Leto V. TRST, v torek dne 28. ffebruvarja 1899. Štev. 6 brije trikrat na mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. -7- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in uporništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. 1 I - . Medli minister. t > Češka delegacija ima grofa Umna že dolgo v „preši". — Nam se vidi, da bo težava kaj posebno mastnega spregati iz tega tako silno medlega ministra. — Cehi se gotovo ne udajo, dokler mu kosti in obisti ne zrahljajo. — Na vse zadnje bode tudi za gospoda grofa dobro — imel bode vsaj mir, kadar ga spregajo. Znovel je. — Ali ste čital tisto žalostno novico iz Rima. — Ne vem kaj mislite. Povejte le, če je kaj vredna. Znorel je. Za pustne dneve prišel je bil v Trst, da se prepriča je li res, kar so mu poročali v Rim. Pripel al se je po železnici. Da si priveže prazni žtlodec stopi v bližnjo krčmo, ker je bilo že temno je videl veliko tablo a napisa ni pre"ital. Naš popotnik je jedel .vampe" pri Petelinu; oziraje se po gostilni je zapazil neke barve, ki so ga začet kom razvesehle a pozneje je videl, da stoji mesto zelene modra barva. Tudi se mu je jezik gostov pozdeval nerazumljiv. Mislil si je, to so gotove francozi. Krčmarja vpraša, kdo in od kod so ti ljudje. — Ti so naši Slovenci iz Trsta in okolice. Ni pojedel vampov, ni izpil vina; plačal je in zalopotnil vrata. Pojdem na kavo, da si popravim želodec; stopil je v Šorlijevo kavarno. Pograbi za bližnji list: „Edinost*, drugi „Narod* tretji ,Slo venec", četrti ,Soča; zadnjič pride do n Brivca", pogleda mu glavo. Ali sem v Trstu, ali kje, saj tu Brivec brije naše uboge Kalabreže — „Semo o no semo nelia patria de R03-•etti". — Zgrabi za palico in zbeži na zrak. Tekal je naš popotnik cel večer po mestnih ulicah in gledal hi^e ali so te res tržaške ; šel na pomol sv. Karla, — da vidi je li to jadransko morje, ozre se na magistrat, da vidi ali še stoji na istem mestu in če še gleda proti Rimu. Tako je potoval naš rimski popotnik, dokler ves truden ni zašel Valetič-evo krčmo tam blizo bolnišnice. — Zopet se F O B U I S T W f, ~ Črtice iz življenja Blaža Blefcarja. Dragi čitatelj, ako se napotiš po lepi vipavski dolini in si priromai vrh Jejšovice, ti pade pogled na ravno polje; tudi v bližnje gorovje se ozreš nehote. In tam proti Vitov-ljam se ti zablišči izmed stoletnih hrastov, obširno poslopje. Že od daleč si domišljuješ, da tu stanuje baje kakšen premožen kmet, ali to ni tako. Tu je naš Blaž doma. Hiša je, kakor pravijo stari ljudje, stanovanje nekdanjih minihov, radi tega se razlikuje od drugih. Tukaj torej stanuje Blaž Blekar. Pa „blekar" ni pravo ime njegovo. Blekar je le od tedaj, ko se je bil pokazal sosedom kot izvrsten kuhar. Naj ti ne bodi žal, dragi čitatelj in čitateljica, ako ti pripovedujem to, znalo bi kateremu biti v pouk, kako si kuharica lahko pomaga v zadregi. Blaž namreč si je zaželel bleke ali cmoke. Kupil si je par kilogramov pšenične moke in začel pripravljati|testo ; ali" vlil je je našel med Slovenci, kateri so prepevali i lepe a njemu neznane pesmi. — Mislim, da je v naglici izpil kozarec vi-pavca, plačal in odšel. — Zdaj pa mi je dovolj, grem se odpočiti v gledišče Rossetti ; Lm bodem vendar našel našo kompanijo — Tako si je mislil on, ter jo naravnost ukrene po Akvedotu v gledišče. — Ljudstvo je prihajalo od vseh stranij. — To so sami Ita-talijani, tudi lepe italijanke je videl, ki so šle v gledišče. — Zameša se tudi on med množico, plača uhod, odda listek. A že sprejem pri uhodu ga je presenetil — čakali so ga in sprejeli odborniki slovanskega delavskega podpornega druStva, prišel