Cena ednoga, drobca 20 fil.
Štev. 35.
Maribor, 13. sept. 1919.
Leto VI.
Političen list za Prekmurske Slovence.
Prihaja vsako nedelo.
Cena Novin je na letošnje leto brez Marijinoga Lista i kalendara Srca Jezušovoga 6 K, s tema pa 10 K.
Krčme.
I.
Krčma ma dve obleki: pošteno i nepošteno. Nešterna krčma pa to obleko tak spreminjava, da si človek zaistino more premišljavati, i dvomiti: je li mogoča takša skažljivost. Ali gučimo odkrito/ .
Poštena obleka krčme je njena potreba i poštenost krčmarja. Ne stojimo na tistom stališči, štero trdi, da je krčma potrebna, če je poštena, prepovedali se pa mora, če"je nepoštena.
Poštena krčma je potrebna. Štera je ta i kda je takša? Poštena je tista krčma, štera brani hüdo i širi dobro. Čteo sem v djanji mantrnikov od nekoga krčmara iz prvih časov krščanstvo. da je v svojoj krčmi Zbirao krščenike, jih je osrčavao, opominao na dobro, na Stanovitnost. Z krčme so šli na morišče i postali so mantrniki prvi krščanski, štere na naših oltarah svetimo i so nam v nebi priprošniki. Ta krsčanska krčma je zgled krščanskih krčem, te oštarjaš zgled krščanskih krčmarov.
K poštenosti krčme je zato v prvoj vrsti ne to potrebno, da pošteno da pivci jesti i piti, nego da se pi-vec tam poštenosti vči. Kakši hasek bi mela občina na priliko denem od »dobre« krčme, če se te najfinejše pijače v njej. točijo i najtečnejše porcije gor nosijo — ako je krčmár tol-vajski gazda, šteri pokradjene reči na stan jemlje. Ta krčma bi na tolvajijo • navčila celo mlado pokolenje občine i sledkar bi v njej samo kuča na küči stala, krčma z svojov velikov zidinov bi pa gizdavo gledala okoli po »petlarah«.
Poštena je zato tista krčma, štera skrbno pazi na to, da se v njej po-
šteno obnaša vsaki pivec, da se tam ne greši, nego dobro dela i da pošteno podvori svojim gostom. Takša krčma je ne samo hasnovita, nego še potrebna. So cerkvena proščenja, misijoni, sejma i drüga spravišča, štera vnogo ljüdi, vnogo lačnih i žejnih ljüdi spravijo vküp v dober na-' men. Te trebe nahraniti, napojiti, dati trebe teli, kaj njemi ide, da bo znala düša ž njim vred svoj sad ob-roditi. Vsem tem potrebam pa more samo dobra krčma odpomoči. Potrebna je zato poštena krčma. V to pošteno krčmo bi potem spravlja!! naše ljüdi, naj žive od njih krčmár, ki je našega mišlenja.
