informativni glasilo ravenskih železarjev> Leto XXXV Ravne na Koroškem, december 1998 št. 12 NA.) VAM BODO * * Sfcs $ * DECEMBBSKA PPAZNOVANJA LEPA, $$ * * * * NOVO LETO PA PPLIA/NO s* Sit S6t * »s $ s* sjs 'It ''ft -tft t|t tis tl' Irfs itft Uredništvo PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA SLOVENSKIH ŽELEZARN EDVARD SVETLIK NA OBISKU NA RAVNAH “Odnosi nadzornim svetom niso več konfliktni” Pred ogledom proizvodnje: Edvard Svetlik, predsednik NS SŽ, s/man Andrej Gradišnik, namestnik glavnega poslovodja Metala in dr. Matic Tasič, predsednik uprave SŽ med koncernom, družbami in Edvard Svetlik, dipl. ekonomist je postal predsednik nadzornega sveta Slovenskih železarn letošnjega aprila (sicer pa je predsednik uprave Holdinga Hidria). Na Ravnah je v preteklosti že bil, v sedanji funkciji pa prvič v četrtek, 12. novembra. Kot je dejal, si je že dolgo želel, da hi spet prišel na Koroško; zdaj ko je razmere v slovenskem jeklarstvu že dodobra spoznal, pa je napočil tudi čas za obisk. Med ogledom proizvodnje in pogovori z vodstvi železarskih družh in s predsednikom uprave koncerna dr. Maticem Tasičem si je Edvard Svetlik prijazno vzel tudi nekaj minut za pogovor za Fužinar. “Kakšen je namen vašega obiska na Ravnah?” “Obisk vključuje pogovore z vodstvom Metala in STO, poleg ogleda njune proizvodnje pa tudi ogled proizvodnje v Nožih. V pogovorih želim ugotoviti, kakšen zaključek poslovnega leta lahko pričakujemo. Ob obravnavanju poslovanja je poseben poudarek na notranjih ukrepih in racionalizacijah v podjetjih. Pogovarjamo pa se tudi o tem, kaj lahko še skupaj naredimo za izboljšanje poslovanja. Pri tem mislim na t. i. zunanje pogoje. Na primer ceno električne energije.” “NS SŽ je nedavno pooblastil upravo koncerna, da lahko - v soglasju s posameznimi družbami - sprejme tudi kakšne bolj restriktivne ukrepe glede plačevanja električne energije. Kaj to konkretno pomeni?” “Slovenske železarne plačujejo dražjo električno energijo kot njihovi konkurenti v Evropi. Cena za kilovatno uro električne energije je namreč kar 9,5 pfeniga! Če bi bila ta cena 6,5 pfeniga, pa bi bili slovenski jeklarji konkurenčni evropskim. Ugotavljamo, da tudi v Sloveniji ne velja enaka cena električne energije za vsa podjetja. Za dve podjetji, ki sta v lasti Elesa (Talum in Tovarna dušika Ruše), veljajo nižje cene - 6,5 pfeniga za kilovatno uro elektrike. V skladu s prej omenjenim sklepom NS zdaj takšno ceno plačuje tudi jeseniški Acroni. Sicer pa pomoč države pričakujemo tudi pri razreševanju invalidske problematike, pri čemer naj bi rešitve koristile tako izboljševanju konkurenčne sposobnosti železarn kot tudi položaju invalidov.” “Na poslovanje pa ne vplivajo le zunanje okoliščine, temveč tudi razmere v družbah, sodelovanje s koncernom ...” “Veliko časa smo v pogovorih namenili tudi temu, kaj lahko v Slovenskih železarnah sami storimo za boljše gospodarjenje. Z zadovoljstvom lahko rečem, da so zdaj vodstvene ekipe homogene in dobro delujejo. Energija se ne troši več v konfliktih na relacijah koncern - družbe ali nadzorni svet - koncern, temveč se usmerja v pravo smer. V preteklosti je bilo potrošene veliko negativne energije, zdaj pa se že čuti pozitivna klima. Konfliktne situacije ne prevladujejo več. Na področjih, kjer lahko koncern odigra pozitivno vlogo, se že kaže sinergija; to velja posebej za finance in nabavo. Tudi nova kadrovska okrepitev na koncernu (dipl. oec. Borut Meh - namestnik predsednika uprave, sicer pa zadolžen za finančno področje) pomeni veliko pridobitev, homogenizacijo ekipe.” “Kako pa ocenjujete letošnje poslovanje v Slovenskih železarnah?” “Moja ocena je pozitivna. Izgubo so slovenski železarji - v primerjavi z lani - prepolovili. Seveda je treba poudariti, da so pri tem nekatere družbe bolj, druge pa manj uspešne. Acroni in STO najbolj odstopata od programa prestrukturiranja - in sicer negativno. V Metalu se že kažejo pozitivni premiki, cilj za prihodnje leto je poslovanje v skladu s sanacijskim programom. V letu 2000 naj bi bili njihovi poslovni rezultati že pozitivni. Tu smo razrešili tudi probleme iz preteklosti (prenos dolgov Jekla Štore iz bilance Metala, op. A. Č). Prihodnje leto pa bo težje zaradi vpliva t. i. azijske in ruske krize. V koncernu so tudi manjše družbe, ki so že zdaj uspešne in imajo prihodnost, kot npr. Tovil in Noži. STO pa je težji primer.” “Začela se je privatizacija Slovenskih železarn.” “V okviru interne razdelitve delnic SŽ je bilo prek 15.000 vpisov listin za premalo izplačane plače in certifikatov. Zdaj se začenja privatizacija jedra koncerna. Naš cilj je najprej, da te družbe začnejo poslovati pozitivno, potem pa sledi njihova privatizacija. Pri tem ne mislim le na iskanje strateških partnerjev, temveč tudi na druge oblike (npr. managerski prevzem) - privatizacija naj gre v tisto smer, ki bo okrepila železarske družbe. Že zdaj moramo razmišljati o tem, čeprav pred letom 2000 ni pričakovati pomembnejših akcij na tem področju.” “Gospod Svetlik, najlepša hvala za odgovore.” Andreja Čibron-Kodrin ZA USPEH PODJETJA SO ODLOČILNI LJUDJE Izkušnje evropske jeklarske industrije “UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI V SLOVENSKIH ŽELEZARNAH” V metalurških družbah smo letos v okviru pomoči programa PHARE začeli izvajati projekt Upravljanje s človeškimi viri v sistemu Slovenske