je revež na slovenski ples. — Vstopi v gledišče, vse v narodnih barvah, polno ljudi, iz lož so ga gledale slovenske dame. — Mož se obrne proti .stropu", tam zagleda celo vrsto italijanskih „muzikantov* in Rossettija med njimi, kateri se mu je prav sladko smejal, — Zastavonosec je v tem vzdignil društveno zastavo, zaigrali so — zaplesali — Našemu rimljanu pa za-šumi v ušesih. Zbeži naravnost na brod, ki je polnoči odplaval v Benetke. — Vrnil se je domu, vlegel se. Drugo jutro je ustal, ter otožno hodil po rimskih ulicah prepevaje: Lasse pur che i canti e subi, nella patria de Rossetti no se parla piu italian ! Zblaznel je revež. — Na streljišču. Narednik: (enoletnemu prostovoljcu kateri pri streljanju nične zadene): .Vi prostovoljec kam se mora meriti, da se gotovo zadene? bil v skledo preveč vode. Vraga, to je pre-redko in mehko, si je mislil. Da bi kupil še moke, to pa je bilo njemu predaleč, zato si je hitro pomagal drugače: priloži malo tur-šne moke. Sedaj pa je pretrdo, je dejal, moram dostaviti še nekoliko vode pa bode dobro. Ali tudi to pot je dolil preveč, a zopet dostavil moke. Slednjič je bil vendar enkrat gotov z delom. Kam ž njimi sedaj, da se malo osušijo. Stlačil jih je na kos lesa, potem pa kuhal menda tri dni. Na vprašanje koliko .blekov" si je napravil, bi ti vsaki kuhar odgovoril, da jih bilo okolu 7 kilogr. Naš Blaž je tudi izvrsten urar. On dobro popravlja ure. Ko kakšno razpara jo pro gleda ako ima še zdrave ude in jo pomaže pa le vkup žnjo, da ne bi se prehladih. — Kako to, pravi on, saj mi ostaja še .enzob"; uro navije, aha, saj vendar le teče ta ,zob" pa utaknem drugi uri. Nekdaj je imel Blaž tudi jedno kozo, ker pa je bila dobro rejena, se jej je zljubilo, Prostovoljec : Pod črno piko, gospod narednik. Narednik: No tako merite prav, to je pod črno piko, kako to, da iste nikdar ne zadenete ? Prostovoljec: Imam smolo gospod narednik; menim pa, da tudi Vi težko zadenete vsaki dan pod črno piko ! & Bočinjsii trmasti M zadnja izjava. Brivec neizprosni Kaj briješ tako ? Rezki tvoji kosmi Bole me zelo. Orehe nakladaš Na moje rame; lz očesa mi scrpaš Spokorne solze. Jenjaj pač enkrat Te prosim lepo Drugače nakrat Še bom ob glav<5. Že sodbo pogubno Podpisavat neso; V vasi poljubno, Da me zatiro. Povej torej dragi, Da ne znam za pero, Ki ročinjski veljavi Je vsekla rano. Ker ona pa vere Več nama ne da, Kaj mar mi da bere Sad ojstrih britva ! da ne mara živeti več ter odšla v mesnico da jo pošljejo na drugi svet... Blaž pa se je pritoževal: pol mojega življenja bi dal, ako bi se koza vrnila Blaž je tudi kaj zanimiva oseba, srednje postave, lepega, prikupljivega obraza, črnih oči, črne brke; ali Bog ne daj, da bi se katera čitateljica zaljubila v vanj, ker on ima že svojo polovico zakonske sreče. Ako bi kedaj kdo potreboval nočnega čuvaja, namreč, da bi se kdo bal, da ga bode živega vrag vze), je naš junak v tej službi posebno izvežban. Nikdaj je živel nek gospod, ki je bil zelo strašljiv, zakaj, to se še ne ve. Le-ta je poklical Blaža k sebi ter mu povedal vzrok temu povabilu in mu reče: , Vejš Blaž, kaj je tu per strejli, men po noči straši, ne morem kar nic spati." Aha, si je mislil Blaž, čakajte, jaz vas bodem čuval. In res se zmenita radi plačila. Čuvaj je bil zadovoljen z 1 gld. na večer. Gospod pa ni mogel spati radi tega, ker je imel polno Na vežbališeu. Nadporocnik: (proti rekrutu) Vi ste zabit, kakor osel, hodite kakor stara krava! Ponavljajte pred menoj te besede, da si jih bolj zapomnite. Rekrut: (resno proti nadporočniku) Vi ste zabit, kakor osel, hodite kakor stara krava 1 Nadporocnik : (srdito) Ne govorite meni ampak sebi. Rekrut: Herr Oberlieutenant! Befehl muss befolgt werden" ! Jaz sem storil, kar mi je bilo zapovedano. N odpor o mik : (jezno) Popravi si hlače 1 Ab- tretten! Kevc. & Pogovor dveh mož. Tone: O Janez, kaku je ? Slabu vreme, kaj ne ? Janez: Slabu, slabu, mintunajne, či si biu ? T.: Tm-le v Gredišči! Čuj Janez, pej kej ni šule dns, al kej de skačejo in krčijo vrabci na strehi? J.: Minska duša, ne! Kej niso(i) ga vidu tm pr Uoštirščevih, sm djau de ne. T.: A taku ? Sej tede uondan sm ga vidu, ke je šou v šulo po vsem klanci. J. : Pej lani, ne, mintunajne, kne ? I Tisto flajdo je njesu na rami, ma kakti 1 Du-lanje konc je jemfl na rami in rokave pej je vleku po tleh za sabo. Sm djau de ne?! T.: Ti-m(a) tu be blu fanj z Brivca d' be kšen znou spisat f ! J : M' še dougu čakajo a ga ne uobrijejo. Minska duša ne, sm djau de ? ! glavo skrbij. Ko odbije jednajsta, že se čuje nek mačji glas: »Zdaj ti pa vzamem", in ta glas se je parkrat ponovil. nJejš, Blaž, al sliš'", je kričal gospod. Blaž se je pa delal kakor da ni slišal. Kaj pa je, ali nisi nič slišal ? Nič, prav nič, gospod, mene je tudi strah, jaz grem proč in jutri ne bodem mogel nič delati, je jecljal Blaž. Ne, Blaž, ne hodi proč, dal ti bodem 2 forinta, samo tle bodi in varuj me. Naravno, da ga je zvesto čuval ker je vedel, da ga vrag ne vzame, ako bi ga on ne vzel. Ko je bil Blaž enkrat lačen si je mislil: Saj nekdaj sem znal si pomagati, tudi zdaj si bodem. Videl je namreč, da kuharica pripravlja izvrstno pečenko za gospoda. Ko predloži strežnica pripravljeno jed gospodu, so se Blažu sline cedile ter gre k gospodu in mu reče, da bode umrl, ako bode jedel, ker je on, Blaž, videl kako je gad lazil po ognjišču. »Na, nesi preč", in Blaž je dobil še kupico vina, ker ga je rešil gotove smrti. Drugikrat Izjava. Vsled dopisa „Iz Hrastnika* v 4 štev. „Brivca" je dotičnik hudo razjarjen. Neusmiljen .Brivec" ga je res malo prehudo obril. No. da je hrepenel po županski časti, to menda ni taka krivda kedo si pač ne želi vedno višje priti. Badi napisa se javlja, da ima mož poleg nemškega, tudi slovenski. Toda »Brivec" je storil svojo dolžnost, ter obril kakor zna. Dotični sedaj sumniči in obdolžuje za ta čin osebe, ki so o tem popolnoma nedolžne, posebno g. Alojzij Podmenik ni o tem čisto nič prizadet. To potrdi gotovo tudi »Brivec" in če je treba tudi njegovi pomočniki. (Prav gotovo. Uredništvo). Onega »Sršena* je pa zgrabila burja, ko je frčal iz Trsta proti domu, ter ga zanesla, da sam ne ve kam. Zatorej je sedaj dotični lahko brez skrbi, ter naj tiho in mirno živi pri svojem poslu. Za naprej naj se več ne meša v stvari, brez katerih lahko živi, potem se mu pa ne bo več treba bati hudomušnih „Sršenov" 'in tudi ne hudega „Brivca*. Sršenovo gnjezdo. & Kako je neki čevljar prišel v nebesa. Stara povest, ki pa se lahko čita kakor nova. Po nekega čevljarja je prišla smrt, ravno ko je pridno čevelj krpal. „Prijatelj", ogovori ga smrt, »bila je tvoja zadnja ura. Pusti torej čevelj in pojdi z menoj". »Zakaj pa ne", reče čevljar, »toda če velj bode kmalu gotov in škoda bi ga bilo si je pomagal ravno tako, češ, da je pes vtaknil gobec v kožico in res jih je pes dobil od Blaža toliko, kolikor jih je mogel nesti. Pred leti ga je bila napadla huda bolezen, kateri jej pravijo lenoba. Tako ga je bila izdelala, da mu je bilo gorje, ali tudi sedaj si je znal pomagati. Ah, ko bi ga videli, kako se je držal ko je ob cesti prosil milodara; tako krivo je hodil, pa vpogneno, da mu je moral dati vsakdo, ki ga je videl. Pa kako navdušeno je prosil: Oj dragi, draga, vidite