Izyolienq novo občinsko vodstvo
Župan je Milan Dobnik
Slovenci smo takšnih in drugačnih reform že kar vajeni. Ene so nam bolj všeč, druge manj, o reformi lokalne samouprave pa imamo zaenkrat še precej deljeno mnenje. Temu primerna je bila tudi udeležba na volitvah za župana in občinske svetnike.
Občani žalske občine smo morali na volišča kar dvakrat. 4. decembra smo izvolili 36 občinskih svetnikov, to nedeljo pa v drugem krogu še župana. Za župana je bil izvoljen Milan Dobnik, ki je tudi sicer v prvem krogu zbral največ glasov. Več o samih volitvah in sestavi novega občinskega sveta pa si lahko preberete na 3. strani.
Potem, ko so bili znani sicer še neuradni, a dokončni volilni rezultati, smo novega župana Milana Dobnika prosili za kratko izjavo:
»V novem občinskem svetu pričakujem dobro sodelovanje, ker so v njem ljudje, ki jim ni tuja skrb za uspeh naše občine, se pravi, da se bodo trudili, da bi delo občine teklo čimbol je. V dosedanji občinski skupščini smo sicer imeli kar nekaj vročih razprav, vendar teh ne ocenjujem kot nekaj negativnega, pač pa kot skrb ljudi, da se nadzira izvršna oblast. Prav v tem je bi-
stvo demokracije. Tudi če bo res kmalu prišlo do predloga nekaterih krajevnih skupnosti, da se odcepijo od žalske občine, ne bo to nič posebnega, saj sem ves čas zagovarjal stališče, naj ljudje o takšnih stvareh odločajo sami. Če bodo predlagali ločitev, bodo seveda morali dobiti najprej potrditev svojih volilcev. Sicer pa bo prva seja občinskega sveta 23. decembra, na njej pa bo potrebno najprej izvoliti predsednika občinskega sveta, sprejeti statut občine in vse potrebne sklepe, ki bodo omogočili konstituiranje nove občine.
Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so me podprli pri moji samostojni kandidaturi s podpisom, vsem, ki so oddali svoj glas zame, prav tako pa bi se zahvalil tudi svojim protikandidatom za pošten predvolilni boj.«
frELAig RELAX
Velika novoletna nagradna iara »od 1 do 10«
5 novoletnih potovanj v tujino-gratis in še veliko potovanj s popustil
Novoletna potovanja že od 109 DEM!
—	Keszthely (109 DEM)
—	Budimpešta (239 DEM)
—	Balattonfured (179 DEM)
—	Rim (299 DEM)
—	Amsterdam (399 DEM)
Smučanje — zima 94/95
—	Bodensdorf (že od 199 DEM)
—	Annenheim
(že od 225 DEM)
—	Verditz (že od 329 DEM)
Plačilo na obroke!
Relax
Žalec tel.: 715-386 Velenje tel.: 851-99
Voščimo vesele božične in
novoletne praznike!
Savinjčan
fauzlci, felitno- <MZ*Kve&ete fofictte i*t novoletne frtoqni&e teži velitio Ožieče v- leteč 1995!
uredništvo
\xopic
c0«e
Žalec,
Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285
Presenečenje s kartito Tropit
S kavo troplc bodo praznični dnevi Se bolj praznični
Voščimo mm prijetne božične in novoletne praznike
Praznovanje novega leta je največja mednarodna veselica brez razloga, vsesplošna norost, ki na ta datum zajame domala vse narode in sloje. Svet časti rojstni dan novega leta, ki ni drugega kot komaj zadosten razlog za pijančevanje v svetovnem merilu. Pri vsem tem je zanimiva in omembe vredna samo ta svetovna razsežnost. Novoletni dan se najprej začne na časovni meji nekje na otočju Tonga, potem plju-sne val napitnic proti zahodu, doseže Novo Zelandijo, Avstralijo, azijsko celino, se približa Evropi v čedalje višji plimi in dvanajst ur po začetku pojava doseže London in že zdrvi prek Atlantika, kjer sproži milijone šampanjskih zamaškov v Amerikah, še vedno v valu od vzhoda do zahoda. Medtem pojav, kot se je vzdignil, spet počasi zamira v pijanski omotici in izčrpanosti prav tako v velikem mačkastem valu vzhoda do zahoda.
Kakšno je racionalnojedro te tovne obnorelosti, kmffiko^ na dan enaintridesete, bra obide svetle je reča krogla veftjjjjsti večje in se okrog njelm^zd, metra in pol med drugim di plesnivi skupek likosti prosenega zrna določeni pdu ‘!:ws no hitrostjo, potem zrno v do ločenem č: de v svoje izhodišči potrebuje za to, da si
s, ki ga ‘ doseže
določeno točko na svoji poti, da se prikaže nazaj v začetni kraj, se imenuje leto. In to vrnitev v izhodišče praznujemo v novoletni noči.
Ker je Zemlja opolnoči na Silvestrovo točno tam, kot je bila lani in predlani in predpredlani ob tem času, se med pokanjem zamaškov in petard vsevprek noro objemamo in poljubljamo. Ampak zakaj ravno na Silvestrovo opolnoči? Zemlja je vendar vsak hip, vsak trenutek že od pamti-veka z astronomsko natančnostjo točno tam tem času in tudi prihodn)
Razlog je v nik rimskih Exigut ločil, ni šteli domini
'c
■rsko na novo leto, kday pa - ¡n mer. ežaw$imleplarse bzi stol&ja kar naprej pre-,_narejal. Kje jqtfštlh deset dni med .... Jm in IŠfaaistm oktobrom 15821 Kaj se jg v njih zgodi-jto.'’ N^^^^^^fiajsti oktober ytmpočil$j$^e je končal četrti. Ta-kgje sesipaš časovni red ena sama samovolja in le težko rečemo, da brez ostanka sloni na natančnih znanstvenih dognanjih. Tako tudi novo leto praznujemo na docela samovoljno izbran dan. Nekdo ga je potisnil v koledar,
svet pa po tej direktivi vsako leto preveseljači silvestrsko noč, kot smo že rekli — od vzhoda proti zahodu v velikem valu.
Kakšen bi bil prjjj/i, na znanstveni vester? Tre-natančno !an, 'o sto 'e natan-vrtenje z plesnivim nje zače-iji, na ka-
M M poti. jo bl^btem bilo tisto pravo novo leto, ki hi ga kot praznik začetkiZemljine revolucije mirne dusšdahko praznovali Idi resni ljudje.
Bolj ambiciozni narodi so v bolj ambicioznih časih seveda poskušali tudi to. Iudje so izračunali, da je bilo novo leto 1. oktobra 3767 našim štetjem. Ali so izračunali pravi Težko bi rekli, kajti Bizantinci so izračunali, da se je to zgodilo I. septembra 5508 pred našim štetjem. Sodobni čas zavrača tudi ta datum, svoje hipoteze pa si ne upa postaviti. Tako še zmeraj tavamo, praznujemo nekaj kar na pamet, kot nam je pač bilo ukazano. Ker ukaze radi izpolnjujemo, posebej če se potem je in pije in veseljači, in če so zapovedani prazniki še plačani, vse prenesemo, tudi novoletni jutranji glavobol in novoletni jutranji aspirinček.
Veselo silvestrovanje torej in srečno novo leto!	Ervin Fritz
Srečno novo leto!
Novo v Žalcu
MMT MARKET
Bevkova 9 tet; 715-043
Dnevno sveža domača jajca Od 9 SIT dalje ki kokoši kom.
200 srn
Točimo tudi CET (100 SW in mehčalec (80 SIT).
Odprto vsak dan od a do 19. ure, nedelja od 8. do12. ura
Voščimo prijetne božične in novoletne praznike
se priporočamo
Skupščina
občine
in izvršni svet
v v • -
vosata vesel božič
ter
zadovoljno/ zdravo in uspešno novo leto 1995
Zadnja seja zborov skupščine
Zadolženi v novo občino
Rebalans proračuna predvideva 162 milijonov izvršnega sveta in skupščine
Za pol leta podaljšan mandat zborom občinske skupščine se je iztekel. Na zadnji skupni seji so se delegati zbrali konec novembra in na njej obravnavali kar štirinajst točk dnevnega reda. Med njimi tudi odlok o rebalansu proračuna in poročna o štiriletnem delu izvršnega sveta. Sicer pa se je seja po uvodnem pozdravu Milana Doonika in zahvali za uspešno sodelovanje začela mnogo bolj razburljivo, kot se je nato končala.
Pravzaprav so morali občinski poslanci najprej dokončati še predzadnjo sejo, ki je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena med razpravo o ponovnem imenovanju ravnatelja osnovne šole Vransko. Tudi tokrat so zaradi nasprotovanja nekaterih poslancev sklenili to odločitev prepustiti novemu občinskemu svetu. Preden so potrdili dnevni red, se je vnela še razprava o tem, ali naj ob koncu poslušajo še informacijo o izboru občinske lokalne deponije, saj so pisno informacijo dobili kar na skupščinske klopi. Po prepričevanju, da ne gre za nikakršno sprejemanje sklepov, so potrdili prvotno predlagan dnevni red, nato pa izrekli številna delegatska vprašanja in pobude.
Sledila je razprava o predlogu rebalansa proračuna za leto 1994. Vodja finančne službe Lojze Posedel je poslancem pojasnil, da je bil rebalans pripravljen zaradi nekaterih nepredvidenih prora-
čunskih izdatkov in tudi prihodkov. Tako je Dars nakazal na račun proračuna 520 milijonov tolarjev, spremenila pa so se tudi izhodišča, na osnovi katerih je bil pripravljen letošnji proračun. Tako je bila mesečna inflacija višja od načrtovanega 1 odstotka, med letom je vlada'sprejela zakon o uskladitvi plač v upravnih organih in družbenih dejavnostih, povišala pa se je tudi izhodiščna plača s 26.521 tolarjev na 29.500 tolarjev. Pri izdelavi proračuna se upoštevajo tudi kriteriji, ki določajo izračun obsega javne porabe. Sprejela jih je republiška vlada, ki pa ni upoštevala pripomb nekaterih občin, da so ti kriteriji nepravilni in nepravični do nekaterih občin. Posledica tega so bile velike težave pri zagotavljanju sredstev porabnikom občinskega proračuna, čeprav je verjetno res, da so ti prekoračevali predvideno porabo tudi zaradi spremembe lokalne samouprave. Pomanj-
SKLAD ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC
razpisuje prosto delovno mesto
STROKOVNI DELAVEC
Pogoji:
®¡Ítt¡íS
■ ■
-	višja alt visoka izobrazba ekonomske 8fi tehnične smeri,
-	najmanj pet tet delovnih izkušen},
-	aktivno znanje angleškega ah nemškega tezfka,
-	poznavanje dela na osebnem računalniku
2 izbranim kandidatom bomp sklenili delovno razmerje za nedoločen čas
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in kratkim lastnim programom delovanja sklada pošljite do 6. januarja 95 na naslov: Sklad za razvoj obrti -in podjetništva Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 63310 Žalec - razpis.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili.
kredita - Uspešno delo
kanje denarja je bilo najbolj izrazito na področju vzgoje in izobraževanja. Ker je občinska skupščina sprejela sklep, da se lahko proračun zadolži samo do višine 162,5 milijona tolarjev, so morale izvajalske organizacije same najeti kratkoročne kredite, ki se jim bodo šteli v porabo naslednjega leta. Zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti je tako najel kredit v višini 9 milijonov tolarjev za materialne stroške šol in 400.000 tolarjev za investicijska dela v OŠ Vransko. Zavod za kulturo pa je moral najeti kredit v višini 400.000 tolarjev za nakup knjig. Potem ko je Lojze Posedel povedal, da je bilo od 520 milijonov tolarjev nadomestila zaradi avtoceste že porabljenih 33 milijonov, in sicer za ceste na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, ostalo pa je deponirano na treh bankah, so poslanci potrdili odlok o rebalansu proračuna v višini 2,172 milijona tolarjev.
Brez posebne razprave so nato sprejeli spremembe dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana za južni del Žalca in Vinsko Goro oz. Črnovo ter spremembe dveh zazidalnih načrtov, za del Levca in Ločice pri Polzeli. Prav tako niso imeli pripomb na poročilo o več kot štiriletnem delu izvršnega sveta in sekretariatov, ki ga je podal predsednik IS Boris Krajnc. Nato so sprejeli sklep o ustanovitvi sklada za razvoj kmetijstva, na katerega račun bodo prenešena vsa ostala sredstva z naslova sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč in s katerimi bo sklad razpolagal v skladu z že sprejetim progamom izvršnega sveta. Nepovratnih sredstev naj ne bi delili.
Ob koncu zadnje seje so zbori potrdili še imenovanje dosedanjih ravnateljic osnovnih šol Polzela Marinke Marovt in Ljube Mi-kuš Žalec Daniele Puncer. Obe sta bili edini kandidatki, ki sta se prijavili na razpis. K. Rozman
lanez Zupanec Poslanec v državnem zboru
Dogajanja v parlamentu
Če me spomin ne vara, sem v prejšnjem sestavku zapisal na prvi pogled prav grobo misel, da se poslanci med sprejemanjem proračuna prelevijo v prave berače in takrat najbolj lažejo z namenom, da bi v svoje okolje pripeljali čim več proračunskega denarja. To oceno so mi mnogi med njimi ponovno potrdili ob sprejemanju proračunskega memoranduma na izredni decembrski seji in sedaj bom zaradi zapisane grobe ocene laže spal. Proračunski memorandum je še vedno novost v našem makroekonomskem sistemu, zaživel je skupaj s profesionalnim parlamentom. Njegova bistvena nabga pa je določiti glavne tokove porabe proračunskih sredstev in drugih javnih finančnih tokov v okviru danih možnosti, ki jih določajo bruto domači proizvod, gibanje industrijske proizvodnje, delež javne porabe, stanje v Skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanje v Skladu za zdravstveno zavarovanje. Ko pa parlament začne dokončno določati o dopolnilih k dokončni vsebini proračunskega memoranduma, (pre)mnogi poslanci na ta razmerja hote ali nehote pozabijo. Še dobro pomnim eno izmed sodelavk z Inštituta, ki mi je pred leti debelo uro predavala o tem, kako
nujno je za gospodarski razcvet v naši deželi, da je na oblasti desnica. Prav želel sem si, da bi bila prisotna pri obravnavi in sprejemanju amandmajev k memorandumu. Lahko bi ocenila, kako je z desnico trenutno (v parlamentu) pri nas. Teoretično je seveda res, desnica uresničuje tršo ekonomsko politiko, kar prinese boljše pogoje za razvoj gospodarstva in s tem ekonomski razcvet. Taka politika pa povzroči večji delež socialnih revežev. Zato je v utečenih demokracijah tako pogost izmenjujoči se ciklus: trda ekonomska politika, gospodarski razcvet, več revežev - mehka ekonomska politika, gospodarski zastoj, manj revežev. Primerov v svetu je toliko, kot jih želite. Nedvomno je, da vsi poslanci prihajamo iz sistema, ki je bil socialno zeb zeb prijazen, a ekonomsko neučinkovit (dolgovi, dolgovi). Prav nič ne pomaga, da se okličeš za desničarja (po imenu stranke sodeč), ta socialna pretekbst je v nas, tudi v meni. Prav nerad glasujem, na primer, za vse, kar ni v prid upokojencem, a vendar moram, da jutri zopet ne bi bila hiperinflacija, da jutri ne bi bib veliko preveč dolgov. Za dokaz bom čisto konkreten: med upokojenci so moje tri nekdanje sodelavke z mojega oddelka na In-
štitutu: Terezika Turnšek iz Griž, Tončka Zupan iz Gotovelj in Jo-žica Dimeč iz Žalca, za katere sem vedno trdil, da če bi imeli vsi v tej deželi takšen odnos do dela, kot so ga imele one (še vedno moje globoko spoštovane), bi bila država presita in_ standard kot na Norveškem. Če povzamem vse, kar so si poslanci zaželeli v memorandumu, potem bi se v naslednjem letu morali zadolžiti za najmanj 500 milijonov DEM in inflacija bi odletela v nebo. Tako pa poslanska skupina LDS prevzema glavno breme v bitki za stabilen tolar s ciljem, da inflacijo pripeljemo pod 10%, kar je pogoj, da nas razviti svet končno sprejme kot gospodarsko resno državo, kar je zame pomembneje kot pridruženo članstvo v Evropski uniji. Ta politika LDS je za široke množice nepopularna in to je po moji sodbi glavni vzrok za nižji delež glasov na lokalnih volitvah. Škoda.
Na izredni decembrski seji je bil sprejet tudi zakon o financiranju občin. Ker ta trenutek (v času tega pisanja) še ni sprejet, ne morem govoriti o njegovi dokončni vsebini. Izkoristil bom priložnost in odgovoril na prijazno pismo članov občinskih in krajevnih odborov nekaterih strank iz KS Brasbvče, Polzela, Vransko in
Dolg seznam čakajočih na stanovanje
V času, ko podjetja ne rešujejo več stanovanjskih težav svojih delavcev, je povpraševanje po občinskih oziroma solidarnostnih stanovanjih vse večje. Izvršni svet, ki se mu je pravkar iztekel mandat, je v tem času pripravil dva razpisa za solidarnostna stanovanja. Drugi je bil pred kratkim zaključen, seznam čakajočih na stanovanja pa je na svoji čisto zadnji seji potrdil tudi izvršni svet.
Zadnji razpis se je nanašal na tri obnovljena podstrešna stanovanja v Žalcu in tri v Libojah, ki pa še niso vseljiva, ter na vsa stanovanja, ki bi se v prihodnosti morda izpraznila. Komisija je prejela 153 vlog, od tega je 51 vlog zaradi različnih razlogov zavrnila, med drugim tudi zato, ker so prosilci presegali cenzus višine osebnega dohodka na družinskega člana. Za ostale so izpeljali postopek točkovanja po pravilniku iz leta 1992.
Na opravljeno točkovanje se je šest prosilcev pisno pritožilo, o teh pritožbah pa je razpravljal tudi izvršni svet. V enem primeru je zahteval dodaten pregled dokumentacije, ostale pritožbe pa zavrnil. Seveda pa je bilo nezadovoljstvo s točkovanjem mnogo večje, saj so se ustno pritožili skoraj vsi zavrnjeni prosilci. V žalski občini je namreč premah socialnih in pa predvsem neprofitnih stanovanj in zlasti tisti, ki so bili zavrnjeni zaradi samo nekoliko preseženega cenzusa plače, nimajo nobene možnosti, da bi si lahko sami rešili stanovanjski problem.	K. R.
Tabor v prejšnji številki z naslovom Odgovor na izjavo dr. Janeza Zupaneca. Ne bo držalo, da bi se hvalil, kako sem ohranil občino enovito, res pa je, da so me mnogi trepljali po ramenih (v glavnem bolj po tihem). Zaradi lokalne samouprave se je po mojem ta trenutek težko hvaliti, to bo mogoče čez približno deset let, če se bodo stvari razvijale pozitivno. (S svojim dosedanjim delom v parlamentu bi se rad pohvalil le z ustanovitvijo Tehnob-ško-razvojnega sklada, če bo jutri postal glavni nosilec gospodarskega razvoja.) Piscem odgovarjam, da bosta takorekoč jutri stopila v veljavo zakon o financiranju občin in spremenjen zakon o bkaini samoupravi in potem bo vse v njihovih rokah. Pri tem jim odpuščam nedoslednost, ker po eni strani trdijo, da je bil referendum informativen, po drugi strani pa naj bi spregledal rezultat (informativnega) referenduma v KS Tabor. Dobro sem vedel, da občani iz KS Tabor ne želijo živeti skupaj s sosedi iz KS Vransko. To sem preprečil. Mogoče boste dobili svoje občine prej, kot si mislite. Mogoče bo katalizator razpada občine povprečna dohodnina na prebivalca.
Prihaja leto 1995. Dovolite mi, da vam vsem voščim vesele božične praznike in vsega lepega in dobrega polno leto 1995. Dovolite mi, da vam priporočim, naj vam ne bo politika orodje za prepir s sosedi in sodelavci, za ustvarjanje novih sovražnikov. Politika ni toliko vredna, prepiranje prepustite tistim, ki smo za to plačani.
OBČINA ŽALEC
OBJAVLJA
RAZPIS za podelitev
SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LET01994
Za kulturni praznik v letu 1995 bodo na osrednji občinski proslavi izročena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskim, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih področij kulture.
Savinova odličja so:
-	Savinova plaketa z denarno nagrado
-	Savinova plaketa
-	Savinovo priznanje
Savinova odličja lahko prejmejo posamezniki, skupine ustvarjalcev za vrhunske dosežke in življenjska dela, ki pomenijo obogatitev občinske kulture ali s katerimi je bila občinska kultura uveljavitev v širšem slovenskem ali mednarodnem prostoru.
Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge pošljite do 16. januarja 1995. leta na naslov: Občina Žalec, Občinski sekretarjiat za družbenoekonomski razvoj in finance, 63310 Žalec, s pripisom Savinova odličja.
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
območna organizacija Žalec
se iskreno zahvaljuje vsem svojim volivcem in simpatizerjem za zaupanje na volitvah.
Prav tako želimo srečno_ in uspešno novo leto vsem občanom občine Žalec!
RAZMIŠLJATE O SVOJI USMERITVI V PODJETNIŠTVO? ŽELITE PREVERITI SVOJO POSLOVNO IDEJO?
ŽELITE IZVEDETI VEČ O PODJETNIŠTVU?
V
Udeležite se
PODJETNIŠKE DELAVNICE
v Žalcu
v januarju 1995 v popoldanskem času.
Na delavnici bodo predstavljene naslednje teme:
OSNOVNI POJMI O PODJETNIŠTVU, PRAVNI VIDIKI, MARKETING, FINANCE IN DAVKI, POSLOVNI NAČRT PODJETNIKA ter še veliko drugega.
Udeležba na delavnici je brezplačna, plačate le prispevek 1000 SIT za udeleženca.
Prijave in dodatne informacije:
OBČINA ŽALEC, Melanija ŽVIKART, tel.: 715-313,
ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA,
Danilo Basle, tel.: 715-630,
IZVIR ŽALEC, Janko Kač, tel.: 712-181.
PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC
OBVEŠČA
Podjetniki in tisti, ki to še nameravate postati, lahko izkoristite brezplačne splošne svetovalne storitve s pravnega, tržnega, finančnega, davčnega, programskega, prostorskega in drugih področij na naslednjih mestih:
OBČINA ŽALEC, Melanija Žvikart, tel.: 715-313
ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC, Danilo Basle, tel.: 715-630
IZVIR d.o.o. Žalec,
Šlandrov trg 24 (nad pošto), Janko Kač, tel.: 712-181 JBC d.o.o. Žalec,
Roševa 3, Cican Zarin, tel.: 713-194
Savinjčan
Lokalne volitve 1994
Z novo lokalno samoupravo postaja občina Žalec ena od največjih v Sloveniji. V njej so ostale vse krajevne skupnosti, razen Vinske Gore, ki jo je državni zbor priključil velenjski občini. Novo občino bosta vodila župan in 36-članski občinski svet, ki sta bila izvoljena 4. in 18. decembra.
Skupno število volilnih upravičencev z območja občine je 29454. Na dan volitev je bilo odprtih 70 volišč, občani pa so lahko predčasno glasovali tudi na sedežu občinske komisije v Žalcu in po pošti. V prvem krogu se je volitev udeležilo 18.134 volivcev, kar pomeni 61,58-odstotno udeležbo. Ker 4. decembra nihče izmed petih kandidatov za župana ni zbral potrebne večine, so se volitve ponovile čez štirinajst dni. V drugem krogu je skupaj glasovalo 12.632 volilcev, kar pomeni 42,87 odstotno udeležbo.
Sedem strank v občinskem svetu
Število občinskih svetnikov je bilo tudi v žalski občini določeno z zakonom. Za 36 mandatov se je potegovalo skupaj 218 kandidatov s 14 list, od tega je bilo sedem neodvisnih list in list skupin volivcev. Volitve svetnikov so potekale po proporcionalnem sistemu in v šestih volilnih enotah, ki jih je določila na svojem zadnjem zasedanju občinska skupščina. Neposredno je bilo izvoljenih dvanajst svetnikov, ostali pa
glede na ostanke glasov po D'Hondtovem sistemu.
V občinski svet so se uvrstili samo kandidati iz strankarskih list. Posamezne politične stranke so dobile naslednje odstotke glasov in s tem število mandatov: Liberalna demokracija Slovenije — 19,2%, 8 mandatov, Socialdemokratska stranka Slovenije — 18,4%, 8 mandatov, Slovenski krščanski demokrati — 172%, 7 mandatov,
Demokratična stranka upokojencev Slovenije — 13,4%, 5 mandatov,
Slovenska ljudska stranka — 10,7%, 4 mandate,
Združena lista socialnih demokratov — 9,2%, 3 mandate in Zeleni Slovenije — 4% oziroma 1 mandat.
Seznam občinskih svetnikov
volilna enota 1: VRANSKO—TABOR— BRASLOVČE—GOMILSKO SKD
VINKO DERČA,
GRAJSKA VAS VLADIMIR REBERŠEK, STOPNIK
SDSS
FRANC SUŠNIK, ČEPLJE IVAN FALE, PARIŽljE
LDS
NIKOLAJ ROŽIČ, DOBROVLJE
SLS
ANTON GROBLER, PONDOR
DeSUS
FRANČIŠEK DERČA, PARIŽLJE
volilna enota 2: TRNOVA—
PRE8OID—ŠEŠČE SKD
FRANCŽOLNIR, lATKOVA VAS
SDSS
FRANC CIGLER,
SV. LOVRENC
LDS
ANTON AIDtČ.
LATKOVA VAS ZVONKO BABIČ,
ŠEŠČE
SLS
MARJAN RIBIČ.
LATKOVA VAS
volilna enota 3:
POLZELA—
ANDRAŽ—LETUŠ SKD
STANISLAV NOVAK,
OROVA VAS
SDSS
JOŽEPLEVČAK,
LOČICA OB SAVINJI
LDS
TOMAŽ SATLER, BREG SLS
MARJAN MEŠIČ, POLZELA DeSUS
JANKO CVIKL, POLZELA
volilna enota 4;
GRIŽE—LIBOJE—
PETROVČE
SKD
FRANC ZBAŠNIK,
GRIŽE
SDSS
ŠTEFAN FRECE, LIBOJE IVAN TOMAN, PETROVČE
ZLSD
JANEZ ŠKETA, DOBRiŠA VAS LDS
VOJKO ZUPANC, MIGOJNICE DeSUS
IVAN GROBELNIK, ZABUKOVICA
ZELENI
NATAŠA JAN, MIGOJNICE
volilna enota 5:
ŽALEC—LOŽNICA
SKD
EMIL PINTAR, LOŽNICA SDSS
MARTIN RAKUŠA,
ŽALEC
ZLSD
JANKO KOS, LOŽNICA LDS
ANDREJ ŠPORIN, ŽALEC
DIMITRIJ PUR,
ŽALEC
DeSUS
ERNEST RAMŠAK, ŽALEC
volilna enota 6
GOTOVLJE
ŠEMPETER—
PONIKVA—GALICIJA SKD
ANTON ROZMAN,
PODVIN PRI ŽALCU
SDSS
PAVLE DOLAR,
PODVIN PRI ŽALCU
ZLSD
ANTON BRATUŠA, DOBRTEŠA VAS
LDS
MARKO DOLAR, GOTOVLJE SLS
FERDINAND KUNST,
SP GRUŠOVLJE
DeSUS
HELENA ŽNIDARŠIČ, ŠEMPETER
VSE VRSTE ZAVAROVANJ
Sprejmite nasvet naših zastopnikov
Adriatic*
zavarovalna družba d.d.
Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki:
ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure
VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24. Vransko, tel.: 725-246, Viktor
Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned: od 8 do 12. ure
Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure
BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154
Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270
POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128
KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11, ure)
GALICIJA: Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734
ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, mobitel 0609 622-447
GRIŽE, ŠEŠČE: Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455
LIBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriča vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281
Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel. 707-163
ŽALEC, VRBJE, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjana Smiljan. Partizanska 10, Žalec, tel 713-319 PONIKVA Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432
SREČNO 1995
Z volišča na Polzeli Foto: T. T.
Župan izvoljen v drugem krogu
Župana smo tudi v žalski občini volili po večinskem sistemu. 4. decembra je volilne lističe z imeni petih kandidatov za župana oddalo 17130 volilnih upravičencev. Od teh je bilo kar 1.613 neveljavnih glasovnic. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov:
Milan Dobnik — 6.917 oziroma 41,90%,
Franc Žolnir — 3.995 oziroma 24,20%,
Gregor Vovk — 2.075 oziroma 12,57%,
Franc Tratar — 1.861 oziroma 11,27% in
Anton Delak — 1.661 oziroma 10,06%.
V	drugem krogu sta se tako ponovno srečala Milan Dobnik in Franc Žolnir.
V	drugem krogu je bila volilna udeležba precej nižja kot v prvem, in sicer 42,87%. Oddanih glasovnic je bilo 12.63,1, od tega je bilo neveljavnih 454. Milan Dobrnik je prejel 8460 glasov ali 6948%, Franc Žolnir pa 3.717 ali 30,52%.
ANKETA - LOKALNE VOLITVE
»Narod si piše sodbo sam!
Volitve so za nami. Kakšni so rezultati, že vemo. Volivci smo zadovoljni ali pa tudi ne. Izbrali smo, kot smo. Če smo prave ljudi, bo pokazal čas. Naj bo kakorkoli, župana imamo, svetnike tudi, želimo si le, da bi vsi resnično delali za naše skupne cilje in interese in ne za prestiž in moč posamezne stranke, saj bodo tudi odločitve tako bolj konstruktivne, zrelejše in v interesu ljudi naše doline. Kako o tem razmišljajo volivci, je zapisano tudi v anketi, ki jo prebirate. Sicer pa smo anketirance v glavnem spraševali o tem, kako so zadovoljni z minulimi volitvami, ali so se uresničila njihova pričakovanja glede izvolitve župana in svetnikov in kaj pričakujejo od njih.
tekmi, drugo pa potem dejanja. Že kar dolgo sem na svetu, tako da mi je jasno, da si večina strank in njihovih ljudi poskuša predvsem sebi čim bolje po-stlati, za druge pa jim ni kaj posebno mar. Morda bo sedaj kaj drugače, vendar o tem zaenkrat lahko le dvomim, saj še nikoli ni bilo kaj posebno drugače. Ker tako mislijo tudi mnogi Franci Lobnikar, Prebold: drugi, je bila volilna udeležba »Ne vem, kaj bi rekel. Mislim, Pač takšna, kot je bila.« da slika sedaj še ni povsem realna, sem pa zadovoljen z re- Ivanka Goršek, Griže: »Vo-zultatom volitev. Čeprav bi bilo l*ev sem se udeležila in dala prav, da bi bila boljša volilna svo) glas tistemu kandidatu, v udeležba. Prav škoda se ml zdi, da ljudje nočejo bolj Izkoristiti svoje državljanske pravice in do nedavnega tudi obveze, saj z neudeležbo In neoddanlm glasom morda storijo Je uslugo tistemu, ki mu sicer ne bi dali svojega glasu. Že pregovor pa pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Imamo takšne poslance in takšnega župana, kot smo ga izvolili. Čas bo pokazal, če so bili vredni našega zaupanja. Vsekakor upam na najboljše.« , .
katerega verjamem in mu zaupam. Moja pričakovanja so se žal le deloma uresničila. Vsekakor pa je stranka, kateri sem dala svoj glas, dobila kar nekaj mest v prihodnjem občinskem parlamentu. Od izvoljenih svetnikov pričakujem, da bodo tisto, kar so obljubljali v tem predvolilnem boju, tudi bili pripravljeni in sposobni izpolnjevati. Od obljub se ne da živeti, ne prinašajo napredka in zato pričakujem konkretno delo In konkretne rezultate, drugače je vse skupaj le zavajanje In stran metanje denarja.«	A
Zmago Šošter, Vransko: »Za žalsko občino v tem trenutku še ne vem, kakšni so rezultati volitev (pogovarjali smo se dan po volitvah, op. avtorja ankete), vendar, kar se tiče podatkov na republiški ravni, mislim, da sem lahko kar za-
«
dovoljen z Izidi volitev. Za žalskega župana sem pričakoval, da bo že v prvem krogu izvoljen prof. Milan Dobnik. Res je sedaj še drugi krog, vendar mislim, da bo zmagal, saj je s svojim dosedanjim delom pokazal, da je dokaj nepristranski in da ima pravi pristop do tega dela. Razmerje sil v občinskem svetu bo morda neugodno za njega. )e pa človek z izkušnjami in tako bo znal umiriti tudi strankarsko preveč zagrete svetnike...«
Judita Batinica, Celje: »Če sem iskrena, se volitev nisem udeležila. Razlogov za to je več. Dejstvo pa je, da takih volitev, kot bi si jih jaz želela, sploh ni in jih verjetno tudi nikoli ne bo. Kakšne so bile in kako so uspele te zadnje, pa je sedaj že jasno. Nekako sem razočarana nad vsem, hkrati pa sem prepričana, da se pričakovanja volivcev ne bodo uresničila.
Trenutno je o tem morda še preuranjeno govoriti. Bo pa to pokazal čas, žal pa denarja, ki je bil porabljen za to, ni več in nikoli ga ne bo mogoče dobiti
Ivan Kolar, Kaplja vas: »Mislim, da so bile volitve kar v redu. Tudi'sam sem pri tem aktivno sodeloval kot član volilnega odbora v Kaplji vasi. Glede župana bi rekel, da so se ljudje največ odločali za človeka, ki ga poznajo. Tako je v prvem krogu, pa tudi v drugem je rezultat takšen, kot je. Glede strank bi rekel, da je končno vseeno, katera ima več mandatov v občinskem svetu. Vem pa, da so eno obljube v predvolilni
nazaj in ga porabiti za kaj bolj potrebnega, kot pa so množice plakatov strank in njihovih kandidatov...«
Tako nekateri volivci. Verjetno bi dobili podrobnejšo sliko, če bi bilo anketirancev še več. Povejmo pa, da so bili vsi naključno izbrani in so njihove izjave pač takšne, kot so.
D. Naraglav
Savinjčan
Boris Krajnc
Kolo razvoja smo zavrteli naprej