železarne. Njegov namen je prenos izkušenj evropske jeklarske industrije s področja kadrovske prenove v Slovenijo. Izvajalec projekta Evropske skupnosti je belgijsko svetovalno podjetje Gecoops, ki sodeluje s slovenskim koordinatorjem projekta IC Smeri z Raven. V prvi fazi projekta so belgijski kolegi na podlagi ogleda in pogovorov naredili povzetek obstoječega stanja na kadrovskem področju, sledili so: predstavitev največjega belgijskega jeklarskega koncerna Cockerill Sambre, ogled njegovih proizvodnih obratov in izobraževanje. Teh aktivnosti smo se udeležili člani koordinacije za strategijo, kadre in organizacijo Slovenskih železarn. V sredo, 25. II. 1998, pa je 58, predvsem proizvodnih vodstvenih delavcev Metala v upravni zgradbi na Ravnah prisluhnilo predstavitvi koncerna Cockerill Sambre, poročilu o njegovi uspešni sanaciji in o načrtih do leta 2000. Glede na področja odgovornosti so spregovorili Francis Martin o strategiji, Marc Mossay o kadrovskem prestrukturiranju in Michel Olymyk (direktor sindikata) o vlogi sindikata v preobrazbi podjetja. V nadaljevanju poglejmo kratek povzetek predstavljenih vsebin. COCKERILL SAMBRE - OD KRIZE DO USPEŠNEGA POSLOVANJA Koncern Cockerill Sambre, ki združuje več tovarn tanke in prevlečene pločevine ter zaposluje 10.000 delavcev, je z letno proizvodnjo 6,8 mio ton jekla na 26. mestu med svetovnimi proizvajalci. Letno proda za 210 mia BEF (20,63 BEF = I DEM) izdelkov. V prvem polletju 1998 je ustvaril 7,5 mia BEF dobička. Vendar pa poslovanje ni bilo vedno uspešno. V obdobju 1971-74, ko se je povpraševanje po jeklu v svetu močno zmanjšalo, se je koncern, v katerem je takrat delalo še 22.000 zaposlenih, znašel v hudih težavah. Krizi, ki se je odražala v negativnem poslovanju, nenehnem menjavanju direktorjev in nekonstruktivnem delovanju sindikatov, ni bilo videti konca. Če ne bi bil prisoten močan socialni vidik, bi bil koncern ukinjen. V letu 1984 je prišlo do preobrata. Omogočila ga je znatna finančna podpora države, polno angažiranje vseh zaposlenih, tvorno sodelovanje sindikatov in okolij, v katerih so delala podjetja, predvsem pa postavljena razvojna strategija z definiranimi kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji. Za temeljni cilj so si v koncernu postavili krepitev konkurenčne sposobnosti, za kar je potrebno: - večanje učinkovitosti, - posluh za kupce in odzivanje na njihova pričakovanja, - boljše “pokrivanje” svetovnega tržišča, - hitro prilagajanje tehnološkim spremembam in - ukrepi za krepitev osnovne dejavnosti. Za svoj ”core business” so definirali prevlečeno pločevino, zato so v celoti opustili proizvodnjo dolgih proizvodov. Specializirali so se le za tanko pločevino, pri tem pa so delež prevlečene pločevine z 9 odst. (1983) povečali na 52 odst. (1997). Uspeh so gradili na ljudeh, saj so se zavedali, da je strategija izvedljiva le, če so za njo ljudje. Mobilizirali so vse razpoložljive sile v podjetjih, kar je zahtevalo vlaganje v izobraževanje in usposabljanje. Ustvarili so medsebojno zaupanje in predvsem ob podpori usposobljenih delovodij in neposrednih vodij - povečali učinkovitost ter skrb za varno in odgovorno delo v proizvodnji. Socialni sporazum in kontinuiran dialog s sindikati sta omogočila, da so kljub pretresljivemu zmanjšanju zaposlenih z 22.000 na 10.000 in ob povečanju količine proizvodnje uspeli ohranjati potrebni socialni mir. Po letu 1989 je koncern zopet rentabilen. Kot upravičen se je pokazal državni vložek v višini 200 mia BEF, ki je bil porabljen za pokrivanje izgub, socialni program in nujne naložbe. Koncern je v obdobju 1983 do 1997 prek davkov, prispevkov, plač in investicij družbi vrnil 636 mia BEF. Dodatnih 26 mia BEF pa bo valunska vlada, ki je večinski lastnik koncerna, dobila od prodaje le-tega. Koncern Cockerill Sambre bo namreč še v tem letu prodala tretjemu največjemu proizvajalcu jekla na svetu - francoskemu koncernu USINOR SACILOR. S tem strateškim partnerjem bo njihov položaj na trgu še močnejši. HORIZONT 2000-RECEPT ZA NAJBOLJŠO JEKLARNO V EVROPI Vendar pa v podjetjih Cockerill Sambre - kljub svojim dobrim poslovnim rezultatom in navedeni strateški okrepitvi - nadaljujejo s prizadevanji za povečanje učinkovitosti. Postavili so si načrt, ki so ga poimenovali Horizont 2000. Želijo postati najboljša celinska jeklarna. Glavne dejavnosti, kijih bodo izvajali, so: decentralizacija, prenašanje odgovornosti na nižje ravni in aktivna vključitev vseh zaposlenih. Oblikovali bodo poslovne centre, katerih vodje (kakor tudi vodje v podjetjih na vseh nivojih) bodo morali poleg tehničnih imeti tudi socialna znanja, saj bo nujno nenehno komuniciranje z zaposlenimi. Do leta 2000 nameravajo ustvariti 10 mia BEF prihrankov, od tega 40 odst. z zniževanjem števila zaposlenih in 60 odst. z zniževanjem drugih stroškov. Število zaposlenih bodo znižali za 2.000 ljudi, v veliki meri pa bodo to zaposleni, ki neposredno ne prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti. Ker se letna proizvodnja ne bo zmanjšala, bosta potrebna boljša organizacija dela in usposabljanje zaposlenih za opravljanje različnih del. Lastna cena (stroški) se bo znižala za 20 odst. Iz predstavljene vsebine in odgovorov na številna vprašanja, postavljena s strani prisotnih, je bilo razbrati stališče belgijskih kolegov, da sodobno pojmovanje uspeha ne temelji več na državni pomoči in napravah, s katerimi razpolagamo, ampak predvsem na ljudeh. V nadaljevanju tehnične podpore v okviru projekta Upravljanje s človeškimi viri bo pripravljen program izobraževanja delovodij, ki bo temeljil na izkušnjah koncerna Cockerill Sambre in na potrebah ter pričakovanjih proizvodnje Metala. s/man Andrej Gradišnik, dipl. inž. S Pharovo pomočjo do kadrovske prenove tudi na Ravnah? 