Ali kak tű začeti ? Pri krčmarah. Krčmáre trebe naprositi, naj se iz-javijo za krčanske krčmáre. Mamo hvala Bogi dosta takših. Ti naj stopijo v zvezo z Matercerkevjov i jo podpirajo, da se tisto dobro seme, ktero se v njej seja v düše, po krčmah ne zgübi. Glejmo na priliko proščenje. Zdaj je že tak posvetne postalo češčenje cerkvenoga Patrona, da Vnogi niti ne ve kaj je za dneva zvün da se te den more z pečenkov do guta najesti z vinom pa še vö ž njega napiti. Ták se svetijo cerkveni Patroni. Jezeri ido na proščenje samo »jest, pit i plésati. Se bolše düše, štere so celo dopoldne v cerkvi pa še pri večernici, ljüdje, ki so prišli k spovedi i k sv. obhajili, še ti so večkrat, čeravno ne vsi, tak slabi, da den proščenja po pobožnosti z grehom dokončajo. Zatoga volo se med dühovniki vsikdar bolje v trdnjava na-kana, da bi se proščenje odpravile. Krčmarje bi stem gotovo dosta zgübili. Mogoče je pa pitanje srečno rešiti i ta rešitev bi po mojem mnenji
bila ta-le. Naj se naredi Zveza krščanskih krčmarov. Začnejo naj jo krčmarje. Dužnost te zveze bi bila, da bi krčmarje v
a) nikdar ne meli igre za ples; če se igra ne da bi se plesalo, posebno, čè je še lepa pesem poleg, kdo bi torpi proti gučao;
b) da nikomi ne dajo piti, da bi se opijano-;
c) da deci do 16 let ne dajo Opojne pijače niti kaj za kaditi, za takše naj majo kakše gladke brez-alkoholne pijače i slatino; i da deco do 16 let samo te trpijo v svojih ali okoli svojih prostorih, kda je to ne-zogibno potrebno, na priliko, kda se ta indri ne more nahraniti ali počinoti;
d) da bodo skrbno pazili, ka se v njihovoj krčmi ali okoli nje ne bo grdo gučalo, preklinjalo, kakše znanje sklenjevalo, sploh kakši greh delao; takšega naj včasi odstranijo i ga cerkvenoj pa sveckoj oblasti naznanijo;
e) da bodo ljüdi na potrebne molitvi opominjali, med božjov slüžbov krčmo popolnoma zaprli pa med pivci krščanskoga düha širili.
Te krčmáre bi zatém vsa krsčanska drüštva priporočala. Krščanski krčmarje, kaj povete na to?
Grofovska zemlja.
Vsi samo Čakamo, da se razdeli Zemlja, štere imajo grofje tri dele, kmet pa, šteri to zemljo obdelavo, pa samo eden del. Pitamo se, kak de se to delilo ? Eli da se samo razmeti, te do pa šli tisti, ka do merili v ves pa pozovejo ljudi vö, pa povejo, ti boš meo to, ti pa to i. t. d. Ne tak. Gospodje, šteri majo to v rokaj ščejo od nas znati kak mi Želimo. Trbej povedati, kak si mi to mislimo. Naša
Str. 2.
NOVINE
Leto VI.
žela de se spoštüvala pa gor jemala. Kak pa naj to povemo ? Etak. Sküp stopimo, -v zvezo stopimo, pa tam Povemo naše žele pa jo tak naprej damo. Sküp stopimo v Kmetsko Zvezo! K. Z. je tüdi vsikdi indri po Slovenskom razširjena. Če mi povemo kak kotrige K. Z. našo zelo, te se za to zavzemejo tudi vsi drugi, šteri so v K. Z. in samo tak je mogoči Uspeh. Samo tak lehko dosegnemo. Kak pa to K. Z. napraviti? Vsi moški v nedelo vküp stopite — ali s sakše občine, ali s sakše fare pa si pravite — mi smo ustanovni K. Z. Eden vaša iména gor zapiše. Obednim si pogučite vse, ka želite napraviti v gospodarsko] reči v svojoj občini ali fari. Če je kaj takšega, ka nemrete sami napraviti, te to eden med vami, šteri je bole navajeni, napiše pa naprej da vekšemi odbori K. Z., šteri de tüdi v Prekmurji. Tisti odbor de pa že pa meo takše ljüdi šteri to naprej na pravo mesto spravijo. Da začnete, to te sami videli, kakša dobrota je to za vas. Samo začnite, šče - to nedelo vküp stopite!
Shod Kmetske (Zveze (K. Z.) v Črensovcih in Türnišči.
