenta na letošnji Filozofijadi y Moščeniški Dragi: »Albanci so zgradili največ ekološko škodljivih objektov in najbolj onesnažili življenjsko okolje na Kosovem polju, ker je tam tradicionalno največ Srbskega življa ...«. Vendar iščejo specialno vojno med povsem drugačnimi Ijudmi in mladino. Po-trebno se je vprašati, kdo postavlja vpraša-nje specialne vojne! Ni redek pojav v kriznih situacijah in v malih deželah, da vladajoče strukture pod krinko skrbi za državo, družbo in narod, delajo izključno v lastno korist in pri tem ne izbirajo sredstev. MIŠA G. AMANDMAJI SE NE DOTIKAJO TEMELJNIH ZMOT Znanosttemelji na kritiki, ne na poslušnosti Kakšen je položaj znanstvenih delav-cevvJugoslaviji,zlasti na področju druž-boslovnih ved? Odgovor na to vprašanje ni preprost. Po-ložaj znanstvenih delavcev na področju družboslovnih ved kaže gledati v luči naše politične ureditve, predvsem v luči trenut-ka, ko je bila vloga partije ta, da skrbi za vse sektorje družbe in da jih regulira ali vsaj nadzoruje. Takšno vlogo ima partija še danes, vendar je bila ta vloga tedaj še bolj poudarjena in uresničevali so jo bolj dogmatsko. Tudi znarrost kot zelo važen dejavnik je delovala v interesu partije. Kljub temu, da so poudarjali, naj ta interes nače-loma ne izključuje svobode znanstvene-ga dela in mišljenja, je že sama okolišči-na, namreč poudarjanje »partijnosti«, hromila znanost. »Partijnost« je pomeni-la to, da mora znanost na nek način upravičevati ukrepe partije, njene osnov-ne poglede in nauke. Zdaj je svoboda mnogo večja, tako da se je - zlasti v zadnjih letih - svoboda raziskovanja znatno raz-mahnila. Danes je v napoto neka druga okoliščina in njene korenine so prav tako v preteklosti: to je kadrovska politika. Le-ta je bila pod nadzorom partije; kerpa je bila par-tija močno zainteresirana za družboslovne vede, se je to izražalo v izboru kadrov v družboslovnem področju. Skrbeli so za to, da so bili znanstveni delavci člani partije (v naravoslovnih znanostih tega niso toliko poudarjali) in tako je prišlo do iste usmerit-ve, o kateri sem prej govoril. No, še ena stvar je, ki nima zveze s par-tijo, vsaj neposredne ne, to pa je tole: ko so pri nas uvedli samoupravljanje, se je tudi šolstvo decentraliziralo. Decentralizacija pa je pomenila to, da kadrov ne izbirajo višji forumi, ki bi imeli širši pregled in bi mogli ta izbor objektivno zasledovati, pač pa je izbor prepuščen ožjim centrom, celč profesor-jem na fakultetah, zlasti tistim, ki so bili na določenih katedrah najvplivnejši. Prihajalo je do primerov, ko so te kadre izbirali po sil-no ozkih kriterijih. Skrbeli so za to, da niso izbrali najsposobnejših in najbolj kritič-nih, marveč v prvi vrsti takšne, ki ne bodo mogli zasenčiti svojega patrona. Ta pojav razkriva izrazito negativnost naše kadrov-ske politike ne le v znanosti. Sicer to ni v neposredni zvezi z vašim vprašanjem, ven-dar pomislite samo na to, kako izbirajo kad-re v gospodarstvu, v občinah. Spričo naše-ga komunalnega sistema imajo občinski voditelji zelo široka pooblastila, ki jih po-gosto izrabljajo za to, da podijo sposobne kadre, sprejemajo pa povprečneže, ki jih izbirajo po lokalnih, družinskih, prijatelj-skih in drugih zvezah. To