me, reveža, kako sem potreben, ali novčič je predroben, patakon, četrtak, bevko mi dajte. Do poldne je prosil, popoludne pa si je mazal želodec s kruhom in vodo, ki je tekla iz soda. Pri kmeticah je prosil samo masla, češ da ima bolan želodec in da ga »popek" napenja. Sedaj je zopet stari Blaž; večkr.it ga skušnjava moti naj bi zopet pričel staro službo, ki je vendar kaj nesla. Spisal M. s. na Piskališču. pustiti, ker ga že tako dolgo krpam. Vsedi se tukaj na klop in počakaj, da ga naredim". Smrt se vsede in zadremlje, ker je bila trudna od mnogih poti. Zvit čevljar pa hitro njeno obleko pribije z žeblji na klop. Ko se smrt predrami, ni mogla od klopi in za čevljarjem, ki se je med tem skril. Vsa jezna gre smrt s klopom vred v nebesa, ker jo je bilo sram, da bi s klopom hodila po svetu. Se le v nebesih so jo rešili tiste neprilike. Ko je Bog izvedel, kaj se je dogodilo s smrtjo, rekel je smrtnjaku : »Pojdi pa ti po čevljarja, ker si močnejši in mu boš prej žugal, ako bi se branil*. Smrtnjak gre in najde čevljarja, ravno ko si je kuhal smolo. Smrtnjak mu reče: „Ker nisi hotel iti s smrtjo, pojdeš pa z menoj !* »Saj bodem šel*, je odgovoril čevljar, „samo smolo moram prej skuhati". Na to smrtnjak malo počaka. Ko je čevljar kuhal smolo, gledal je smrtnjak to opravilo, ker ga ni videl še nikoli. Sedaj spusti čevljar nalašč nekaj smole na tla in prosi smrtnjaka, naj mu jo pobere. Ko se ta pripogne, vlil ma je čevljar za vrat poln kotel vrele smole, da je kar cvilil in naravnost zbežal v nebesa, ne da bi se niti ozrl na čevljarja. Tam so ga vprašali, kje da je pustil čevljarja; on pa jim je odgovoril: „Naj grejo po njega vsi vragi, jaz ne grem nikoli, več!" Ko tako ne morejo čevljarja dobiti v nebesa, spomni se Lucifer, poglavar vragov, na njega ter ukaže malemu, šepastemu vragu, naj čevljarja privede v pekel. Šepasti vrag pride in reče čevljarju : »Ker nisi hotel v nebesa, pa pojdi z menoj v peke!!" »Koj, koj", mu odgovori čevljar, »samo obleči se moram nekaj boljše, ker danes je nedelja". Potom še pripomni vragu : „Vidiš, ljudje gredo tu mimo k maši, ti pa si grd in črn ; daj se vendar ta čas skriti v ta čevelj. Čevljar pa je hitro zgrabil za čevelj, ga prime zgoraj vkup in začel mahati in udrihati s kladivom po njem tako močno, da je vragu polomil vse kosti. Ko je čevljar spustil čevelj, je vrag tako bežal, da se je vse kadilo za njim. Ko je šepasti vrag povedal, kaj se mu je dogodilo, je bil Lucifer zelo nevoljen in je poslal drugega vraga po njega. Pa tudi tega je čevljar tako izdelal, da je ves razbit prilezel nazaj v pekel. Čevljar je odslej živel tako dolgo, daje bil že sam sit življenja. Zato se je podal sam na drugi svet. Najprej je šel v nebesa in potrkal na vrata. Ko ga pa zagleda^ sv. Peter, mu pravi nevoljno : „Ker prej nisi hotel v nebesa ne s smrtjo ne s smrtnjakom, te tudi sedaj ne morem sprejeti notri. Pojdi kamor hočeš !" čevljar gre in potrka na peklenska vrata. Prišel pa mu je odpreti ravno isti vrag, katerega je svoj čas tako hudo zmlatil v čevlju. Ko vrag zagleda čevljarja, hitro zaloputne vrata in jame klicati druge vrage na pomoč: »Hitro pridite tiščati vrata, da tisti strašni čevljar ne pride noter, sicer nas bode vse pobil." Vragi so tako tiščali, da so s svojimi kremplji predrli les. Čevljar vzame kladivo in jim zabije kremplje v vrata tako, da isti vragi še dane3 visijo na vratih obešeni za kremplje. „Kaj pa bode sedaj", mislil je čevljar sam pri sebi; „v nebesa me nočejo, v pekel se me bojijo! Vendar grem zopet v nebesa, na vsak način me morajo pustiti notri!" Ko pride tja, ga sv, Peter