Namen K. Z. in njeno delo je bilo 7. in 8. trn. razloženo na dveh ljudskih shodih v Črensovcih 7.t. m. in v Türnišči 8. t. ni. v navzočnosti velike množice. V Črensovcih je bilo više jezero, v Turnišču pa više dve jezeri ljudi. Lepo vreme je povekšalo sijaj shodov. Na obeh shodih sta govorila g. nadrevizor Vlado Pušenjak in domačin Jös. Godina. G. Pušenjaka je številna množica večkrat prekinoli z
glasnim pritrjevanjom. Govornik razloži v jako razumljívi obliki z lepimi prilikami delo K. Z. Kmetska Zveza je na katoliškoj podlagi in že 12 let druži Slovenske kmete. Kelko dobroga je storila že za našega kmeta! Če ščemo obdržati svojo vero v šolaj, se moramo vsi zdrüžiti v toj Zvezi. Dnesden vladajo ljüdje, njihov glas vala vse, zato je potrebno znati, komi se da glas pri zbiranji poslancov. Grofovsko imanje de se delile. Kak de se delile P — To- mora ljüdstvo povedati in najleži pove to organi-zirano (zdrüženo) v K. Z. K. Z. se po-tegüvle za volilno pravico tüdi za ženske. Naše ženske morajo dobiti pravico poslance voliti, ve so pa one ravno telko zmožne kak možki. To smo vidili posebno v vojski, da je vse gospodarsko delo bilo na rami naših žensk. Priporoča gospodarske zadruge, štere do po pravičnoj ceni odavalo vsakovrstno blago našim ljüdem. Samo tak je mogoče potrebni z naše srede židove in drüge, šteri zavolo pomanjkanja različnoga blaga delajo s kmetom strašne do-bičke. Razloži tüdi potrebo štemplanja penez. Peneze da naša držáva zato štemplati, ar šče znati, kelko penez mamo. Te komaj lehko dobijo penezi boljšo vrednost, če Znamo koliko jih imamo.
Domačim Godina odgovori na nešterne lažnjive novice, štere raz-našajo takši ljüdje, šteri samo na vogrsko ime čüjejo. Kelkokrat se je raznesla novica, da prido Vogri za 8 dni nazaj; da je pa prvih osem dni poteklo, te so pa gučali od drügih osem dni, te pa na tretjo i štrto . . . laž za lažjov... Odgovori v Türnišči na jako premišljeno lažnjivo "novico
od nekšega gospoda, šteri je v hr-vatskih Novinah najšeo, ka odidejo za nekaj dni jugoslovanski vojaki iz Prekmurja. Zaistino pa stoji, v no* vinah ka odidejo samo civilni hrvatski uradniki na šterih mesto pridejo Slovenci. Zavolo toga, ka prepustijo bratje Hrvati Prekmurje Slovenskim vučitelom pa uradnikom, je tisti gospod takšo rázburkanost napravo v fari. — Tüdi je nekši gospod pravo, ka so samo kre Müre za Jugoslavijo, tam gor pa ne (v Türnišči). Na pitanje, če so za Jugoslavijo, so z velikim krikom vsi roke vujška stegnoli, pa kričali, ka so vsi za Jugoslavijo.
Prečte na obeh shodih Pozdrav Orlovske Zveze prekmurskom i Orli. Odsek Grla v Črensovcih je skrbel za red pri shodu v Türnišči.
Poslušalci so zapüstiti shod z le-žešim srcom pa s trdnim sklepom za delo v organizacijo Po shodih so govornik i odgovarjali na ranoga pitanja štera so jim stavili posamezni poslüšala.
Kmečka zveza.
Kmečka Zveza dela na to, naj kmeti majo
1. svojo zbornico (spravišče); na teh zbornicah bi kmetje povedali svoje želje, po šterih se ravnati i štere spuniti morajo postavodajni zbori (državni zbori, orsagoyülès po madjars-kom)', to je tisti zbori, kje se postave, pravde (törvenj) delajo;
2. da se ustanovilo stálni domovi, da ne bo trebelo jezerim se po tüjini potepati i ravno zato naj se Zemlja pravično razdeli i se ©nemogoči špe-kulacija z zemljo; — k toj točki glede Prekmurja pripomnimo to-le: Zemlja
Podlistek.
Od brodarove hčeri, od kraliča, pa od nevoščene küharice.
Narodna.       Nadaljavanje.
Küharica jo je zaj notri v vodo lüčila, pa si je te njena hči sela na snehinje mesto, pa si je oblekla njeno obleko.
Gda so se domo pripeljali, je že bio glas, kakšo ženo je dobo mladi krao, ka njoj gimontje kapljèjo vö z oči, da se joče, pa rožike vö z zobi gda se smeje.
Gospoda bi jako rada znala, či je to resan istina, pa jih je vnogo sprišlo vküp na gostüvanje.