je navzoče tudi v znanosti. Doktorate so podeljevali na skraj-no široki podlagi. Zanimivo je, da so v neka-terih republikah in pokrajinah, v katerih so znanstvene ustanove šele ustanavljali, pri- hajali vanje kadri, ki so z neverjetno lahkoto prišli do svojih doktoratov, čeprav so bili znanstveno šibki. Takšni kadri so zelo pre-tenciozni, kajpak pa zgolj pretenzije ne mo-rejo dati nobenjh rezultatov. Sicer pa je pred nedavnim Škeljzem Maliči izjavil za-grebškemu STARTU prav šokantne stvari o izboru kadrov na Kosovu, ki so zelo naglo postali doktorji, profesorji, akademiki... Nad mišljenjem znanstvenih delavcev pogosto gospodari politični oportunizem in kompromis. Idejnopolitične opredelitve so pogojeva-le marsikatero znanstveno kariero. To je bil razlog več za ubogljivost. Toda ubogljivost je potrebna v vojski; v znanosti je odveč. Znanost temelji na kritiki in kritičnosti. Že večkrat sem dejal: religija terja verovanje, znanostterja kritičnost topomeninasproto-vanje. Čimbolj nasprotujemo kaki znan-stveni resnici, toliko bolj in toliko globlje jo bo treba proučiti in argumentirati. Vnaprej vsiljena stališča, ki so - čeprav v manjši meri - še vedno navzoča, silijo znanstveni-ka v poslušnost in destimulirajo njegovo delo. Mar ni prav ta pogojena znanstvena misel, ubogljivost »partijnost«, vzrok za vidno zaostajanje družboslovnih ved v vzhodnoevropskih, socialističnih deže-lah? Glede na to, kako je bilo svojčas, je pri nas še sijajno. Podrejenost znanosti politiki pa se še danes čuti, denimo y SZ. Ko se je tam ustoličil stalinizem, je izginil - ali pa so ga kar fizično likvidirali - marsikateri znan-stvenik in profesor, čigar mišljenje ali znan-stveno delo seje, najsi še tako neznatno, razlikovalo od uradnih nazorov. Ko je Stalin postavil dogmo o državni socialistični last-nini, je vsakdo, ki je kakor koli kritiziral to formulo, nadrsal. V razpravah o političnih vprašanjih so politologe, pravne strokovnjake dolga leta odrivali vstran. Njihovih mnenj niso upoštevali niti tedaj, ko so imeli prav -kar je stvarnost kasneje, žal, potrdila. (Drastičen primer je razprava o amand-majih na beograjski pravni fakulteti leta 1971.) Nekateri so doživljali nevšečnosti zavoljo svojih diskusij, politično so jih diskvalificirali, njihova kariera je prišla pod vprašaj. Ali smoto premagali, če se ozremo na odprtost in ostrino zdajšnjih razprav o načrtu dopolnil? Današnje diskusije ni moč vzporejati s tisto iz leta '71. Zdaj se vse dogaja v de-mokratični, svobodni obliki. Zdaj je mogoče svoje mnenje svobodno izražati in dejansko slišimo marsikatero naravnost »drzno« mnenje. Ko pravim »drzno«, postavljam be-sedo med narekovaje, ker znanost ne terja drznosti, temveč previdnost. Ko pravim »drzno«, gre za primerjavo s tistimi časi, ko se česa takega ni smelo izražati. To je oči-ten, kvaliteten korak naprej. V svoji izjavi spričo NINOVE nagrade pravite, da predstavlja ta nagrada za vas grenko zadoščenje. Kaj ste hoteli s tem povedati? Izrabil bom priložnost, da to dezinforma-cijo popravim. Ko sem dal nekemu časniku izjavo, je - vsaj mislim tako - novinar z na-jboljšim namenom vse skupaj pripisal Ni-novi nagradi. Vendar se izjava ne tiče na-grade, ampak