25 LET DALJINSKEGA OGREVANJA NA RAVNAH Med dejavnosti komunalnega gospodarstva v Mežiški dolini spada tudi daljinsko ogrevanje naselij. Sistem oskrbe s toplotno energijo v mestu Ravne je letos praznoval spoštljivo 25. obletnico. POVEZANOST S PROIZVODNJO V ŽELEZARNI V preteklosti je bil razvoj komunalne energetike v dolini tesno povezan z rastjo industrije in razvojem industrijske energetike. Ko je ravensko jeklo osvajalo domača in tuja tižišča, so bili dani tudi pogoji za pomembna vlaganja v izboljšanje delovnega in bivalnega okolja. Železarna je potrebovala novo kotlarno. Takratno vodstvo tovarne je v zasnovo projekta vključilo tudi idejo o daljinskem ogrevanju mesta. Novo kotlarno so zgradili 1966. leta. Pozneje so železaiji v jeklarske procese uvedli nova goriva in tehnologije: iz premoga pridobljeni generatorski plin in katran so najprej nadomestili z mazutom in butan-propanom, leta 1978 pa z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja. To je omogočilo tudi uvedbo sistema daljinskega ogrevanja mesta, s čimer seje zelo izboljšala kakovost bivalnega okolja, od takrat pa so boljše tudi ekološke razmere. Železarna je pri gradnji omrežja daljinskega ogrevanja sodelovala kot investitor do leta 1975, nato pa je predala sistem Samoupravni komunalni interesni skupnosti Ravne, razen proizvodnih virov, nadzora in vzdrževanja omrežja. Večina urbanih naselij se je na daljinski sistem ogrevanja priključila do leta 1980. Lokalne peči in štedilnike na les in premog so v objektih zamenjali centralni ogrevalni sistemi. Zaradi vedno večjega števila novih porabnikov in priključkov je bilo treba povečati zmogljivosti kotlov. V kotlarni so postavili še tretji vročevodni kotel. Da bi bili proizvodnja in raba energije učinkoviti, so na vse tri veje mestnega omrežja, kakor tudi v individualnih in poslovnih objektih, v toplotnih postajah, v vseh družbenih stanovanjskih objektih in ustanovah, vgradili merilnike toplotne energije. Prenova daljinskega ogrevanja Raven - da bodo domovi topli tudi v mr/lili zasneženih dneh ... DOBRO SODELOVANJE MED KOMUNALNIM PODJETJEM IN ENERGETIKO Za upravljanje celotnega daljinskega sistema ogrevanja je skoraj dve desetletji skrbela energetska stroka v železarni. Leta 1991 je upravljanje mestnega distribucijskega sistema s toplotnimi postajami prevzelo Komunalno podjetje Prevalje. Proizvodnjo toplotne energije za potrebe mesta in železarne in distribucijo v železarni pa še naprej zagotavljamo v ravenski Energetiki. S Komunalnim podjetjem Log, ki opravlja javno službo s področja toplotne oskrbe mesta, sodelujemo danes pri načrtovanju energetske politike v občini in pri obnovitvenih delih v sistemu ogrevanja mesta. S skupnimi močmi se trudimo, da bi vsem porabnikom zagotovili zanesljivo kakovostno in ekonomsko sprejemljivo oskrbo s toplotno energijo. Pri načrtovanju in izvajanju nalog izhajamo iz Resolucije o strategiji in oskrbi Slovenije z energijo, ki jo je državni zbor sprejel leta 1996. Ker daje omenjeni dokument na področju komunalne energetike večje pristojnosti lokalnim skupnostim, smo skupaj pripravili tudi strokovne podlage za strategijo komunalne energetike v občini Ravne - Prevalje ter odlok o oskrbi naselij z zemeljskim plinom in s toplotno energijo. Občinski svet je lani oba dokumenta potrdil in sprejel. Naše cilje smo usmerili v razvoj komunalne energetike v občini tako, da bo v največji možni meri usklajen z lokalnimi potrebami in možnostmi. Trudimo se zagotavljati učinkovito in okolju sprejemljivo proizvodnjo, distribucijo in rabo energije. Pri tem upoštevamo pomembne prednosti ravenskega daljinskega sistema ogrevanja. Najpomembnejša med njimi je gotovo velika specifična gostota toplotnega odjema, ki bo ob primerno vzdrževanem in obnovljenem distribucijskem sistemu ter ob posodobitvi opreme in tehnologije proizvodnje toplote tudi v prihodnje temelj za zagotavljanje konkurenčne oskrbe s toplotno energijo iz daljinskega sistema v primerjavi s plinovodnim sistemom. PLINOVOD V KOTLJAH, KOGENERACIJA NA RAVNAH 25-lctno trajajoče obdobje daljinskega ogrevanja naselij v naši občini lahko sklenemo z dvema novima mejnikoma. Dotrajani sistem toplovodnega ogrevanja z velikimi energetskimi izgubami zaradi razvejanosti in predimenzioniranosti v naselju Kotlje je letošnjo jesen nadomestil nov, sodoben plinovodni sistem. Individualnim hišam in stanovanjem bo omogočal učinkovitejšo porabo energije in izbiro individualnih režimov ogrevanja. Ravenski daljinski sistem oskrbe s toploto bo dobil nove proizvodne zmogljivosti. Uprava Slovenskih železarn in njen nadzorni svet sta namreč septembra sprejela sklep o uresničitvi projekta Sočasna proizvodnja električne in toplotne energije v kotlarni Energetike. Omenjena tehnologija seje v državah Evropske zveze že dobro uveljavila. V Sloveniji trenutno premagujemo uvajalne težave in prilagajamo energetsko zakonodajo, ki je pogoj za povečanje števila tovrstnih