Ob zaključku mandata izvršnega sveta — Delo občinske vlade v znamenju mnogih sistemskih zakonskih sprememb in tudi naravnih nesreč
Z reformo lokalne samouprave se je po več kot štirih letih te dni iztekel mandat tudi izvršnemu svetu . Njegovo delo je temeljilo na programskih izhodiščih, ki jih je občinska skupščina sprejela novembra leta 1990. V kolikšni meri so uspeli uresničiti ta izhodišča, s katerimi nalogami so se v teh štirih letih ukvarjali in kako so delovali posamezni sekretariati^-je občinskim poslancem na zadnji seji skupščine, poročal predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc. Nekaj besed o tem pa je povedal tudi za Savinjčana.
Savinjčan: Izvršni svet se je od 22. junija leta 1990 sestal na 147 rednih in 14 izrednih in korespondenčnih sejah. Obravnavali ste 1687zadev in sprejeli 1003 sklepe, za uresničitev teh sklepov in sklepov skupščine pa 128 osnutkov in predlogov odlokov, 33 odredb, 12 pravilnikov in drugih dokumentov. Ali so se pri pripravljanju tega gradiva pojavljale kakšne težave?
Boris Kranjc: »Za celotno obdobje delovanja izvršnega sveta velja, da večjih težav pri obravnavanju in sprejemanju omenjenega gradiva ni bilo. To dokazuje, da so občinski upravni organi kot pripravljale! gradiva vsebino dokumentov kakovostno izdelali in da so uspeli v svoji koordinativni vlogi zagotoviti usklajevanje različnih interesov, zlasti v javnih razpravah.
Poleg tega pa so že kriteriji za izbiro elanov izvršnega sveta zagotavljali njegovo stabilno delovanje, notranjo trdnost in zunanjo enotnost. Pri delu je prevladovala strokovnost, zastopanje strankarskih interesov ni bilo, zato smo večino predlogov ob predhodnem usklajevanju sprejeli enoglasno.«
Savinjčan: Izvršni svet je bil pretežni predlagatelj predpisov, ki jih je sprejemala občinska skupščina. Kako ocenjujete sodelovanje s skupščino?
Boris Krajnc: »Vsa predlagana gradiva so bila v zborih občinske skupščine sprejeta, samo v šestih primerih je bil na pred loge od lokov vložen amandma. Od tega kar dva pri sprejemanju predlogov odloka o proračunu, kar kaže na stalno neskladje med potrebami proračunskih porabnikov in možnostmi zagotavljanja sredstev. Zlasti potem, ko je bilo znano, da bo občina z reorganizacijo lokalne samouprave izgubila precej pristojnosti in s tem tudi sredstev, so se želje in zahteve porabnikov močno povečale. Sicer pa bi delovanje skupščine, razen zapleta ob imenovanju podpredsednice izvršnega sveta, ocenil kot zgledno in korektno. To je bila osnova za naše normalno delo, tako da se nismo ukvarjali sami s seboj na škodo občanov.«
Savinjčan:. Kakšno pa je bilo sodelovanje z republiško vlado oziroma ministrstvi?
Boris Krajnc: »Sodelovanje z republiško vlado in občinskim izvršnim svetom bi težko označil za zadovoljivo. Organizirane sestanke predsednikov občinskih izvršnih svetov s predsedniki, ali ministri Peterletove oziroma Drnovškove vlade lahko v tem obdobju preštejemo na prste ene roke. To pomeni, da je vlada iz meseca v mesec postajala bolj indiferentna do občinskih problemov, istočasno pa se je koncentrira-
denj. Z izdelavo prostorskih sestavin srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine smo leta 1992 pripravili temelj načrtnemu gospodarjenju s prostorom. Pripravljenih in sprejetih je bilo 29 prostorsko-izvedbenih načrtov. Da je področje varstvo okolja in ure-
la in centralizirala moč odločanja prav v Ljubljani. Prepričan sem, da bi v času, ko je občina opravljala do 85 odstotkov nalog iz državne pristojnosti in ko se je sprejemala nova zakonodaja v samostojni Sloveniji, kakšen koristen predlog pri njenem kreiranju prišel tudi iz občinskih logov.«
Savinjčan: Izvršni svet v obod-bju od leta 1990 do 1994 je bil prvi in zadnji, ki je deloval v razmerah večstranskarske demokracije. Poleg tega pa so to obodbje zaznamova-• le zlasti gospodarske in politične spremembe. Kako so se odražale v občini?
Boris Krajnc: »Največje spremembe so bile v gospodarstvu in zakonodaji. Vloga občin se je v gospodarstvu in po uvedbi enotnega davčnega sistema ter po sprejetju zakona o podjetjih bistveno zmanjšala. Občina sicer deluje kot podaljšana roka države, ki mora omogočiti pogoje za gospodarski razvoj, njen dejanski prispevek na tem področju pa se kaže predvsem v zagotavljanju prostorskih pogojev in komunalne infrastrukrute ter vlaganju v drobno gospodarstvo. V ta namen smo ustanovili Sklad za razvoj obrti in podjetništva, iz katerega smo namenili 111 milijonov tolarjev kreditnih sredstev in tako zagotovili 381 novih delovnih mest. Poleg Sklada za razvoj podjetništva smo ustanovili tudi Podjetniški center, ki vključuje vse pomembnejše institucije razvoja v občini. Center bodočim podjetnikom svetuje in jih izobražuje. Ugotovimo lahko, da je naraslo število novo nastalih podjetij zlasti v zasebnem sektorju.«
Savinjčan: Varstvo okolja in urejanju prostora je izvršni svet namenjal precej pozornosti. Kako bi ocenili to področje dela?
Boris Krajnc: »Pomanjkljiva in manjkajoča prostorska dokumentacija je bila v veliki meri vzrok nereda v prostoru, ki se izraža tudi v velikem številu nedovoljenih gra-
janja prostora široko in občutljivo področje, smo zaznali že na začetku mandata, ko je bilo zaradi različnih slabih izkušenj iz peteklosti do skoraj vseh predlogov, ki smo jih pripravili in predstavili javnosti, izraženo nezaupanje. Najtežje in najzahtevnejše je bilo delo pri pripravi dokumentov za traso avtoceste. Tudi v primeru načrta proizvodne in obrtne cone v Arnovskem gozdu smo naleteli na nezaupanje občanov, vendar smo jih kasneje prepričali z argumenti, tako da je bil ta dokument sprejet. Ni pa bil sprejet zazidalni načrt za Sip Šempeter, zato je moral investitor najti drugo lokacijo.«
Savinjčan: V področje varstva okolja in urejanje prostora spadajo tudi, vodooskrba, kanalizacija, čistilna naprava in komunalni odpadki. Kako ste bili uspešni na tem področju?
Boris Krajnc: »Ker nam je država z napačno cenovno politiko onemogočila investicijska vlaganja, smo bili prisiljeni poleg proračunskih virov zagotoviti tudi druge vire. Tako zagotavljamo dodatna sredstva v ceni komunalnih storitev, za čistilno napravo pa smo uspeli dobiti tudi državna sredstva. Na področju vodooskrbe, smo se lotili velikih investicijskih posegov za zagotavljanje novih kakovostnih vodnih virov in gradnje vodovodov na območjih z moteno oskrbo z vodo. Pridobili smo štiri nove vrtine, ki zagotavljajo 90 litrov vode v sekundi. Ko bosta zgrajena še vodovoda v Galiciji in Andražu, tudi tam namreč že delajo, v občini ne bo več območja z moteno oskrbo, kar je gotovo izjemen odsežek. V prihodnje pa bo potrebno pospešeno obnavljati omrežje, ki je marsikje dotrajano.
Na področju gradnje kanalizacije nismo uspeli uresničiti vseh načrtov, smo pa uspeli pripraviti projekte za vsa večja naselja v občini. Čistilna naprava je bila zaradi preo-
MVKROtJ * Em G
—j * ^RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA IN SE
SERVIS
Aškerčeva 4a, 63310Žalec, tel.: 063/ 715-820
4/
S
Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 1995
bremenjenosti, predvsem pa zaradi neurejenih odnosov med uporabniki in upravljalcem precej moteča za okoliške prebivalce. Z noveliranimi projekti, sanacijskimi ukrepi pri uporabnikih, predvsem pa odgovornejšim delom upravljalca smo ponovno zagotovili ustrezno delovanje narave. Pri sanaciji nam je s sredstvi pomagala tudi država.
Komunalni odpadki, ravnanje z njimi in njihovo odlaganje predstavljajo problem, ki so ga sestavljalci prostorskih planskih in razvojnih načrtov občine Žalec v preteklosti neodgovorno zanemarili in podredili problemom širjenja urbanih območij.
Na ta način so za deponiranje najprimernejša območja ostala znotraj ali pa v neposredni bližini naselij in tako neuporabne. Projekt izbora nove lokacije komunalnega odlagališča je s strokovnega vidika v zaključni fazi, vsekakor pa bo moral še skozi sito javnega mnenja. Bojazen ljudi spremljajo slabe izkušnje iz preteklosti, razumljivo pa je, da si odlagališče odpadkov nihče ne želi. Vendar pa bomo odpadke nekje morali odlagati in ta problem bo treba čim prej rešiti, saj je sedanje odlagališča polno. Nova deponija bo tudi velik ekonomski zalogaj za občino, zato bo morala država s politiko financiranja tovrstnih projektov svoje prispevati tudi pri izboru lokacije.
Vsekakor bo potrebno prizadetim krajanom zagotoviti ustrezno rento za degradacijo prostora.«
Savinjčan: Na komunalnem in infrastrukturnem področju je še nekaj pridobitev, ki jih še niste omenili.
Boris Krajnc: »Že na začetku mandata smo se srečali s problematiko telefonije, ki je že prav zavirala gospodarski razvoj občine. S pomočjo PTT podjetja smo se lotili gradnje sedmih central in omrežja 2500 novimi priključki, ki je že v zaključni fazi. ¿velikim zadovoljstvom lahko omenim tudi gradnjo in posodobitev kar 200 kilometrov cest. V naslednjem letu naj bi pričeli s plinifikacijo v Žalcu in potem še v ostalih krajih v občini.«
Savinjčan: Kako pa bi ocenili področje družbenih dejavnosti?
Boris Krajnc: »Temeljna značilnost tega področja je neskladje med željami in zahtevami ter možnostmi financiranja. Delno je to posledica prehoda iz financiranja prek samoupravnih interesnih skupnosti na financiranje prek integralnega proračuna oziroma večne neusklajenosti programov z realnimi možnostmi financiranja. Področje vzgoje in izobraževanja je doživelo tudi orga-nizcijske spremembe, saj so se iz vzgojno-izobraževalne organizacije preoblikovale vse šole in vzgojno-varstveni zavod v samostojne javne zavode. Poleg financiranja njihove redne dejavnosti nam je uspelo sanirati še streho na osnovnih šolah Žalec in Prebold, omeniti pa velja tudi razširitev telovadnice na Polze-
li. Zakonodaja na področju javnih zavodov je prinesla organizacijske spremembe tudi na področju zdravstva in lekarniške dejavnosti. Za celovito kulturno ponudbo, v občini smo ustanovili Zavod za kulturo, ki se s svojo dejavnostjo uspešno uveljavlja. Na področju športa smo spodbujali predvsem šport mladih, pravilnost takšne usmeritve pa se že kaže tudi na tekmovalnem področju, kjer prav tako dosegamo precejšnje uspehe.«
Savinjčan: V času vašega mandata ste se skoraj vsako leto srečevali z elementarnimi nesrečami. Kako ste uspeli pri odpravljanju njihovih posledic?
Boris Krajnc: »Že kar prvo leto mandata, to je novembra leta 1990, so občino prizadele hude poplave, v letih 1992 in 1993 suša, letos pa še neurje. Vsi ti izredni dogodki so poleg obilice dodatnih aktivnosti imeli močan vpliv na proračunske izdatke, saj sredstva za odpravo posledic elementarnih nesreč niso bila adekvatna nastali škodi. Zato smo za njihovo odpravo namenjali tudi redna proračunska sredstva. Ocenjujemo, da je zaradi tega razvoj komunalne in cestne infrastrukture zaostal za leto in pol. Ta podatek vse preradi pozabljamo, pomeni pa zaostanek v razvoju, ki ga ne bomo kmalu nadoknadili.«
Savinjčan: Že v začetku mandata ste sprejeli tudi program racionalizacije in posodobitve občinskih upravnih organov.
Boris Krajnc: »To je bila ena izmed temeljnih nalog v našem mandatu. S programom racionalizacije smo dosegli 33-odstotno zmanjšanje zaposlenih v občinski upravi. V program racionalizacije in reorganizacije sodi tudi ukinitev Zavoda za planiranje in prenos v upravni organ. S projektom posodobitve poslovanja z občani smo uvedli »šal-terski« sitsem na najbolj frekventnih mestih — v sprejemni, prometni pisarni, v prijavno-odjavni službi — ter s tem upravo približali občanom. Uvedli smo blagajno in tako omogočili občanom celovito, lažje in cenejše urejanje zadev. Postali smo občina, ki se je iz najbolj neurejenih delovnih pogojev uvrstila med
občine, z dobro organizacijo in ustrezno materialno opremljenostjo. To pa je temeljni pogoj za dobro opravljeno delo in prijazen pristop do občanov.
Savinjčan: Kako se je delo izvršnega sveta odražalo v samih krajevnih skupnostih?
Boris Krajnc: »Delo izvršnega sveta se posredno, prek področij, za katera je pristojen in ki sem jih že omenil, odraža v delovanju krajaev-nih skupnosti kot osnovnih lokalnih skupnosti. Izvršni svet je prek vseh oblik financiranja javne porabe uresničeval policentričen razvoj občine in prepričan sem, da nam je to v veliki meri tudi uspelo. Zmotno je mnenje, da se v krajevnih skupnostih financira samo krajevna samouprava ter komunalna infrastruktura. Res je to občanom najbolj vidno, toda tudi področje šolstva, kulture, zdravstva, vzgoje, športa in drugo je bilo v pretežni meri financirano izkjučno iz občinskega proračuna. To pa seveda pomeni popolno odgovornost izvršnega sveta za normalno delovanje lokalnih skupnost. Vsa ta področja pa so med seboj povezana in so sestavni del življenja v krajevnih skupnosti. V tem mandatu je potekal krajevni samoprispevek v 14 krajevnih skupnostih, pri ponovnem poskusu uvedbe pa so uspeli le v eni krajevni skupnosti.«
Savinjčan: Kako ocenjujete reorganizacijo lokalne samouprave in vlogo izvršnega sveta pri tem?
Boris Krajnc: »Po osamosvojitvi Slovenije so bile aktivnosti usmerjene v preobrazbo lokalne samouprave. Izvršni svet je podpiral prehod po uveljavitvi ustrezne zakonodaje, ki bi omogočala odločanje na referendumih na osnovi znanih dejstev.
Mnenja vodstev posameznih krajevnih skupnosti so bila drugačna in na žalost je bilo takšno tudi mnenje državnega parlamenta. Izidi referenduma so nam znani in na zadovoljstvo je državni zbor pri sprejetju Zakona o ustanovitvi občin upošteval voljo ljudi.«
Savinjčan: V precej obsežnem poročilu je omenjenih še precej aktivnosti, v pogovoru sva se dotaknila le najpomembnejših.
Kakšna je torej vaša zaključna ocena dela izvršnega sveta?
Boris Krajnc: »Še enkrat želim poudariti, da je bilo dobro sodelovanje izvršnega sveta s skupščino in tudi z ostalimi organi in organizacijami, s katerimi smo se srečevali pri svojem delu, pogoj za opravljanje poslanstva, ki nam je bilo zaupano.
Prijetno je bilo delati in ustvarjati v pogojih, kjer niso prevladovali prepiri, ampak strpnost in spoštovanje strokovnih odločitev. Nismo gradili spomenikov, s številnimi aktivnostmi pa smo vrteli kolo razvoja naprej. Novemu županu in občinskemu svetu pa pri delu želim veliko uspeha.«
J.	K.
ŽANA
VELIKA IZBIRA PRAZNIČNIH IZDELKOV!
BOŽIČEK IN DEDEK MRAZ nakupujeta v VELEBLAGOVNICI ŽANA ŽALEC, v PRODAJNEM CENTRU LENA LEVEC IN V ŽANA MARKET ALDO na OSTROŽNEM!
Ogromno prihranita, dobita ugodne cene, imata čudovito izbiro blaga ter ob vsakem nakupu dobita še 4%popusta s kartico ŽANA.
Dragi kupci!
Želimo vam vesele božične praznike ter zdravo, srečno in uspešno novo leto 199J!
Savinjčan
Juteks Žalec na poti lastninske preobrazbe
Ugodni gospodarski kazalci - 12% kapitala v javno prodajo
Juteks Žalec nedvomno sodi v krog tistih podjetij v državi, ki so kljub spremenjenim pogojem gospodarjenja, izgubi južnega trga in vsesplošni gospodarski krizi uspeli ostati nad vodo in se prilagoditi novim razmeram, ki jih sedaj peljejo po poti, ki vodi k uspehu. Letošnje gospodarsko leto {e bilo za podjetje nedvomno uspešno, čaka pa jih še lastninsko preoblikovanje podjetja, čeravno te aktivnosti potekajo že dalj časa.
Vsekakor raznih problemov tudi v prihodnje ne bo manjkalo, so pa v Juteksu prepričani, da je najhujše že za njimi in da prihajajo sedaj časi ponovne gospodarske uspešnosti in poslovne trdnosti, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj podjetja. Le-to se tudi sicer lahko pohvali, da v vsej svoji 55-letni zgodovini obstoja ni klonilo. Tudi pričujoči intervju, ki smo ga imeli z direktorjem Juteksa Milanom Dolarjem, to le potrjuje.
Pogovarjala sva se v njegovi pisarni. Uvodoma sva govorila o iztekajočem poslovnem letu in rezultatih gospodarjenja Juteksa. Dejal je, da je bilo poslovno leto 1994 eno izmed zelo težavnih let in da tudi Juteks pri tem ni bil izjema. Kljub temu pa je razveseljivo, da so uspeli prebroditi težave in ohraniti status uspešnega in perspektivnega podjetja.
»Dejstvo je, da kljub vsem težavam finančno leto zaključujemo pozitivno, ali bolje rečeno, s precej čvrsto finančno situacijo, ki zagotavlja likvidnost in lastna obratovalna sredstva, ki jih je prek 70%. Problemov s pomanjkanjem denarja, glede na likvidnost, torej nimamo. Manj pa smo zadovoljni s celokupnim obsegom poslovanja. Res je, da rezultat skupnega prometa ne bo nižji od preteklega leta, ko se je vrtel okrog 20 milijonov mark, vendar bi lahko bil morebiti še boljši. Kljub temu pa smo lahko zadovoljni, saj to pomeni, da je vsak zaposleni v povprečju prislužil 100 tisoč mark, kar je tudi v evropskem merilu, v branži, kakršna je naša, kar zavidljiva številka,« je dejal
Milan Dolar in se ob tem vidno zadovoljen tudi nasmehnil.
Kakovost in certifikat ISO 9001
Da je Juteks res dobro podjetje, ki vlaga v razvoj in kakovost, nedvomno tudi potrjuje mednarodno priznanje - certifikat ISO 9001, ki ga je podjetje dobilo za ves svoj proizvodni program. Ta certifikat potrjuje, da je Juteks Žalec podjetje, ki ima kompletno poslovanje organizirano tako, kot to zahtevajo evropski standardi 9001.
»Veseli smo, da nam je to uspelo in da smo si pridobili ta certifikat, saj so nam z njim mnogo bolj na široko odprta vrata na tuja, zahtevna tržišča. Seveda pa to priznanje ni prišlo čez noč. Kar tri leta je potekal proces prilagajanja in standardizirala poslovanja, smo pa še toliko bolj zadovoljni, ker smo ta standard dobili praktično za vse naše proizvode...«
Da ne bi kdo mislil, da si je Juteks za večne čase pridobil to potrdilo. Njihova proizvodnja je ves čas pod budnim očesom in kontrolo raznib in-
Milan Dolar, direktor Juteksa Žalec
štitucij. Tista, ki jim je podelila certifikat, jih kontrolira vsakih 6 mesecev.
Lastninsko
preoblikovanje Juteksa
Proces lastninskega preoblikovanja poteka v Juteksu že dolgo časa, vendar pa so vmes nastopili številni problemi, ki so to preobrazbo zavirali in upočasnjevali. Pravzaprav so s tem začeli že leta 1990, ko so izdali 1,5 milijona nemških mark obveznic. Predvidevali so, da bodo ti vrednostni papirji kasneje spremenjeni v delnice. Kot je znano, pa se to potem ni zgodilo, saj jim zakon o lastninskem preoblikovanju tega ni omogočil, ampak so morali celotno glavnico in pripadajoče 11% obresti vrniti imetnikom vrednostnih papirjev. Tako je namesto mešane firme privatnega in družbenega kapitala Juteks ostal v 100% družbeni lasti. Velja še povedati, da je Juteks prvo tržno cenitev
premoženja izpeljal že 30.9.1992, vendar pa zaradi omenjenih problemov prihaja do lastninjenja šele v sedanjem obdobju. Razlogi so, po besedah direktorja Milana Dolarja, v tem, da je Juteks kapitalsko močna firma, ki pa v odnosu na ta kapital nima toliko zaposlenih, da bi lahko kupili od države večinski delež. Tu pa je še vrsta drugih razlogov, od tistih, da se je kapitalska firma najbolj okrepila v obdobju 1986/89, da je prihajalo do velikih sprememb v proizvodnih programih, da so se odvijali procesi zmanjševanja fiksnih stroškov poslovanja in ne nazadnje do tistih denacionalizacijskih štirih ali petih razlogov, ki so ta proces še dodatno upočasnili. Kljub vsemu pa je po besedah direktorja sedaj končno vse pripravljeno za ta korak.
Zakaj javna prodaja delnic?
»Za nami je veliko dela in tudi v prihodnje ga v zvezi s tem še ne bo manjkalo. Sedaj celoten program lastninskega preoblikovanja, prospekt in vso dokumentacijo, ki je je kar zajeten kup, dostavljamo Agenciji za privatizacijo v Ljubljani. Bistveno v tem programu pa je način oz. opredelitev, po katerem sistemu se bomo lastninili. Odločili smo se za interno razdelitev delnic v višini 20% družbenega kapitala. Nadaljnjih 28% gre za interni odkup, 12% pa smo namenili javni prodaji. Ostalih 40% pa gre seveda državnim skladom. Zakaj javna prodaja? Na to sta pravzaprav dva odgovora. Prvi je, da mi s kategorijami zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev ne moremo olastniniti po notranjem odkupu
Prenašalci mojstrskih znanj
Ta certifikat je pridobila tudi Alenka Banko
V slovensko obrtništvo se ponovno vračajo mojstri. Vsakdo, ki bo hotel odpreti svojo obratovalnico, bo namreč moral poleg poklicne šole opraviti tudi mojstrski izpit. Izpitne komisije pa zaenkrat ne bodo sestavljali mojstri, ker jih trenutno v Sloveniji ni, ampak tisti obrtniki in pedagogi iz poklicnih šol, ki si bodo pridobili certifikat multiplikatorja oziroma prenašalca mojstrskih znanj.
Več o izbraževanju samem smo se pogovarjali z Alenko Banko.
Alenka Banko je že drugi mandat predsednica sekcije frizerjev pri območni zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, poleg tega
Tak certifikat je bil pred kratkim že podeljen štiriinšestdesetim obrtnikom in pedagogom, ki so del izobraževanja opravili v Nemčiji. Centralna zveza nemške obrti je namreč slovenski zbornici zasebnega gospodarstva ponudila brezplačno izobraževanje
multiplikatorjev, ta projekt pa se imenuje SEKVA. V prvi skupini so se ga udeležili tudi štirje obrtniki iz žalske občine, to so: Alenka Banko kot frizerka, Drago Strahovnik kot mizar, Jože Pod-miljšak kot avtomehanik in Rajko Grenko kot strojni mehanik.
TUJ
PREBOLD
Po ugodnih cenah nudimo:
CEMENT
HIDRIRANO APNO BRAMAC BELTOP BELTON
BIO APNENA BARVA JUPOL
LEPILA ZA KERAMIKO LITOŽELEZNE PEČI PO LICENCI BUDERUS
VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!
Odprto: od 7.30 do 17., sobota do 12. ure! V stiski vam postrežemo tudi po 17. uri!
Ca je tudi članica izvršilnega od-ora Zveze frizerjev. Petindvajset let že dela v frizerstvu, od tega ima samostojno obrt deset let. V njenem salonu v Žalcu so zaposlene štiri frizerke in pripravnica: »Tega izobraževanja se je udeležilo šestnajst frizerjev iz vse Slovenije. Večinoma smo bili izbrani tisti, ki smo pri zbornici bolj aktivni in za katere vedo, da bomo pomagali, ko se bo to izobraževanje mojstrov pri nas začelo zares. Poleg nas so odšli na izobraževanje še trije drugi profili obrti, s tem da je potekalo izobraževanje frizerjev in mizarjev v šolskem centru za obrt in tehnologijo v Rosenhaimu.«
Štirinajstdnevno izobraževanje, ki so se ga udeležili tudi omenjeni
celotnih 40% družtrenega kapitala, ker je teh ljudi, glede na vrednost kapitala firme, enostavno premalo. Drugi razlog, da gremo v javno prodajo, je ta, da je Juteks tako žilava, trdna in tudi starostno gledano tako »usidrana fabrika«, da se nam zdi prav, da imajo priložnost postati njeni delničarji tudi drugi, ki niso zajeti v kategorijah zaposlenih, bivših zaposlenih ali upokojencev. Torej občani naše doline, ki o Juteksu nekaj vedo, ki v Juteks verjamejo. Res je, da bi lahko zadevo poenostavili.in teh 12% družbenega kapitala pustili državi, vendar s tem bi nedvomno izbrali najslabšo možnost, saj je, kot je splošno znano, država običajno slab gospodar. Ne nazadnje pa bi s tem tudi naredili krivico oz. onemogočili, da se kot Juteksovi delničarji vključijo vsi tisti, ki nekako gledajo na Juteks kot na pravo, zdravo
in perspektivno podjetje,« je odgovoril na vprašanje, zakaj javna prodaja delnic, Milan Dolar, ki je tudi sicer z Juteksom povezan vso svojo delovno dobo.
Pravzaprav je bilo veliko povedanega, prav pa je, da povemo in opozorimo hkrati, da se bo javna prodaja Juteksovih delnic začela predvidoma februarja 1995. In to nekako v času, kot pred štirimi leti, ko so razpisali prodajo že omenjenih 1,5 milijona DEM obveznic. Seveda bo to uradni začetek prodaje. Vsi, ki se za to odločajo ali se bodo odločili, pa lahko že sedaj naredijo prvi korak in certifikate zaupajo v hrambo in nadaljnje postopke, ki bodo omogočili, da bodo ob zaključku javne prodaje certifikati postali delnice.
D. Naraglav
JUTEKS
Žalec,
edini prodajalec vinilnih talnih oblog v državi, želi -
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem bralcem, zlasti tistim, ki so se odločili, da z vložitvijo certifikata postanejo delničarji d. d. Juteks. Vse ostale pa obveščamo o možnosti, da svoj certifikat vložijo v podjetje v okviru javne prodaje^ ki jo bomo izvajali v začetku leta 1995.
štirje obrtniki iz žalske občine, je potekalo konec septembra. »V Rosenhaimu smo morali opraviti pisni in praktični izpit ter s tem dokazati, da smo sploh primerni za izobraževalca, da dobro vplivamo na učence in da znamo dovolj dobro pokazati, kaj mora učenec narediti. Predstavili so nam dualni način izobraževanja, ki mora biti usklajen tako v šoli kot v lokalu. Naučili smo se štiristopenjskega uvajanja učenca v samostojno delo. To pomeni, da učenec opazuje vsako delo, ki ga opraviš pri stranki. Najprej tvojo pripravo, nato ponazoritev, temu pa sledi ponovitev in šele nato samostojna vaja. Pri nas pa smo bili doslej navajeni, da je učenec najprej opazoval mentorja, nato pa je moral že kar sam pričeti delati. • Ker v Nemčiji izobraževanje mojstrov poteka dlje časa in ker mi nismo mogli postati mojstri pri nemški zbornici, so nam podelili posebne certifikate. Podelitev je potekala nadvse slovesno v Mariboru, certifikate nam je izročil sam predsednik Centralne zveze nemške obrti Heriberth Spa-eth. Zdaj bomo morali to svoje znanje seveda prenesti v naš šolski sistem, sodelovati pri pripravi programa izobraževanja mojstrov in ko se bodo pričeli izpiti, tudi sodelovati v izpitnih komisijah. Ta certifikat je torej potrditev mojega dosedanjega dela, hkrati pa s sabo prinaša veliko novih odgovornosti,« je povedala Alenka Banko.
K. R.
SIPRO
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
Najemnine za stanovanje se bodo v mesecu decembru povečale za 0,55%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v decembru 1994 3.983,75 SIT in je 81,00 SIT za m2.
Najemnine za poslovne prostore se bodo v mesecu decembru povečale za 0,55%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 628,43 SIT
Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se v mesecu decembru ne bo povečala in znaša 68,53 SIT/m2.
Plačilo stroškov lahko opravite na naši blagajni in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od /. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Obveščamo vas, da bomo v letu 1995 podaljšali zavarovanje za vse tiste, ki so pri nas sklenili zavarovanje v letu 1994.
Istočasno vas obveščamo, da tisti, ki niste zavarovali stanovanj pri nas, lahko to storite v začetku leta 1995.
VSEM LASTNIKOM IN NAJEMNIKOM STANOVANJ ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1995.
Komercialna Banka Triglav
Komercialna banka Triglav d.d. Ljubljana
Varnost in kakovost poslovanja
Komercialno bančiitvo Investijcijsko bančništvo Mednarodno bančništvo
Pričakujemo vas v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Dravogradu, Celju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Luciji.
Kotnikova 28, 61101 Ljubljana, Slovenija tel.: 061 42 32,132 43 23 - faks: 061 132 42 21
tum tmele pmptiAi
in vdifo fmlaoniA tafidm- v- Uta 1995!
Vodnik po Spodnji Savinjski dolini
Turistična zveza Spodnje Savinjske doiine je na slovesnosti v Občinski matični knjižnici pred-
stavila Vodnik Spodnje Savinjske doline.
Zbranim je najprej spregovo-
ril predsednik TZ Spodnje Savinjske doline Henrik Kranjc, ki je med drugim povedal, da je zamisel o vodniku po Spodnji Savinjski dolini vzniknila že pred dvema letoma ob ustanovitvi zveze.
O sami knjižici žepnega formata, ki zajema 126 strani, je govoril urednik Branko Goropevšek. Vodnik ima naslednja poglavja: geološki pregled, klimatski oris, hmelj in hmeljarstvo, flora, favna, zgodovinski pregled, prebivalstvo, kmečka arhitektura, naselja, sprehodi in izleti, kultura, vse pa bogatijo črno-bele in barvne fotografije, tlorisi in zemljevidi. Vodnik je založila TZ Spodnje Savinjske doline, izdalo podjetje EPSI, tiskala pa Marginali-ja.
T. TAVČAR
Priznanje turističnemu društvu Žalec
Turistična zveza Slovenije je v soboto na ptujskem gradu podelila letošnja priznanja v okviru akcije Moja dežela — lepa, urejena in čista. V kategoriji krajev s prehodnim turizmom ter izletniških krajev je Žalec osvojil visoko drugo mesto. Tako se je Žalec po desetih letih ponovno uvrstil med najbolj urejene kraje v Sloveniji.
»Marsikaj je v Žalcu vredno pohvale, zlasti pa prenovljena pročelja, parki in zelenice, športni £en-ter, kulturni dom, osnovna šola, še zlasti pa je pestra trgovska in gostinska ponudba,« so zapisali v obrazložitvi.
Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je izročil priznanje Eranu Sadniku, predsedniku Mestne skupščine Žalec.
Bistro CONDY in mini kazino
Najstarejša gostilna ponovno oživela
Prebold je že mesec dni bogatejši za nov gostinski lokal, ki ga je v zgradbi, v kateri je bila nekoč najstarejša gostilna v tem kraju, odprl Kondrad Breznikar iz Celja, sicer po očetu Marijarečan. Ima že obrt za izdelavo hladilne tehnike, vendar pa je, kot pravi, zaradi priložnosti, ki se mu je ponudila, da pride ponovno med svoje ljudi,
k svojim koreninam, sprejel izziv in oživel hišo, ki je že pred več kot sto leti, v svojih gostinskih prostorih, marsikdaj gostila tudi .njegove prednike.
V bistroju so trije separeji in velik šank, kar omogoča, da je v lokalu lahko hkrati tudi do 30 gostov. Nudijo vse vrste pijač, nekaj pa se lahko dobi tudi za pod zob. V
lokalu imajo tudi elektronski pikado, v posebnem prostoru pa še druge igralne avtomate - pravcati mini kazino. Nedvomno je lokal zlasti pridobitev za mlade, ki se navdušujejo nad tovrstnimi igrami, avtomatov in postrežbe v lokalu pa bodo veseli tudi starejši. Kot zanimivost še povejmo, da je lokal odprt že ob 6. uri zjutraj. ep-da
NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO TALNIH OBLOG VODILNIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV
VORWERK, PEGULAN, TOUCAN-T, FORBO
IN DEKORATIVNIH TKANIN TER STENSKIH TAPET SANDERSON, HARLEQUIN
[SEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VELIKO USPEHA f LETU 1995!
gostišč^