Gda so se znajeli pa znapili, so záčali blati norije, ka bi radi vidli, ’ či bi se Sneha Smejala. Delali so vsakojačke norije, pa sneho nikak nej mogli v smeh spraviti.
Nazadnje je šo eden mužikaš vö, pa je oskibeo ednoga kokota, pa ga
je pokritoga prineso v hižo. Gda ga je nasto dijao, je pravo:
— Či je ovo vse dobro bilo, to de šče najboljše!
Nato je vzeo dol skledo, s šterov je kokot pokriti bio. Kokot je zaj bežao proti snehi, Sneha se je pa začala smejati, pa da je ravno jela kašo, njoj je malo kase vö z zobi spadnolo.
Gda so gospoda vidla, ka snehi kaša kaple vö z zobi, so se začala smejati, pa si pogučavati:
— No, naš mladi krao je dobo lepo ženo! Prle je glas bio, ka do njoj gimantje kapali vö z oči, gda de se jokala, pa rožike vö z zobi, gda de se Smejala, zaj njoj pa te kašika kaple vö z zobi.
Mladoga krala pa je to jako razdréselo, pa je odišeo s svojim pri-dentarom na sedem let v píiščavo.
Povrzmo zaj mladoga krala, pa se povrnmo k njegovoj pravoj ženi.
Gda je küharica v vodo vrgla mladoga krala ženo, je ta sirota obis-nola na ednoj veki, pa je jako jav-kala. Osloboditi se je nikak nej mogla, zato ka je nej mela edne roke pa nej edne noge.
Tam ne daleč krej je pa živo, eden püščavnik, pa je večkrat šo ta po vodo, v šteroj se je mujvaoj pa je meo za vso potrebočo.
Te püščavnik je čüo tisto jav-kanje, pa je šo bliže. Gda je mladoga krala žena začüla, ka püščavnik prti njoj ide, je kričala:
— Či si božje stvorjenje, reši me!
Püščavnik je dugo nej vüpav k njoj iti, zato ka je v pamet vzeo, ka je ženski spol. Gda je pa vido, ka je sirota velkoj nevoli, pa si sama nemre pomagati, te je zato li šo, pa jo je oslobodo. Neso jo je k svojoj hrambi, pa jo je dugo hrano. Gda je pa ednok v pamet vzeo, ka je noseča, te je je pa duže ne šteo meti, liki jo je nakano odposláti.
Ona se njemi je nato jako molila, ka jo šče naj malo ma, pa njemi je velela:
— Ti si v eden čun vodo nanosi, pa mene tam skopli.
Püščavnik je te resen nanoso v eden čun vodo, pa jo je začau pra ti. Med pranjam se je pa tista voda v šteroj jo je prao, vsa na zlat obrnola. Ona njemi je zaj pravila:
Leto VI.
NOVINE
Str. 3.
S toga zlata zlej edno žlico !
Püščavnik je to včino t ona njemi je pa te velela:
— To žlico zaj nesi v mesto, pa tam pitaj, či bi ti što dao za njo človeče oči.
Püščavnik je neseo žlice v mesto. Prednjega je prišla tista küharica, ka je mela oči mladoga krala žene, pa je pravila:
Tomi de moj mož jako rad, gda de vido, ka ma zlato žlico.
Vzela je zato to zlato žlico, pa je dala za njo oči mláde kraljice.
Gda je püščavnik domo prineso oči, ka je je dobo za zlato žlico, njemi je mladoga krala žena velela, naj je v vodi namoči, pa te naj njoj notri zdevle. Püščavnik je to včino, pa so se oči prijale.
Mladoga krala žena je zaj včasih spreglédnola, pa je velela püščavnikir
— Zaj pa zlej edne vilice, je nesi v mesto, pa pitaj či bi što dao za nje človečo roko.
Püščavnik je zlejao vilice, pa je je neso v mesto. Tista küharica bi pa jako rada te vilice mela, pa je dala za nje roko mláde kralice. Mi-
slila si je, ka de mož jako rad, naj odkod pride, pa najde zlato žlico pa vilice.