projektov. Na Ravnah bomo izkoristili ugodne krajevne energetske razmere na nabavnem in prodajnem trgu. V kotlarno bomo postavili tri plinske motoije z generatorji s kapaciteto 8 MW električne moči. Kogeneracijski postroj bo z visokim izkoristkom pretvarjal zemeljski plin v električno in toplotno energijo. Obstoječa energetska infrastruktura omogoča enostaven priklop nove opreme na električno in vročevodno omrežje za ogrevanje mesta in železarne. Odjem električne in toplotne energije je zagotovljen. Po rokovnem načrtu bo začetek obratovanja novega postroja predvidoma v prihodnji kurilni sezoni. V Mežiški dolini se s tem tudi v prihodnje nadaljujeta sožitje industrijske in komunalne energetike ter njuno posodobljanje. Mojca Kert-Kos, dipl. inž. OSKRBA Z ENERGIJO v oktobru DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA (Sm3) INDEKS (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 740.910 820.233 1 10,7 SŽ- METAL Ravne, d. o. o. 2.399.800 2.644.513 110,2 SŽ - STO Ravne, d. o. o. 74.500 55.861 75,0 SŽ-ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o. 31.100 34.673 111,5 SKUPAJ 3.246.310 3.555.280 109,5 V oktobm je bila dobava primarnih energentov nemotena, prav tako tudi oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Podatki o planirani in dejanski porabi zemeljskega plina so prikazani v tabeli. V oktobru smo začeli ogrevati mesto Ravne, zato smo pokurili tudi nekoliko večje količine odpadnega olja in emulzij. Od družb Železarne Ravne smo zbrali 53,9 m3 ter od zunanjih dobaviteljev 10 m3 odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 63,9 m3. Za sežig pa smo skupno zbrali 29,6 m’ odpadnega olja, in sicer: 5,7 m’ od železarskih družb, 2 m3 od zunanjih dobaviteljev in 21,9 m2 s cepljenjem emulzij. Druga večja dela: ■ Začeli smo generalni remont na parnem kotlu št. 2 (zamenjava ekranskih cevi in obzidave). ■ V zaključni fazi so dela pri obnovi avtomatike in pri zamenjavi regulacijske opreme za vodenje kotlarne. ■ V skupni dolžini 170 m smo zamenjali cevovode vročevoda za Špedicijo in Kovačnico. ■ Za zunanje naročnike v Kotljah in drugje smo izvedli servisni zagon plinskih peči, ki sojih montirali delavci Energetike. Miran Fužir, dipl. inž. INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V NOVEMBRU • 9. 11. 1998 ob 1.48 seje v Vzmeteh vžgalo kalilno olje, potem pa so zagorele še odvodne cevi na ventilatorju za odsesavanje dima. Požar so pogasili poklicni gasilci IV. izmene. • 24. 11. 1998 ob 5.2» je v Metalu (obrat EPŽ) prišlo do razlitja tekočega jekla. Požar na električnih in drugih energetskih vodih so pogasili poklicni gasilci III. izmene. • 30. II. 1998 ob 13.50 so na odlagališču industrijskih odpadkov zagoreli odpadki iz tapetniške delavnice, ki so bili odloženi preblizu še ne povsem ohlajenih kor. Gasilska enota je posredovala še: • 26. 11. 1998, ko so iz ReCO sporočili, da pri Votli peči gori avto, vendar je šlo le za lažni alarm. Gasilski zavod Ravne Direktor Branko Čas, dipl. inž. PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI KAKO NAPREJ? UVOD Nedavno sprejete spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju v svojih določilih zavezujejo vse ponudnike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj za doplačila, da uskladijo vsebino zavarovanj z zahtevami tega zakona. V nadaljevanju objavljamo nekaj osnovnih dejstev o novostih na področju prostovoljnega zavarovanja, za kakšne spremembe gre in kako k spremembam pristopa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. VSEBINA ZAKONSKIH SPREMEMB Prostovoljno zdravstveno zavarovanje poznamo pri nas že od leta 1993. Zanj se je odločilo skoraj 1,4 milijona prebivalcev, ki so si s tem zagotovili določeno zdravstveno varnost. Doslej sta takšno zavarovanje izvajala le Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri katerem je zavarovanih prek 1,1 milijona prebivalcev Slovenije, in Adriatic, d. d.. Spomladi letos pa je Državni zbor RS sprejel spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo prav na to področje. Zakon določa, da morajo vse zavarovalnice, ki izvajajo zavarovanje za doplačila do polne cene zdravstvenih storitev, to organizirati kot dolgoročna zavarovanja in oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije za starost. Realna višina premije ho rezervacije tudi zagotavljala. Prav tako nalaga Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), da za izvajanje tega zavarovanja ustanovi specializirano zavarovalnico v obliki vzajemne družbe. USTANAVLJANJE VZAJEMNE DRUŽBE Ta družba naj bi bila ustanovljena do konca letošnjega leta Kljub intenzivnim pripravam pa še niso izpoln jeni vsi pogo ji, da bi zaživela že z novim letom. Bo pa vsekakor ustanovljena najpozneje do jeseni prihodn jega leta. Ves ta čas bodo vse osebe, prostovoljno zavarovane pri Zavodu, imele zagotovljene pri njem vse pravice na način, kot so sklenile zavarovalne pogodbe. Zato so strahovi in določena namigovanja, da bi utegnile z novim letom ostati brez kritja, povsem neutemeljeni. Po ustanovitvi nove vzajemne družbe ni pričakovati, da bi se položaj in pravice zavarovancev poslabšale. V bistvu gre bolj za pravno-formalno in organizacijsko spremembo, po kateri bo prišlo do še večje razmejitve nalog pri izvajanju obveznega in prostovoljnega zavarovanja v Zavodu. Ta ne bo vplivala na varnost oseb, ki so že zavarovane