Kaplja vas, Prebold, tel.: 723-268
Vas vabi na hišne specialitete
in priznana vina
vsak dan od 13. do 22. ure.
Ob ponedeljkih	Vabljene zaključene skupine,
zaprto!	gostišče lahko sprejme 70 gostov.
Zahvaljujemo se za obisk in želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO.
Gostišče PLEVČAK tei!;k701-030
se zahvaljuje za zaupanje In želi
vesel božič
ter obilo osebne sreče, zdravlja in poslovnih uspehov v letu 1995.
j Vabimo vas. da konec leta, od 26. 12. 94 dalje,
! preživite prijetne trenutke v krogu svojih najdražjih j in prijateljev v našem gostišču ob glasbi, okusni hrani in pijači.
PODJETNIKI
V mesecu januarju barvne vizitke samo 25.00 SIT, posebno ugodna izdelava celostne podobe.
Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo
vesele božične praznike in srečno novo leto.
Dolenja vas 70, PREBOLD, tel.: 723-415
Ü
GOSTIŠČE
MARJOLA
Šlandrov trg 15 63310 ŽALEC Tel., 063 713 285
Kolektiv
gostišča Pri kolodvoru
vam želi vesel božič in veliko sreče v letu 1995!
„ Obiščite nas v gostišču Pri kolodvoru {Žalec, Hmeljarska ulica 2, telefon714-170)
Marjola
se zahvaljuje svojim gostom za zaupanje in obisk in jim želi prijetno božično in novoletno praznovanje ter vse lepo v letu 1995
GALERIJA
OSKAR
KOGOJ
NATURE
DESIGN
Turistična agencija »POTEPUH« ŽALEC
Želimo
vam
vesele
božične
praznike
ter
srečno,
mirno,
zadovoljno
in
zdravo
novo
leto
1995!
fdOT<£]_ 2ALSC
Cenjenim obiskovalcem voščimo
vesele božične praznike in novoletne praznike in se priporočamo za obisk
Vf Črni jtiaron
^ ;\'¡ql\+ č-lub
Savinjčan
Z družabnega srečanja, na katerem sta za dobro voljo skrbela Karli Gradišnik in domačin Janko Marinc.
Groblja - Prebold
Zadovoljni z doseženi m
V Gasilskem domu na Groblji je bilo pred dnevi prisrčno družabno srečanje, ki ga je pripravila KS Prebold ob iztekajočem mandatu za vse tiste, ki so aktivno sodelovali v krajevni samoupravi in prispevali k napredku in razvoju kraja v minulem štiriletnem obdobju.
Zbrane, med katerimi so bili tudi predstavniki župnijskega sveta Prebolda in Marija Reke ter preboldski župnik Franc Serec, je
prisrčno pozdravil predsednik KS Franc Kukovnik ter se zahvalil za uspešno štiriletno oz. osemletno sodelovanje, kolikor dolgo je tudi predsednik KS Prebold. V svojem nagovoru je nanizal dosežke in pridobitve minulega obdobja ter pri tem poudaril, da vsega tega nikakor ne bi bilo mogoče uresničiti brez sodelovanja ljudi in občine, ki je imela dokajšen posluh za težave in probleme kraja. Ponosni so tudi na izglasova-
ni samoprispevek, s katerim so dobili finančna sredstva za uresničitev referendumskega programa.
V nadaljevanju družabnega srečanja je Mirko Podgoršek v imenu vseh prisotnih izrekel pohvalo in zahvalo Francu Kukov-niku, ki si je kot predsednik KS resnično prizadeval, da je danes Prebold tak, kot je.
- DAR -
Švicarski traktor Hurlimann na minuli predstavitvi v Prekopi
Zanimiv hišni sejem in predstavitev
Podjetje Famis iz Stopnika pri Vranskem, o katerem smo pisali že v prejšnji številki Savinjčana, je pred kratkim pripravilo dvodnevni hišni sejem traktorjev in priključkov, ki jih prodajajo. Pripravili so tudi zanimivo predstavitev švicarskih traktorjev Hurlimann in prikazali delovanje dvobra-zdnih obračalnih plugov ter nove klinaste rotacijske brane. Kot je dejal direktor podjetja in poslov-
než Miran Farčnik bodo takšne predstavitve pripravili tudi prihodnje leto. Prav tako bodo organizirali še več hišnih sejmov. Vsekakor bodo predstavljali vse novosti, ki se bodo pojavile na tržišču, in tako savinjskemu kmetu in tudi drugim omogočili vpogled v razvoj in tehniko na področju obdelovanja zemlje.
D. N.
Pričeli graditi mostove
Da je letošnje neurje v KS Ta- djetja so že pričela delati. Prvi novega leta. Ostale mostove gra-bor in Vransko napravilo veliko most je že gotov, in sicer v Črnem dita še celjski Ingrad in velenjski škodo, smo v našem mesečniku Vrhu v KS Tabor čez potok Oj- Vegrad. Tudi ti podjetji si priza-že večkrat pisali. Sedaj so kon- strico. Most so delavci Cestnega devata, da bi štiri mostove zgra-čno zagotovili denar za gradnjo podjetja Celje zgradili prej kot v dili čim prej. Če bo vreme tak-prepotrebnih mostov, ki so jih na-» mesecu dni in je sedaj že prevo- šno, kot je bilo v prvi polovici de-
rasli potoki tako v KS Vransko kot zen. To podjetje čez ta potok gra- cembra, bodo deb kmalu konča-v Taboru odnesli. Gradbena po- di še en most, ki pa bo gotov do li.
Most čez potok Ojstrico, ki so ga gradili delavci Cestnega podjetja Celje, je bil zgrajen prej kot v mesecu dni.
Tudi čez potok Konjščico bo do božiča že končan. Tega gradi Ingrad Celje.
Besedilo in sliki: T. TAVČAR
Taktična vaja na Brnici
Ob mesecu požarne varnosti so gasilsko vajo pripravili tudi v sektorju Petrovče. Na vaji so sodelovala gasilska društva Levec, Drešinja vas, Arja vas, Petrovče-Dobriša vas in Liboje, potekala pa je na Brnici nad Libojami.
Taktično vajo je pripravil poveljnik GD Liboje Mlinarič, vodil jo je sektorski poveljnik Martin Drev, njen namen pa je bil prikaz gašenja na zelo težavnem terenu. Tokrat samo zamišljen požar so namreč gasili na približno 700 metrov visoki vzpetini, kjer sta pereča problema pomanjkanje vode in slabo vzdrževana makadamska cesta. Edini vir vode so
zasebne kapnice, ki pa se izpraznijo že ob krajšem sušnem obdobju. Zato je potrebno tudi ta kraj čim prej oskrbeti z več vode, ki mora biti tudi boljša. Kljub težavam na terenu je vaja uspela, požar pa je bil pogašen dvajset minut po tem, ko so se oglasile sirene.
F. Z.
Savinjčan
tel.: 711 -433
OSKAR KOLENC
Podlog 41, Šempeter
*
vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih
čiščenje kanalizacije (odvoz fekalij)
nova telefonska številka 063/702-162
SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACIJE
Dani PIKL, Šempeter 79, tel.: 063/701-250
Popravila pralnih strojev, el. štedilnikov,
termoakumulacijskih peči, bojlerjev... _______