Püščavnik je neseo roko domo. Gda je domo prišeo, njemi je mlada kraljica velela:
— To roko notrí v vodo namoči, pa mi jo nazaj pritekni! Püščavnik je tak vščino, pa se je roka nazaj prijela.
Konec prihodnjič.
O ti lepa vinska rozga . . .
Narodna.
O ti lepa vinska rozga,
Si veselje mojga srca!
Prek morja si pripiavala,
Vu goro si posajena.
O ti lepa vinska rozga,
Si veselje mojga srca!
Od moža si odrezana,
Od Jezoša požegnjana.
O ti lepa vinska rozga,
Si veselje mojga srca!
Od fanta si odrezana,
■ Od Jezoša požegnjana.
O ti lepa vinska rozga,
Si veselje mojga srca!
Po zimi spiš, pa ii cveteš,
V jesen mi lagve napumš.
naj se razdeli samim Prekmurcom, teh krv i znoj sta napajala to zemljo, kda so za petdeset filerov pri lastnom stroški celi den rebotili na njej; tem naj se razdeli, ki so si iz bogatoga Kanaana morali hoditi krűh slüžit v Slavonijo, na Mažarsko, v Austrijo zavolo krivičnih gospodarskih postav; z tov delitvov se stoletna krivica popravi, v ljüdstvi pa obüdi, vtrdi na-gib do nove države. Prekmurcom naj se deli predvsem pohabljenim, dela-nezmožnim vojakom siromakom; če so ti dobili, samo te prido na vršio tisti, ki nekaj ali malo zemlje majo; na svojoj lastnoj grüdi bo vsaki zadovoljen i de z veseljom delao ne kak gda jo je z rende meo, štera je v nebo kričala za kaštigo; i kda de se Zemlja delila, si izkljüčno mi Prekmurci prosimo juš', pravico, dajo de-limo, toti pod oblástjov državnov, a vendar mi sami prekmurski kmeti; to že naprej povemo, da nam je kakši fiškališ, židov, bankar ne bo delio; mi napravimo svoje želje, štere se upoštevati morajo;
3. Kmečka Zveza dela na to da držáva z carinov (vamov, mautov) i ta-rifov ne škodi kmetom; to je naj kmet ne plačüje zavoljo varne drago tiste reči. štere pri svojim gospodarstvi potrebüje, sad svojega gospodarstva, zrnje i živino bi pa po ceni mogo tadavati;
4. da držáva ustanovi kmečke i gospodarske šole, v ljüdskih šolah že malo deco da na gospodarske reči včiti i sledkar tüdi odpre za odraščena kmete i kmetice gospodarske i gospodinjske tečaje;
5. da ustanovi zadruge (szövet-kezet) zalogo umetnih gnojil; te i zadruge bi skrbele, da kje je kmetom
ne mogoče z domačim gnojom izha-jati, dobijo umetna, to je narejena gnojila (mütrágya);
6. da kmeti]skim zadrugam da pravico dovažati svoje pridelke vojaštvi i javnim podjetjom; dozdáj so Židovje, banke, špekulanti lifrali .vojaštvi i kakšim drügim državnim oblastom, i si devali milijone v žep, kmet je pa ostao samo na svojem ne zamerite, samo na svojem gnoji gospod, naj on ma pravico, šteri trpi, dohodke vleči, konči ž njih tüdi pa te najvekši deo;
7. da držáva vojaštvo do skrajne meje omeji, to je naj malo vojakov bo, da bodo menjši vojaški stroški i naj se gleda na potrebe kmečkoga stana, to je naj se kmetom tüdi da oprostitev od vojaške slüžbe, kda je zaistinska potreboča, ne samo urad-niko.m; večkrat je kmet bolje potreben na polji, je na vekši hasek državi, kak pisač v kakšoj pisarni;
8. Kmečka Zveza dela za to, da državo v vseh krajeh poskrbi državne zdravnike (doktore) i živinozdravnike (kuršmite) šteri siromakom brezplačno naj pomagajo, drügim pa za pomenj-šano plačo kak dozdáj;
9. stare, ponesrečene, betežne kmete naj držáva da zavarovati (se-kultrati), ka dobijo v starosti, v betegi i v nesreči teliko podpore, ka si zaistino lehko pomagajo.