sem jo zapisal v predgovoru svoje knjige »O lastnini«, izdane I. 1982. Nagrada zame ni bila grenko zadoščenje, dasi je bila zadoščenje. V knjigi sem namreč zapisal, da se uresničujejo neka-tera predvidevanja, ki sem jih izrazil v razpravi o amandmajih I. '71. To pa mi prinaša grenko zadoščenje; dejansko bi bilo za našo družbo bolje, ko bi se bil tedaj motil jaz in ne amandmaji. Vendar je povsem jas-no, da je bila takratna kritika skupine profe-sorjev docela pravilna. V razpravah o dopolnilih obstajata dve različni pojmovanji: prvo - ustavna dolo-čila so dobra, vendar se v praksi slabo uresničujejo, in drugo - ustavna določila so slaba in jih je treba bistveno spreme-niti. V javnosti prevladuje drugo pojmo-vanje, a žal se pogosto poudarja, da so spremembe, ki jih dopolnila ponujajo, bolj »kozmetične« kot bistvene. Ali ni to dodaten dokaz v prid trditvi, da smo 1974. dobili togo, težko spremenljivo ustavo, nad katero bdi »prikazen« kon-senza? Konsenz je velika nesreča neke države. Odločitve o spremembah ustave morajo biti soglasne, razvitim republikam (mislim predvsem na Slovenijo in Hrvaško) pa ust-reza - ali vsaj mislijo, da jim ustreza - če dopolnila ničesar ne spremenijo. Prepri-čan sem, da bi pravna država na zdravih lastninskih temeljih oz. na zdravi ekonomiji TRIBUNA-STRAN8 ustrezala razvitim republikam-pravzaprav bolj njim kot pa nerazvitim. Ne bi bilo prav-nih nasprotij, kakršna vidimo danes, v da-našnji organizaciji države. Odpor proti ustavnim spremembam ima torej na voljo zelo močno orožje - to orožje je konsenz. To je izrazito nedemokratična in škodljiva ustanova. Proti spremembam niso samo razvite republike, ampak tudi močni družbeni sloji, ki so se svojih privilegijev dokopali na podlagi amandmajev. Tudi v pokrajinah, recimo, ki bolj formalno kot praktično pripadata Srbiji (formalno-prav-no sta še vedno v sestavu Srbije, to pa tudi nekaj pomeni), ki pa imata državnost kot ostale republike, tudi v obeh pokrajinah imate velik odpor, čeprav bi bilo v njunem interesu, da bi pripadali širši ekonomski in pravni celoti. Imate gospodarske veje z monopolnim položajem, imate nekatere Ijudi, ki so zasedli stolčke, ki uživajo raz-norazne privilegije in se jim lepo godi. Imate sloj prebivalstva, ki mu inflacija ustreza, itd. Njim vsekakor ni do spre-memb, vendar pomenijo danes spremem-be nujen pogoj za splošen razvoj družbe. Današnja ustava je polna notranjih proti-slovij, usodnih napak, ki nas bodo-če jih ne odstranimo - pahnile v še večji zaostanek. Dopolnila se ne tičejo teh temeljnih za-blod. Temeljne zablode izraža sintagma odmiranje lastnine in države. Ta je pripe-Ijala do zelo zmotnih pojmovanj. Odmiranje države je privedlo do komunalnega siste-ma, ki je - zlasti v zaostalih okoljih, v za-ostalih občinah - pripeljal do konzervacije zaostalosti. Siab vodilni sistem - ki pri nas malone ne obstaja, saj se je spremenil vglasova-nje, v Ijudsko svečanost kjer Ijudstvo zgolj glasuje za vnaprej določene kandi-date ati proti njim - je obrnil na glavo tudi sistem odgovornosti »izvoljenih«. Ne ust-rezajo Ijudstvu, temveč tistim, ki so po funkciji nad njimi. S tem ni več mogoč učinkovit, demokratičen nadzor oblasti, to pa pelje v