.r----,	IN '
©PREVOZNIŠTVO
SVETOVANJE - IZVAJANJE - NADZOR
Stavko Vrhovnik s. p.
tel.: 063/728-063 0609/619-279

Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje.
Želimo vam vesele božične in novoletne praznike
BUDNA D.O.O.
Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo večje stalne kotlčine bukove | hlodovine. Prodajamo pa stolne količine kvalitetnih bukovih drv, ki nastanejo pri naii proizvodnji - decimiranje bukovine.
BUKOVO HLODOVINO
ODKUPUJEMO - vse klase >
•	ugodne odkupne cenej
•	plačilo takoj.
informacije: *41-107 od 6.00 do 14.00
$12-114 od 20.00 do 21.00 0609-621-479
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
vsem krajanom, obrtnikom in podjetjem iz Šempetra želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995!
Zahvaljujemo se za vsestransko podporo in razumevanje.

¥
*
*
*
*
*
*
*
*
*
f
*
*
è
*
*
*
*
*
f
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
#
*
MODNA KONFEKCIJA p.o. PREBOLD MIK TRADE d.o.o. PREBOLD
voščita svojim strankam, kupcem,
poslovnim sodelavcem in prijateljem
prijetno, zadovoljno in veselo božično—novoletno praznovanje
ter
obilo poslovnih uspehov; zadovoljstva in osebne sreče v letu 1995.
Zahvaljujeta se za dosedanje zaupanje z željo, da tako ostane tudi vnaprej.
*
*
■fc
*
*
*
*
*
*
*
*
-)fč
*
*
*
9|č
-fc
■)£
H*
HX
#
«
H*
«
&
H*
£
#
H*
H*
PRODAJALNA
ANDREJA JAUŠOVEC (Šlandrov trg 23, Žalec)
Veliko praznično znižanje zimske otroške, ženske in moške obutve!
Na primer:
otroške snežke že za 1.200 SIT, fantovski škornji že za 2.990 SIT, ženski usnjeni škornji že od 3.990 SIT dalje, moški usnjeni škornji 3.990 SIT, moški italijanski čevlji 1.100 SIT,
Velika izbira ostale obutve, sobnih copat, otroških, ženskih in moških bund, usnjenih jaken, usnjenih torbic,
skratka — za vsakogar nekaj!
Nudimo nakup z zelo ugodnimi pogoji!
Našim sedanjim in prihodnjim strankam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
H*
H*
&
«
H*
H*
&
HX
#
&
«
&
❖
H*
«
N /J\ /f\ /|\ Z[\ /|\ Z|\ X|\ /]\ /|\ S\\ /|\ S\\ /]\ S[\ /q\ /J\ /f\ /JN /|\ /|\ /|\ /|\
NISSAN
AVTO HIŠA
KOS d.o.o.

63313 Polzela, Ločica 2/b, tel.: + 386 63/701-060, fax: + 386 63/701-090
ŽELI VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM STRANKAM SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO 1995 TER SREČNO VOŽNJO.
&aGHQR
Drogerija in Parfumerija
vam želi v prihajajočem letu vse bolje, lepše in uspešnejše!
Pri izbiri daril vam bomo z veseljem pomagali, saj imamo na voljo:
—	kozmetiko in parfumerijo,
—	modne dodatke,
—	usnjeno galanterijo,
—	zlat nakit,
—	ročne in stenske ure (Seiko, Casio, Bulava, Reimond Weil, Pierre Cardin itd.).
Za nakup nad 5.000 SIT pa dobite še posebno darilo. Z veseljem vas pričakujemo!
Drogerija Saghar, Savinjska cesta 2, tel.: 713-135
Parfumerija Prestige, Šlandrov trg 40, tel.: 711-271
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN LJUDEM DOBRE VOLJE
voščimo
obilo blagoslova, miru in tihe sreče
OB PRAZNOVANJU BOŽIČA
ter zdravja, razumevanja in uspehov polno leto 1995.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
Občinski odbor in krajevni odbori občine
Žalec
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4"
4*
4
4*
4*
4
4*
4*
4
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4
4*
4*
4*
4
4*
4
4
4
m
SLS
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Podružnica Savinjska dolina
■fr ■fr ■fr ■fr X X X X X X ■fr fr ■fr ■fr ■fr X -fr -fr ■fr -fr -fr ■fr ■fr -fr fr ■fr -fr -fr -fr -fr -fr X X
■>C
■>%"	7Í"
X	w
"n	m"
Jf J/ J/ sL \*/ J/ J/ J/ s1/ %■/ hL s1/ J/ J/ J/ J/ J# J/ J/	s1/
/|\	/|N
Zahvaljujemo se volivcem za zaupanje na lokalnih volitvah.
Želimo jim vesele božične in novoletne praznike, v letu 1995, pa obilo zdravja, sreče in
osebnega zadovoljstva.
63000 CELJE
Stanetova 17 a, tel.: 063/29-244 63310 ŽALEC
Mestni trg 5, tel.: 063/715-340
želi vsem svojim strankam SREČNO LETO 1995, se jim zahvaljuje za zaupanje in jih vabi v svoji prodajalni
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆
proizvodnja, trgovina, gostinstvo
Znak kvalitete in zaupanja vas vabi v svoje prodajalne:
—	Boutique DANA, tel: (063) 713 -233
Oblačila za slovesne trenutke, od krsta do poroke, ter večerna garderoba
—	ŠKORPIJON, tel.: (063) 713 -Konfekcija visoke mode
—	KROKO, tel.: (063) 712- 571 Program za mlade
Tl*!*
4 4* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
233
PLET, tel: (063) 711 -Udobje pletenin
252
^44444444444444444444*^
X X X X X X X X X X X X X X
X
X
X
X
X
X
-fr
w
a"
■fr
-fr
-fr
-fr
-fr
■fr
■fr
%/
■r
a"
w
“n
-fr
X
»♦«	»«« »»• »♦« »♦< »♦« »»• »♦«
L
yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy
k-------------------il
$ i¿¿k SDSS |
^	«J SOCIALDEMOKRATSKA
W-	V STRANKA SLOVENIJE	•%
S L-------72--------> s
j	i
T ZA IZKAZANO ZAUPANJE NA i
>	VOLITVAH	^
►	SE VAM ISKRENO ZAHVALJUJEMO. <
PLANIKA, tel. (063) 715-240 Lahkotna obutev
— INTIMA, tel.: (063) 715 Mikavnost perila
523
— Bistro DANA, tel. (063) 713-233 Oddih ob dobri pijači
OŽOZeJcZiv oU/ate^a T2)
se pridružuje lepim željam ob božično-novolet-nih praznikih in vošči uspešno, zdravo in zadovoljno leto 1995.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
►
►
►
*
>
►
►
►
►
►
►
►
>
>
>
y
SKUPAJ SMO ZMOGLI.
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO, ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1995.
SDSS
je danes in bo jutri
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyf
Žana
bogato
nagrajuje
kupce
Ob praznovanju 18-letnice veleblagovnice Žana in 13-letnice Prodajnega centra Lena so med drugim pripravili tudi računalniško vodeno nagradno igro Bingo za nakupe nad 2000 tolarjev. Žrebanje je bilo na miklavževo. Prvo nagrado v višini 40.000 SIT je v imenu Komercialne banke Triglav podelil direktor žalske enote Andrej Šporin Stanetu Ro-potarju iz Prebolda (na posnetku).
jk
Predstavnika KS, starosta Mirko Podgoršek in predsednik Vaškega sveta Leon Brodar, izročata slavljenki šopek rož in darilo.
trolejki in tako je nekako zrasla tudi najina hišica. Danes je ta mnogo večja in prostornejša, saj sta jo zet in hčerka obnovila in povečala.«
Srečni dnevi, meseci in leta
Predno se je Lizikino življenje spremenilo na bolje, je izgubila še moža. Poročena sta bila le 18 let. Potem ko se je Milica poročila in ko so v hišo dobili pridnega, delovnega in srčnega moškega, je tudi Lizikino življenje ponovno dobilo svoj smisel. Nadvse je bila vesela vnukov Marjana in Slavka in kot pravi, so bila leta, ko jih je pazila in vzgajala, najlepša v njenem življenju. Tudi sedaj je nadvse srečna, ko prideta domov s svojima družinama in ima veliko veselja s pravnuki in pravnukinjami.
Lizika Sternik je za svoja leta nadvse čila in bistra ženska. Še vedno rada kuha, pospravlja, »pegla«. Tudi zunaj je zelo rada in marsikaj še želi postoriti tudi na vrtu. Je še kar zdrava, le vidi in sliši bolj slabo. Ob vsem tem rada posluša glasbo in spremlja dogodke tako doma kot v svetu. Vedno ve, kaj se kje dogaja. Kar naprej pa jo jezijo naši politiki, ki se, kot pravi, samo kregajo, namesto da bi stopili skupaj in naredili ljudem bolj prijazno državo in lepše življenje...
Veliko smo še govorili in čas, ki smo ga preživeli v Lizikini družbi, je hitro minil. Od nje smo se poslovili z obljubo, da se kmalu spet vidimo. Tudi naše iskrene čestitke, Lizika, in ostani še naprej zdrava, saj bi radi proslavili tudi tvoj 95. rojstni dan ali pa morda kar stotega. Kdo ve?
D. Naraglav
90 let
Ne dolgo nazaj je Lizika Sternik iz Prebolda praznovala svoj 90. rojstni dan. Praznovanje visokega jubileja je potekalo ves teden, in sicer od 11. novembra, ko je mošt postajal vino, pa tja do 20. novembra. Da Lizika praznuje tako dolgo, je krivo dejstvo, da ima po nekaterih podatkih vpisan datum rojstva na Martina, po drugih pa 17. novembra, kar je, kot pravi, tudi pravi datum rojstva. V tem času pri Korunovih, kjer živi Lizika s hčerko Milico, ni manjkalo obiskov. Vrstili so se sosedje, prijatelji, znanci, sorodniki, vnuka z družinama in mnogi drugi. Mi smo se k njej podali v spremstvu predstavnikov KS Pre-
a srečanja prvosoicKov m ADranamovcev v urizan.
Griže
Srečanje prvošolcev abrahamovcev
V gostišču Zibika v Grižah je bilo zanimivo srečanje nekdanjih prvošolčkov, ki so leta 1951 stopili v svet učenosti in znanja v OŠ Griže. Da je bilo srečanje še zanimivejše, so ga organizirali ravno v letu, ko so srečali ali srečujejo Abrahama. Za njimi je petdeset let življenja, izkušenj in spominov, za njimi so leta šolanja, službe, družinskega življenja in ustvarjanja pogojev za boljše in lepše življenje. Kar nekaj jih je bilo, ki zaradi oddaljenosti niso prihajali v stik s svojimi sovrstniki, in ti so na srečanju poskrbeli za zabavo, ko so prepoznali drug drugega. Leta so naredila svoje. Eni so se zredili, drugi so osiveli, imajo brado ali so se kako drugače spremenili.
Srečanje je ob sodelovanju nekaterih sošolcev in sošolk, ki se sicer pogosto videvajo, pripravila Štefka Jurhar, ki se je tudi spomnila, da bi bilo ob življenj-
ski obletnici primerno organizirati srečanje sošolcev, ki so leta 1951 začeli hoditi v griško osnovno šolo. Zbrani, ki jih je bilo prek 90% od vseh nekdanjih sošolcev, so se
posebno razveselili tudi dveh svojih učiteljic, ki sta jih popeljali v svet znanja in jim dali osnovo za nadaljnje učenje. V imenu učencev jih je prisrčno pozdravil Franci Tratar, Janez Meglič, ki so ga povabili kot nekdanjega učitelja, pa je veliko lepih besed spregovoril v imenu svojih učiteljskih kolegic.
Srečanje je bilo resnično prijetno in vsi so preživeli lep večer. Sprejeli pa so sklep, da se bodo srečevali tudi v prihodnje.
D. Naraglav
Pozvonili smo in odpret nam je prišla slavljenka osebno, saj je bila hčerka Milica ta čas odsotna. V predsobi so nas pozdravljali čudoviti šopki raznovrstnega cvetja, ki so ga Liziki prinesli obiskovalci, ki so ji prišli čestitat za njen visoki življenjski jubilej. Povabila nas je v dnevno sobo, kmalu zatem pa se nam pridruži še sedanji hčerkin življenjski sopotnik, ki ga ima tudi Lizika rada, čeprav ne more pozabiti Slavka — hčerkinega moža, ki je pred leti umrl. Ko govori o njem, ne skriva solza. Teh pa je bilo v Liziki-nem življenju že veliko. Kljub žalosti, ki je vsaj v letih njene družinske poti večkrat potrkala na vrata, je ostala trdna in polna življenja. »Od žalosti se ne umre, če seveda sam tega nočeš,« pravi Lizika. »In jaz nisem hotela, saj sem imela za koga živeti. Res pa je, da nisem mislila, da bom dočakala takšno starost...«
Trnova pot in poroka
Lizika Sternik je pozdravila z jokom svojo mamo in prisotne ob porodu davnega leta 1904 v Šmartnem ob Paki. Rodila se je očetu mlinarju in mami gospodinji kot tretji otrok. Za njo je privekalo na svet še enajst bratov in sester. Danes jih živi še samo pet. Liziko je življenjska
pot vodila iz njenega rojstnega kraja v Griže, kjer je bila služkinja v gostilni Pikel. Tam je bila štiri leta, potem pa je prišla v Prebold in gostilno Rogi. Tu je delala v gostilni in pazila otroke. Kmalu je spoznala svojega Venčeslava Sternika, krojača in se z njim leta 1932 tudi poročila. Svojo novo zaposlitev je našla v Tekstilni tovarni Prebold, kjer je delala vse do upokojitve.
Od petih otrok ostala le Milica
Družinsko življenje mlade družine je bilo vse prej kot lepo. Kot podnajemnika sta okusila vso nečloveškost lastnikov. Zaradi njih so bile Lizikine oči mnogokrat polne solza. Od petih otrok je ostala pri življenju le Milica, vsi drugi so, komaj dobro rojeni, umrli zaradi slabih stanovanjskih razmer, ker lastnik ni pustil popraviti oken, ko je mraz rezal do kosti. »Nikoli nisem in ne bom odpustila tem zlobnežem, ki so imeli kamen namesto srca,« pravi Lizika, ki ob tem ne more skriti solza bolečine, ki jo kot temna senca spremlja vse življenje. »Bilo je resnično pasje to življenje, vendar se z možem nisva dala. Delala sva, kolikor sva največ lahko. Po delu v tovarni sem delala pri kmetih in si tako zaslužila hrano. Mož pa je šival ob pe-
Prva in edina tovrstna ponudba:
RENTNO ZAVAROVANJE
HMEZAD BANKA d. d.
telefon (06.3) 715 - 602, Agencija Žalec, ga. Medvešek 063/ 442-604, Agencija Celje, ga. Urlep
Prava odločitev danes — za brezskrben jutri!
Uh