odganja, kakor prej Čevljar pa le sili notri. Dolgo sta se tako prepirala. Slednjič je rekel čevljar: .Dovoli mi, da vsaj malce pogledam notri, da vidim vsaj, kako je v nebesih. Potem pojdem takoj od tukaj". Da bi se sv. Peter iznebil sitnega čevljarja, mu odpre vrata na pol. Ko pa čevljar pogleda notri, opazi za durmi svoj klop. Kakor bi trenil, skočil je čevljar skozi vrata v nebesa in se vsede na svoj stol. Sv. Peter ga je gonil ven; čevljar pa mu je odvrnil : „Kaj mi hočeš? Saj sedim na svojem!" Tako so morali čevljarja pustiti v nebesih, kjer še sedaj sedi za durmi na svojem stolu. Moj »kšeft" ne gre več. „Tako", je vzdihnil nek kmet proti svoji polovici, „dokler so me imeli za poštenjaka lahko sem menjaval kožuhe in marsikatero stvar v gostilnah kadar so gostje b'Ii pijani. A sedaj sem prišel popolnoma ob veljavo, od tedaj pa me je sosed tožil, da sem jaz tisti nebodigatreba. Zagovarjat sem se moral pri sodniji in ako ne bi denarja imel za kožuh plačat, moral bi iti tja kamor se dobi kosilo zastonj, pa vse eno imam še misel draga moja ženka, kako' naj bi ženski kožuh brez rokavov za tebe kje, se ve da brezplačno kupil". % Profesor dijaku: „Vi X, koliko bi Vi tehtali specivično ?' Dijak: (misli malo pomaje z roko) „Mislim, tam — okoli 40 kvintalov !" £ Nabrežinske karikature. Piše Tugomir Vekoslavu. V resnici nas zabavljaš, Ko zvijaš tvoj obraz. Še večkrat pa opravljaš ; Oprosti mi brez fraz. Mojemu pustu. Tužne sanje, Skušnje britke, Oj device, Stare, vitke ; Prazne mošnje, Sitne prošnje, Grenka kava, Kislo zelje, To ne spada V veselje. < Svojim znankam. Oj vi punčke nežne male! Kolk' še boste klepetale Oblačilo kter' se šika, , Fante mlade k sebi mika? X Bandeljci, moderci Vmeteljni kodrci Likani šolnci, Barvani 115: ci □ Ta. Rokovice glaije. Odprto srce : Vse kakor gre. Mar ni to dekle ? ! O Pijancu. Ko te vidim v kavarni, Pozno v noč pijanega, Smeje si takrat mislim : Ko b' žena zdaj prišla. A Vprašanje. Kaj Vi slavni demokrati, Vi ki znate tolko šprah Mar vas vendar ni kar hkrati Svet hudobni stri v prah ? 1 Odgovor. Kaj nek pri nas še manjka? To res je sitna vganjka. Če kralj Matjaž naš sladko spi, Znamenje, da ga treba ni. A ko vstane mož bradat, Izgledal bode kot Sokrat, Položil važno je prisego, Da z brado zvezal nas bo v .lego". Tugomir. Menažerija v Vrtojbi. Ako ne verjameš, pa pridi pogledat pr-mejdunaj. Začni ogledovati pri št. 001, kjer dobiš vardjana menažerije s kano. Pa prosim te, dragi Briuc, ne zaupaj njegovim besedam in ne udaj se mu, kdo da si, sicer te ovadi. Prosi ga naj ti da kažipot po menažeriji in potem ga pusti na cedilu ter pojdi dalje. Kmalu se naletiš na nekega csla z naočniki. Pa ne se ga bati. Čeravno se drži kakor bi bil živ, ne vstraši se, ker so ga „balzamirali" dne 16./2./99 ob 4. uri popoludne. Ta ne stori ti več krivice. Oglej si ga dobro, pa zapomni si dobro njegovo podobo za vsak slučaj, Potem pa udari jo kar naprej, da prideš do neke suhe živalice, kateri .krpajo" kožo. Če te kdo tam zbode z iglo, pa pritečeš, brez da bi vedel, do glavnega zverinjaka. Tu dobiš : gorilo, lintverja, morskega slona, »črne", arabske bolhe, sove, čuke. To žival varuje pastir »iz hribov". Okoli pa špancira vsa stradana lesica na čipidi. Tu bi zamudil preveč časa, ako bi hotel vse prav natanjko si ogledati in .zamerkati". Zato pa samo po-škiljaj malo ter pojdi v postranski vagon, kjer se ti pokaže živ prizor: boj med kozo in bikom. To ti ne opišem kako se godi, ker vem, da bodeš zadovoljen, ko bodeš videl strašanske naskoke bika proti mali kozi in kako vendar koza premaga bika. No kaj pa e