pri Zavodu in ki bodo'“prenešene” na novo družbo. V tej družbi lahko celo pričakujejo nekatere ugodnosti, ki jih v sedanji ureditvi ni bilo mogoče povsem zagotoviti. Nova družba, ki jo ustanavlja Zavod, bo delovala po načelih vzajemnosti in ji bo v ospredju zadovoljevanje interesov članov -zavarovancev. Po tej svoji naravnanosti se bo bistveno razlikovala od drugih zavarovalnic, ki so organizirane kot delniške družbe, katerih cilj je ustvarjanje dobička. Pristop, ki temelji na vzajemnostnih odnosih na področju zdravstvenega zavarovanja, je značilen za večino evropskih držav. Prva prednost , ki izhaja iz te oblike neprofitnih zavarovanj, je dolgoročna naravnanost, kar onemogoča špekulativnost pri cenovnih politikah. Z vzajemnimi zavarovanji namreč skušajo v Evropi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki so tesno povezana s pravicami s področja obveznega oz. osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vzpostaviti dolgoročno zdravstveno varnost prebivalstva. Ugotavljajo namreč, da bolezen in njeno zdravljenje ne moreta biti predmet zgolj dobička delničarjev. To v realnosti pomeni praviloma postavljanje kratkoročnih zavarovanj in izvajanje posebnih pogojev oziroma zavračanje ljudi z večjimi zdravstvenimi tveganji (bolni, starejši). Druga prednost takšne ureditve je v dejstvu, da so njeni člani istočastno zavarovanci in lastniki ter upravljalci družbe in si tako sami določajo pravila pri uresničevanju skupnih interesov. Tako za vzajemna zavarovanja velja pravilo, da se v njej tudi morebitni presežki prihodkov nad stroški namenjajo članom oz. zavarovancem in za izboljšanje njihovih bonitet. MEDGENERACIJSKA IZRAVNAVA IN DOLGOROČNA VARNOST PROSTOVOLJNIH ZAVAROVANJ Vzajemnostni odnosi v novi družbi, ki jo ustanavlja Zavod, tako predvidevajo medgeneracijsko izravnavo stroškov, s katero bo omogočena tudi starejšim in zdravljenja bolj potrebnim osebam dosegljivost prostovoljnega zavarovanja za doplačila in ustrezno zdravstveno varnost. Takšna medgeneracijska izravnava je pridobitev, ki jo poznajo skoraj vse evropske države, in je ena izmed značilnosti socialne politike in naravnanosti družbe. Novost, ki izhaja iz zakona in bo uresničena z ustanovitvijo Zavodove družbe, je tudi uvedba zavarovalno-tchničnih rezervacij za starost. To bodo posebna sredstva, kijih bodo mlajši zavarovanci vplačevali in varčevali za svoja starejša leta, ko so stroški za zdravljenje v povprečju 3- in večkrat višji kot v mladosti. Te rezervacije so poroštvo, da bo družba zagotavljala zdravstveno varnost svojim članom praktično dosmrtno. To je eno izmed pomembnih dejstev in ena od novosti, po katerem sc bo družba po vsej verjetnosti razlikovala od drugih zavarovalnic, ki ne izvajajo teh zavarovanj po načelih vzajemnosti. V NOVO LETO TOREJ Z NORMALNIM IZVAJANJEM PROSTOVOLJNIH ZAVAROVANJ Na koncu velja tako še enkrat poudariti, da sc ob novem letu za zavarovance Zavoda ne bo zgodilo nič usodnega in da jim ni treba sprejemati kakršnihkoli novih odločitev o svojem zavarovanju. Sklenjene večletne pogodbe so namreč veljavne in zavezujejo oba partnerja, zavarovanec in Zavod. K normalnemu izvajanju obveznosti brez pretresev za zavarovance pri uvajanju sprememb zavezuje Zavod tudi zakon. Vendar bi tudi brez zakonskega določila Zavod v celoti izpolnil svoje obveznosti, kot jih je že doslej v zadnjih šestih letih. Zalo ni razlogov za zaskrbljenost in še manj za nasedanje nekaterim netočnim informacijam, po katerih naj bi Zavod z novim letom celo prenehal izvajati prostovoljna zavarovanja in zagotavljati pravice iz sklenjenih pogodb. O vseh pomembnih aktivnostih za ustanovitev nove vzajemne družbe in vseh novostih na področju izvajanja prostovoljnega zavarovanja bo Zavod pravočasno in sprotno obveščal javnost in svoje zavarovance. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije KULTURNE PRIREDITVE V NOVEMBRU • Ravne na Koroškem letos praznujejo 750-letnico (v listini iz leta 1248, kije v frančiškanskem samostanu v Gradcu, so omenjeni njegovi upravniki Guttensteini). Občina Ravne - Prevalje je ob tem jubileju izdala in založila knjigo Ravne na Koroškem -750 let prve pisne omembe. Javnosti so jo ustvarjalci predstavili 5. 11. v dvorani železarniške uprave. Kot je povedal župan Maks Večko, knjiga lepo dopolnjuje prireditve ob 750-letnici kraja. Urednik Mirko Osojnik je pojasnil zasnovo knjige (od prvih idej o zborniku do monografije). V njej so vsebovane vse časovne komponente (včeraj, danes jutri), kar se odraža tudi že v naslovih prispevkov: Utrinki iz preteklosti - Zgodovinske podobe; Razgledi po sedanjosti - Sodobni mestni utrip; Vizije za 21. stoletje -Ureditev mestnega središča Ravne na Koroškem. Kot avtor drugega poglavja je poudaril, da mu daje čar 50 barvnih fotografij Toma Jeseničnika, ki je v objektiv ujel manj znane vedute, hkrati pa pokazal, da so Ravne mesto nasprotij. V besedilu je Osojnik izpostavil predvsem kulturno dediščino Raven. Mag. Karla Oder je opisala razvoj kraja od prve (do sedaj znane najbolj stare) listine do leta 1952, ko so Ravne postale mesto. Dejala je, da besedilo ni poglobljena zgodovinska študija, ampak temelji na doslej znanem gradivu. Uroš Reiter je povzel vsebino predloga “redefiniranja mestnega prostora”, ki ga je izdelal skupaj z mag. Alenko Fikfak. Knjiga ima 128 strani in 130 barvnih fotografij. Edi Koraca je bil njen oblikovalec (sodeloval pa je tudi pri oblikovanju razstave in vabil). Znak, namenjen obeleževanju 750-letnice Raven, je izdelal Domen Fras. Četudi bodo morda zgodovinarji kdaj našli še starejšo listino o kraju, pa knjiga zato nima nič manjše vrednosti. Imeti (ali vsaj prebrati) bi jo moral vsak domačin, da bi bolje (na kratko) spoznal svoje mesto. • Prireditve ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika, pisatelja, kulturnika, pobudnika in prvega ravnatelja ravenske gimnazije in študijske knjižnice so se začele 12. 