nastanek monopolov. Ali se da temu stopiti na prste? Zgodovina potrjuje, da vodi monopol ob-lasti praviloma v njeno kvarjenje in iz-krivljanje. Ce oblasti ni moč kritizirati in omejevati, pride prej ali slej, v večji ali manj-ši meri do korupcije, do izkrivljenj, do raz-vrednotenja pravic. Kontrola oblasti mora obstajati in mimo vseh današnjih slabo-sti ni mogoča boljša kontrola od svobod-nih, neposrednih volitev in možnosti, da volilci sami postavijo kandidate. Ce ima kdo monopol oblasti, ga bo prej ali slej zlo-rabil. Takšnim množičnim zlorabam smo priče tudi pri nas. Zato sem za neposredne in tajne volitve z več kandidati. Slovenci poskušajo nekaj takega. Slovenci pod kušajo, vendar so proti spreminjanju ustave in zagovarjajo njena temeljna načela. Reči moram, da negativne posledice samoupravnega sistema v Slo-veniji niso tako uničujoče, kot, denimo, na Kosovu in v nekaterih nerazvitih občinah. Zato tudi zastopajo mnenje, naj ta sistem ostane v celi Jugoslaviji. Svojčas ste rekli, da bi veljalo uvesti le-galno opozicijo za učinkovitejši nadzor oblasti. Nekateri so vas zato obtoževali, češ da ste pristaš večpartijskega siste-ma. Neka vrsta opozicije oz. kritike oblasti mora obstajati, ker brez kritike tistih, ki op-ravljajo javne funkcije, ni moč postaviti vprašanja o njihovi odgovornosti, od njih ni mogoče terjati politične odgovornosti. Po-litična odgovornost pomeni njihovo zame-njavo. Drugo vprašanje je, na kakšen način bo ta legalna opozicija delovala. Vsekakor mora biti najboljši zakoniti instrument te kritike svoboda tiska. V kolikšni meri je samoupravljanje -oziroma način, na kakršnega smo ga raz-vijali - botrovalo krizi? Imeli smo obliko samoupravljanja, ki je dala na začetku, v petdesetih letih, resnič-no dobre rezultate. Prišlo je do decentrali-zacije, določene družbene in ekonomske sile so dobile svobodo. Kasneje, v šestde-setih letih, je prišlo obdobje liberalizacije. Obdobje, ko so bili recimo filozofi v Beog-radu in Zagrebu zelo dejavni in so skušali razviti nove oblike marksistične filozofije, ki so se navezovale na zahodno »antropološ-ko f ilozofijo«. To je bilo torej obdobje libara-lizacije, ki je doseglo vrhunec s študentski-mi demonstracijami '68. Vendar je ostal trend liberalizacije žal v glavnem v Srbiji. Vsaj v tistem času se ni razmahnil po dru-gih republikah; ne spominjam se, da bi imel v Sloveniji kaj odmeva. Prav nasprotno, na-mesto da bi prišlo do večje svobode kritike v vsej državi, se je na Hrvaškem pojavil maspok in politični sistem se je pričel de-formirati. V sami organizaciji države in družbe, kakršno je postavila naša ustava, je morebiti res moč opaziti nekatere ideje maspoka, kolikor poudarja prevlado, sa-mostojnost republik, prednjačenje njihove suverenosti nad suverenostjo federacije in celč odcepitev od federacije. V ustavi '63 je obstajala načelna mož-nost formiranja novih pokrajin poleg dveh že obstoječih. Usteva '74 to mož-nost izključuje. Kako to tolmačite? Mnogi menijo, da je to oškodovalo Srbijo; če človek nepristransko pretehta stvari, se takemu sklepu težko izogne. Hočemo blagovno gospodarstvo, obenem pa vztrajamo pri družbeni lastni-ni, pojmovani kot nelastnini. Očitno to dvoje ne gre