ŠOuuUma	33. 633tO	tet. & /ax: 063/715 - 590
tele/** <Um*: 063/714 - 724
Še je čas, da pri nas izberete darilo.
Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike,
zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo.
Savinjčan
Lizika Sternik
Savinjčan
Kultura ni menedžersko vprašanje
Pogovor z Anko Krčmar
Zavod za kulturo Žalec je eden od javnih zavodov, ki so jih v pravkar končanem mandatu ustanovili zbori občinske skupščine. Pred reformo lokalne samouprave in zlasti v dneh pred volitvami e bilo občasno slišati tudi razmišljanja o smiselnosti obstoja tak-lega zavoda. O tem in o težavah, s katerimi se srečujejo pri ojem delu, smo se pogovarjali z direktorico Anko Krčmar.
Savinjčan: Zavod za kulturo je ustanovljen pred dvema letoma, akšnim namenom?
Anka Krčmar: »Zavod za kultu-je bil ustanovijen z namenom, da vsa kulturna prizadevanja v naši čini povezal, jih obogatil, predem pa dvignil njihovo kakovo-'O raven. Da bi bita več gostovanj kulturniška ponudba bolj razno-<a. Predvsem pa je bil namen za-olniti določene vrzeli na kulturnem lodročju. Tako je bila pomanjkljiva ponudba za mladino in otroke, aremaio pa je bita tudi kakovostnih koncertov. Tisto, kar pa je že bi-o, smo povezali in morda takrat, ko se je ta Zavod ustanavljal, niti nismo vedeli, kaj nas čaka.«
Savinjčan: Ali je ideja o ustanovitvi tega zavoda prišla iz vrst kulturnikovi
Anka Krčmar: »Sama ideja je nastala že pred več kot petimi leti okviru komisije za kulturo pri SZ-3L. Že takrat smo v knjižnici prire-ali literarne večere in razne kon-erte, vendar vse v okviru knjižnice. Ker smo že vse to počeli, so člani komisije menili, da bi lahko naše delo še razširili. Tako smo prevzeli tudi kino, vse koncerte, gledališki abonma, vse prireditve za otroke in celotno Savinovo hišo z galerijo in likovnim satanom. Pri tem pa se kadrovsko nismo nič okrepili. Delati vse to samo z ljudmi, zaposlenimi v knjižnici, pa pomeni izjemno veliko sodelovanja z mnogimi inštitucijami in zunanjimi sodelavci, kar je silno naporno. V naši hiši na primer nimamo kustusa, pa vendar pripravljamo razstave na prav tako visoki kakovostni ravni kot vsi drugi razstavni satani v Sloveniji. Nimamo niti tajnice, niti kakšnega programskega vodje, ki bi skrbel za tisoč drobnih organizacijskih opravkov, ki se na prvi pogled zdijo morda celo povsem nepomembni.«
Savinjčan: Kadrovske težave verjetno niso edine, ki vas pestijo. S katerimi težavami se še srečujete?
Anka Krčmar: »Vedno je premalo denarja za knjige. Ta problem omenjam zaradi tega, ker mi je osebno vedno najteže, kadar knjižnica ne dobi dovolj potrebnega denarja, da bi zagotavljala vsaj 50 odstotkov standarda potreb. Poleg ob-
činske matične knjižnice namreč skrbimo še za sedem krajevnih, za katere moramo ravno tako nabavljati knjige. V zadnjih letih je število bralcev naraslo vsaj za 40 odstotkov. Vsem bralcem do 15. leta je knjižnica na razpolago brezplačno. Mladi zato več in raje prihajajo v knjižnico, nam pa je seveda ta del dohodka izpadel. S tako povečanim bralstvom in bralno kulturo enostavno ne moremo več zadovoljevati potreb po knjigah. Toda knjig res ne moremo kupovati
s pomočjo pokroviteljev, ampak je to stvar nacionalnega pomena, se pravi kulturnega ministrstva in seveda našega ustanovitelja oziroma občine.«
Savinjčan: V kolikšnem delu se financirate iz občinskega proračuna?
Anka Krčmaf: »Več kot 25 odstotkov dohodka pridobimo iz lastnih sredstev, predvsem s sredstvi pokroviteljev in od vstopnic za kino predstave. Pri tem pa je treba povedati, da se dobri filmi nikoli ne pokrijejo z obiskom. Vendar jih nihče ne sofinancira. Naš kino program je kljub temu na visoki kakovostni ravni. Dobre filme pokažemo za filmske sladokusce in zato, da bodo ljudje sploh vedeli, kaj je to dober film. Tako da gre skoraj ves denar nazaj v program. Pri tem veliko pozornosti na-
menjamo predvsem mladim oziroma najstnikom, kajti v kino jih je najlaže pritegniti. |az pa bi jih želela privabiti tudi v gledališče ali na kakšen koncert, še bolj njim pisan na kožo. Prav pri kinu smo naredili izreden napredek, tudi glede vzgoje publike.«
Savinjčan: Prireditve, ki jih organizira Zavod za kulturo, so v zadnjem času vse dobro obiskane. Ali je bila pred leti ponudba toliko slabša, da zato ljudje niso prihajali v kulturni dom?
Anka Krčmar: »Tudi pred ustanovitvijo Zavoda je bita v Žalcu že veliko dobrih kulturnih prireditev. Res pa je potrebno garati, da privabiš publiko. Za vsako prireditev pošljemo ogromno vabil, obveščamo prek medijev, lepimo plakate. Kljub temu vedno pridobimo tudi pokrovitelje, da lahko znižamo ceno vstopnic. Tako si lahko predstave ogledajo tudi tisti, ki pravijo, da nimajo denarja. 100 tolarjev za ogled otroške prireditve pa imajo.«
Savinjčan: je pokrovitelje težko pridobiti?
Anka Krčmar:
»V začetku je bilo težko, danes pa ne več. Ko smo letos organizirali gledališki abonma, ni sodelovanja odklonil nihče od lanskih pokroviteljev. Seveda pa mi vedno na vidnem mestu predstavimo, kdo so pokro-vitelji posamezne predstave. Glede občinstva pa moram reči, da še nismo zadovoljni. Res je gledališki abonma razprodan, vendar pa je bil na primer zelo lep koncert v žalski cerkvi slabo obiskan.
Savinjčan: Verjetno ste že slišali očitke, da se Zavod za kulturo financira iz proračuna, skoraj vse prireditve pa potekajo samo v Žalcu. Ste že razmišljali, da bi kakšno profesionalno skupino pripeljali tu-
di v druge kraje ali odprli v njih kakšno galerijo?
Anka Krčmar: »Mi smo seveda pripravljeni kakšnega umetnika pripeljati tudi v drug kraj. Pred leti smo na primer na našo pobudo že pripravili razstavo Klemenčičevih del v njegovem rojstnem kraju. Vendar pa vsako likovno deta le ne spada na vsako mesto in v vsak lokal. Letos smo organizirali mnogo prireditev tudi v drugih krajih občine: koncert v Galiciji, monodramo v Andražu in koncert na Vranskem. Mi smo pripravljeni narediti marsikaj, treba pa je vedeti, da morajo krajevne skupnosti tudi same pokazati pripravljenost za sodelovanje. Če obstaja zavod, to ne pomeni, da pa zdaj drugi nimajo nobenih obveznosti. Nobena prireditev tudi v Žalcu ni v celoti plačana z denarjem iz proračuna, vsaka pa mora biti finančno pokrita. Naše posredovanje tudi nekaj stane. Seveda Zavod sofinancira prireditev občinskega in vseslovenskega pomena, kot sta Družina poje in Zlate citre.«
Savinjčan: Kakšno pa je sodelovanje Zavoda z ljubiteljsko kulturo?
Anka Krčmar: »Seveda sodelujemo tudi s kulturnimi društvi. V likovnem salonu pripravljamo na primer razstave ljubiteljskih likovnikov. Smo povezani že zato, ker je v okviru našega Zavoda zaposlena tudi strokovna delavka Zveze kulturnih organizacij. Vendar pa smo bili kot zavod ustanovljeni bolj za povezovanje tiste kulturne ponudbe, ki nastaja v širšem slovenskem okolju, da najboljše iz te ponudbe pride tudi do nas. Če se kakšna ljubiteljska skupina obrne na nas, lahko posredujemo tudi zanjo, sicer pa imajo ljubiteljski kulturniki svoj program in organizacijo.«
Savinjčan: Ali menite, da se lahko zgodi, da nov občinski svet ukine Zavod za kulturo ali da bi ukinil sofinanciranje iz proračuna?
Anka Krčmar: »Tudi svetovni trendi so takšni, da je kultura nacionalno in ne menedžersko vprašanje in ni kulturne institucije, ki bi se financirala sama. Če pa bi občinski svet ukinili zavod za kulturo, dvanajst zaposlenih v njem prav gotovo ne bo ostalo brez dela, kajti ob svojem rednem delu so se v tem času naučili še ogromno drugega. Mogoče se čutimo ogrožene le toliko, da naše delo ni tako ovrednoteno, kot je vredno.«
K. Rozman
OGLEJTE SI V KINU
FOTO TONICA
Žalec, Šlandrov trg 9 Telefon:063/712-252
ATELJE ZA BARVNO IN ČRNO BELO FOTOGRAFIJO
Cenjenim strankam
in poslovnim prijateljem
želimo vesele
božične praznike,
v novem letu 1995
pa veliko zdravja in osebne sreče.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo.
Novo!
Trgovina s foto materialom. Velika izbira foto aparatov, foto albumov in vseh vrst filmov.
Decembra si v kinu Žalec lahko ogledate še nekaj dobrih filmov. Božične praznike lahko sebi in otrokom polepšate z LEVJIM KRALJEM, Di-sneyevim risanim filmom, ki navdušuje vse generacije. V nedeljo, 25.12., ob 20. uri vam še enkrat ponujamo na ogled kriminalko V. V. Anžlovarja OKO ZA OKO, ki je nastala v stav.-amer. koprodukciji. 27. 12. ob 10. in 17. uri pa vabimo vse (tudi odrasle) na ogled prvega KEKCA iz leta 1951, ki ga je režiral Jože Gale. Saj veste, to je tisti Kekec, ki rešuje Kosobrina in Mojco iz rok hudobnega Bedan-ca. Film vam poklanjamo za božič-no-novoletno darilo, zato je vstop prost.
Staro leto bomo v kinu Žalec zaključili s filmskimi uspešnicami leta 1994. Tako so v petek, 30.12., ob 20. uri na vrsti KREMENČKOVI, v nedeljo, 1. L, ob 18. in 20J5 odlična komedija OČKA V KRILU, v ponede-
ljek, 2. 1., ob 18. uri pa akcijska drama HITROST.
Od filmov, ki bodo na sporedu januarja, bi posebej omenila dober akcijski film NEPOSREDNA NEVARNOST. V glavni vlogi je nastopil Har-rison Ford, v vlogi Jacka Ryana, ki se znajde v navzkrižnem ognju kokainske vojne. Kaj kmalu odkrije povezavo med kolumbijskim kartelom proizvajalcev mamil in uglednim ter vplivnim prijateljem predsednika ZDA...
V kinu Žalec od 13. do 15. 1.
Januarja vam ponujamo še srhljivko KALIFORNIJA, komedijo POLICIJSKA AKADEMIJA: misija v Moskvi komedija SAM Z OČETOM ter ljubezenski LJUBEZEN V TROJE.
Abonente filmskega gledališča in druge ljubitelje dobrih filmov pa vabimo v kino Žalec v četrtek, 12.1.95, ob 20. uri, ko bo na programu drama KRATKE ZGODBE.
Mojca Nahtigal
63310 Žalec, UL talcev 3
Vpisujemo v začetne in nadaljevalne tečaje nemščine, angleščine pa tudi druge evropske jezike.
Telefon: 715-380.
Hkrati vam želimo prijetne praznike in srečno novo leto!
Marko Slokar
Pevec in dirigent
Ljubitelji kulture, predvsem zborovskega petja, Marka Slokarja s Polzele dobro poznajo. Že od rane mladosti je predan kulturi, ves čas je član pol zel sk e Svobode, kjer se je najprej dokazoval kot pevec, pozneje pa tudi kot dirigent, v zadnjem času pa tudi vodi to društvo. Kot tak si zasluži našo pozornost, zato smo ga obiskali in mu postavili nekaj vprašanj.
Že nekaj časa ste predsednik DPD Svobode Polzela, ki je zelo delavno. Kaj bi lahko povedali o delu društva?
»Kar težko je v nekaj stavkih podati zadovoljivo sliko o delu društva, na kratko pa bi vendarle lahko rekel, da je raznoliko in razvejano. Pripravljamo in izvajamo kulturne prireditve v kraju in tudi izven njega, skrbimo za izobraževanje strokovnih vodij in upravljamo s kulturnim domom, kjer imamo svoje prostore. Delo poteka po sekcijah, vodje sekcij pa so še z nekaterimi drugimi člani povezani v izvršnem in nadzornem odboru društva. Ne glede na navidezno togo notranjo organiziranost, vsa dejavnost temelji na dobri volji in veselju do kulture, tako da svobode pri delu ne manjka.«
Ste tudi predsednik odbora za vokalno glasbo pri ZKO Žalec. Kako odbor deluje, s čim ste zadovoljni in kaj bi še bilo treba izboljšati?
»Odbor je namenjen strokovni pomoči, povezovanju in spremljanju dela vokalnih skupin v okviru ZKO Žalec. Strokovne pomoči so deležni predvsem zborovodje, ki se jim poskuša omogočiti udeležbo na
zborovskih seminarjih ali koncertih. Vsako leto je odbor organizator občinske revije odraslih vokalnih skupin ter soorganizator občinske revije šolskih pevskih zborov. Poleg tega odbor pripravlja kategorizacijo vokalnih skupin, ki je osnova za delitev denarnih sredstev. Prav denarja za vokalne skupine in ljubiteljsko kulturo nasploh pa je odločno premalo in to je tudi vzrok, da na našem območju ni zbora, ki bi lahko dostojno nastopal na državnem tekmovanju. Kljub temu si bo odbor moral še vnaprej prizadevati, da bo številnost vokalnih skupin oplemenitena s kakovostjo, pa tudi sodelovanje z zborovodji ter zborovodij med sabo je lahko še boljše.«
Niste samo funkcionar, marveč tudi zavzet kulturni delavec. Kaj je vaša ljubezen pri kulturi?
»Največji del svojega dosedanjega kulturnega udejstvovanja sem posvetil vokalni glasbi. Petje in vse, kar je z njim povezano, me že dolgo privlači. Ljubiteljske vezi, ki se ob prepevanju stkejo, ter obilo prijateljskih doživetij in občutkov me notranje napolnjujejo in dajejo energijo za deta na drugih področjih. Kot zborovodja imam še posebno možnost, da v pesmih poleg avtorja izražam tudi sebe, saj jih večino dobesedno doživljam. Včasih je takšne občutke zeta težko prenesti na zbor, vendar je trud poplačan, ko se s pevci ujamem, poslušalci pa pesem dobro spremljajo.«
Kakšne načrte imate pri DPD Svobodi Polzela v prihodnje?
»Sedanji čas ni najbolj naklonjen ljubiteljski dejavnosti in zato moramo nenehno reševati številne probleme. Več sem že poudarjal in tudi danes naj povem, da kultura ni zadeva samo peščice »izbranih«, ampak kliče vsakega posameznika posebej, da doda svoj kamenček v skupni kulturni mozaik. Prav zato si bomo v društvu prizadevali, da bi k sodelovanju pritegnili čim več ljudi, še posebej mladih. Vsekakor pa bo potrebno stopiti v korak s časom in delo v društvu prilagoditi družbenim dogajanjem, vendar kljub temu ostati zvest osnovnim načelom ljubiteljske kulture.
TONE TAVČAR
Vesele božične in novoletne praznike vam želi
DARILNI BUTIK KAMELIJA
Mestni trg 5 Žalee
M
KAMH.UA
KAMELIJA -
kadar kupujete kaj lepega!
Savinjčan
Trgovina Vita z zdravo hrano v Žalcu
V novem poslovnem centru v Žalcu, na Mestnem trgu, vam v trgovini Vita, nudijo bogato izbiro hrane za zdravo življenje. Nepoznavalci mislijo, da je to hrana samo za vegetariance, pa se seveda motijo. Vsakdo bo lahko izbral marsikaj za vsakdanjo prehrano, omenimo le nekaj iz bogate
ponudbe: žita in izdelki iz žit, polnovredni kruh in pecivo, naravna sladila, testenine brez jajc in soli, zelenjavna pašteta, salame in klobase različnih okusov, testenine brez holesterola, zelenjavni namazi, jušni koncentrati in tudi žitna kava. Vse to pa so polnovredna živila brez živalskih maščob in
beljakovin. Seveda vam v trgovini Vita znajo tudi svetovati kako se lahko zdravo hrano pripravi, za to vam svetujemo, da jo obiščete. Povejmo še, da je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Vsako soboto pripravljajo predstavitev in pokušnjo prodajnih izdelkov.
Commerce Trgovina
Iskra Commerce Trgovina je v sodelovanju s podjetjem Arda v Žalcu odprla svojo prodajalno s tehničnim blagom. Trgovina je bogato založena z izdelki zabavne elektronike, gospodinjskimi aparati, električnim in ročnim orodjem, telefonijo, me-
rilno-regulacijsko in stikalno tehniko, električno-instalacij-skim materialom in rezervnimi deli. Zanimiva bo gotovo za tiste, ki jim je konjiček popravljanje strojev, pa tudi industriji, ki je bila doslej prisiljena kupovati v Ljubljani. In ker so založeni z več kot 4500
izdelki, boste pri njih dobili vse, kar potrebujete. Povejmo še, da je trgovina v starem delu mesta na Šlandrovem trgu, kjer domuje že uveljavljena trgovina s servisom Arčan. Odprta je vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko tudi po tel. 712-104.
Gostišče ob Savinji
Ponovno dobra kuhinja
Pekarna ^Trgovina
UDUC
Pongrac 102/a 63302 Griže
(063) 713-365
Vošči vesele in prijetne božične in novoletne praznike ter želi vsem svojim strankam zdravo in uspešno ter srečno leto 1995.
ahvaljujemo se za zaupanje in se še naprej priporočamo.
Po dvajsetih letih Gostišče ob Savinji v Kasazah, ob cesti Petrovče-Liboje, doživlja preporod. Ponovno se v ta prijeten lokal vrača dobra kulinarična postrežba, ki so jo mnogi nekdanji gosti močno pogrešali. Dobra lokacija, nekdanja tradicija, prostoren in lep lokal pa so bili zadosten razlog, da se je sedanji najemnik, že znani gostinec Marjan Vltanc, ki mu stoji ob strani še bolj izkušena gostinka, žena Jožica, odločil vrniti gostišču sloves dobre kuhinje.
Gostišče sprejme do 50 gostov hkrati in je tako primerno za Izletnike, poroke, razna praznovanja življenjskih jubilejev, družabna srečanja In za vse druge priložnosti. Zanimiva so njihova nedeljska kosila, pa vsakodnevne nadvse okusne malice, ki so zelo bogate in poceni. Sicer pa je nekaj jedi, ki jih imajo na voljo prav vsak dan. Velja omeniti pečenice z zeljem, svinjsko pečenko In še posebno vampe na tržaški način, ki so prav gotovo svojevrstna hišna speciali-
teta. Ob tem ne manjka Izbira jedi po naročilu In seveda široka paleta pijač, med katerimi velja zlasti omeniti odprto vino iz Svečine. Postrežejo tudi z raznimi buteljčnimi vini štajerskih in primorskih kleti. Še posebna zanimivost Gostišča ob Savinji so vsakodnevne juhe, ki so gostom na voljo že od 730 dalje. Povejmo še, da je gostišče odprto vsak dan, in to od 7. ure do 23. ure. Za rezervacije ali informacije pa jih lahko pokličete po telefonu: 707-058.
C
uT^
mazad
Tovarna krmil d.o.o. Žalec
Prodajalna KRMIŠ Žalec tel.: 715-116 Prodajalna ZRNO Šentjur tel.: 743-390
Poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 1995
Naša krmila - vaš rejski uspeh
Iskra Commerce Trgovina ie v sodelovanju s podjetjem ARDA d.o.o. Iskra	odprla prodajalno
Commerce	z elektrotehničnim blagom v Žalcu.
Trgovina d.o.o.
Nudimo vam širok izbor izdelkov:
•	zabavne elektronike.
•gospodinjskih aparatov,
•	električnega ročnega orodja,
•	telefonije,
•	merilno-regulacijske, stikalne tehnike,
•	elementov,
•	električnega instalacijskega materiala
•	in bogato izbiro rezervnih delov.
in še mnogo raz.ličnih izdelkov iz širokega prodajnega programa Iskra Commerce Trgovina s popustom od 10% do 25%.
Nudimo vam možnost plačila s čeki na več obrokov.
Za plačilo z gotovino nad 10.000.00 SIT nudimo 5% popusta.
Količine so omejene!
zuprzr? uržanrjcj
Naslov prodajalne: Šlandrov trg 9 tel./fax 063 712-104
Veselimo se vašega obiska!
Iskra
Savinjčan
Kolesarski dopust
V času, ko s hribov veter že prinaša vonj po snegu, vam v spomin na vroče dneve ponujamo v branje opis poletne kolesarske dogodivščine Amadeja Jazbeca iz Pernovega in njegovega sodelavca Zvoneta Breznikarja iz Matk. Malo za spomin, malo pa tudi kot spodbudo za pravočasno načrtovanje naslednjih počitnic.
Smer - Praga
Letos sem se odločil, da bom dopust preživel nekoliko drugače. S sodelavcem sva se dogovorila, da bova poskusila priti v Prago. S kolesi namreč. Zadnjo julijsko soboto sva ob šesti uri zjutraj sedla na kolesi in se namenila proti mejnemu prehodu Vič pri Dravogradu. Prvič sva se morala ustaviti že kar v Slovenj Gradcu, zaradi nepravilno razporejene prtljage. Ker imam tekmovalno
so še polepšali to gorsko idilo in odločila sva se, da bova kar tu prespala noč.
Naslednji dan sva se navsezgodaj spustila v dolino proti Trieb-nu in naprej proti Linzu. Tam se je pričel najin tretjin vzpon. Tokrat prelaz ni bil tako visok, tako da sva kmalu dosegla vrh, kjer poteka tudi deželna meja med Štajersko in Zgornjo Avstrijo. Odločila sva se za malico in več ljudi je zanimalo, od kod priha-
kolo brez blatnikov in prtljažnika, sem si vse naložil na hrbet, le nekaj malega prtljage sem lahko obesil na kolo. Na srečo je imel kolega primernejše kolo za potovanje, tako da sva tovor kmalu uskladila. Pred deveto uro sva bila na mejnem prehodu. Policiste je seveda zanimalo, kam sva namenjena. Tako otovorjena sva bila podobna beguncema. Da greva malo po Avstriji, sva jim odgovorila, sicer bi se jim verjetno zdela še bolj sumljiva.
In tako sva nadaljevala pot proti notranjosti Avstrije. Počasi sva se bližala prvemu prelazu na Ob-dacher. Zaradi hude vročine sva morala počivati v bližnjem gozdičku, po okrepčilu pa sva nato kmalu dosegla 995 metrov visok prelaz. Blagodejen spust proti Zeltvvegu se je 5 kilometrov pred tem mestom in vožnji v smeri Judenburga spremenil v dolg vzpon na 1293 metrov visok prelaz Ho-hentaueren. Žeja je bila huda in morala sva jo potešiti kar v nekem hlevu, kamor naju je poslala gospodarica hiše, kjer sva se ustavila. Malo pred sedmo uro zvečer sva dosegla vrh s prekrasnim razgledom. Zvoki kravjih zvoncev
java in kam sva namenjena. Ko sva jim povedala, da v Prago, so samo zmajevali z glavo. Vendar niso vedeli, da sva Savinjčana, da smo Savinjčani trmasti in da vedno dosežemo tisto, kar hočemo. Okoli ene ure popoldne sva vožnjo nadaljevala mimo VVindi-sgarstna in Kirchdorfa, potem pa sva morala počakati, da popusti najhujša vročina. Ob petih popoldne sva vendarle dosegla Linz. Verjeli ali ne, prva beseda, ki sva jo slišala v tem mestu, je bila najbolj znana jugoslovanska kletvica. Prečkala sva Donavo in nadaljevala pot proti zahodu. Proti večeru sva si prvič na najini poti privoščila pivo. Res nama je prijalo. Kmalu sva našla tudi miren prostor ob potoku in postavila šotor. Mimo naju je pridrvelo pet konj, na katerih so jezdila tri mlada dekleta. Bilo je kot v pravljici. In kljub temu, da je bilo najino prenočišče razkrinkano, se nisva prestavljala.
Po Nemčiji
Tudi tretji dan najinega potovanja sva začela že pred šesto uro zjutraj. Mimo Rohrbacha sva se počasi približevala nemški
meji. V Aignu sva si obnovila zaloge hrane in se seveda tudi okrepčala. S sabo sva imela lovski nož in ko so naju ljudje videli z njim in slišali, da govoriva neko čudno balkansko govorico, so se naju na daleč izogibali. Po vzponu se je 500 metrov pred avstrijsko carino začela cesta hitro spuščati. Zavore na kolesu sodelavca so začele strašno cviliti, vsi cariniki in policisti pa so skočili k vratom in oknom. Menda so pričakovali najmanj oklepno vozilo, zato so debelo pogledali, ko so videli naju. Policist, ki je pregledal najina potna lista, se ni mogel načuditi, da sva prišla tako daleč. Na nemški strani so naju brez besed spustili naprej.
Kmalu sva ugotovila, da se voziva po območju, kjer snemajo nadaljevanko Gozdarska hiša Fal-kenau. V Philippsreutu blizu češke meje sva videla, da ima vsaka hiša zunaj studenec mrzle vode. Povedati moram, da še nikoli v življenju nisem pil vode s takšnim užitkom. Ampak preden sva nadaljevala pot, sva morala poskusiti še nemško pivo. V tamkajšnji gostilni sva opazovala moške pri sosednji mizi, ki so pili pivo in se zabavali. Natakarica je vsakemu posebej napisala račun in vsak je plačal svojega. Tudi nama je napisala dva računa in se ni mogla načuditi, ko sem ji rekel, da plačam obe pivi. Ob drugi uri popoldne sva bila spet na meji.	<
Češko pivo in nevihte
Na nemški strani ni bilo težav, češki policist pa je hotel videti ves najin denar. Morala sva zamenjati 150 mark, za katere sva dobila 2550 kron. Po dvajsetih kilometrih vožnje se je pred nama začelo bliskati in grmeti. Seveda sva se zatekla v najbližjo gostilno, kjer sva morala poskusiti tudi češko pivo. Za dva vrčka sva plačala 44 kron, kar je nekaj več kot dvesto tolarjev. Po najinem mnenju poceni. Čas je že bil, da telefonirava domov, zato sva se ustavila v nekem hotelu, vsaj tako je pisalo zunaj. Spet sva si privoščila pivo in oba plačala 15 kron ali 60 tolarjev. Skoraj nisva mogla zadržati smeha. Tako sva si zvečer v Strakonicah privoščila obilno večerjo v restavraciji, ki sva jo dobro zalila s plzenskim pivom. Za 800 tolarjev oziroma 200 kron. In še zanimivost - na točeno pivo je potrebno tu čakati približno tako dolgo kot pri nas na pico. Kajti tu ne čistijo pen iz kozarca z žlico, ampak počakajo, da se pene poležejo. Ampak za ta denar se splača počakati.
Po večerji sva si postavila šotor v gozdu malo izven mesta. Preživela sva najbolj mučno noč na vsej poti. Veter je lomil veje, v daljavi pa je kar naprej nekaj žvižgalo in lomastilo. Povrh vsega se je začela še nevihta. Četrti dan je bilo pred nama še 110 kilometrov do Prage. Težave so nastopile, ko sva se po dobrih dveh
TRGOVINA
UITKA
ŽALEC, Šlandrov trg 23 teL 714-666
vošči
lepe
in prijazne božične in novoletne praznike in vse lepo v letu 1995.
OLYMF
Polzela 14 tel.: 720-391 ¡n 720-510
V prijetnem ambientu restavracije nudimo izbrane jedi slovenske internacionalne kuhinje, ribje in hišne specialitete.
Ob praznovanju rojstnih dni poskrbimo za presenečenje!
Vabljeni ste vsak dan od 11.30 do 22. ure.
Želimo Vam prijetne božične in novoletne praznike!
urah vožnje znašla na avtocesti. Obrnila sva se nazaj in se začela prebijati po stranskih vaških cestah. Končno sva prispela v Prago in se kot prava turista napotila v center mesta, za kar sva potrebovala več kot pol ure. Kupila sva razglednice, naročila kosilo v restavraciji in napisala pozdrave vsem prijateljem. Ogledala sva si Prago, proti večeru pa se napotila ven iz mesta, da bi si poiskala prenočišče. Vendar sem ugotovil, da sva se rahlo izgubila. Po avtocesti bi že našla pot, ampak navadne ceste ni bilo nikjer. Tako sva se odločila, da prespiva v kampu ob Vltavi. Tokrat sva se res brez skrbi naspala, saj sva prvič kampirala legalno.
Proti domu
Zjutraj sem vprašal receptorja, kako bi prišla iz Prage. Na moje presenečenje nama je odgovoril, da naj peljeva kar po avtocesti, saj na Češkem ni važno, kod se voziš s kolesom. Kmalu sva našla cesto proti Češkim Budejovicam, ki so 50 kilometrov oddaljene od avstrijske meje. Tam sva začela reševati še en problem. Oba sva ’ bila polna kron, ki sva se jih hotela znebiti. Skoraj v vsaki gostilni ob poti sva pila in jedla, tako da sva prišla na mejo šele ob pol devetih zvečer. Že po dveh kilometrih vožnje po Avstriji sta naju ustavila policista, naju spraševala, zakaj nimava luči in nama grozila, da bo moral vsak plačati 300 šilingov kazni. Midva sva se vljudno opravičevala, da so naju zadržali na češki meji in da bi rada čim prej našla kamp. Nato sta nama tudi policista prijazno odgovorila, da bova morala kakšnih sedem kilometrov do najbližjega kampa peš, ker nimava luči. To-
da takoj ko sta se odpeljala, sva smuknila za grmovje ob cesti in si postavila šotor.
Spet doma
Zjutraj sva ugotovila, da sva prenočevala ob žitnem polju. Za nameček je na njivo prihrumel še traktor. Hitro sva se skrila v grmovje, zložila stvari na kolo inse odpeljala proti jugu. Že pred poldnevom sva se peljala mimo mesta Steyr in po 50 kilometrih sva bila na isti cesti kot prvi dan najinega potovanja. Na naslednjem parkirišču sva se ustavila in malicala. Ko sta naju slišala moška, ki sta se pripeljala z avtomobilom nemške registracije, sta naju ogovorila. Bila sta namreč doma iz Slovenskih Konjic, vendar delavca v Nemčiji. Vprašala sta naju, ali sva imela na poti kaj težav. Povedala sva jima o soočenju z avstrijskima policistoma. Da je Slovenija majhna, sva se kmalu prepričala. Ko se je namreč sodelavec vrnil v Matke, kjer je doma, so ga najprej vprašali, kaj je bilo narobe s policisti. Izkazalo se je, da sta Konjičana v Zrečah go-
vorila o naju z enim od kolegovih sosedov.
Tega dne sva prenočevala na istem mestu kot prvi dan in kljub drugačnim cenovnim razmeram sva si tudi ta dan privoščila pivo. Natakarica se ni mogla načuditi najinemu kolesarskemu izletu v Prago in je vsakemu novemu gostu pripovedovala o tem.
Sedmi dan sva bila spet v Sloveniji. V Dravogradu sva si suho grlo zmočila še s slovenskim pivom. Ob tej priložnosti sem izrekel znan prirejen pregovor: Naj človek pol sveta obteče, najboljše pivo v Laškem teče. Ves ostanek poti sva na veliko proslavljala vrnitev, tako da sva se v Pirešico vrnila šele okrog šeste ure popoldne. Prvič po sedmih dneh, v katerih sva prevozila 1300 kilometrov, sva se resnično sprostila.
Upam, da se bova še večkrat odpravila po svetu s kolesom. Najin glavni cilj pa je pot okoli sveta. Ob pomoči pokroviteljev, mislim, bi nama ta podvig tudi uspel.
Amadej Jazbec za objavo pripravila K. R.
Predstavljamo vam — dr. Ivana Rojnika
Srečni dnevi na Sladki Gori
Morda se sprašujete, zakaj prostor v Savinjčanu namenjamo nekomu, ki pravi, da preživlja srečne dneve na Sladki Gori. Dr. teologije Ivan Rojnik res že nekaj let službuje v župnijski cerkvi na Sladki Gori, vendar je po rodu Savinjčan. Poleg tega pa se njegova osebna sreča nanaša predvsem na mater, ki je zapustila kmetijo v Savinjski dolini enemu od treh sinov in zdaj gospodinji pri njemu. In kot nam je povedal, oba z veseljem prebirata tudi naš časopis. Naj človek še tako rad hodi po svetu, na kraje svojega otroštva je vedno trdno navezan.
In sveta je dr. Rojnik videl kar veliko. Rodil se je aprila 1947 v Celju, vendar je svoje otroštvo preživel v Braslovčah, pravzaprav v Podvrhu, blizu Žovneškega jezera. Pri Plave se je reklo njihovi domačiji. Oče je umrl kmalu po vojni za posledicami partizanstva. S štirimi majhnimi otroki in velikim posestvom postane mati osrednji lik njihovega življenja. Lahko bi rekli, da si je Ivan Rojnik prve duhovniške izkušnje pridobil že v otroštvu. Z veseljem je ministriral, z bratom pa celo »maševal« v bližnjih kapelicah. Vsekakor je na ta poklic začel misliti že kot otrok, sicer pa je odločitev o tem dozorela v študijskih letih. Po osnovni šoli je vstopil v Slomškovo dijaško semenišče in obiskoval I. državno gimnazijo v Mariboru. Po maturi je za pol leta odšel v bogoslovje v Ljubljano, potem pa je moral odslužiti 18-mesečni vojaški rok.
Študij je nadaljeval na mednarodni univerzi Urbaniana oziroma Propaganda Fide v Rimu. Tam je ostal enajst let in kot pravi sam, so bila to leta bogatih življenjskih izkušenj. Ne le zato, ker je v tem času magistriral iz filozofije, diplomiral teologijo in doktoriral iz katehetike, ampak ker je tam spoznal prijatelje iz vsega sveta, s katerimi je do danes ohranil stike. Izdajajo glasib Most, v katerem so objavljeni prispevki v jeziku avtorja. »Naše vezi so zame res nekaj izrednega. Prepričale so nas, da lahko skupaj živimo ljudje različnih ras in da smo lahko celo zeb dobri prijatelji.« Nekatere od njih je pred leti obiskal na Daljnem vzhodu. V Rimu se je tudi dokončno odločil za duhovniški poklic. Še pred posveče-
njem je med počitnicami delal v nemški tovarni B. A. S. F., sodeloval je v različnih mladinskih gibanjih v Rimu in drugod in vse to ga je utrdilo v prepričanju, da tako delavstvo kot mladina sprejemajo krščansko oznanilo in način življenja. Svoj delež v sodobnem svetu zato lahko prispeva tudi kot duhovnik. Posvetil ga je januarja leta 1973 v Rimu papež
Pavel VI. Novo mašo pa je bral poleti istega leta v Braslovčah. Na njej so sodelovali tudi njegovi sošolci, predstavniki vseh kontinentov.
Zdaj Ivan Rojnik že sedemnajsto leto predava na mariborskem oddelku Teološke fakultete v Ljubljani in sicer katehetiko in pri-digovanje. Ves ta čas službuje tudi po župnijah. Dvojno službo opravlja po eni strani zato, ker v Sloveniji še vedno primanjkuje duhovnikov, po drugi strani pa poučuje praktične teobške vede, zato mu njegove izkušnje župni-kovanja zeb koristijo. Ob pro-
stem času, če ga duhovniki sploh imajo, rad obiskuje planine. Slovenske gore ima rad kot vsi njegovi bratje in sestre ter stric, ki je bil prav tako duhovnik. Tako kot on tudi dr. Rojnik organizira vsako leto množični pohod v planine. Lani je odpeljal 70 svojih faranov na Triglav, 50 od njih je prvič stalo na tej najvišji slovenski gori. »Ti naši pohodi so razvedrilo, izraz ljubezni do gora, hkrati pa tudi neke vrste romanja. Tako sem že dvakrat maševal v kapelici na Kredarici in na vrhu Raduhe, tako da povežemo naše pohode s kakšnim trenutkom zbranosti in molitve«, pravi. To je tudi nekakšno njegovo osebno sporočilo mladini in odraslim, da bi še bolj vzljubili naše planine.
Sicer pa Ivan Rojnik doslej še ni obžaloval, da je postal duhovnik. Tudi tega ne, da ni ustvaril lastne družine:
»Tako kot za dobrega duhovnika se je tudi za dobrega očeta potrebno veliko žrtvovati in pošteno živeti. Zato bi morali tako starši kot vsi, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, več časa posvetiti otrokom, kljub časovni stiski. Drugače pa mi je delo z otroci pri verouku v veliko veselje in obžalujem samo, da nimam več časa, da bi se jim lahko še bolj posvetil.«
Tudi trikrat na teden se vozi dr. Rojnik v Maribor, hkrati pa skrbi za znano romarsko cerkev na Sladki Gori in še za štiri podružnične cerkve. Vzdrževanje cerkvenih objektov je naj večje breme, čeprav ga z veseljem nosi. Ampak kot že rečeno, to so srečni dnevi. Preživlja jih skupaj z materjo, ki je pred kratkim praznovala osemdeset let. Zadnje čase domače kraje in sorodnike obišče bolj poredko, najpogosteje ob kakšnih prireditvah, povezanih z braslovško župnijo. Z mislimi pa je večkrat v Savinjski dolini. Ne samo, kadar prebira Savinjčana. Želi si samo, da bi ostala zelena in ne siva dolina.
K.	Rozman
Savinjčan
SKB BANKA D,D,
PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 1995!
DA BI BIL VSAK DAN V NOVEM LETU VAŠ DAN!
Koristite storitve naših bančnih enot v Žalcu, Celju, Mozirju in Slovenj Gradcu:
-	varno in donosno vezavo sredstev,
-	ugodne pogoje za kratkoročno in dolgoročno kreditiranje.
SKB BANKA D.D. POSLOVNA ENOTA CELJE
\
POLZELA
tovarna nogavic, p o. Slovenia - 63313 Polzela
V predprazničnih dneh se priporoča za nakup iz bogate kolekcije ženskih, moških in otroških nogavic.
OBENEM SE VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN SODELOVANJE.
V LETU 1995
PA VAM ŽELI MNOGO USPEHA, SREČE IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA.
POLZELA želi biti z vami vedno in povsod!
Nov prodajno-razstavni salon Sanlesa
Sanles je uspešno družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno novembra leta 1989. Prvo poslovalnico so odprli v Kozjem, nato pa so se preselili v Savinjsko dolino. Trem njihovim poslovalnicam v Žalcu, na Polzeli in v Velenju se je prejšnjo soboto pridružila še ena. V Hmezadovi dvorani v Žalcu (Cesta žalskega tabora 1) so namreč odprli nov prodajno-razstavni salon.
V njem na 400 m površine razstavljajo oziroma prodajajo pohištvo vseh slovenskih in tudi tujih proizvajalcev. Njihov prodajni program obsega kuhinje, dnevne in otroške sobe, spalnice, sedežne garniture, pisarniško in šolsko pohištvo, stole, mize, jogi vzmetnice, skratka vse, kar potrebujete za opremo stanovanja. V kratkem bodo program razširili še s ponudbo bele tehnike in posteljnine.
Prodajni pogoji so zelo ugodni. Za gotovinski nakup nudijo od 10 do 30-odstotni popust, ob novem letu pa še dodatni 5-odstotni popust. Sicer pa je najbolje, da se prepričate sami. Prodajno-razstavni salon je odprt neprekinjeno vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.	/ ^
Sentte& 4,e pUftenač*,	C*
mm* feii ue&elc putpuAe ¿*t vellA* eneče ten e* letet f99Sl
SAVINJSKA
trgovska družba d.o.o. Žalec
ŽELITE NAKUPOVATI CENEJE? ZAKAJ NE?!
KAKO?
S KARTICO ZAUPANJA
-	količinski popusti 5%
-	dodatni mesečni popusti do 6%
-	popusti za upokojence
KJE?
BLAGOVNICA SAVINJKA ŽALEC
Od 28. 11. dalje tudi v SP TABOR od 28. 11. dalje tudi v SP GRIŽE, od 12. 12. dalje tudi v SP VRANSKO
* Cenjenim strankam želimo v letu 1995 0	veliko zdravja in osebne sreče
*	0 ter se zahvaljujemo za izkazano zaupanje!
Wibùu&om, in fwt/jvZm/wm
\nrn
■rebele mjtiéne fi/iamu/ee
■m
ublieimo nem lela 1995.
ZBORNICA Z4SEBNEG4 GOSPOD/lRSTl^ Ž4LEC
Savinjčan
NOVOLETNA ANKETA
Najdaljša noč in želje
Le še kakšen dan nas loči od začetka božičnih in novoletnih praznikov, časa, ki ga vsi vsako leto z veseljem pričakamo, saj si izmenjujemo darila, izrekamo najiepše želje, nakupujemo in si nasploh privoščimo več kot morda med letom. Nadvse slovesno je ob božičnem večeru, zvonovi vabijo k polnočnicam, ljudje so polni pričakovanj in želja, njihova srca so bolj odprta in tako je tudi v najdaljši noči, na Silvestrovo, ko v družbi svojih najdražjih, prijateljev, znancev, stopamo v novo leto in si ob tem zaželimo veliko zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva, poslovne uspešnosti in izpolnitev še neizpolnjenih želja. V uredništvu smo se, kot že običajno, tudi letos odločili za pričujočo anketo, ki naj bo nekakšen prispevek k tem prazničnim dnem. Naši sogovorniki so povsem naključno izbrani občani, ki smo jih spraševali na ulici, v lokalih, na domu. . . Pobarali pa smo jih predvsem o tem, kje bodo preživljali praznične dni oz. kje bodo silvestrovali, kako ocenjujejo iztekajoče leto in kaj si želijo od prihodnjega.
Mirando Flere: »Praznike bom preživljal med svojimi domačimi, družino, saj je tako še najlepše. Tudi na najdaljšo noč bom med njimi. Letošnje leto je bito zame kar precej delavno in tudi naporno, saj naš standard žal ni takšen, da bi si po osemurnem delu lahko privoščili prav toliko razvedrila, zabave in početja tistih stvari, ki nekako pomenijo zdrav način življenja. Žal. V letu 1995 želim našim politikom manj kreganja in več sreče pri zagotavljanju lepšega načina življenja svojim sodržavljanom. Ob tem pa seveda miru in konec nesmiselne vojne na Balkanu.«
Gregor Kramar: »Pravzaprav še ne vem čisto zagotovo, kje bom v času praznikov oz. na Silvestrovo. Ker sem dijak srednje trgovske šole v Celovcu, kjer tudi opravljam prakso, bom verjetno nekaj dni kar precej zaposlen, saj so to dnevi, ko ljudje veliko nakupujejo. Kje bom dočakal novo leto, pa bom še videl. Za mene je bito leto 1994 zelo uspešno leto. Bil sem uspešen v šoli, še zlasti pa sem vesel, ker sem se dobro naučil nemškega jezika, kar je zelo pomembno za mojo nadaljnjo pot življenja, saj mislim študij nadaljevati v Avstriji. Vsekakor si želim v prihodnjem letu
uspešno končati šolanje, za kar se moram še najbolj zahvaliti svojemu stricu, Ivanu Borštnerju, na katerega sem zelo ponosen, saj je človek, ki je veliko pripomogel k slovenski samostojnosti.«
Danica Gorič: »Kaj veliko ni treba razmišljati, kje in kako preživeti praznike, saj imam takšno delo, da
bom pravzaprav prosta le kakšen dan. Vsekakor pa bomo na Silvestrovo skupaj z družino, morda še s prijatelji. Če ocenjujem letošnje leto, potem lahko rečem, da je bilo še kar uspešno. Želim pa si, da bi tudi prihodnje leto Vranšani in drugi radi zahajali v našo slaščičarno, mi pa se bomo potrudili, da jim bo lepo in prijetno. Glede države bi dejala, da bi bito prav, da bi omogočila svojim državljanom perspektivnejšo prihodnost, več delovnih mest, ustrezno socialo in normalne življenjske pogoje. Siti smo že večnega kreganja in sprožanja afer, saj nimamo za to nič več kruha, kvečjemu manj.«
Mirjan Žučko: »Kot delavka v gostinstvu sem obsojena na to, da takrat, ko se drugi zabavajo, sama delam. Sicer pa se nad tem ne pritožujem, saj rada opravljam to delo. Za praznike bom letos dva dni prosta in zato jih bom skušala preživeti čim
Hmeljarkam in hmeljarjem
voščimo
vesel
1	v • v
božic in želimo vse dobro v letu 1995.
jetnosti bomo za nekaj dni odšli na Roglo. Če bo zapadel sneg, pa bo sploh super, saj potem tudi smučanja ne bo manjkalo. Če na hitro preletim letošnje leto, lahko rečem, da je bilo zelo delavno, saj v gradbeništvu, ko te vežejo roki, dostikrat ni pravega počitka. Človek pa je nedvomno vesel, če ima pri delu uspehe, teh tudi v iztekajočem letu ni manjkalo. Želim si, da bi bito tudi v prihodnje tako, da bi bili vsi v družini zdravi in srečni, saj je tako življenje mnogo lepše. Lepše pa bo nam vsem tudi, če se bo pošteno delalo, s spoštovanjem enega do drugega, brez afer in z ve-
TRGOVIflA - BISTRO
KOŠARICA
Petnovo PRI VEL PIREŠICI17/A Te). Fax: 063/728-080 Ugodni predpraznični nakupi!
Pripravili smo pestro izbiro sladkega programa, buteljk, daril, tehičnega blaga, tekstila, posode in živil po akcijskih cenah. V času od 15. 12. do 31. 12. 1994 boste v naši prodajalni obdarjeni:
z buteljko pri nakupu nad 5.000 SIT,
z buteljko in 100 g kave nad 10.000 SIT.
Želimo se zahvaliti za zaupanje in vas vabimo, da nas v zadnjih dneh leta obiščete v naši prodajalni, kjer se boste lahko prepričali, da se trudimo za vas in vam obljubljamo, da bomo v prihodnjem letu storili kar se da največ, da boste ostali naši cenjeni kupci.
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto.
bolj prijetno. Letošnje leto je bilo zame kar uspešno. Dejala bi, da se nimam kaj pritoževati. Zadovoljna sem bila z delom, zaslužkom.. Želim si, da bi bito vsaj tako tudi v prihodnjem ie-tu. Vladi pa želim, da še naprej vodi dobro politiko, saj so gospodarski kazalci bistveno boljši, kot so bili v preteklih letih.«
Miran Verdev: »Praznike bom preživel skupaj z družino. Po vsej ver-
čjo mero politične zrelosti, ki naj ji sledijo tudi rezultati.«
Igor Ramšak: »Vse kaže, da bom praznike preživel kar doma. Sicer pa sem zaposlen na bencinski črpalki, kjer bom sicer prost 1. in 2. januarja,
vse ostale dni pa bo treba delati. Pravzaprav sem na to že navajen in mi ni nič težko. Najdaljšo noč bom preživel skupaj z družino in morda še s kom. Če pogledam nazaj na minule mesece, se mi zdi, da sem z opravljenim delom kar zadovoljen. Nisem pa zadovoljen s situacijo v Sloveniji, saj se mi zdi, da bi lahko z malo manj kreganja, podtikanja, sprožanja afer, pljuvanja enega po drugem, mnogo več naredili kot so naredili naši politiki. To nam, državljanom prav nič ne koristi, ampak kvečjemu škodi. Mar ne?«
Franci Žagar: »Prazniki so nekaj lepega, včasih tudi prijetno utrujajoči. Tudi letošnji ne bodo nič drugačni. Preživel jih bom v glavnem doma z družino. Silvestrovali pa bomo, kot že običajno, v naši zidanici. Kar pre-
cej nas bo in nadejam se, da bo tudi letošnja najdaljša noč nadvse prijetna, zabavna in nasploh naj. Ocena? Povprečno leto, nič pretresljivega. V privatnem življenju v tem letu, pravzaprav nisem naredil nič kaj takšnega, s čimer bi se lahko postavljal. V službi je bilo kar precej dela, ampak tudi veliko užitkov pri delu. Želim si uspešnejšega razvoja naše mlade Slovenije, in stabilne socialne razmere, saj če je sosed srečen, sem srečen tudi jaz, če so volivci zadovoljni, sem zadovoljen tudi jaz, če pa je sosed nesrečen, potem sreče ne more biti. Ko! šolnik si želim, da bi lahko v prihodnje z manjšimi težavami kot doslej, zaradi pomanjkanja denarja seveda, izpeljevali zastavljene učne programe in da bi učenci resnično imeli enake pogoje za življenje in delo.«
Danijel Prevoršek: »Kako bom preživel praznike? Mislim da nič kaj drugače kot v minulih letih. Malo doma, malo s prijatelji, pa seveda v jamarskem klubu, kjer se ta čas intenzivno pripravljamo na našo ekspedi-
cijo na Filipine. Kot smo se dogovorili, bomo te praznične dni izkoristili tudi za psihofizične priprave in se v ta namen tudi podali v kakšno jamo. Čaka nas tudi še drugo cepljenje pa razni sestanki, tako da mi res ne bo dolgčas. Vsekakor pa bom novo leto pričakal z družino in upam, da bo prijetno. Sicer pa lahko za iztekajoče leto rečem, da mi ne bo Zal za njim, saj ni bito nič posebnega. Želim si, da bi bito prihodnje kaj boljše, da bi bile denarnice bolj polne in tako tudi življenje lepše. Pa seveda uspeh naši odpravi in srečno vrnitev v domovino.«
D. Naraglav
KANA
Roševa 5, Žalec, tel.: 711-305 d.o.o. fax: 715-686
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1995 vam želi
frizersko-pedikerski salon
Zastopstvo GEHWOL
Vse za nego nog!
Ste se že odločili za kabelski priključek?
--------------^
----------—
Želimo vam vesele božične in novoletne praznike
Savinjčan
v
Že 41-krat dedek Mraz
Mesec december je čas, ki se ga otroci najbolj veselijo. Kar trije sivi možje z dolgimi bradami jih ta čas obiščejo in obdarijo. Sv. Miklavž se je s svojim spremstvom in zloveščimi parkelji, ki se jih otroci prav pošteno bojijo, že umaknil bližnjemu božičku, ki prav te dni razveseljuje otroke pa tudi malo starejše. Na poti je že dedek Mraz, ki mu novi režim ni več toliko naklonjen, vendar pa ga otroci zato nimajo nič manj radi. Prav zato se je odločil, da tudi letos ne bo prikrajšal najmlajših in jih bo pogostil in obdaril. Pravzaprav je veliko dedkov Mrazov, vendar je ta, o katerem pišemo, le eden, edini in težko zamenljiv, saj to vlogo igra že polnih štirideset let.
Ni težko uganiti, vsaj ne za prebivalce Prebolda in bljižnih krajev, da je to Avgust Dobriha iz Kaplje vasi, ki je ob vsem tem še velik in zagnan društveni delavec. Srečevali smo ga kot kulturnika, igralca, predanega gasilca, sedaj veterana, dobrega govornika, organizatorja in še bi lahko naštevali. Prav gotovo pa mu je zelo pri srcu vloga sivega moža z brado, saj ni lepšega kot v otroških očeh opazovati iskrice veselja, začudenja, pričakovanja.
Že dolgo smo želeli predstaviti tega moža tudi v Savinjčanu, glede na visok jubilej pa je nedvomno to še toliko primerneje prav letos in v tej številki, ki ima bolj praznično vsebino in lahkotnejše branje.
Štiri desetletja spominov
Z Avgustom sediva za mizo in se grejeva na decembrskem soncu, ki, kot kaže, tudi letos dedku Mrazu ne bo naredil veselja, da bi se med svoje otroke, ki so polni pričakovanj in želja, lahko odpeljal s sanmi. Vse od leta 1954, ko se začenja štiri desetletja dolga pot preboldskega dedka Mraza, prav ob tem času ni bilo pravih zim z dovolj snega, ki bi naredil prihod moža s severa še bolj pristen in zanimiv. Kljub temu pa je bilo vedno lepo, pravi Avgust, ki spomine na te čase kar stresa iz rokava.
»V začetku je bilo vse zelo skromno. Niti poštene obleke nisem imel. Ker sem bil zaposlen v TT Prebold, sem si pomagal s tistim, kar je bilo tam na razpolago. Spomnim se, da sem ob pomoči sodelavcev namazal obleko s škrobom in nato so me polepili z ostanki bombaža, tako da sem bil bel in vsaj nekako podoben nekomu, ki prihaja iz mrzlih krajev. Za brado pa mi je služilo tesnilno predivo. Res je bilo to
skromno, vendar smo bili po vojni skromni, bili smo z vsem zadovoljni, samo da smo se lahko skupaj poveselili...« je pravil Avgust in se za hip predal nostalgiji težkega, a tudi lepega obdobja, ko je bila skromnost še samoumevna vrlina.
Z Avgustom brodiva po spominih,
dajale svoj čar goreče svečke. Ko sem se motivilll na odru s svojim spremstvom, sem se preveč približal jelki in se vžgal. Nastala je majhna panika, pa tudi smeha ni manjkalo. Da sem se pogasil, sem se hitro vrgel na tla in se zakotalil po odru, vendar ožgan potem nisem več mogel pred otroke in tako je bilo za tisto leto konec moje vloge dedka Mraza...«
Tako kot se je življenje obračalo na bolje, je bil tudi dedek Mraz vedno bolj bogat, lepše oblečen, Imel je več spremstva, vse je bilo lepše, bolj pravljično in tudi Avgustu je bila njegova vloga prijetnejša.
»Resnično, z ustanovitvijo Društva prijateljev mladine se je tudi praznovanje dedka Mraza organizacijsko