11. v Koroški osrednji knjižnici. V njej so pripravili razstavo o Sušnikovem delu in življenju (na ogled bo do konca leta). Predstavili so ga kot pedagoga, knjižničarja in govornika. Na ogled so Sušnikovi portreti in kipi, delček iz njegove literarne in znanstvene zapuščine (njegovi prispevki v časopisih, revijah, koledarjih, avtorska dela, slavilne pesmi itd.), korespondenca in nekaj njegovih predmetov (npr. pisalna miza iz mariborskega obdobja). V kulturnem programu so sodelovali ravenski gimnazijci z recitalom (izbor iz Sušnikovih del je opravil njihov mentor prof. Miran Kodrin) in pevski zbor PD Lipa iz Velikovca. Ravnateljica knjižnice in urednica knjige prof. Majda Kotnik-Verčko je predstavila Zbornik ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika. Knjiga vsebuje štiri sklope: izbor njegovih besedil, besede o njem (izpod peres dr. Antona Trstenjaka, Mirka Osojnika, dr. Bruna Hartmana, prof. Janeza Mrdavšiča, dr. Janka Sušnika, Jožeta Lodranta, dr. Vilka Novaka, Lojzeta Kozarja, dr. Valentina Inzka, Zorka Simčiča, prof. Stanka Janežiča in Bogdana Pogačnika), njegove literarne in likovne upodobitve. Knjiga je izšla pri Založbi Voranc. • KD Mohorjan je na Prevaljah pripravil Sušnikove dneve. Začeli so se že 13. 11. z mašo za rajnim. Osrednja prireditev je bila dan pozneje v Družbenem domu. Najprej so odkrili Sušnikov doprsni kip, ki ga je izdelal kipar Stanko Kolenc, in spominsko ploščo, ki jo bodo pritrdili na Sušnikovo hišo. V kulturnem programu na akademiji so sodelovali: MPZ Vres, Oktet TRO, Koroški kvintet, Kvintet Ajda, ŽPZ Karantanija, MePZ DU Prevalje, Mladinski PZ \ S predstavitve knjige Ravne na Koroškem - 750 let prve pisne omembe (1248-1998): Jurij Berložnik (povezovalec prireditve), Edi Koraca, Uroš Reiter, Maks Večko, Mirko Osojnik in mag. Karla Oder Župnije Prevalje in Župnijski PZ ter pianistka Nataša Valant in basbaritonist Marko Fink (krstna izvedba samospeva Vres - Sušnikovo besedilo je uglasbil skladatelj Lojze Lebič). Tekste očetovih del je izbral prof. Tone Sušnik, bral pa jih je igralec Tone Kuntner. O dr. Sušniku so spregovorili: njegov sin dr. Janko Sušnik, pisatelj Zorko Simčič, g. Lesnika (prebral je govor mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja) in dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence iz Celovca. 0 Zaradi prijateljskih vezi med dr. Sušnikom in dr. Jožkom Tischlerjem seje začelo tudi sodelovanje dveh gimnazij - ravenske in celovške (za Slovence); vezi se od takrat niso pretrgale. 18. 11. so na Prevaljah nastopili ravenski recitatorji (Ajda Vasle, Blanka Tacer, Andrej Lojen in Tomaž Simetinger) s flavtistko Vojko Močnik ter pianistka Helena Buhvald. Iz Celovca so prišli pevci mešanega mladinskega zbora mešanega zbora ter člani instrumentalnega ansambla. Spregovorila sta tudi ravnateljica Borstnerjeva in ravnatelj Vospernik. V nadaljevanju prireditve Profesor, povej, kaj so pravila življenja ... so obiskovalci izvedeli nekaj osnovnih podatkov o knjigah, ki so izšle ob Sušnikovi stoletnici. Prof. Majda Kotnik-Verčko je predstavila Zbornik ob stoletnici rojstva. Prof Miran Kodrin je podrobno razčlenil Sušnikove Šenturšeljce, zgodbe z domačih hribov, ki jih je zbral in ponatisnil KD Mohorjan Prevalje. (Besedilo ocene bo v celoti objavljeno v Koroškem fužinarju.) Prof Stanko Janežič je spregovoril o Rožnem vencu - knjiga je prvič izšla leta 1938, besedilo pa temelji na sv. pismu; pridane so fotografije slik Petra Markoviča iz brestaniške bazilike. Prof Ludvik Sočič, glavni urednik Pomurske založbe, je ob ponatisu Prekmurskih profilov (prvič so izšli leta 1929) dejal: “Dr. Sušniku smo iz globin srca hvaležni, da nam je postavil to čudovito ogledalo.” 0 Prvi koncert iz programa glasbenega abonmaja 1998/99 je bil 14. 11. v Glasbenem domu na Ravnah. Nastopil je New S\ving Quartet (Dare Hering, Oto Pestner, Tomaž Kozlevčar in Marjan Petan), ki je zapel 20 pesmi. 0 Za peto predstavo gledališkega abonmaja je ZKD Mežiške doline izbral Vita Tauferja Silence Silence Silence. 20. 11. je z njo v Kulturnem domu na Ravnah gostovalo Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana. • Razstavo akademskega slikarja Benjamina Kumpreja so odprli 26. 11. v Koroškem domu starostnikov v Črnečah. Na otvoritvi sta nastopila kantavtor Milan Kamnik in oktet IGEM. • Lutkovna predstava Muca Copatarica avtorice Ele Perocije bila uvod v lutkovni abonma v 1998/99. Otroci so si jo ogledali 28. 11. v Kulturnem domu Ravne. Zaigrali so jo člani ansambla Lutkovnega gledališča FRU-FRU iz Ljubljane. • MePZ Strojnska Reka je 28. 