skupaj, dopolnila pa ničesar ne spremenijo, saj zgolj formalno nudijo večjo zaščito družbeni lastnini. V svoji knjigi ste izčrpno in natančno pojasnili to, za naše gospodarstvo in družbo ka-tastrofalno koncepcijo-zablodo. Kaj in kako je treba po vaše spremeniti, da bi končno naredili resnejši korak na poti iz našega nič kaj rožnatega gospodarskega poFožaja? Treba je jasno videti, kaj hočemo. V na-šem sistemu je neka utopična, docela ne-realna koncepcija, ki se je v zakonodaji ni dalo izpeljati: to je koncepcija o družbeni lastnini kot nikogaršnji lastnini, nelastni-ni. Skušamo jo uresničevati skozi blagovno gospodarstvo - to pa je osnovno protislov-je. Nelastninska koncepcija je temeljni po-stulat marksizma, ki ga predvideva Marx za bodočo »neodtujeno« komunistično druž-bo - mi pa ga hočemo udejaniti že zdaj v razmeroma majhni Jugoslaviji, ki je polna neskladij, tako nacionalnih kot socialnih in mnogih drugih. Blagovna ekonomija je po Marxu izraz odtujenosti, vendar je ne glede na teore-tično opredelitev blagovne ekonomije jasno, da je naša blagovna ekonomija ne-popolna in nekoherentna. Nekoherentna je zato, ker daje podjet-ju možnost da prav tako kot zasebnik, na podlagi t.i. pravice uporabe in razpolaga-nja, proizvaja, kar hoče (kot zasebnik), iz-delke lahko plasira, kamor hoče; pri nas obstaja tržišče in če podjetje na tržišču TRIBUNA-STRAN9 zasluži, si lasti »dohodek«. Vendar v na-sem sistemu rit avtomatske premoženj-ske odgovornosti, kakršno poznamo v pra-vem klasičnem blagovnem gospodarstvu. Ce blagovni proizvajalec oz. zasebni lastnik izgubi, tedaj izgubi svoje. Pri nas pa se izgu-ba pripiše družbi m družba krije izgube. Tako smo ustvarili povsem nekoherentno blagovno ekonomijo, ker smo ji odrezali prav tisto protiutež, tisto prvino avtomat-ske premoženjske odgovornosti, ki zaseb-nika - blagovnega proizvajalca sili v previd-nost, gospodarnost, delovno disciplino, v čuvanje proizvajalnih sredstev itd. Ker pro-izvajalec pri nas ne izgublja svojega, ni za-interesiran za varčnost. To dokazujejo čez-marna reprezentanca, povsem nerazum-na službena potovanja, odvečne in ne-premišljene naložbe, pomanjkanje de-jovne discipline, nevzdrževanje proizva-jalnih sredstev, slednjič pa tudi gospo-darski kriminal, ki na vsem tem sloni. Zelo poučen je primer, ki ga pogosto nava-jajo: predstavnik podjetja kupi pri nas, še rajši pa v tujini, zastareio licenco, zastarel stroj ali slabo blago, slabo surovino, zato ker od tujega partnerja dobi delež. Razum-Ijivo je, da ima več osebnih koristi, če sprej-me ta delež, kot pa, če podjetje dobro po-sluje - saj podjetje ni njegovo. Blagovni sistem je pri nas nekonzisten-ten tudi zato, ker ni gibalne sile blagovnega gospodarstva - to pa je konkurenca. Kon-kurenco pri na hromi osem gospodarskih območij, osem samostojnih nacionalnih ekonomij na sorazmerno ozkem skupnem tržišču, kotje Jugoslavija. Razvite republike crpajo celo vrsto ekstra profitov iz nerazvi-tih, enako tudi razvite veje gospodarstva iz nerazvitih. Konkurenco hromi tudi sam ko-munalni sistem. Potem imamo nekatere funkcionarje, ki so dejansko subjekti pravno nedefinirane družbene lastnine, nato imamo razne SIS (ki so sicer pravno regulirane, a