I
'"'i:	
	"ÄS
	
	Wßm
	i ¡ ¡¡É¡
i ■ ■'	■■■Ni
J '
Avgust Dobriha z darilom, ki mu ga je izročila krajevna organizacija DPM ob njegovem 40-letnem jubileju v vlogi dedka Mraza
spremenilo. Bilo je nekoliko bolj zah-
teh je toliko, da se je kar težko odločiti, kaj zapisati. Morda je zanimiva anekdota, ki se je pripetila v prvih letih Gustijevega poslanstva v Domu Svobode.
»To je bil čas, ko smo bili dedki Mrazi oblečeni v kosmata, z vato obložena oblačila in ko na novoletnih jelkah še ni bilo električnih žarnic, ampak so
NIKO ZOTEL
ključavničarstvo in kovaštvo
Žalec, Savinjska cesta 14 telefon: 714-286
Po naročilu in po zmernih cenah izdelujemo:
•	kovana vhodna in dvoriščna vrata
•	kovane okenske mreže z različnimi okraski
•	balkonske In stopniščne ograje
•	okrogle etažne stopnice
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!
tevno, zato pa za otroke bolj privlačno in lepo. Imel sem veliko spremstvo vseh mogočih živali, bolj bogata darila in polno ljudi, ki so se trudili, da je bil vsakoletni prihod dedka Mraza čim lepši, slavnejši in kulturno obarvan. Še posebno velika zahvala gre pri tem vzgojiteljicam preboldskega vrtca z Marijo Jager, ki so vsakokrat poskrbele, da je bila prireditev nepozaben del pravljičnega sveta in blizu otrokom in njihovim sanjarjenjim. Škoda bi bilo vse to opustiti in mislim, da zavoljo otrok tega ne bi smeli dovoliti.
Nedvomno je bolje, da si omislimo še kakšnega dedka Mraza, dobrotnika, ki razveseljuje otroke, kot pa da bi zaradi spremembe sistema moral ta, ki je že uveljavljen, oditi v pozabo, je še dejal Avgust, ki tudi letos še ne bo izgubil »službe«.
Upokojenec, ki nima časa
Čeprav upokojenci pogosto pravijo, da jim zmanjkuje časa, to pri Avgu-
stu Dobrihi res drži. Sicer pa je aktiven že vse svoje življenje. Če na hitro preletimo njegovo življenje, potem velja reči, da je marsikaj skusil, še posebno v času vojne, ki ga je pahnila kot mobiliziranca v nemško vojsko in nato še v ujetništvo. Zapletov ni manjkalo niti f» vojni. Rad pa se Gusti spominja »fabriških« let, saj je za tovarniškimi zidovi prebil kar 36 oz. štirideset let. Nepozabni so spomini na kulturno udejstvovanje, zlasti na gledališko skupino Lojzeta Frica, v kateri je bil Avgust Dobriha takorekoč nepogrešljiv. Še nedolgo tega smo ga lahko videli v gledališki vlogi ob uprizoritvi domače zgodovinske povesti Janka Kača Moloh. Veliko prostega časa je Gusti preživel kot gasilec v matičnem gasilskem društvu v Kaplji vasi in tudi danes je kot veteran še vedno aktiven in se s svojo veteransko desetino tudi udeležuje raznih gasilskih tekmovanj. Poznan pa je tudi kot govorec na pogrebih in če k vsemu temu dodamo še delo doma in na kmetiji nad tovarno, kjer je še do nedavnega imel svojo mamo, potem mu časa resnično ne ostaja, je pa nadvse vesel in srečen, da ima razumevajočo ženo, sina, hčerko ter vnuke in vnukinje, ki mu delajo življenje še lepše, kot bi bilo sicer. Sicer pa je Avgust dobrovoljnež, ki bi mu težko našli primerjavo.
»Res je, zelo vesel in zadovoljen človek sem. Pravzaprav me je skorajda nemogoče razjeziti, saj vedno gledam na stvari in probleme z vedrejšimi očmi. Vsi, ki me dobro poznajo, vedo, da se ne jezim. Življenje jemljem pač takšno, kot je In zato si z jezo prav gotovo ne morem kvariti svojih živcev. In mislim, da si jih tudi v prihodnje ne bom...«
Poslanica dedka Mraza
S sogovornikom, ki si ga vsak novinar lahko le želi, saj mu besede gladko tečejo z jezika, še vedno brodiva po spominih, njegovem življenju ter se končno ponovno posvetiva prihajajočemu prazničnemu času in novemu letu. Gusti pravi, da je to zanj naporen, vendar lep čas leta. Vedno se ga veseli, hkrati pa bi raje videl, da ga sploh ne bi bilo, saj se zaveda, da je vsakič, ko je v vlogi dedka Mraza, tudi on sam leto starejši.
»Čas resnično hitro beži, vendar je takšno pač življenje. Vsekakor pa moram reči, da je človek srečen toliko, kot je srečno okolje, v katerem živi.
Prav zato naj prevlada strpnost, razumevanje, ljubezen in vse druge vrline človeštva nad zlom, sebičnostjo, mr-žnjo in ubijanjem, ki ni vredno človeškega dostojanstva in razuma.
Naj bo torej leto, ki prihaja, leto miru, leto dokončanja balkanske morije, leto srečnih otrok, dobrih staršev in leto, ko se naj uresniči čim več doslej še neizpolnjenih želja. Lepe praznike in obilo veselja, zdravja in sreče v letu 1995.«
Tudi tebi, dedek Mraz, in še dolgo let hodi k otrokom v vas. Nikar ne pozabi na darila, ki vedno sto in tisoč otrok so razveselila. Naj bo tudi v prihodnje tako, da bo tebi in otrokom resnično lepo. Si še vedno za to?
Darko Naraglav