Kaj je v teh devetih točkah za-znamjeno, to hoče Kmečka Zveza doseči. Pa dosegne to, če njej, kmeti, mi bomo šli na roko, če stopimo v njo. Čem več nas je v njej, tem več dosegnemo, če mo vsi v njej, vse dosegnemo. Ta Svetovna vojska nas je naučila, da brez kmeta níšče ne more živeti, niti Kralj s svojov svetlov vojs-
kov ne — on sam pa nikoga ne potrebüje. Vojska je pokazala, da kmeta nikaj ne vzame strah. — Jesti, piti njemi je zraslo; obleko je rad dobo pa obüvalo za falat krűha, mesa, za par belic i kupico vina; ogenj kresao si je; posvet njemi je mást podčrvine i staro olje dalo, cuker so njemi Včele domo znosile, obleko če je ne dobo za svoj pov, njemi je njiva obrodüa, trlica ogladila, krosna setkala, pačvse, vse je meo doma i ta najvekša gospoda je trkala po njegovih vratah i držala prgiščo, da bi od njega kaj dobila. —
V Parizi je bio veliki bogataš, ki je meo v svojem ogradi ribnjek. V tom ribnjeki je gojio na stotine pijajce. Dužnost teh krvoločnih črvov je bila, da so pocecale krv tistih konjov, štere je te gospod v to mlako privezao. Te gospod je namreč ne dao svojih starih konjov v mesnico, nego v to mlako v jed pijavkam. Jedini sinček njegov je meo vrloga konja, štéri je pa obstarao. Bogataš bi sinki rad drügoga, mladoga küpo, zato je toga staroga na smrt v ribnjeki osodo. Dao ga je zato sem pripelati i pijajca za pijajcov je prilezila z vode na nemo živinče, štero, da je bilo privezano, je iz stoterih ran kr-vavelo — crkavalo. — Sin bogatašov je ne znao, kaj nameni očo z njegovim konjom —. šo ga je iskat. Od veselja, da ga je najšeo je priplezo na njegov hrbet i sedo tam — pi-javke pa so plezile više po konji do njega i ga obsipale ■— izcecale z konjom vred. — Milijonar je oba mrtviva najšo večer. —
Ta žalostno - istinska zgodovina nam te-le navuke daje: držáva, te bogataš, ne sme neusmiljeno ravnati z našim konjom, to je z našim gospodarstvom, ovak je zgübi s sinovi, s nami vred, kak te bogataš, bo prázna, žalostna :— pa se umori, kak se je ta bogataš po sinkinoj smrti
Kmečka Zveza, kmeti, bo nas i državo rešila smrti, stopite v njo.
Cerkveno.
14. September. Zvišanje sv. Križa. Od toga svetka Maticerkev v dühovniškoj molitvenoj knjigi, z va-noj »brevir«, to le piše: Hosroas, krali perzijski je zadnje dni casar-stva Fokovoga (grčko) zavzeo Egipt pa Afriko, pomoro je tam več jezer krščenikov, križ Gospodov, šteroga je Jelena na goro Kalvarije postavila, je pa sebov vzeo v Perzijo. Zavoljo toga je naslednik Fokov, Heraklij zbegan od jezerih nevol i težav boja, mir proso; a Hosroa omamljen od zmage, niti pod slabimi pogoji ne njemiga je šteo dati. V toj skrajnoj nevarnosti se je zato zmerom posto i molo pa goreče proso Boga za pomoč : na božje navdihavanje je vojsko
Str. 4.
NOVINE
Leto VI.
Spravo vküp, s sovražnikom se spüsto v boj i tri vojvode _ Hosroajovè je z tremi svojimi četami premagao.