11. ob svoji 10-letnici priredil koncert v Kulturnem domu v Strojnski Reki. A. Č. MRK - ponoven izziv za dijake in mentorje V letošnjem šolskem letuje bil objavljen razpis za izbiro najboljših raziskovalnih nalog v okviru GIBANJA MLADI RAZISKOVALCI KOROŠKE. Je že šesti po vrsti in kot doslej omogoča srednješolcem, pa tudi mentorjem, da se potrdijo na različnih tematskih področjih. Vse informacije dobite na Gimnaziji Ravne (kije nosilka gibanja) pri prof. Dragici Dcrvodel-Moškon, MRK pa ima tudi svojo spletno stran http://www.s--gr.mb.edus.si/mrk.htm. Nekaj naslovov raziskovalnih nalog je bilo objavljenih že skupaj z razpisom, še vedno pa je čas, da tudi strokovnjaki iz železarskih družb posredujete svoje ideje. Rok za prijavo na razpis poteče 15. januarja 1999. A. Č. Z osrednje prevaljske prireditve v spomin na dr. Sušnika (Foto: Ocepek) ŠPORT ODBOJKA V prvenstvu prve državne lige se odbojkarji Fužinarja (letos nastopajo pod sponzorskim okriljem Gradbene opcrativc Koroške, enote IGEM) znova potegujejo za najvišji naslov. Po končanem prvem delu prvenstva so uvrščeni prav pri vrhu, čeprav so nepričakovano doživeli dva poraza. Prvega v Mariboru proti Stavbaiju IGM s 3:0 in drugega v Murski Soboti proti Pomgradu s 3:1. Prav ta dva poraza in nasploh slabše igre v prvenstvu so bile razlog, da je po 6. krogu prišlo do zamenjave trenerja. Domačina Franja Ježa je nadomestil Rečan Leon Barič. Sicer pa so odbojkarji pričakovano osvojili tudi točke doma proti Salonitu in Šoštanju Topolšici, v gosteh proti dotedaj vodilni ekipi Titana Kamnik ter nazadnje v tekmi z Olimpijo. Odigrali so tudi tekmi z nemškim prvakom Friedrichshafnom v kvalifikacijah za evropsko ligo. Odbojkarji Vuzenice in odbojkarice Prevalj v osmih tekmah druge lige še niso zmagali. Zato pa izjemno uspešno igrajo v tretji ligi - vzhod moška druga ekipa Fužinaija ter igralke Mežice. Oboji namreč vodijo z maksimalnim številom točk. NOGOMET Prevaljski Korotan je z zmago v Domžalah sklenil uspešno serijo v jesenskem delu prvenstva. Po prihodu trencija Tonija Tomažiča in Maksa Pučlja na mesto direktorja kluba so Prevaljčani uspeli zbrati kar 22 točk. Nanizali so skupno šest zmag in štiri neodločene izide. Edini poraz so doživeli doma proti ekipi državnega prvaka Maribora Teatanica, posebej odmevna pa je bila zadnja serija štirih zaporednih zmag nad Potrošnikom in Primoijem doma ter Živili Triglav in BS Tehnikom v gosteh. V drugi ligi so nogometaši Dravograda končali jesensko bero s 34 točkami in z uvrstitvijo na 2. mesto za novincem v ligi - Pohoijcm - iz Ruš. Skupno so 1 hišnikovi fantje v prvenstvu desetkrat zmagali in štirikrat igrali neodločeno. Na vrhu lestvice Medobčinske nogometne lige Maribor bodo prezimili nogometaši Fužinarja. Ravenčani so zbrali 32 točk, tri več kot drugouvrščeno moštvo Kozjaka Radlje. Lahko bi jih imeli še več, toda v zadnjem 13. krogu so presenetili s porazom doma proti nogometašem Rošnje Loke z 1:3. Nogometaši Pece iz Črne so po prvem delu tekmovanja uvrščeni na 10., nogometaši mežiškega Akumulatorja pa na 11. mesto (med 14 ekipami). KEGLJANJE V pivem delu prvenstva prve državne lige so si kegljači Elektrarne Dravograd s štirimi zmagami domala že zagotovili željeni obstanek v ligi. Izjemno uspešno so jesenski del prvenstva sklenile tudi Slovenjgradčankc. Na polovici tekmovanja so zbrale 10 točk in so uvrščene v sredino lestvice. V drugi ligi so kegljači Fužinaija pristali na zadnjem mestu. Nič bolje se ne godi kcgljavkam Korotana, ki so z dvema zmagama na predzadnjem mestu. V tretji ligi izjemno uspešno nastopa moška vrsta Korotana, ki si je priborila tudi jesenski naslov. Slovenjgradčani so osvojili 2. mesto za ekipo Rudarja Hrastnik. PLAVANJE Na mednarodnem mitingu v Grazu (7. in 8. novembra) je med dečki Rok Oto osvojil dve prvi in eno drugo mesto, Aleš Logar pa je dvakrat zmagal. Med mladinkami je bila Tanja Kumprej dvakrat piva in enkrat druga, Tanja Gologranc enkrat druga in enkrat tretja, Simon Strmšek pa si je priplaval eno tretje mesto. V absolutni konkurenci je bil Miha Tisovnik drugi in tretji, Anja Srebotnik dvakrat tretja, Kumprejcva pa enkrat. V seštevku dveh najboljših rezultatov mitinga je Kumprejeva osvojila 1. mesto med mladinkami, Rok Oto pa je bil med dečki tretji. Med slovenskimi plavalkami so se najbolj izkazale Radovljčanke, sestri Kejžar ter Slapšakova in Blatnikova. Mlajša skupina plavalcev in plavalk Fužinarja je sočasno sodelovala na mitingu v madžarskem Zalaegerszegu. Najboljši je bil Damir Dugonjič, ki si je priplaval dve prvi mesti v prsnem slogu. Na močnem mednarodnem mitingu v Celju (21. in 22. novembra) je Kumprejeva osvojila dve prvi in dve drugi mesti v konkurenci mladink. V absolutni kategoriji je bil Tisovnik tretji na 200 m hrbtno, 4. in 5. mesta so si priplavale Srebotnikova in Breznikarjeva, ki je okrevala po bolezni. Med najboljše se je med kadetinjami uvrstila tudi Tanja Gologranc. Na 15. memorialu Spele Rebolj v Kranju (28. novembra) je Tanja Kumprej osvojila 3. mesto v absolutni konkurenci na 200 m mešano. V kategoriji mladink si je priplavala dve drugi mesti, drugi pa je bil enkrat tudi Aleš Logar med mlajšimi dečki. ALPSKO SMUČANJE 15-letna črnjanska smučarka Tina Maze je odlično štartala v letošnja tekmovanja FIS. V Val Thorcnsu v Franciji se je Mazejeva v prvem veleslalomu s štartno številko 107 zavihtela na 2. mesto, v drugem pa jc s številko 129 celo zmagala. V prvem slalomu v Tignesu se je od naših izkazala Lea Dabič s 3. mcsvtom, Mazejeva pa proge ni uspela presmučati. Na drugi slalomski leknii je Črnjanka osvojila 16. mesto. Ivo Mlakar ANDREJ NEMČIČ 1951-1998 Andrej seje rodil 10. 