ne dokonč-no) in ti lahko stalno zajemajo iz podjetij mnogo več, kot bi lahko zajemali v dogra-jenem in konsekventnem pravnem siste-mu, ki bi ustrezal pravemu blagovnemu gospodarstvu. Ce hočemo blagovno ekonomijo, mora slednja temeljiti na ustrezni lasntini - to pa je v bistvu zasebna lastnina; pravim »v bist-vu«, ker današnja zasebna lastnina pač ni to, kar je bila v Marxovih časih. Samo ta bo lahko motivirala boljšo gospodarsko dejav-nost. Blago in zasebna lastnina nista nič drugega kot izraz zasebnega interesa na ekonomski ravni in to je najboljša motivaci-ja za preudarno poslovanje. Razume se, da bo obstajala tudi družbena lastina, saj v ne-katerih gospodarskih vejah mora obstajati v velikih gospodarskih siste mih, železnicah pošti, telekomunikacijah, energetskih virih - a to mora biti prava družbena lastnina, na celotnem državnem ozemlju, urejena na sodobni znanstveni podlagi, ne pa to, kar imamo danes. Posebno je treba pospeše-vati tiste oblike blagovnega gospodarstva, v katerih je navzoč delniški kapital, v katerih lahko zasebniki z delnicami vlagajo svoje prihranke neposredno v podjetja. Spodbu-de je potreben tudi zadružni sektor, ki prav tako temelji na zasebni lastnini: čeprav za-drugar ne vlaga celotnega imetja, ampak samo en del, je vseeno bolje motiviran, kot če bi proizvajalna sredstva brezplačno do-bil od družbe (kakor se dogaja v našem gospodarstvu v podjetjih). Ali verjamete, da je integracija evrop-skih držav uresničljiva na tak način, ka-kor se zdaj govori? Tudi, če ne bi verjel, bi moral priznati, da je ta možnost danes čisto realna in da - v čisto realnih oblikah - daje zelo vidne re- zultate. Ta vrsta organizacije postavlia kla-sično organizacijo države v nov položai-klasična država je zastarela - mi pa for-siramo krepitev državnosti republik. Pri-šlo bo do novih oblik družbenega organizi-ranja, morda do novih oblik države ali kake podobne strukture; tega ne moremo pred-videti, vsekakor pa gre za razvoj v to smer. Integracija je nujna posledica sodobne-ga tehnološkega razvoja. Možnost vse bolj množične proizvodnje, potreba p0 množični potrošnji, po množičnih teleko-munikacijah itd. terjajo široke ekonomske prostore, širina ekonomske integracije pa prinaša s seboj tudi kulturno, politično in druge oblike integracije v ostalih sferah druzbenega življenja. Ali lahko Jugoslavija takšna, kakršna je, na kakršen koli način najde svoj pro-stor v takšni Evropi - zlasti, če ne pride cimprej do sprememb v njenem eko-nomskem in političnem sistemu, ki sta sedaj tako protislovna? Če bomo nadaljevali s takšno razdroblje-nostjo, bodo posledice neugodne tudi za tiste republike, ki danes vztrajajo pri raz-drobljenosti oz. pri ustavi '74. Treba je ust-variti sodobno gospodarstvo, o katerem sem govoril, prvi pogoj za to pa je sodobna pravna država; to bi tudi razvitim republi-kam ustrezalo bolj kot pa zdajšnji sistem ki s seboj prinaša stalno zaostajanje, stalna trenja, nesporazume in druge negativne družbene posledice. Če ostanemo v tem sistemu, se bomo vrili v 19. stoletje. ŽIKA RANKOVIČ prevedel A. ŠUŠULIČ "RJBUNA-STRAN10 TRIBUNA- NAROCNIKI- TRIBUNA - NAROCNIKI - TRIBUNA - NAROCNIKI tribuna PONOVNO V PRODAJI ! TribunmJ