ŽALEC
TRGOVINA IN BISTRO
Heroja Staneta 4,63310 Žalec tel.: 063 711 482
želi vsem svojim cenjenim kupcem
in obiskovalcem vesele praznike, v novem letu pa kar največ zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva.
Vabimo vas, da nas v
predprazničnih dneh obiščete.
VSE NAJLEPSE V LETU 1995
vam želita
FRIZERSTVI
PETRA
Žalec, telefon: 711-290
MANJA
Prebold, telefon 723-591
OTROŠKA
TRGOVINICA
FRKLJA
Šlandrov trg 32, Žalec
Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto!
ob 5. obletnici poslovanja se hkrati zahvaljujemo vsem strankam za obisk in obljubljamo, da bomo še naprej skrbeli za pestro ponudbo in ugodne cene v naši otroški trgovinici FRKLJA.
, »
;
DA BO PRAZNIČNO VESELJE POPOLNO -
si natočite dobra, zdrava vina slovenskih kleti, po katerih glava ne boli — iz bogate vinske ponudbe
LERRA a,,. PREBOLD
Sauvignon, chardonay, pinot, l. rizling, premiera, vrtovčan, rebula, vipavec, cabemet, refošk, barbera, merlot in rose
so bela ali rdeča vina, ki se jih samo
pri Lerri za tretjino ceneje dobi — v 52-litrskih
sodcih
Dobavljamo tudi nerjaveče vinske cisterne od 50 do 1000 L, ital. izvedbe z EU-atestom.
se m vam NAZDRAVLJAMO ZA NOVO LETO!
Lerra d.o.o. Prebold Skozi gaj 2 (Vasja Rajh) Tel. 723-049
PRI LENCI
Milena BANKO
63303 Gomilsko tel.(063)726-248
Z nami bodo
prazniki lepši!
Vsem našim cenjenim gostom, sedanjim in prihodnjim, poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem želimo prijetno praznovanje in srečno, zdravo ter zadovoljno leto 1995!
Hvala za zaupanje!
TRGOVINA
MEŠANO BLAGO IN KOMISIJSKA PRODAJA
vos NH-63312 PREBOLD. Tol. Fon: 063/713-047
Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelavcem in poslovnim partnerjem želimo nadvse prijetne, lepe in veselja polne božične praznike ter veliko uspeha, zdravja in osebne sreče v letu 1995.
Otroci, ne pozabite! V petek, 27. 12., ob 10. uri vas v naši trgovini čaka dedek Mraz, s katerim se boste lahko fotografirali.
kolektiv trgovine Miklavc
F A
VIDEOTEKA »PUMA«
AUDIO VIDEO USLUGE
Ul. talcev 3, Žalec
el.: (06	'14-175
i ; v,,-	7
Vam nudi audio video usluge:
-	posoja kaset
-	presnemavanje
Izposoja:
-	kamer
-	rekorderjev
-	televizorjev
V bližajočih se praznikih vam želi vesel božič, srečno, zdravo in uspešno novo leto 1995
S«N»\
V deželi Sagarmathe
Himalaja razkriva človekovo dušo in njegove fizične meje
Kdor želi zares spoznati samega sebe in meje svojih fizičnih sposobnosti, tega ne more opraviti v domačem naslonjaču. Pustolovski duh in želja po odkrivanju novega ga vlečeta nekam, kjer je življenje čisto drugačno. V Himalajo, na primer, kamor nasploh pripadniki zahodne civilizacije radi romajo. Tam nekje pod Sagarmatho, kakor Nepalci imenujejo najvišjo goro sveta Mont Everest, tam je pa že jasno, koliko človek v resnici zmore. In želi.
Seveda je mogoče v Nepal odpotovati tudi zaradi drugih razlogov in ciljev, ampak omenjeni bo skoraj gotovo vedno med njimi. Kar tri cilje pa si je zadala peterica članov odprave, ki je konec septembra za pet tednov odpotovala v Nepal. V njej so bili alpinisti: Danijel Bedrač, Mija Štor-gelj in Drago Jezernik, pripravnica Maja Zorko in Manca Birsa iz Žalca, ki ni alpinistka. Vsi člani odprave se med svojim delovnim časom ukvarjajo s popolnoma drugačnimi, vsakdanjimi stvarmi, kot je primer tudi pri zadnji udeleženki odprave, ki je na občini Žalec zaposlena kot svetovalka za urejanje okolja. Odpravo so poimenovali Arna Dablam 1994, njeni vodja pa je bil Danijel Bedrač.
Projekt Ama Dablam
Odprava je imela tri osnovne cilje. Prvi je bil osvojiti goro, visoko od
5.000	do 6.000 metrov oziroma opraviti zahtevnejši treking (pohod po visokogorju). Sprva je bil ta cilj za tisoč metrov višji, in sicer gora Ama Dablam, ki je po mnenju alpinistov ena izmed treh najlepših gora na svetu. Po njej so tudi poimenovali odpravo. Vendar pa v letošnjem letu ni bilo možno dobiti dovoljenja za vzpon na ta vrh, ker nepalska vlada omejuje število dovoljenj za vzpone na gorstva Himalaje zaradi varovanja nacionalnega parka. Tako so morali že med pripravami spremeniti prvi cilj.
Temu gorniškemu cilju so dodali še enega s področja duhovnosti. Njihov namen je bil zbrati podatke o vzhodnjaških metodah človekovega duhovnega, osebnostnega razvoja oziroma opazovati avtentične oblike njihove duhovnosti. Zbrana opazovanja bodo služila za izdelavo primerjalne študije o vzhodnjaških in zahodnjaških metodah človekovega osebnostnega razvoja. Avtor te študije bo Danijel Bedrač, ki je sicer po poklicu socialni delavec.
Tretji cilj pa je bil potrditi stične točke med gorništvom oziroma pustolovstvom in duhovnostjo. Spoznati psihologijo članov odprave, kako se obnašajo v ekstremnih okoliščinah in kako uresničujejo v skupini zastavljene cilje.
Pustolovščina
Po štirih mesecih zgoščenih priprav in seveda zbiranja denarja je pet članov odprave Ama Dablam z letalom odletelo v Katmandu, od tam pa s helikopterjem v Luklo, vasico na 2.800 metrov višine. Tam se je prava pustolovščina šele pričela, saj tudi Himalaje ni mogoče resnično doživeti med poletom. Sedem dni so nato pešačili, brez šerp, ki bi jim nosile opremo. Dva člana odprave, Mija Stor-gelj in Drago Jezernik, sta osvojila 5.545 metrov visok Kala Pattar, ostali pa so prišli do Gorak Shepa, to je zadnje postaje na višini 5.288 metrov pred samim vzponom na vrh Kala Pattarja.
O samih občutkih med vzponom in po uspešni uresničitvi prvega cilja člani odprave neradi govorijo. Vsak je to pustobvščino doživel malo drugače. »Ugotovili pa smo, da je vsak-
do, ki karkoli opravi v Himalaji, spoštovanja vreden človek, pa naj bo to treking ali plezanje prvenstvenih smeri. Himalaja pusti na človeku neizbrisen pečat,« pravi Danijel Bedrač. »Meja človekovih zmožosti pravzaprav ni. Vsak se lahko s takšno pustolovščino preseže, naredi nekaj več, kot je mislil, da zmore.«
Duhovnost kot način življenja
Po vrnitvi v Luklo so člani odprave z majhnim letalom odleteli v Katmandu, kjer so proslavljali srečno vrnitev v dolino. V skladu z drugim zastavljenim ciljem so obiskovali tamkajšnja svetišča. Naredili so tudi nekaj intervjujev z avtentičnimi duhovnimi učitelji. Ne takšnimi, ki hodijo svojo »duhovnost« prodajati na Zahod. »Prepričali smo se, da je tam duhovnost del vsakdanjega življenja. Ljudje izhajajo iz sebe, vedo, da je pogoj za srečo v njih samih, da sreča ni odvisna od tega, kar se dogaja zunaj njih. Zanima jih vsebina, ne forma, kot nas, Zahodnjake. Ne skrbi jih materialno, razen toliko, kolikor je nujno za preživetje. So odprti, sproščeni in veseli, skratka, bolj mirno in zadovoljno živijo.« Nato so obiskali še nacionalni park Chitvvan, kjer se na površini prek tisoč kvadratnih kibmetrov razprostira skoraj še nedotaknjen pragozd. Po enem tednu so se vrnili v Katmandu in nato poleteli še v Bangkok. »V Bangkoku smo se vdajali »razvratu«, kajti tam lahko ob katerikoli uri počneš karkoli, skratka, življenje kot v pravljici,« malo bolj za šalo pravi Danijel Bedrač, Manca Birsa pa ga dopolni: »Doživeli smo ga v skladu z našimi finančnimi zmožnostmi, kar pomeni,
Ama Dablam (desno), v ozadju Lothse, Nuptse in Mont Everest.
Mija Zorko, Manca Birsa in Danijel Bedrač proti zasneženim vrhovom Himalaje.
da smo ga bolj povonjali kot se ga zares naužili.« Tudi tam so si ogledovali še nekaj budističnih svetišč.
Spet doma
Vsaka pustolovščine je enkrat konec. Za člane odprave Ama Dablam 1994 se je končala v Bangkoku, od koder so prek Amsterdama poleteli domov. Poleg služb in domačih so jih doma čakale tudi obveznosti do po-
kroviteljev odprave. Prvo predavanje oziroma predstavitev je bila namenjena prav njim.
Seveda pa pustolovski duh nikoli ne počiva. »Naslednje leto nameravamo odpotovati v Peru. Ta odprava bo alpinistična, kdo vse se je bo' udeležil, pa je še prezgodaj reči,« je povedal Danijel Bedrač in dodal: »Če bosta seveda denar in božja volja«.
K. Rozman
Zahvala članov projekta Ama Dahlam 1994
Za realizacijo vseh točk odprave Ama Dablam 1994 smo potrebovali precejšnja sredstva. Stroški za enega člana, vključno z njegovo opremo, so presegli 2500 USD, skupaj torej več kot 12.500 USD. Vsa ta sredstva in opremo smo zbrali s pomočjo tistih podjetij, ustanov in posameznikov, ki še vedno premorejo vero v človekovo moč preseganja sebe, v njegov materialni in duhovni napredek. Hvala vam!
Naši pokrovitelji so bili: Vitalis Novo mesto, Cestno podjetje Celje, Petrol Ljubljana, Juteks Žalec, Razvojni center Celje, Minerva Žalec, MCA Nazarje, Vili Debevc iz Ložnice, LDS Žalec, Renault Servis Levec, Zavarovalnica Triglav Celje, Zavarovalnica Avrora Žalec, Don Juan Žalec, Metro
(Trim) Celje, Wab sport Kamnik, Mont Kozje, SM Savinjska trgovska družba Žalec, Zdravstveni center Celje, Sport shop Pinky iz Celja, ABS Sport iz Ljubljane, Občina Žalec, Samo Premik iz Žalca, Obuti maček Celje, Coca Cola Žalec, Profil Velenje, Gostišče Štorman iz Šempetra, Radio Celje, Branko Burdian iz Celja, MOS Celje, El-kroj Nazarje, Gorenje Velenje, Vinko Vučajnk iz Gotovelj, Nova doba Celje, Sašo Drame iz Gorice pri Slivnici, KOTG pri PZS Ljubljana, Krona Žalec, Naca Jerman iz Ljubljane, VTV-Velenje, TVS Ljubljana...
Topla hvala tudi vsem, zaradi katerih smo vedeli, čemu in kam se vračamo. Najbrž smo se zato tudi srečno vrnili.
V Rimu in pri papežu
Osnovna šola Vransko je bila kot prva slovenska osnovna šola na avdienci pri papežu
Ko so se pred tremi Jeti učenci in učitelji osnovne šole Vransko lotili projekta o življenju in delu Antona Martina Slomška, gotovo niso niti pomislili, da bi kdaj lahko ta projekt predstavili v Rimu in se ob tem celo udeležili sprejema pri papežu. Pa vendar, božja pota so nepredvidljiva, pravijo, in če drži, da vse poti vodijo v Rim, potem ni nič nenavadnega, da so se v Rimu in pri papežu znašli tudi vranski osnovnošolci. Čeprav je res, aa so bili pri tem prvi in doslej edini izmed slovenskih osnovnih šol.
V Rim so odpotovali 21. novembra in se vrnili čez pet dni. Zdaj so njihovi vtisi in spomini že urejeni, prve dni po vrnitvi pa je bilo še vse pomešano — špageti, nastop, brskanje stražarjev po njihovih torbicah pred sprejemom pri papežu, pa razgled s kupole cerkve svetega Petra in katakombe. Toda, kdaj in kako se je pravzaprav pričela njihova pot v Rim? O tem nam je več povedala Marija Završnik: »Vsako leto si ob kulturnem prazniku izberemo
eno izmed pomembnejših osebnosti iz sveta književnosti in tudi drugih zvrsti umetnosti ter jo predstavimo. Pred tremi leti je minilo ravno 130 let od smrti Antona Martina Slomška in na pobudo slavistke Marije Zagoričnik smo sklenili predstaviti tega Prešernovega sodobnika, ki se je zelo zavzemal za slovenski jezik, pa vendar ostal vsa ta leta zapostavljen. Poleg učencev so pri projektu z naslovom Materin jezik, ključ od omike, sodelovale tudi
Barbara Ramšak, Milica Pečovnik, Danica Sedeljšak in Mojca Dobnik, ki pa zaradi bolezni zdaj ni mogla z nami v Rim. Namesto nje je z nami odšla gimnazijaka Brigita Golobič. Ta projekt smo nato predstavili še na Srednji šoli za kmetijstvo v Šentjurju, v petrovski baziliki, v žalski matični knjižnici in v mariborskem pokrajinskem muzeju. Po treh letih pa se je pri nas oglasila Cvetka Jagodič, ki vodi podjetje Humanitär, in nas povabila, da nastopimo v Slovenicumu v Rimu.«
22.	novembra namreč praznuje Sbvenika obletnico svoje ustanovitve in obletnico obiska papeža. Tega dne goduje tudi sveta Cecilija, ki je zavetnica petja. Vsako leto zato na ta dan pripravijo slovesnost, to leto so na njej nastopili učenci z Vranskega in pevski zbor kliničnega centra
Ljubljana. Pet dni je bila tam na ogled tudi razstava o Slomšku. Pravzaprav sta poleg učencev samih nastopila tudi vranski kvartet pod vodstvom Francija Lesjaka in citrar Rado Kapus. Seveda pa je v Rim odpotoval tudi župnik Jože Turinek, tako da jih je bilo skupaj z ravnateljem več kot štirideset. Nastop in razstavo so si ogledali mnogi ugledni gostje. Poleg rektorja Slovenika dr. Maksimiljana Jezernika si ju je ogledal tudi slovenski veleposlanik v Vatikanu Štefan Falež.
Pri papežu
Največ zaslug za to, da so se lahko Vranšani udeležili tudi sprejema pri papežu v veliki dvorani, je imel dr. Jezernik. »Imeli smo posebno dovolilnico in dobili sedeže v prvih vrstah, takoj
za nunami. Še pred prihodom papeža sta dva naša, zdaj že bivša učenca nesla na posebno mizo darilo, to je iz lesa izrezljan grb Vranskega ter dokumente o Antonu Martinu Slomšku. Papež je prišel v dvorano točno ob napovedanem času, to je ob 11. uri. Ce-remonialist je nato napovedal, v katerih jezikih bo pozdravil prisotne in ker slovenščine ni omenil, smobili kar malo razočarani. Zato pa smo bili nato toliko bolj presenečeni, ko je v drugem krogu napovedal, da bo papež pozdravil tudi osnovno šob Vransko v Savinjski dolini. Ta pozdrav v slovenščini je bil zapisan v vatikanskem dnevniku LOsservato-re Romano, katerega en izvod smo nazadnje le uspeli dobiti v tiskarni. Pred samim pozdravom vsi narodi zapojejo. Tudi mi smo zapeli deset slovenskih pesmi. Po pozdravu pa so se prvi znašli pevci kliničnega zbora iz Ljubljane, ki so še enkrat zapeli. Skratka, bilo je enkratno,« je povedala Marija Završnik.
Po sprejemu pri papežu so naleteli na skupino kanadskih Slo-
vencev, ki pa niso več znali slovenščine. Po besedah Marije Završnik se niso mogli načuditi, da Slovenija premore takšno demokracijo, da se lahko celo osnovna šola udeleži sprejema pri papežu: »S strani Ministrstva za šolstvo in šport pa tudi občine smo imeli ves čas vso podporo. Tudi finančno so nam pomagali, poleg seveda mnogih drugih pokroviteljev, ki se jim iz srca zahvaljujemo za pomoč.«
K. Rozman, foto: Sherpa
Papežev nagovor v slovenščini:
»Pozdravljena mladina in vodstvo Osnovne šole na Vranskem v Savinjski dolini in pevski zbor Kliničnega centra iz Ljubljane v Sloveniji. Svoj kulturni program želite dopolniti z obiskom rimskih kulturnih spomenikov, grobov prvakov apostolov in se srečati s Petrovim naslednikom. Naj preljubo veselje, zakoreninjeno v globoki veri, napolni vaša srca, vaše domove in vaše kulturne ustanove. S to željo blagoslavljam vas, vašo šolo, vaš klinični center in vse vaše drage.«
V veliki dvorani na avdienci
Zadnja dva dneva so si Vranšani ogledali tudi Rim. O zgodovini Rima jim je tako zanimivo pripovedoval profesor Koren, da tudi fijakarjevo pokanje z bičem ni pritegnilo njihovih pogledov.
Andrej Strahovnik
Popotništvo in medicina
Na Madagaskar s tovorom zdravil — Najlepši je Zanzibar
O Andreju Strahovniku iz Žalca smo v Savinjčanu že pisali in to kar na prvi strani, kot nas je opozoril sam. Ko so namreč policisti na vrtu sredi Žalca našli nekaj lepo rašče-nih rastlin marihuane, se je izkazalo, da je njihov lastnik prav on. Seveda so policisti javnosti sporočili samo kratici njegovega imena in priimka in tako je bilo zapisano tudi v Savinjčanu. Toliko v vednost bralcem na željo Andreja Strahov-nika.
Toda tema tega prispevka ni razprava, ali je cigareta hašiša res manj škodljiva za človekovo zdravje kot cigarete, ki so naprodaj v vsaki trgovini. Kajti Andrej Strahovnik vendarle ni kakšen zakrknjen hašišar, kot ste morda pomislili, ampak je absolvent medicine, ki rad potuje. Kadar mu to pač dopuščata čas in denar. Navadno vsaki dve ali tri leta. Prepotoval je že večino evropskih držav in Azijo, pred časom pa se je vrnil iz Afrike oziroma Madagaskarja. Kar seveda pomeni, da sta še najmanj dve popotovanji pred njim, in sicer v Južno Ameriko in Avstralijo.
Na Madagaskarju
V začetku decembra je minilo ravno leto dni od takrat, ko se je Andrej še s štirimi kolegi, prav tako študenti medicine, odpravil na Madagaskar. Tokrat ne kot turist ali popotnik, ampak kot medicinec, ki si želi nabrati dragocenih izkušenj s področja tropske medicine in pri tem s svojim znanjem pomagati pri takšnih in drugačnih zdravstvenih tegobah domačinov. Študentje ljubljanske medicinske fakultete sicer že več let odhajajo na podobne humanitarne akcije, vendar doslej vedno v Zambijo. Tokrat so torej odšli na Madagaskar, o katerem niso vedeli skoraj ničesar: Kar pa je pravzaprav nenavadno, saj so na tem otoku, ki niti ni več Afrika, ena najmočnejših skupin tujcev prav slovenski misionarji. Približno dvajset jih živi po vsem otoku in po navezavi stikov z njimi, se je Andrej Strahovnik, ki je bil organizator akcije, dokončno odločil, kam bo odšla njegova generacija absolventov medicine.
S sabo so nesli tudi s pomočjo pokroviteljev zbrana zdravila in sanitetni material. Pri tem si je Andrej nabral mnogo izkušenj, kako je potrebno organizirati podobno humanitarno zbiranje: »To je bila zelo dobra šola. Eno leto sem v bistvu tekal naokrog s kovčkom kot meneger. Vsaka taka akcija stane ogromno denarja, čeprav je humanitarna.
Zato je potrebno vse do skrajnosti racionalizirati. Ampak se da, in to veliko bolj učinkovito, kot se danes organizira večina humanitarnih akcij. 400 kilogramov zdravil smo na Madagaskar prepeljali z letalom, ostalo pa z ladijskim prevozom. Tja vozijo samo francoska in ruska letala. Poslati takšno količino zdravil preko Rusije, pa je zelo tvegano, lahko se enostavno izgubijo.«
Madagaskar je ena izmed najrevnejših držav sveta, ni cest, ni skoraj ničesar. V take kraje se seveda podajajo misionarji in Sloven-
ci so se očitno tam kar dobro prilagodili zelo neugodnim klimatskim razmeram. Pet absolventov se je po zimi, v kateri so se odpravili iz Ljubljane, znašlo na začetku odbo-bja tropskega poletja. V družbi mi-sionarjev in v terenskih avtomobilih so se iz glavnega mesta Anta-nanariva skozi pragozd odpravili proti jugozahodni obali otoka. Razdelili so se v dve skupini, ena je imela za svoj cilj vas Ranomeno. V njej je bil dispanzer, kamor je prihajalo približno 3 tisoč ljudi. Na Madagaskarju sicer živi 12 milijonov ljudi, od tega štiri petine v mestih, ostalo pa razkropljeno po pragozdu. V Ranomeni že šest let živi in dela slovenska zdravnica Sonja Masle iz Slovenj Gradca. Tam pomeni beseda dispanzer preprosto kolibo brez elektrike in vode. Ob prihodu absolventov je to ambulanto obiskovalo do 100 ljudi, ko pa so izvedeli za njih, jih je prišlo do 300 na dan.
Tropske bolezni
in še vse ostalo
Kljub temu, da so bolnike zdravili v preprostih barakah, jim je tu-
Po vegetaciji in živalstvu je Madagaskar edinstven na svetu. Samo kameleonov živi tu 40 vrst, lamurjev pa 30.
želi priti v dispanzer mora biti umit in urejen. Poskusili so celo z deljenjem mila, toda milo se je še isto popoldne znašlo na vaški tržnici.
Prav tako mleko v prahu, ki so ga delili podhranjenim otrokom. Kajti na Madagaskarju pomeni preživetje pač predvsem skodelica riža. Če je ni, jedo banane.
»Tradicija je tista, zaradi katere imajo tujci na Madagaskarju pogosto zavezane roke. Prepričevanje najpogosteje ne pomaga.
Tisoč stvari je potrebno upoštevati in razmišljati na njihov način. Sicer pa je ta otok pravzaprav Azija, domačini so po poreklu Indonezijci, ki so prišli preko ocena. V primerjavi s celinskimi Afričani so mnogo bolj prijazni, odprti in veseli, tako da smo z njimi navezali zelo dobre stike.«
Pedro Opeka
Preden se jim je izteklo trome-sečno dovoljenje za bivanje na Madagaskarju, so se nekaj dni zadržali še v glavnem mestu. Tam so srečali še enega znamenitega Slovenca, na tem otoku, to je Pedra Opeka. Pravzaprav je argetinski Slove-
nec, po rodu z Gorenjske. Počenja skoraj neverjetne stvari. Iz ogromnega smetišča, na katerem živi približno 7000 najrevnejših prebivalcev mesta, počasi a vztrajno gradi naselje, pravzaprav najprej sploh osnovno infrastrukturo. Odprl je kamnolom, v katerem delajo sme-tiščarji. Z golimi rokami tolčejo kamen in gradijo svoje mesto. Ta del Antananarive se imenuje slovensko naselje.
Prava Afrika
Po treh mesecih, ko se jim je iztekla viza na Madagaskarju, se je pet absolventov medicincev spet razdelilo v dve skupini. Ena je odpotovala proti domu, Andrej Strahovnik pa še z enim kolegom na črno celino. Privoščila sta si še tri mesece pravega popotništva. »Potovati po Afriki je zelo tvegano, saj je veliko držav v vojni. Zato je bila najina pot omejena. Kajti za razliko od Azije, kjer so tujci kljub vojnam varni, v Afriki najprej obglavijo prav belce. Tujci so zato omejeni na Kenijo in Tanzanijo.«
Na tem krožnem popotovanju sta se udeležila tudi safarija, seveda s fotoapratom, ne puškami. Sloni in levi menda tam sploh niso napadalni. Tuti na Kilimanjarosta se povzpela. Pa vendar Andreju v Afriki ni najbolj ugajab na safariju, ampak otok Zanzibar: »Značilen majhen otok z reklam za čokolado: zeleno morje, kokosove palme in peščene plaže...«
Vsake poti je enkrat konec
Ali pa tudi ne. Po vrnitvi domov Andrej Strahovnik piše reportaže. Tudi to je namreč način zbiranja denarja za naslednje potovanje. In njegova pot po vseh petih celinah sveta se tako nadaljuje. Kot smo že omenili, ostala mu je še Južna Afrika in Avstralija
K. Rozman
V Ranomeni
di tako mogoče zelo učinkovito pomagati. Antibiotiki so imeli na Madagaskarju skoraj čudežno moč. Primanjkovalo pa je zlasti sanitetnega materiala in anestetikov. Na Madagaskarju zbolevajo za malarijo tako kot pri nas za gripo, pogosta sta tuberkoloza in gobavost.
Ogromno je tudi gnojnih ran, skoraj vsi otroci pa imajo garje. Tudi tu se pokaže, da zdravila v tretjem svetu niti niso najpomembnejša. Kajti enostavno je bolniku dati mazilo, ki zdravi garje, toda otroci živijo v umazaniji in jih doma spet dobijo.
Tako so postavili pogoj, da kdor
Romantičen Zanzibar
fotografije: Andrej Strahovnik
Na pot v vsakem vremenu
Da bralci lahko prebirajo dnevnik Večer že pri jutranji kavici, poskrbi Jasmina Hrovatič iz Žalca. Njen delovni dan se prične že ob tretji uri zjutraj, ko se s kolesom najprej zapelje v Petrovče, nato pa še v Žalec. Skoraj tristo biralnikov jo čaka in v vsakem vremenu. Jasmina Hrovatič je sicer po poklicu finomehanik, ker pa ni dobila zaposlitve, se je pred šestimi leti zaposlila pri Večeru. »Ni mi težko zgodaj vstajati, le v slabem vremenu ali mrazu ni prijetno, toda tudi tega se navadiš,« pravi Jasmina, mi pa ji želimo čim več lepega vremena.
Jasmina Hrovatič na svojem jeklenem konjičku.
Najlepše je bilo vedno med dobrimi slovenskimi dušami
Če bi se uresničile njegove otroške želje, bi bil Tone Vrabl Veliko je bilo narejenega, danes igralec. Še na pol otrok se je preizkušal na odru celjske- stalno se je nekaj dograjevalo, ga teatra, takrat je bil še v prostorih Metropola. Namesto med Pogrešam pa eno stvar: v Žalcu igralce je Toneta zaneslo v novinarske vode, za njim je ravno bi morali ohraniti njivo, kjer bi letos 30 let novinarskega dela. Gledališče, oder, vonj po gle- gojili in obirali hmelj tako, kot dališki šminki pa ostaja skrita želja, ki jo bo nekoč morda tudi so ga v preteklosti. Otroci da-uresničil.
O pomembnih ljudeh in vaških zanesenjakih
Tonetovo druženje z Novim tednikom in Radiom Celje se je pričelo leta 1964. »Prvo reportažo, napisano med planšarji na Veliki planini, sem ponudil v branje in oceno takratnemu uredniku tednika Juretu Kraševcu. Čez teden dni je bila objavljena in tako se je začelo. Začel sem s pisano besedo v časopisu, potem sem dolga leta delal za oba medija, torej radio in časopisi, zadnja leta pa sem postal izkjučno radijec,« je začel pripoved sogovornik. A prva novinarska znanja si je Tone nabiral v prestolnici. »V Ljubljani sem dal skozi, kot se temu reče, močno novinarsko šolo pri Mladini, pa Tribuni in Anteni. To so bili časi, ko sem delal skupaj z ljudmi, kot so Evgen Jurič, Joco Žnidaršič, Andrej Inkret, Ivo Vajgl, urednik Tribune je bil na primer Pavle Čelik. Res, dobre stvari smo takrat ustvarjali skupaj,« se spominja Tone.
O dnevih, ko se začenja njegova novinarska pot pri Novem tedniku in Radiu Celje, pa Tone Vrabl pravi takole: »Začel sem z Janezom Severjem, z njegovim starim oplom sva prekrižarila celotno celjsko območje, od skrajnih meja Logarske doline do Sotle in še dlje. To je bila odlična terenska šola, ki danes velikokrat manjka mladim novinarjem.« Tone se je preizkusil praktično povsod. Dolga leta je bil zapisan kot športni urednik, čeprav zaradi majhnega števila ljudi seveda ni bilo govora o kakšni specializaciji, povsod je bilo treba poprijeti in pisal je vse, od drobnih vesti do najzahtevnejših novinarskih zvrsti. Kot športni urednik je bil na zimski olimpiadi v Sarajevu, Mediteranskih igrah v Splitu, Evropskem atletskem prvenstvu v Atenah, več Balkanskih atletskih igrah, potoval je z alteti in rokometaši. Naj-reje, kot sam pravi, pa je imel našo Planico. A ob vrhunskih športnikih je imel Tone vedno posluh za vaške športne zanesenjake. Obenem ga je pot velikokrat zanesla na glasbene fe-
stivale, pri svojem delu pa je srečal številna znana imena športnega, zabavnega, političnega, glasbenega in umetniškega sveta. Pa vendar: »Najlepše je bilo po naših vaseh in zaselkih, med dobrimi slovenskimi dušami,« pravi Tone.
V zadnjem času doživlja velik uspeh Tonetova glasbena oddaja na radiu Celje Vrtiljak polk in valčkov. Predvsem po njegovi zaslugi se pred mikrofonom v živo vrsti cela vrsta najboljših slovenskih predstavnikov na-rodno-zabavne glasbe. Glasbe, za katero Tone ve, da ji ljudje še kako radi prisluhnejo.
Žalec — mesto napredka
Tone Vrabl je postal Žalčan v tistih letih, ko je bila še polovica današnjega mesta posejana s pšenico in zarasla s hmeljem. »Prvi intervju, ki sem ga pripravljal za Novi tednik,« se spominja Tone, »sem imel z Jožetom Cerovškom, takratnim pomočnikom načelnika za gospodarstvo. Pokazal mi je načrte, kakšen naj bi bil Žalec v prihodnosti in dejansko je Žalec danes dobil takšno podobo. Pred leti sem prišel na pšenična polja in med hmeljske nasade, bil je to lep kraj, ki je imel svoj šarm. Praktično je bilo to mesto sredi narave, nepozabni so spomini na čas, ko so se ljudje z lojtrni-ki vozili na obiranje hmelja. V zadnjih letih pa je Žalec doživel ogromen napredek, vsaka ekipa je nekaj prispevala k razvoju mesta.
nes nimajo več priložnosti, da bi videli, kako se ročno obira hmelj, ne vedo več, kaj so to Štangarji, kakšni običaji so spremljali obiralce.
Središče Savinjske doline si takšen muzej v naravi zagotovo zasluži,« je prepričan Tone. In najbrž tako razmišlja še marsikdo v dolini hmeljske rože.
Tone Vrabl je bil v 30 letih svojega novinarskega dela priča marsikateremu podvigu. Petnajst let nazaj je bil, denimo, pravi podvig priprava reportaže iz celjskega zapora ali pa zapis utripa na kirurškem oddelku celjske bolnišnice v nočnem času. Tonetu je uspelo.
Tone Vrabl je najbrž eden redkih Slovencev, ki so v živo spremljali snemanje filma o Sutjeski na Žabljaku v Črni gori, kamor je potoval z avionom pi-perjem celjskega Aero kluba. Bil je tudi na premieri tega filma na Tjentištu, o dogajanjih pa je seveda v živo poročal poslušalcem radia Celje.
Veliko znanih imen je inter-vjuval Tone Vrabl. V spominu ostajajo srečanja z enim najboljših šahistov na svetu Svetozarjem Gligoričem, Radom Šerbe-džijo, Arsenom Dedičem, nogometašem Draganom Djajičem, pa Mirom Cerarjem, Stankom Lorgerjem in Stanetom Dolancem. V zadnjem času so bili njegovi nepozabni sogovorniki dr. Anton Trstenjak, Leon Štrukelj, Ladko Korošec, Pavel Šivic, Matjaž Kmecl, pa seveda vsa znana in priljubljena imena narod-no-zabavne glasbe.
Savinjčan
Srečanje starejših krajanov
Mestna skupnost Žalec je v sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa in društvom upokojencev pripravila tradicionalno srečanje starejših krajanov. Udeležilo se ga je več kot sto krajanov starejših od 70 let. Za prijetno počutje so poskrbeli člani folklorne skupine in noneta osnovne šole, pevca Rudija Pustineka pa je na harmoniki spremljal Franc Žerdoner. Predsednik društva upokojencev Tone Delak je najstarejšima Matevžu Hriberšku in Anici Lasnik izročil priložnostna darila.	jk
KS!
»1
IL&HlafeifiaiaA..................
I .	.	:	:
■ ■ ■ :
MM»
■■■
■HgPft
Lepo je živeti z zavestjo, da tvoja kri rešuje življenja.
Bodimo krvodajalci - rešujmo življenja
Krvodajalstvo je nedvomno eno od najbolj humanih dejanj človeka do sočloveka. Biti krvodajalec pomeni reševati življenja in zato bi bilo prav, da bi bili krvodajalci vsi, ki so to lahko, saj bi se morali zavedati, da bodo morda že jutri tudi sami potrebovali kri. Te besede niso zapisane kar tako, ampak z namenom, da bi spomnile na to človeško humanost, ki nekako ni več takšna kot nekoč, saj se krvodajalskih akcij udeležuje manj ljudi kot v preteklosti. Kje so vzroki, da je tako, bi težko ugotavljali, vendar jih je nekaj nedvomno potrebno iskati v načinu našega življenja, ko se nenehno pehamo za denarjem in materialnimi dobrinami, pri tem pa pozabljamo na vrline, kot so človečnost, humanost, solidarnost... Pred nami je leto 1995, potrudimo se, da bomo v njem znova bolj prisluhnili sočloveku in se priključili armadi krvodajalcev, brez katerih bi marsikatero življenje mnogo prerano ugasnilo.
- DAR-
Prebold
Mrliška vežica dokončana
V krajevni skupnosti Prebold so se letos lotili precej zahtevnega zalogaja - gradnje prizidka in nadstreška mrliške vežice. Le-ta je bila zgrajena pred več kot dvajsetimi leti, ko je mnogi svojci umrlih še niso uporabljali. Sedaj, ko ni več nikogar, ki bi umrlega do pokopa imel na domu, se je dogajalo, da je bila vežica premajhna za vse potrebe. To pa tem bolj, ker se je število prebivalcev z blokovno sosesko precej povečalo, poleg tega pa uporabljajo vežico tudi krajani iz KS Šešče.
Idejni projekt prizidka in ce- Vrednost investicije je prek 7 lostno rešitev je izdelal dipl. milijonov tolarjev, vključno z ing. Vinko Debelak. Projekt so zunanjo ureditvijo in nabavo dodelali v podjetju Koning v notranje opreme.
Slovenskih Konjicah. Vsa grad- S prizidkom so tako prido-bena dela je uspešno opravilo bili dva nova prostora za zasebno podjetje Gradnje Plu- umrle, čajno kuhinjo, sanita-ton iz Sv. Lovrenca, ki je delo rije in večji skupni prostor. Ve-končalo v dobrih treh mesecih, likega pomena pa je tudi nad-
strešek pred obema vežicama, ki bo omogočal, da bodo pogrebne slovesnosti pod streho. Vodstvo KS bo tako ob bližnjem zaključku svojega mandata slavilo še eno delovno zmago. Prvo tovrstno so letos junija ob dnevu državnosti že proslavili v Mariji Reki, kjer je bila za potrebe tamkajšnjih krajanov odprta nova mrliška vežica, o čemer smo že poročali. Sicer pa so z opravljenim delom v KS letos zelo zadovoljni, saj so uspeli asfaltirati ali pripraviti za asfaltiranje marsikateri cestni odsek.
D. N.
Obe mrliški vežici z nadstreškom
Izobraževanje za kmete v sezoni 94/95 že poteka. Tokrat vam posredujemo program predavanj le za mesec januar. Sicer pa bodo predavanja redno vsako sredo vse tja do konca meseca marca.
Priporočamo Vam, da si jih zapišete na Vaš koledar, sproti pa še preverite pri svetovalni službi, če predviden datum drži. Dogaja se namreč, da predavatelji v zadnjem trenutku predavanje odpovejo, mi pa Vas težko pravočasno obvestimo.
Upamo, da bo izbor tem prispeva! k širjenju vašega znanja.
Vsa predavanja bodo v Žalcu, v Hmeljarskem domu (Žalskega tabora t), v balkonski sejni sobi (razen sadjarskega predavanja, ki bo v Slovenskih Konjicah v Kmetijsko-gozdarski zadrugi) ob 9. uri.
Tone Vodovnik, dipl. ing.: Nega vina, letnik 94 in osnove stekleničenja vina ter degustacija 11.1.95
mag. L Kuder, dr. vet. med. A. Jakše: Osnove pitanja govedi in ocenjevanje klavnih polovic 18.1. 95
Z. Gutman-Kobal, dipl. ing.: Prehrana sadnega drevja in fizio. bolezni plodov, Soršek Andrej, dipl. ing. Kemično redčenje v sezoni 1994, Zdenko Pošič, mag.: Trženje sadja in proizvodov na kmetiji 19.1.95, Si. Konjice
Franc VVutte mag. Polenšek Marjan: Izkušnje s strojnimi krožki v Avstriji in poslovanje strojnega krožka pri nas 25.1. 95
Vljudno Vas vabimo, da se predavanj udeležite.
KMETIJSKI SVETOVALCI
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
ENOTA ŽALEC Žalskega tabora 1, Žalec tel.: 713-388, fax: 714-309
SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V LETU 1995 VAM ŽELIMO VAŠI
KMETIJSKI
SVETOVALCI
Ob izteku leta se zahvaljujemo vsem našim kupcem za obisk in vam želimo vesele božične praznike ter zdravo, srečno
leto 1995
Kolektiv trgovine
O delu območne organizacije RK Žalec
Pomagali, kjer so jih potrebovali
Tilčka, radi vas imamo!
Letuš:
Letos
veliko
naredili
Ob zaključku leta navadno ugotavljamo, kaj smo naredili in kaj bi še morali. Kako so zadovoljni v KS Letuš, nam je povedal predsednik sveta KS Letuš Jože Perger:
»Ko se leto izteka, lahko rečem, da je bilo za našo krajevno skupnost uspešno. Najprej smo uredili javno razsvetljavo na petih mestih, nato smo se lotili rekonstrukcije in asfaltiranja krajevnih cest. Seveda vseh nismo mogli, asfaltirali in razširili pa smo kar štiri odseke, in sicer odsek ceste v naselje Gmajno odsek na levem bregu pri Jo-sovih, odsek Manjdeljc— Puncer in Preskar—Levar. Skupaj smo tako asfaltirali več kot 2 km krajevnih cest. Kot zadnje pa smo popravili cesto, ki pelje v Podgorje, in sicer na območju kamnoloma. Vrednost omenjenih del znaša prek 7,5 milijona tolarjev. Velik del sredstev je prispevala občina Žalec, veliko pa so prispevali krajani sami s prostovoljnim delom in denarjem.«
V Letušu upajo, da bodo tudi v prihodnjem letu tako uspešni, kot so bili letos.
_________T. TAVČA R
Zahvala________________
Planinsko društvo Žalec se javno zahvaljuje Mestni skupnosti Žalec, Občini Žalec, Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, Hmezad banki in Banki Celje, Zavarovalnici Triglav e.e. Celje, Elektru Celje — e. Šempeter, podjetjem z območja Žalca, Griž in Petrovč ter požrtvovalnim članom iz Za-bukovice in Žalca za pomoč pri elektrifikaciji planinskega doma na Bukovici.
Predsednik Janez Meglič
Delegati iz 19 krajevnih organizacij Rdečega križa občine Žalec ter gostje, med drugim tudi sekretar republiške organizacije RK Mirko jelenčič, so na volilni skupščini pregledali opravljeno delo v zadnjih štirih letih, sprejeli program dela, izvolili nove organe in podelili priznanja.
V obširnem poročilu je predsednica Mihaela Jakop med drugim poudarila, da so v štiriletnem obdobju še posebej prišla do izraza načela RK: humanost, nepristranost, nevtralnost, enotnost in univerzalnost. Prav v tem obdobju je bilo dosti priložnosti, ko so člani organizacije lahko izrazito pokazali ta načela, najprej ob poplavah, v vojni v Sloveniji, zatem pri delu z begunci iz Hrvaške in pozneje tudi iz Bosne in Hercegovine. Dejavnost RK je razdeljena na številna področja, kot so zdravstvena vzgoja in izobraževanje, kjer so se vključili v boj proti alkoholizmu, kajenju, aidsu, uživanju mamil, skratka v boj za zdravo življenje.
Med najbolj razširjenimi dejavnostmi je krvodajalstvo. Posamezne krajevne organizacije
RK organizirajo krvodajalske akcije, ki se jih letno udeležuje 1700 do 2100 krvodajalcev. Veliko so naredili na področju solidarnosti, socialne varnosti in prve pomoči. Pomoči potrebnim so razdelili okog dva tisoč paketov živil, mnogo oblačil, stanovanjske opreme in drugega, kar so zbrali, v občini je bilo največ 565 beguncev, letos jih je še 210. Tudi ti so bili deležni pomoči. Izvajali so tečaje prve pomoči za šoferje motornih vozil. V zadnjih štirih letih je tečaj opravilo 1607 kandidatov. Pri območni organizaciji pa skrbijo tudi za podmladek, ki deluje na osnovnih šolah.
Tudi v naslednjih letih bodo nadaljevali delo po področjih, tako kot so delali doslej, s tem da bodo poskušali spodbuditi in oživiti delovanje v tistih krajevnih organizacijah, kjer niso aktivni. Še naprej bodo skrbeli za širjenje krvodajalstva in darovanje drugih sestavin človekovega telesa, posebno pozornost bodo namenili zdravstveni vzgoji, s tem da bodo širili znanje prve pomoči, predvsem pa poskušali osveščati mlade o nevarnostih in preprečevanju okužbe z virusom HIV, svariti pred alko-
holizmom, narkomanijo, kajenjem in drugimi zasvojenostmi.
Na javnih volitvah so izvolili novo vodstvo območne organizacije RK Žalec. Predsednica je še naprej Mihaela Jakop, podpredsednik Vili Ulaga, sekretarka pa Majda Pilih. V odboru je dvanajst članov, v nadzornem so trije.
Ob koncu so podelili priznanja za dolgoletno in aktivno delo. Prejeli so jih zdravstveni domovi Žalec, Vransko, Liboje in Polzela, OŠ bratov Juhartov Šempeter, Mara Hirci, Antonija Sitar, Terezija Mirnik, Marija Kapus, Majda Podkoritnik, Cvetka Klinc, Alojzija Brvar in Anica Dolar. Za krajši kulturni program so poskrbeli učenci Glasbene šole Žalec in OŠ Ljube Mikuš Žalec. Na sliki: Del udeležencev volilne skupščine Območne organizacije RK Žalec.
TONE TAVČAR
98 let Matilde Bark
Slavljenko Tilčko pač menda vsi poznamo. Visok jubilej je dočakala v Domu upokojencev Polzela. K njej sem se napotil na kratek razgovor. Našel sem jo v po-čivalnem kotičku v prijaznem pogovoru s prijateljicami.^
Tilčka se je rodila v Žnidarjevi hiši pod mozirskimi planinami; natanko tam, kjer se cesta razcepi v dva kraka, eden hiti v Žeko-vec, desni se vzpenja proti Šmihelu. Pod njeno rojstvno hišo se Mlinšca oziroma v spodnjem toku potok Golobnica zliva v Trnavo. Že hišno ime pove, da je bil njen oče krojač. Se danes ponosno zatrdi: oče so me imeli radi.
Šolo je obiskovala v Mozirju, toda kmalu jr odšla služit - za varuško v Šmihel. Življenje se ji je sukalo po naprej določenem tiru: od kmetije do kmetije, povsod hlev, njiva, pašnik, gozd. Dosti dela, počitka pa malo. Delala je večinoma po Radegundi in Šmihelu. Največje bila pri Kebru,
pa pri Kuglerju in lesenku. Najbolj ponosna je na leta pri Jesenku, saj je v času okupacije ohranila domačijo, da so se vsaj otroci imeli kam vrniti.
Ta čas ji niti s celjskim Piskrom ni prizanesel. Kot večina hribovskih kmetij je tudi Jezernikova pomagala partizanom. To sodelovanje je priznal hlapec, okupatorji pa so prijeli tudi Tilčko. Pretepali so jo, pa ni priznala. Spustili so jo, menda z utemeljitvijo, da ne bo grunt trpel. Tako se je srečna in živa vrnila nazaj k delu. Še danes je vesela, da je kljub pretepanju niso mogli prisiliti, da bi priznala. Po vojni je bila potem še krajši čas za varuško, tokrat v Mozirju.
Zdaj uživa zaslužen počitek v Domu upokojencev Polzela. Veseli jo, da še lahko hodi, celo k maši, predvsem pa to, da je zdrava.
Ivan Vodušek
Zlatarstvo
Vrtačnik
Marjeta
Vrtačnik
Graščinska 1, Prebold
Vas vabi, da jih obiščete in izberete nakit zase ali svoje najdražje ter tako polepšate božično-novoletne praznike sebi in drugim.
10% božično-novoletnl popust!
“t/eocfr puvfM&Mutfc (m vieč** t99S!
Iti
HMEZAD KZ BRASLOVČE
KOVINOOPREMA Parižlje
telefax: 721-455
MATJAŽ
d.o.o. Petrovče
Montaža
Zastopanje
Posredovanje
63 301 PETROVČE • PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon in fax: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613-922
NORMA*
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA Z MOTORNIM POGONC IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM PRIZNANE NEMŠKE RF
SCDCENC - VACNC - UDCENC
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
L
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Hmezad
VELIKA AKCIJA
I
tudi STARO ZA NOVO
Celoten program električnega orodja, vrtalniki, vijačniki, rezkalniki, brusilke, žage, akumulatorski program, vrtni program ter program »PROFESSIONAL«.
-	10% NOVOLETNI POPUST
-	PRIZNAN POPUST ZA STAR ALI POKVARJEN APARAT
-	MOŽNOST NABAVE BREZ PROMETNEGA DAVKA Z IZJAVO
-	MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE
NE POZABITE - 721-455 OBIŠČITE NAS!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Savinjčan
GOMARK d.o.o.
Prekopa 10/b, 63305 VRANSKO telefon faks 063/725-280
KMETOVALCI POZOR!
Posredujemo prodajo traktorjev LANDINI iz Italije. Nudimo vam poljedelske, plantažne in hmeljarske traktorje.
ro želji vam pošljemo prospektni material in ce-
ne.
IZBERITE BOUSEGA MED NAJBOLJŠIMI.
IMMMftl
mB»...
;
Vsem našim kupcem ¡n poslovnim partnerjem, želimo vesele božične praznike in uspešno novo leto 1995.	4 %
PIZZERIJA
GOLOBČEK
Vransko 31, 63305 VRANSKO Tel.: 725-360
ZAHVALJUJEMO SE VAM ZA OBISK V LETU 94
IN VAM ŽELIMO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
PRODAJALNA - SERVIS
TV - AUDIO - VIDEO - MICRO
STARO ZA NOVO!
Danilo Arčan
Šlandrov trg 9, 63310 Žalec, tel.: (063) 712-104
Želimo prijetne božične in novoletne praznike in vse lepo v letu 1995
VULKANIZERSTVO Marko Rehar
Dobrteša vas 60/a telefon: 063/701-501
-	montaža in balansiranje avtogum
-	vulkaniziranje traktorskih in tovornih pnevmatik
-	prodaja avtoplascev in zracnic
Lepo božično praznovanje ter mnogo sreče in osebnega zadovoljstva v letu 1995 želimo še posebej našim cenjenim strankam.
DAMIN
BUTIK
v7tlič^
LEVEC
063/453-110
ŽALEC	POLZELA
063/713-133	063/721-306
Vsem svojim strankam želimo vesele in prijazne
BOŽIČNE
IN NOVOLETNE PRAZNIKE
ter zdravja in sreče v letu 1995!
Zahvaljujemo se za vaše zaupanje in se še priporočamo!
OBUTEU » SOLNCEK «
Šempeter
Cenjenim strankam voščimo božične praznike, zdravo, uspešno in srečno novo leto 1995.
Na zalogi imamo bogato izbiro zimske obutve.
Ne zamudite 10% novoletnega popusta!
Hvala za zaupanje - se priporočamo! Šolnček Šempeter za vas!
m m m <<<\		
a	GOSTIŠČE ŠTORMAN	m
Šempeter, Ločica pri Vranskem in Vojnik
V želji, da bi še naprej zaupali naši kakovosti,
¥ * *
vsem voščimo prijetne božične in novoletne praznike ter srečno novo leto 1995.
Andrej
Lužnik
Žalec, Mestni trg 7 telefon: 714-625
£JNBK/Im
AVTOTRGOVINA
ŠEMPETER - DOBRTEŠA VAS - Tel. 063/701-180
Rezervni deli za avtomobile:
-	ZASTAVA
-	LADA - GOLf
Dodatna oprema:
-	avtoradio Blaupunkt Olja:
-	CASTROL - ELF - ANTIFRIZ
Rezervni deli za kolesa Rog in Tomos.
Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1995
Cenjenim gostom voščimo vesele božične in novoletne praznike.
Zahvaljujemo se za obisk in se priporočamo!
Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želijo uspešno in srečno ’98
SPLOŠNO STEKLARSTVO
Kugler Jože, Žalec
FRIZERSTVO ' ALENKA"
Banko Helena, Žalec
PRODAJALNA "OBI"
Oberžan Marija, Žalec
BISTRO "TANJA"
Kač Tanja, Žalec
Kolektiv slaščičarne Vanilija
želi vsem svojim gostom in poslovnim sodelavcem prijeten in vesel božič ter srečno novo leto!
Žalec, Šlandrov trg 34, tel.: 711-147
■bhmmb
m* V'
URARSTVO
Marjan Polajžer
Žalec, Šlandrov trg 19
prodaja ur
-	posebna ponudba ene najkakovostnejših ur RADO
-	prodaja na 2 čeka nad 6.000 sit
ekspres izdelava ključev
Želimo vam prijetno božično-novoletno praznovanje in uspešno novo leto 1995!
Še vnaprej se priporočamo!
OTROCI! ^
Dedek Mraz vas bo obiskal v ponedeljek. 26. decembra, ob 16. uri pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu.
Pridruiite se mu.
Trgovina »SEBI« v Zg. Grušovljah 18 (tel.: 063/701-816)
vam ob božičnih praznikih želi veliko družinske sreče, v novem letu pa čimveč zdravja in uspehov!
Vabimo vas tudi na ugodne predpraznične nakupe.
Kolektiv trgovine »SEBI«
MEDNARODNA TRGOVINA
HU & ZAM d o o
63311 ŠEMPETER 21 A TEL/FAX: 063/702-000
Celovita gostinska ponudba
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1995.
Obiščite nas!
DOLINŠEK - S, a.o.o
63311 ŠEMPETER • Šempeter 38/a
•	Tel./Fax: (063) 701-631
TEHNIČNA TRGOVINA
•	MALOPRODAJA
•	VELEPRODAJA
•	SERVIS
Vsem poslovnim partnerjem in cenjenim strankam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995 ter se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje. Priporočamo se za obisk!
^gta^stvo •Hwasí*^
Šempeter 17 tel. 063 701-015
Delovni čas: Pon. - Pet. 9-12 15-18 sob. 9-12
—	božično-novoletni popust 10-15%
—	izdelava zlatih izdelkov po naročilu
—	popravila zlatih izdelkov
—	prodaja in popravila ur
*Ve&ele fofččKe fn,
¿K &ICCH& fUMMK leto- / 995.
/■
m/mm
GfflMNr
Pohištvena industrija Polzela
Industrijska prodajalna Polzela tel. 063/720-020
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA
OD 1. 12. 1994 DO 10. 1. 1995
Nudimo vam pohištvo za opremo dnevnih, otroških sob, predsob, spalnic, pisarniško pohištvo, omare z drsnimi vrati, kosovno pohištvo, jedilnice, sedežne garniture, kavče, vzmetnice, ostanke od izvoza in še in še.
Bogata ponudba, dodatni novoletni popust, možnost plačila na več obrokov.
Ob zaključku akcije nagradno žrebanje: 30 praktičnih nagrad za nakupe nad 30.000 SIT.
GARANT POLZELA — POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
tel. 063/720-020
NE DOVOLITE Sl, DA NAS NE BI OBISKALI!
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995!
IVA
AVTO D ELI
eter 126 b	Telefo
d. O. O.
Šempeter 63311 ŠEMPETER
Avto deli za vozila:
—	RENAULT,
—	ZASTAVA,
—	ŠKODA,
—	ALFA.
063/701-252
Dodatna oprema:
—	avtoprevleke
—	avtopreproge.
Nudimo vam tudi:
—	olje, filtre in izpušne cevi.
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Voznikom želim prijetno in varno vožnjo, vesele praznike0 in srečno novo leto 1995.
Šempeter 13A 63311 Šempeter tel.: 701-547
Šentjur
Drofenikova 16 63230 Šentjur
OPTIKA
C/ inuma
Vam želi vesele božične in novoletne praznike in se priporočamo v letu 1995