6. 1951 v Slovenj Gradcu materi Pavli in očetu Andreju. Otroštvo je preživel v Dravogradu, kjer je končal osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na Metalurški šoli na Ravnali in se izučil za kovača. Do odhoda na služenje vojaškega roka je bil zaposlen v železarni. Po vrnitvi iz vojske seje zaposlil v bližini svojega doma, v Monteiju Dravograd, kjer sta bila zaposlena tudi oba brata. Tukaj seje ob delu usposobil za ključavničaija. S skupino varilcev je doma in v tujini opravljal razna dela na varjenju konstmkcij. Zaradi napornega dela sije po enem letu našel zaposlitev v Gorenju Velenje. Tukaj jc spoznal svojo bodočo ženo Danico, s katero sta pozneje imela hčerko edinko, Andrejo. Leta 1994 je bil eden mnogih, ki so postali tehnološki višek. Ponovno zaposlitev je Andrej našel v Kovačnici, in sicer septembra leta 1995. Delovno razmerje je sklenil za določen čas na delovnem mestu orodjar. Težko delo navarjanja orodij je opravljal z veliko truda in veselja, v začetni zagnanosti celo neprekinjeno, tudi v času malice. V avgustu naslednjega leta so ga zaradi njegove prizadevnosti zaposlili za nedoločen čas, tokrat kot rezalca na žagi. Tudi tukaj je pokazal izjemno marljivost pri delu. Nenehno je dajal predloge, kako delo olajšali in izboljšati. Predenje v letošnjem juliju odšel na dopust, je le mimogrede omenil, da verjetno z zdravjem ni vse v redu. In res ni bilo. Zahibtna bolezen ga je že v začetku avgusta prisilila v bolniški stalež. Kljub močni volji se ji ni mogel upreti. Le dan po dnevu spomina na mrtve smo kovači izvedeli, da Andreja ni več med nami. Vest nas je močno pretresla, saj smo izgubili iskrenega prijatelja in vestnega sodelavca. Ženi Danici, hčerki Andreji in ostalemu sorodstvu v imenu ravenskih kovačev iskreno sožal je. Sodelavci KADROVSKA GIBANJA V OKTOBRU 31. 10. 1998 je bilo v železarskih družbah zaposlenih 3.054 delavcev. V zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so vključena v pregled kadrovskih gibanj, je septembra delalo 424 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.160 STO 862 NOŽI 190 ARMATURE MUTA 349 OPREMA 157 LOGISTIČNI CENTER 150 ENERGETIKA 109 STAN. PODJETJE 19 ZIP CENTER 58 VZMETI 82 TRANSKOR 62 VOGARD 79 ŠERPA 127 GASILSKI ZAVOD 16 EUREST 58 FLUKTUACIJ A Sklenitve delovnega razmerja Za oktober je bilo značilno skromno število (4) novih delovnih razmerij, pa še ta so bila sklenjena le za določen čas. Na novo so zaposlovali v Metalu (I) in v Nožih (3). V zasebnih družbah je bila situacija naslednja: v Seipi in Vogardu so za določen čas zaposlili po I novega delavca, v Eurestu pa imajo odslej še 1 pripravnika. Prekinitve delovnega razmerja Število oktobra prekinjenih delovnih razmerij se je povzpelo na 12: 4 v Armaturah Muta, 3 v Logističnem centru, 2 v STO in po I v Metalu, Opremi in Energetiki. Vzroki so bili naslednji: upokojitev (4), potek zaposlitve za določen čas (4), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (I), odhod v Slovensko vojsko (2) in samozaposlitev trajnega presežka (I). O prekinitvah delovnega razmerja poročajo tudi iz Transkorja (I sporazumna prekinitev), Vogarda (2 sporazumni prekinitvi) in Euresta (2 upokojitvi). Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedana, pradedana, brata in tasta Maksimiljana Klemenčiča st. se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala internemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, še posebej dr. Plevniku za nudenje zdravniške pomoči v času njegove bolezni. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Nožev Ravne in Glasbene šole Slovenj Gradec za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Hvala pilotom Aerokluba Slovenj Gradec in Ptuj za darovano cvetje in častno slovo v zahvalo za njegovo delo v klubih. Hvala tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne, pevcem, Juretu Gradišniku za zaigrano Tišino in g. Primožiču za poslovilni govor. Naj spomin nanj ostane večen! Vsi njegovi NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 41 Nagradna križanka št. 40 - rešitev VODORAVNO: JEKLO, VALJAR, OLOVO, KLOAKA, BIVOLI, SKLOP, SAVICA, OTVE, PEČ, TERASA, R, RIK, RT, ER, ELAN, KORITO, ROKAV, ONEGA, ITN, DIR, LALA, JOE, OKA, KLOR, AS, RAK, AONI. Izžrebani reševalci, ki prejmejo DARILNE PAKETE TRGOVINE KORAGAL, so: ■ KRISTINA HRIBERNIK, SŽ - ARMATURE MUTA, d. o. o. ■ ALENKA KOTNIK, SŽ - METAL RAVNE, d. o. o. ■ RUDI VERTAČNIK, SŽ - ARMATURE MUTA, d. o. o. - LLU. Nagradna križanka št. 41: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 4. 1. 1999 na naslov: FUŽIN AR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. Nagrade za reševalce tokratne križanke je prispevalo Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj. Ob stoti obletnici rojstva dr. Franca Sušnika je namreč izdalo in založilo njegove Senturšeljce -zgodbe iz kmečkega življenja, ki jih je pred drugo svetovno vojno objavljal v Kmečki ženi. Več o knjigi je v decembrski številki Koroškega fužinarja. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije sta prispevala: Fotostudio Ocepek in uredništvo. Tel.: 0602 21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128-92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. 12 INFORMATIVNI FUi študijska knjižnica o cn 73 TJ um