tam, si bodeš mislil, kaj pa kričajo oni trije, Stopi bliže pa bodeš slišal. Prvi: bola bola (mesto vola, ker ne more izgovarjati v). Drugi : alf, alf in tretji: jo, jo, jo, jo ! Kakšne živali pa morejo biti to: Bol, Alf, Jo, si bodeš mislil. Dragi moj, nič drugega ni kakor oni bik, ki se je bojeval s kozo. To kričanje je le za ,.reklamo", da bi ljudje bolj zahajali noter, ker se deli ostalo meso (seveda proti plačilu) zadnje oslovske večerje, ki je pa radi pomanjkanja oslov, dne 16/1/99, izostala. Ker pa je meso že staro, bi te znal želodec boleti po njem. Udari jo rajši k novemu županu Poštenoviču, kjer te gotovo bolje postrežejo nego pri .nemški" menežariji. Kipakipaprtnejdunaj. M Drobtinice. Gospod (Kočijažu): „ Ljubi mož, povejte, mi kodi se pride najprej na kolodvor!" Kočijaž: (kazoč z roko na svoj voz): „Prosim vstopite." A Gospod: „Kaj ta roman našega domačega pisatelja nočete brati? Gospodična: ,0 da, toda le tedaj če je na nemško prestavljen. ■ ;■© - Žena (možu pri odhodu v gostilno) : ^Kedaj prideš domov ?" Mož: .Kedar hočem". Žena : ,Dobro, toda glej da ne pozneje". X • Gospa: »Ko sem prišla v Benetke, bila je taka povodenj, da sem se morala v gondoli peljati v hotel!" K^s' V .. Častnik (razvodniku, ki bi imel biti povišan v korporala): „Znate li brati?" R.: ,,Znam, g. častnik!" Č.: .Znate li pisati?" R.: tZnam, g častnik! Č. : „Kakšnega poklica stt?* R.: .Doktor filozofije ;n fizike. Qfi Žena: (možu pri odhodu na sprehod) : „Mož, vzemi s seboj palico na sprehod." Mož : Nikakor ne, da mi jo kedo vzame .ter me ž njo pretepe! Kje imaš pamet ? Na njivi kopljejo ljudje krompir ; mimo pride nek bogoslovec ter jih vpraša: .Ali veste vi ljudje tudi, zakaj je Bog krompir ustvaril? —Eden reče: „Zato. da ga jemo!" „0 ne, zato da bi ubogi ljudje tudi imeli komu kožo lupiti. 4= Neki tirolski kmet, kateri ni mogel več mesecev vsled prevelikega snega otroka h krstu prinesti, se vendar necega pomladanskega dne spravi na pot k župnišču. Ko začne g. župnik otroka krstiti ter mu da nekaj soli v usta, zagledajo, da ima otrok že zobe; takoj vprašajo kmeta: ,Vi. vaš otrok ima že zobe! „0 jej jej!* vsklikne kmetic, „v svoji naglici sem mesto jedno- letnega torej dvoletnega vzel!" @ Neki šomašter je imel prav hudo črno kravo. Vsakokrat ko je soproga kravo molzla, je moral šomašter na kravo sesti ter jo tako pomiriti. Enkrat sedi spet ubogi šomašter na kravici ko je bila slučajno slabo priklenjena; krava potegne naglo za verigo in hajdi! bila je na prostem. Zdaj pa zdirja z vso naglostjo z šomaštrom mimo farovža; g župnik pa ravno gleda skozi okno ter kliče šomaštru : „Kam pa, gospod sosed, tako naglo?" .Kamor krava hoče", bil je odgovor. X Nekoč se prikrade svinja pri odprtih •durih v cerkev. Cerkovnik po navadi duri zaklene ter nakrat zasliši neko krulenje ter prestrašen zbeži v farovž g. župniku javit, tudi vrt za igro na kroglje. Točil bode dobra vina, vipavska in istrska, kraški teran KOSLERJEVO PIVO.' Rojaki stanujoči pri sv. Jakobu in drugi gostje dobe v moji gostilni vedno dobro, čedno in točno postrežbo. Tudi za prigrizek je priskrbljeno. — Priporočuje za obili obisk. Spoštovanjem Martin »j/ ^ »J/ »1/ »J/ >ji Marc gostilničar. ££ TJsojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na kavo, čaj, olje, riž, makerone, deSikatese, sadje, ribe, vina itd. Pošiljatve v = omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem. Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si spečijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. mors/ee ribe in rake, sveže sailje, fino olje, itd Dfi6~ Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni. "»B Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsa-kojaka posredovanja. Ž odličnim spoštovanjem ERNEST PEGAN Trst, ulica S. Francesco št. 6. Gostilna,, J3pafje jRifiarič Ulica Conti (za Holtom) Ja vljam slav.občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro črno istrsko in dalmatinsko belo ipavsko vino Točim tudi vedno sveže Drejerjevo pivo v sodčkih in buteljkah. Lačni želodec dobi v kuhinji -potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje. Ulica Conti (za Holtom) illaiSia usi^psEia laraTiei Proflajalnica jestvin VEKOSLAV PEČENKO Ulica Commerciale št. 11. Naše slovenske gospodinje, Iiišne in druge, katere stanujejo v obličji moje pro-dajaluice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino : kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka sveče, frank itd., Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo ] blago. Kedor pride enkrat se vrne. Z obilni obisk se priporoča udani 2—2 Vekoslav Pečenko, trgovec. SI^IBIIbi^IBIISI^IBI Domača slovenska Fran Valetie v ulici Solitario št. 12. ~"<|fcH toči dobro, črno in belo istrsko in oMičansio vino. Daj* se tudi vino na debelo k r č m a r-j e ni in d r u ž i n a m po znižani ceni- — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebn:m. Postrežba točna. Cena primerna. Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Vaietič, krčmar. iEsEfi Leta 1881. E. Riessner, v Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerki) priporoča preč. duhovščini iu slavnemu občinstvu svojo lastno iždelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mitvaške potrebe, voščene sveče itd. \se po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Syoji k svojim I Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato založeno pekarijc-proda-jalnieo. — Postreže se vsaki čas s svežim kruhom po navadnih cenah; prodajalcem, krčmarjem. gostilničarjem in odjemalcem na debelo ustreže točno s primernim odbitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Eazun kruha, dobi se v prodajalnici vseh vrst moke — domače pečivo — razne sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh, gibanice in kar kdo želi; vse po nizkih cenah. Pekarija je v ulici Stadion št. 20, odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. — Priporoča se posebno našim slovenskim materam in njih hčerkam, da ga pogosto obiščejo. udani Jakob Perhavc, lastnik. V' v V ' S? V^V f/ Rusko-slovenski slovar sestavil Hostnik, izdala GORIŠKA TISKARNA A. GABER3ČEK v Gorici. Stane samo 3 Perone Slovenska mladina, ki želiš čitati ruske duševne velikane v izvirniku in si tako nasrkati slovanskega duha, segaj pridno po ruski slovnici, katera obsega slovnico-slovarček in berilo. Slovenska gostilna Ž„PR1 PETELINU" H v Trstu sprejme v svoje prostore vsakega lačnega in utruje-£fck nega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne ANTON VODOPIVEC je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkom. tffc Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zaju-terkom, kosilom, večerjo na željo gosta. Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa ga trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z J" mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svo-HP jim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna. O Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v II Trst, ozri se na krasno tablo: || SP „PRI PETELINU" || Ulica Gliega štev. 7. Lastnik in izdajatelj Miloš Kamuicic, urednik: Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc (Fran Polič) Trst. Prihodnja štev. izide dne 10. marča zvečer.