Tudi Plužine sprejele
sklep o pobratenju
z našo občino
Naši braki verjvtno vodo, da $v žc vrsto lct tkvju prijatcljskc vczi mcd črn«-gorsko občino Plužinc in našu. Vezi $o nastalc iz naravne potrebe po poglcdu »čcz plot«, šc /lasli zato, kcr obc občini ločijo ogrumnc zcmljvpisnc razdaljv in prav tako veliko razlikc v slopnji razvitosti. Mcdtem ko sndi naša občina mcd razvitcjšv, sodi občina Plužine incd najmanj ra/vitc občinc v Jugoslaviji. Vcn-dar imajo Plužinčanisilovitu žcljo po hilrcj.Min ra/\oju svojcgakrajain zmanj-šcvanju omenjenBi ra/dalj. Fritcmjim pravprideslchcrninasvct,čcpaprideta od prijatvlja. jc vrcden šo tuliko več.
Več letne mcdsebojnc vezi pa so se doslej stkale že tako močnu, da jih jc bilo putrcbno ludi formalno uzakt.-niti in jim dati uradno ime in veljavo Tako jc na pobudo prcdscdstva SZDL našc občinc in Pluiin naša skupščirui na seji 23. aprila sprejela sklep o pobratcnju občinc Ljubljana Moste-Poljc z občino Plužinc. V sklepu jc mcd drugim zapisano, da občini sklepata pobratenjc z name-nom, da bi šc bolj utrjcvali bratstvp in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije in da bi pospcšcvali sode-lovanje med družbcnopolitičnimi or-ganizacijami pa v gospodarstvu. kul-turi, športu in tirugih dcjavnostih. Sklcp o pobratenju sc bo uresničil s podpisom skupnc listinc.
Na slovesni scji občinskc skupš-činc Plužint.1 ob grazniku njihove ob-čine. ki ga vsako leto proslavljajo 5. avgusta, so tak sklep o pobratenju sprejcli tudi v Plužinah. Slovesnosti
so sc iz naše občine udeležili pred-sednik občinske skupščine Niko Lukcž. prcdstavnik nbčinske organi-zacije ZZB NOV Slavko Rode in ob-činskega sveta sindikatov Ivan Luk-man.
Občina Plužine sodi med najred-kejc naseljene občine v Jugoslaviji, mcri 854 kvadratnih kilometrov (naša 162). šteje okrog 8000 prcbi-valccv (naša prek 65.000). Obkro-žcna jc z reko Taro. najviš jimi vrhov i pogorjii Durmitor, Volujaka in Ma-gliča z drugc strani. Srcdi občine Icži prelcpo akumulacijsko Pivsko jczc-ro. ki je nastalo po zajezitvi gorske krasolice — rcke Pive v Mratinju, kjer je clektrarna dobescdno v živi skali z najvišjo — 220 m visoko pre-grado v Evropi.
Več bomo o pobrateni obiini pisali šc v prihodnjih številkab.
S. GERLICA