Te zgübe so Hosróa potrte, bežo je prek reke Tigris, sinü Medarseja je pa proglaso za svojega so vladara. Siroes, starejši sin Hosroe je strašno zamero to očino ravnanje, nakano, da očo z bratom vred vmori; i zaistino oba je dao na begi zgrabiti i vmoriti, Heraklij njemi je pa zročo kraljestvo pod nešterimi pogoji, med šterimi je tüdi te bio, naj Križ Gospodov nazaj da. Po štirnajstih letih je Križ z oblasti Perzijcov prišo nazaj. Heraklij ga je za tem na lastnih ramah neso v Jeruzalem ta gor, kam ga je prvič Zveličar.
To prenesitev je pa podignola velika čüda. Heraklij okinčan z zlatom i biseri je ne mogo skoz vrát, štera se odpirajo na goro Kalvarije. I čem bolje se je trüdio dalje priti, tembolj ga je nekaj nazajdržalo. Kda se je Heraklij z svojimi sprevodniki nad tem zagrezno, njemi je Zaharija, Jeruzalemski škof pravo: Vladar glej, z tem dragocenim oblečeni ne moreš v nošnji kriza Jezusovo siromaštvo i ponižnost nasledüvati. Nato je Heraklij slekeo dragoceno obleko, se je züo, o deo si prosto odevalo i ostalo pot je z lehkov mogo opraviti pa križ ta postaviti, odkod so ga Perzijo odnesli. Zavolo toga je god Zvišanja sv. Križa, šteri se je te den obhajao, pridobo v Slavi na špomin tomi, ka ga Heraklij ravnota postavo, kje je za Zveličitala prvič bio pripravljen.
Razstava cerkvenih reči. Bra-tovščina sv. Rešnjega Telesa je priredila razstavo cerkvenih oblači! v dvorani škofijske palače. Razstava se je otvorila (odprla) 4. septembra.
Politični pregled.
Samouprava v Prekmurji.
Ministerstvo notrenjih del v Belgradi je obvestilo ljubljansko vlado, da za celo Prekmurje poskrbi Slovenska uradništvo i uslužbenstvo, upravo bo namreč v celom Prekmurji tudi na Dolenskoj^ Slovenska.
Radgona.
Protest Prekmurske deputacije.
Prekmurska doputacija sosveta civilnega komisara za Prekmurje se je oglasila 3. septembra pri deželnoj vladi v Ljubljani pa poslala po ko-misiji za mirovno konferenco sledeči protest; »Deputacija prekmurskih Slo-vencev poslana od narodnega sosveta za celo Prekmurje k vladi v Beograd i v Ljubljani, protestira najodločnejše proti groznoj krivici, štera bi se zgodila s tem, da bi Prekmurje zgübilo Slovence |v Radgoni i okolici, ter
zahteva, da ostane Radgona z okolico pri kraljestvi SHS, kak je to določila že mirovna konferenca po dugotrpe-čih kompromisnih pogajanjah. Pošilamo te obvüpen kile na mirovno konferenco v Parizi pa jo prosimo, da ga poslühne i nam ne včiní nove krivice.	,
Protest prekmurskoga narodnoga sosveta.
Osemdeset jezero prekmurskih Slovencev, Zdrüženih zdaj v Jugoslaviji, doznava razburjeno, da se šče mesto Radgona z okolico iztrgati našoj državi. V tom slučaji bi bio pre-trgan ves stik oslobojenoga Prekmurja z ostalov Jugoslavijov, ar sta v Radgoni edino dva mosta šteriva v ozem-Iji slovenskoga Prekmurja vodita prek Müre. Radgona z okolico je Slovenska. Radgone si ne püstimo iztrgati. Brez nje ne moremo živeti (popravici ona brez nas. Op. ured.) Radgono bomo branili, če trebe z silov. Zahtevamo najodločneje da se naš protest proti pangemarskim (vsenemškim) naka-nam taki naznani v Pariz. Prekmurski narodni sosvet.
Protestirali so
še dr. Klobčič, radgonske komisar, tiskovno drüštvo, zastopniki občin; Poterna, Žetinci, Dedonci, SI. Gorica, Zenkovci, Staraves, Nasova, Plitvica, Plitvički Vrh, Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske Gorice iz G. Radgone, Ljüdska Knjižica, ízobraževalni klub, Čitalnica, Orel, Sokol iz Radgone itd.
Vsebina mirovne pogodbe za Avstrijo.
Nemškoj Avstriji se prizna le ime ljüdovlada (republika) »Avstrija«. Dobi brez glasovanja (votuma) zapadne županije Vogrskoga i mesto Radgono z okolicov. :— Ki je v Avstriji rojen, je državljan te države. — Vojsko samo najéto sme meti J vojaška služba je odprávlena. Austriji/ pripada tisto orožje štero se zdaj nájde v njej. — Austrija se ne sme k niednoj državi prikapčiti, zvün če določi »Zveza narodov. — Mesto Austroogrske banke se ustanovi nova banka, ententa bo skrbela, da gospodarsko ne propadne, živino more dati,, a dobi pa nazaj tisto, kaj so Italijani po premirji ž nje odpelali.' — Brez carine (varne, maute) bo tri leta pošiljala Čehoslo-vaška i Poljska premog (vogelje) Austrije, ta pa njima sirovine. — Duge, odškodnine more plačati, a dobi pa pet let prosto pot do vseh držav bivše Austroogrske in primeren del železnic in ladij. Sledkar pride Austrija v zvezo narodov. 10. septembra je podpisan mir z Austrijov. Jugoslavija i Rumunija staga nej podpisali.
Prisilno posojilo v Italiji.
»Coriere della Sera« italijanski list poroča, da je ministerski svet skleno razpis prisilnoga posojila, to je da moro dati državi na posodo. Posojilo bo znašalo 20 miljardov lir. Ubogi Italijani, zato njim trebe naše Slovenske kraje, da je predosta, — predosta duga. — Italijanski kralj naj pomenjša džavne dugove, se je odpovedao vsem kronskim imetkom, obdrži samo dve palači i plačüvao bo tüdi dačo.
V M. Soboti
je uprava vzeta iz rok dozdašnjib uradnikov i zročena Slovenskim.
Glasi#
Eden milijon kilogramov tobaka je zgorelo v tobačnoj tovarni (fabriki) v Pantini. Škoda znaša več milijonov frankov. Približno jezero delavcev je postalo brezposelnih.
Slaba vera. V Kumi v cerkvi sv. Jošta je prišlo na romanje tüdi nekaj socijalnih demokratov. Ti so tű zaistino pokazali, da se ne brigajo za vero, kak njihova stranka naglaša:: cigarete so kadili pred oltarom po-kritih glav i frlice popevali.
Ženska prisilna delavnica se je otvorila v Begunjah na Kranjskom. V kratkom se odpre tű tüdi pobolj-ševalnica za ženske. V obema hišama najdete r*rekmurke odprta vrata, štere se doma nepošteno obnašate.
Krekov špomin. V Komendi na šoli, v štero je pohajao moli Vanek Krek, oča je bio učitelj so odkrili spominsko ploščo (tablo), na pokopališču pa nov spomenik oči Krekovomi. Dr. Krek je z dr. Ko-rošcom nájveč včino za uje-dinjenje Srbov, Hrvatov i Slovencov v eno državo Jugoslavijo; je bio iz dna düše prijatelj i pomočiNk delavs-koga stana. Tabora v Komandi seje udeležilo više pet jezer ljüdi i govorili so na njem poslanci Štercin, dr. Cankar Izidor. V svojem govori je slikao Krekovega düha, šteri je ne bio drügi kak düh krščanske ljübezni i pravice za šterim vsi moramo iti.
Civilni komisariat za Prekmurje se je odselo z Radgone v Soboto. Poveljštvo murskoga odreda je že tüdi v Soboti. Njegov Pomočnik je Dr. Kočar Jožef, Prekmurec iz Skakovec.
Penezi so žigosani v Prekmurji, ljüdstvo si zdaj že .lehko pomaga, dobi se povsod kaj za küpiti.
Za potreboče Prekmurja je bo-skrbo civilni komisar veliko vnožino petroleja, vžigalic, in drügih reči, štere ljüdstvo najbole potrebüje.
Izdajatel] in odgovorni urednik Klekl Jožef, vp. pleb.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.