TEHNIČNA TRGOVINA
Šempeter 13/a, tel. 063/701-888
H@pr@©;
vam v sodelovanju z gorenje PONUJA GOSPODINJSKE APARATE GORENJE
AKCIJSKA PRODAJA:
—	sušilec perila
—	zamrzovalna omara (200 I)
—	hladilnik-zamrzovalnik (HZK 33.3—300 I)
—	hladilnik HTS 13.51
Cene veljajo za gotovinsko plačilo.
Možnost nakupa tudi na 1 + 5 čekov brez obresti oz. na 1 + 8 čekov z minimalnimi obrestmi
39.500 SIT 50.329 SIT 64.623,50 SIT 29484 SIT
UGODNO
SATELITSKE ANTENE IN ANTENSKI MATERIAL ZA SPREjEM KANALA A IN VTV — VELENJE.
JjLIANSft
vam nudi v sodelovanju z £775
d .o.o.
gorenje
REZERVNI DELI
za pralne stroje, sušilnike, hladilnike, štedilnike, pomivalne stroje...
delovni čas: non-stop od 8. do 19.ure, sobota od 8. do 12. ure
Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI OB PRAZNOVANJU BOŽIČA IN NOVEGA LETA se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in se še vnaprej priporočamo.
Šempeter 50 (pri Rimski nekropoli) tel.: 701-020
Od šivanke do mode.
Velika izbira:
—	žametnih otroških hlač,
—	bund mikrosaft,
—	spodnjega perila,
—	metražnega blaga za jesen in zimo,
—	igrač.
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Cenjenim strankam želimo prijetne in vesele božične praznike,
Siten» ¿k yuCovaljK«. kovo Ut<\ T995.
»Sort!
SIKKENS	HELIOS
Trgovina
»LEONARDO«
BARVE — LAKI
Šempeter 116	Odprto od 8. do 17. ure,
tel.: 701-745	sobota od 8. do 12. ure.
Nudimo vam:
—	mešanje avtovlakov SIKKENS IN HELIOS,
—	potrošni material za avtoličarje,
—	barve za les BORI,
—	tesarol barve in razredčilo,
—	brusne materiale,
—	mehčalec za perilo in detergent za posodo v refuzi.
V stiski pomagamo tudi izven delovenga časa.
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo.
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN SRČENO NOVO LETO 1995.
Pekarna 063/701-842 J Trgovina: 063/701-01S
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in jim želimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko zdravja in sreče v novem letu 1995.
Bogata izbira za gostince;
—	vse vrste kozarcev in steklenic,
—	porcelan,
—	namizni prti,
—	jedilni pribori iz nerjavečega jekla,
—	okraski in bombice za smetano,
—	izdelki iz PVC.
Vsem našim strankam želimo vesele božične in novoletne praznike ter uspešno leto 1995.
---------------------------
I i V- V	T~> Vi V	P,
0ostisce Dozic 1
BENO - SIMON
Šempeter 65/a	Tel.: 063/701-243
Nudimo:
-	več vrst pizz
-	nedeljska kosila
-	malice
-	jedi po naročilu
Odprto vsak dan od 9. do 23. ure!
Vesel božič in srečno novo leto 1995
Savinjčan
LIPCA
CVETLIČARNA IN TRGOVINA
GOUAVŠEK JOŽICA
W®9m	63305 VRANSKO
OB DOBROTAH S POLIC ŠE ŠOPEK ROŽ ZA VSE PRILOŽNOSTI
Vabimo vas k božičnemu in novoletnemu nakupu. Vsem svojim zvestim potrošnikom in poslovnim sodelavcem želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1995.
Hvala za zvestobo in zaupanje!
Kolektiv trgovine Lipca

*
*
#
#
#
#
*
*
*
*
*
#
#
*
*
AVTOSERV
Avtopoligon Ločica ob Savinji
1RATNIK Tel. 063 - 701 - 640
želi vsem svojim cenjenim strankam:
VESELE IN ZDRAVE BOŽIČNE PRAZNIKE TER
SREČNO IN ZDRAVO .NOVO LETO 1995,
se zahvaljuje za zaupanje in se priporoča.
*
*
#
*
#
*
*
#
*
#
*
#
#
*
*
v	sc ¿.aiivaijujc ¿a ¿aupdiijc iii »c pnpuiucd. w
1*********************
Avtodeli
Žalec,
Šlandrov trg 23 telefon: 063/713-250
Po izredno ugodnih cenah
vam nudimo rezervne dele za avtomobile:
VW, GOLF, PASSAT.
Novosti v prodajnem programu:
amortizerji
Odprto: od 8. do 12. ure, od 14. do 18., sobota do 12. ure.
Se priporočamo!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO LETO!
AVTOHIT
LATKOVA VAS 34, 63312 PREBOLD TEL.: 063/701-749
Se ob izteku leta zahvaljuje vsem svojim strankam za obisk in vas vabi tudi v prihodnjem letu.
Za praznike, ki se bližajo, pa želijo vsem vesel božič
in uspešno novo leto 1995.
*$**?* *$**$* »J*



FRIZERSKI STUDIO
Polzela 14, tel.: 720-391 720-510
Pogoj za lepo in trajno pričesko so zdravi, pravilno negovani lasje. To pa vam lahko nudimo v našem studiu poleg številnih drugih preparatov za nego las.
Vabimo vas, da nas obiščete in nam daste priložnost, da si pridobimo vaše zaupanje.
Želimo vam prijetne božične in
^	^. aVa aTa *V»	ata a*a	^	jr. . jJa AjV
TOr	»J A	VÍW ^4* »V*	W . V VvpP	v
|	R A D N J E
I
4*
4*
RADNJE^
TOnriBf
| z4FrQC£ATT£jR KRALJ f
*
*
*
*
*
*
*
*
*
»
#
#
*
Polzela 91la, 63313 Polzela tel. fax: 0631720-283
Prodaja vozil,
rezervni deli, servis
VSEM NAŠIM STRANKAM ŽELIMO VESELE
.... J N/
BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE.
Vse, ki se še odločate za nakup novega »Francoza nad Francozi« - PEUGEOTA, obveščamo, da smo pripravili za prednovoletni nakup posebno presenečenje!!!
Nudimo vam tudi možnost zamenjave staro za novo, ugodne kreditne in lizing plačilne pogoje.
Pri nas lahko kupite najcenejše vOztk) MARUTi DX 800 city star, ki stane 11.390 DEM,
V	široki in ugodni pomiti» vozit po naročilu imamo vozila WV-AUDI, MITSUBISHI, FORD, FIAT,LANGA, LADA, RENAULT, CITROEN, ŠKODA.
V	trgovini rezervnih delov kmetijska zadt&ga Polzela) vam nudimo rezervnedeleVVV-AUDf, RtNAUU, ZASTAVA, LADA in zimske gume po zelo ugodnih cenah, in vse to s 5% gotovinskim jappustop pj$ vrednosti nad 10.000 sit ali na 4 čeke brez oni esti.
Vse naše bivše in bodoče kupce avtomobilov obveščamo, da bodo prejeli posebno izkaznico, s katero bodo lahko uveljavljali 10% popust za vse storitve v našem servisu.
SIZSČIU) /9951
*
*
*
»
*
*
#
*
*
*
#
*
*
«•
&
*
S AVTOPREVOZNIŠTVO IN BISTRO
I BRIŠNIK
^ Šentrupert 18, Gomilsko
Delovni čas: vsak dan od 15. do 22. ure,
S	v nedeljo od 8. do 13.ure.
S	Prodaja plina in ostalega materiala za
^	priklop jeklenke.
S	Plin lahko dobite tudi izven debvnega časa!
^	Skok
Šentruper 18, tel.: 726-211
S Vsem kupcem želimo vesel božič £ in srečno novo leto 1995!
4*
4*
4*
4*
4«
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4»
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4»
Gornja vas 32,
63312 Prebold
tel.: 063/723-060 fax: 063/723-231
***	*£* *^4
****** ******
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TRGOVINA
M3
KAMENČE, BRASLOVČE tel.: 726392
ŽELI CENJENIM STRANKAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1995.
TE
TE
TE
TE
TE
TE
TE
TE
TE
TE
TE
TE
4*
I
DOMOVIH J OBJEKTOV!!
J
Vsem sodelavcem in poslovnim partner- | jem želimo vesele in prijetne praznike ter obilo poslovnih uspehov v letu 1995. 4»
_	_	kolektiv j*“
2	Priporočamo se za obisk. £ 4*	Gradnje Pluton d.0.0. v
1 I I I I I I I I I I I
J
f
v/
MODNA TRGOVINA
oblačila priznanih italijanskih znamk NAVIGARE
Pri nas
imajo moški prednost.
Žalec, Šlandrov trg 18 telefon: 714-232
I-----------
I KEMIČNA ČISTILNICA
j ŠOŠTER
^TeTeTe^TeTeTeTeTeTETeTeTeTeTeTeTeTeTeTeTE^ %
I
I
I
I
I
I
L
Savinjska cesta 18, Žalec
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in jim želimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko zdravja in sreče v novem letu 1995!
Še vnaprej se priporočamo!
v»vb vb	vI/	vb	vb	\b \b vb	vb	\b	vb \b	vb _\b	\b vb	vb	vb	\b
7*\	/j'	/|\	ZjV	/|\ /j\	/j\	✓ jS	/|V	/J\ /J\	/j^	/jV	/j\
%************************
mesnica
trgovina
Dolar Jože
Velika Pirešica tel.: 728-200
Vsem našim zvestim potrošnikom in poslovnim partnerjem želimo prijetne in veselja polne božične praznike ter uspešno leto 1995
TE
Te
TE
<E
Te
Te
Tč
TE
te
te
t>
T>
<e
te
Te
te
vmtrt
cvetlicama
Mestni trg 7a, Žalec telefon: 712-504
Vsem strankam in bralcem Savinjčana
se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo
VESELE, ZDRAVE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE TER NOVOLETNE PRAZNIKE.
Se še naprej priporočamo!
Te
Te
te
te
te
te
te
te
te
Te
te
te
te
Te
Te
Te
te
'L'
's
*
itc
*
-'¿i
'L'
O/
p.'-
'k'*
MESNO
TRGOVSKO PODJETJE,
d. o. o. GRIŽE
želi vsem svojim strankam vesele božične praznike in
srečno novo leto 1995.
-'ÍC
'L'
vb
'7'
'L'
Prisrčno vabljeni v našo prodajalno s pestro izbiro domačih izdelkov.
'k'*
tTETETETETETETETETETETETETETETETETETETETETEt
telefon: 711-386
1 \b \b v*/ \b \b sb vb vb v*» vb vb vb vb vb vb vb < I	/j\ /|V ✓jv /(V /jV /|V /|V /(V /4»	/jV /|\ /|V /|V /|V I
.'iczi'.'ií.
'k' 'i' 'i'
'l'
*
Savinjčan

#
*
»
»
#
#
«
*
#
*
*
*
*
*
f
&
*
»
*
«
«
»
»
«
»
*
*
«
*
*
»
#
»
»
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING

in G d
dtOfOt
PREBOLD LATKOVA VAS
Najcelovitejša ponudba računalniške strojne in programske opreme za trgovine.
Finančno računovodske storitve in davčno svetovanje.
Ob ŠESTI obletnici poslovanja želimo poslovnim partnerjem in občanom vesele božične praznike in srečno novo leto.
Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316
»
»
#
*
*
«
*
»
»
*
*
*
*
*
»
«
*
»
*
*
*
#
*
*
»
*
*
*

Robert Blatnik
63312 Prebold tel.: O63/726-053
Veselo božičevanje in srečno novo leto 1995
Z dobrotami iz naše mesnice bo praznovanje prijetnejše
Hvala za zaupanje - še se priporočamo
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g
n
n
n
n
n
n
n
.n
n
n
n
n
n

Novo pri Oldiju
Fiat Scioneri
MARKETING, d.o.o.
Polzela 38, telefon: 063/721-052 PE Velenje tel. 854-391
414 si 620 i
23.640. DEM 36.270 DEM
Tl PO 1,6 i.e. SX že od 23.200 DEM 76 KM, 180 km/h, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, servo volan, ročna dodelava vozila, obratomer, usnjen volan
Kredit na 48 mesecev, 25% polog, 13% obrestna mera+R. Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju LB d.d. za prilive in odlive podjetij na dan plačila.
Subaru — znižanje I Suzuki
JUSTY J12 4WD
23.200 DEM IMPREZA SEDAN 1,6 2 WD	29.900 DEM
LEGACY KOMBI 2,0 4 WD	44.960 DEM
Kredit na 48 mesecev, 25% polog,
13% obrestna mera+R
Rover — ponovno na zalogi
MINI OPEN TDI
16.010 DEM 214 i 20340 DEM
Izkoristite prednovoletne popuste za vozila — 1000 DEM ceneje!
SWIFT 1,3 GS
19.000 DEM vntf RALX in VX
33.075 DEM VITARA LV in VU (5% PD) 26.589 DEM Ugodni kreditni pogoji 1-4 let Daihatsu
CUORE 17200 DEM CHARADE CS
1,3 23.990 DEM FEROZA EL Ll, znižanje cen, že od 32.500 DEM

MINERVA

Žalec
^ Predelava plastike in kovin, p.o. # Žalec - Zabukovica
#

Vsem našim kupcem, poslovnim partnerjem ter občanom želimo
prijazne in lepe božične in novoletne praznike
ter srečno, zdravo in uspešno leto 1995.
#
#
#
^ Hvala za dosedanje sodelovanje,
#	z željo, da takšno ostane J| tudi v prihodnje!
#	kolektiv Minerve
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
n
Golič
AVTOELEKTRIKA
in TRGOVINA Z AVTODELI KAPLJA VAS 16, tel.: 063/723-198 63312 PREBOLD
Akumulatorji BÄREN za vsa vozila, prodaja in montaža avtoakustike.
( Vesel božič in srečno novo leto 1995.	)
I.O.O.
JEKLOTEHNA ■ ITAL TRADE, d
p.e. Gomilsko 85 tel./faks: 726-020
AKCIJSKA PRODAJA V JANUARJU 95
KOTLI—TOPLOVODNI
(TRDO GORIVO, OUE, PLIN)
KOTLI—TOPLOVODNI (OUE, PLIN)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
Trgovina
NI-NA
Sv. Lovrenc 28, Prebold 63312, tel. 723355
V naši trgovini vam nudimo vse vrste prehrambnih izdelkov; v tem času je velika ponudba božičnega in novoletnega programa ter spodnjega perila.
NOVOST v naši prodajalni je zlasti hrana za ZDRAVO ŽIVLJENJE, in sicer: pšenično meso — sejtan, tofu — sojin sir, prekajen tofu, gluten moka, stročnice, polnovredne testenine, bio sendvič in drugi izdelki. Cenjenim strankam se priporočamo za obisk, hkrati pa vsem našim zvestim potrošnikom in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter uspešno leto 1995!

«
*
Nova Latkova vas 119, Prebold
Trgovina s prehrambnimi izdelki in metrskim blagom.
Novoletno znižanje cen blaga za zimo in pomlad.
Želimo vesele in prijetne božične in novoletne praznike!

&hÁo/wia
in tigbvîha
63303 Šentrupert 7
tel.: 063/726-017 faks:063/726-355
Vsem našim strankam in poslovnim sodelavcem želimo
prijetne božične praznike
in srečno novo leto 1995 Hvala za zaupanje!
« # # * * *
# * «
« * & *
« * §
# #
t $ « * » # *
«
e
DUS ETI d. o.
8 Vsem bralcem Savinjčana želimo vesel božič in S ^ srečno ter uspeha polno novo leto 1995.	g
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Hvala za zaupanje v letu 1994!
Odpiralni čas vsak dan od 7. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
* # * * $ * *
f *
* * *
#
&
«fr «fr «fr $ «fr
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE
d. o. o.
Tel. 721-137 TRGOVINA - SERVIS
Parižlje 8/a, 63314 BRASLOVČE (pri mostu čez Savirtjo7)
VOŠČI VSEM SVOJIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1995! $$$$$$$$$$$$$£$$$$$$$$$$$
Parižlje 1, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEL 0631720-181 TEL IN FAKS. 0631720-065 MOBITEL 0609-617-441
ZEUMO VA&l. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 1995.
Vsem kupcem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje v letu 1994.

Savinjčan
Anica in Roman Brglez
Zakonski par s posluhom za potrošnika
Investicijski podvig, vreden 700.000 nemških mark
Dogodek, ki je najbolj odmeval med krajani Vranskega in vsemi tistimi, ki so bili pri tem udeleženi, se je zgodil v zadnjih dneh meseca novembra, ko sta zakonca Anica in Roman Brglez odprla lep, velik in pomemben trgovski objekt, ki bi po hitrosti gradnje morda lahko prišel kar v Guinessovo knjigo rekordov, saj je še pred dobrimi štirimi meseci tu, Kjer je sedaj ta velik objekt, rasla trava.
Odprtje je bilo resnično veličastno, neponovljivo in malokdaj videno. Mnogi, ki so ta dan nakupovali v novi sodobni trgovini, pa so poleg kupljenega odnesli domov še razna darila, ki so jih za to priložnost pripravili posamezni poslovni partnerji in kolektiv Brglez. Vsekakor je bi-
doslej na Vranskem, pa morda tudi drugod, še ni bilo, zlasti ne ob odprtjih novih objektov. Ob vsem tem pa je predvsem pomembno, da so Vranšani dobili že dolga leta želeno blagovnico, ki bo povsem zaživela z odprtjem še večjih zgornjih prostorov prihodnjo pomlad.
odprtega srca, kar ju plemeniti in ju obdaja s prijatelji, ki so jima znali prisluhniti in jima tako in drugače pomagali izpeljati to velikopotezno zamisel. Prav njim, sosedom in drugim, zlasti izvajalcem del, ki so se resnično potrudili, sta se čutila dolžna, kot pravita zakonca Brglez, oddolžiti s pričujočo slovesnostjo.
Romanova pot k uspehu se je začela leta 1983, ko sta s pekarskim kolegom Fiiavžem, ki ima sedaj pekarno v Šempetru, vzela v najem nekdanji zdravstveni dom in v njem naredila pe-
Nova pridobitev pekarne Brglez in KS VRANSKO
lo za vse dovolj raznih priboljškov in pijače, bodisi pred trgovino, v bistroju ali pa v zgornjih prostorih novega objekta, kjer je bila prava veselica z bogatim glasbenim programom. Že pred tem pa je zunaj igrala mozirska pihalna godba, zaradi katere je bila slovesnost še prijetnejša.
Vsega, kar se je ta dan dogajalo, ni mogoče napisati. Velja pa
Od peka do peka podjetnika
Vsega tega, kar se je dogajalo tega dne na Vranskem, prav gotovo ne bi bilo, če ne bi bila zakonca Brglez delovna in zagnana človeka, ki znata biti ob vsem tem blišču tudi nadvse preprosta in skromna, ljubezniva in ustrežljiva, prijateljska in
reči, da verjetno kaj takšnega
ROMAN
BRGLEZ
PEKARNA
VRANSKO tel: 063-725-104
VELENJE tel: 063-854-181 int. 225
SLAŠIČARNA ŽALEC tel: 063-712-105
TRGOVINA VR ANSKO tel: 063-725-104
Vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem, graditeljem nove trgovine, krajanom Vranskega in vsem drugim občanom želiva
prijazne /	n lepe
praznične	dni
ter srečne	», zdravo
in uspešn	o leto 1995!
Hvala za zaupanje in vabljeni v našo in vašo prihodnjo blagovnico na Vranskem!
Anica in Roman ^	Brglez ^
3^6 3^F	^
Trgovina^^^
KEKEC
Žalec, Bevkova 6 tel 711-427
Živila:
rozine 500g	149,00
kokosova moka 250 g 99,00 Buondolce-biskvitno pecivo 250g	149,00
napolitanke 100 g 39,00 napolitanke 200 g 79,00 Milka mlečna 100 g 89,00
pivo pločevinke 0,5 24/1 74,00 vino Veseli Martin 139,00 LaSki rizling 0,7	294,00
Šipon 0,7	294,00
sol 1/1	29,90
Praški:
Persil	849,00
Oskar	429,00
Ariel	879,00
mehčalec-uvoz 4/1	369,00
toal.papir Carlina 8/k 179,00 toaletno milo 125 g 49,90 šampon za lase 1/1 299,00
Našim zvestim kupcem želimo vesele božične praznike, srečno novo leto in veliko dobre volje v letu 1995.
karno. Prej je bil Roman zaposlen v celjskem Merxu, žena Anica pa pri celjskih Mesninah. Po odhodu prijatelja Fijavža v Šempeter sta Brglezova še bolj poprijela za delo in tako tudi rezultati niso manjkali. Rezultat njunih prizadevanj je slaščičarna in keksarna v Žalcu, pekarna v velenjski Nami, ki jo vodita Vlado Čater in Peter Dolar in kjer se peče 14 vrst različnih
Anica Brglez
kruhov, in pa seveda ta zadnji dosežek, ki je vreden okrog
700.000	nemških mark, ki pa se ga ne bi lotila, če ne bi imela podpore Slovenske investicijske banke in Pliberške banke iz sosednje Avstrije
Kot otroku se Romanu niti sanjalo ni, da bo nekoč to, kar je. Bil je sin samohranilke, denarja ni bilo in edina pot, da bi prišel čim prej do lastnega kruha, je bila, da se čim prej zaposli. Izučil se je za peka v celjski pekarni Center. Nato je delal v industrijski prodajalni. Spoznal je Anico in leta 1974 sta se tudi poročila. Imata sina in hčerko. Hčkerka Dragica sedaj že vodi žalsko slaščičarno in keksarno, sin Tomaž pa končuje osemletko in bo prihodnje leto že dijak srednje živilske šole v Mariboru, kjer se bo izučil za peka in tako nadaljeval očetovo obrt.
Roman Brglez
Trden kolektiv —
obojestransko
zadovoljstvo
Anica in Roman Brglez sta nadvse zadovoljna s ljudmi, ki jih imata. Prav tako je zadovoljen z njima tudi 33-članski kolektiv, saj sta dobra gospodarja s posluhom za njihove probleme. To sožitje je bilo vidno tudi ob odprtju, saj so bili prav vsi, kljub pomanjkanju spanja, složni in pripravljeni narediti čim več ne glede na utrujenost. Za njihovo požrtvovalnost sta se jim zakonca Brglez še posebno zahvalila. Zahvala na prireditvi pa je veljala, in bila tudi večkrat izrečena, vsem, ki so kakor koli pripomogli, da so te prostore odprli v tako kratkem času. Pomembno pa je tudi, da je ob tem našlo delo še šest novih delavcev, kar je v času velike
brezposelnosti hvalevreden podvig. Sicer velja še povedati, da so v kolektivu zaposleni večinoma domačini in je-tako obojestranska navezanost n eke vrste garancija za dobro in uspešno delo.
In še o novih prostorih
Levji delež gradnje novega trgovskega objekta nedvomno pripada ing. Vinku Vučajnku in njegovim ljudem, ki so kot gradbeniki postavili in uredili objekt v tako kratkem času. Kot je dejal Roman, so se vsi izvajalci del najbolj potrudili in se jim tudi javno zahvaljuje. Trgovina ima 160 m2 prodajnih površin, bistro pa 40 m2 prostora. K temu pa je treba še prišteti funkcionalne prostore in skladišča. V prvem nadstropju, kjer je bila slovesnost in veselica, je prostora za 260 m2 trgovine, poleg so še sanitarije, garderobe, pisarne in drugi funkcionalni prostori. Ti naj bi zaživeli prihodnje leto.
Po zaslugi Brglezovih je KS Vransko bogatejša, za objekt, ki bo vse bolj turistično orientiranemu kraju pomagal privabljati turiste in zadovoljevati njihove želje. Sicer pa še več takšnih ljudi, kot sta Brglezova, saj bo tako tudi Savinjska dolina bogatejša, lepša, prijaznejša in turistično zanimivejša.
D. Narglav
/jN /“N /f\	Tfk-/Jv /f,	/fs	/tNTfr ^	/fCTfC/fc/fr /fs /N /fs /fc/N /fcvlv
Sančo, Jože, Oliver, Gorazd in Pančo
neti, češnje in dekleta
Glasbena skupina Magnet je bila ustanovljena že pred dvajsetimi leti. Sprva je bila predvsem spremljevalna skupina mnogih znanih pevcev, pred osmimi leti pa je začela delovati tudi avtorsko. V tem času je Magnet izdal
šest kaset in dve kompaktni plošči, pred kratkim pa tudi prvo videokaseto, skupaj z zadnjo kaseto Češnje in dekleta, ki je izšla letos poleti. Tri njihove kasete so postale zlate, tri so že srebrne, s tem da ima zadnja še dovolj ča-
GUMA SERVIS STERGAR
Latkova vas 49, Prebold tel.: 702-150
-	montaža in centriranje gum
-	nove in obnovljene gume
-	popravilo male kmetijske mehanizacije
/l/e&eie čk pUjettie fofiČHe i*r *tou4let*te fna.%*u£e voičitHo- ¿k ae frUfiaMCcutta.
Agencija Žalec
tel.: 712-249 in 712-169
Obuutfamo- tncuUcif* Ck uvafamo- ftuUmivc ttovevtc!
Vsem varčevalcem in poslovnim partnerjem želimo v prihodnosti še več poslovnih uspehov in trdnih odločitev, ker bomo s srečnimi varčevalci in našimi dobrimi storitvami dosegli obojestransko zadovoljstvo.
Siečna!
VISA
sa, da tudi pozlati. Zelo ponosni pa so fantje na rezultate ankete, po kateri je Magnet med najbolj zasedenimi komercialnimi skupinami v Sloveniji, saj igra dva- do trikrat na teden.
Člani skupine Magnet so trije Murskosobočani, Ljubljančan in Žalčan. To je Gorazd Kozmus, s katerim smo se tudi pogovarjali o njihovih dosedanjih uspehih in seveda o zadnji kaseti z naslovom Češnje in dekleta: »Magnet je imel do sedaj že več uspešnic, kot so: Oženil se bom, jutri sin vaš bo postal vojak, Danes je tvoj rojstni dan, Prstan poklanjam ti in druge. Vedeli smo, da znamo narediti dobro kaseto, toda hoteli smo še več in bolje. Hoteli smo imeti dober in komercialen zvok, zato smo k sodelovanju povabili Rajka Dujmiča. Na tej kaseti smo malo spremenili stil, nastal je trši in udarnejši pop zven. Ta izhaja že iz samih aranžmajev, ki temeljijo na elektronskih instrumentih. Kljub temu pa se trudimo, da je studijski posnetek narejen tako, da pri igranju v živo zvenimo približno enako. In moram reči, da slovimo kot skupina, ki igra v živo najbolje. Snemali smo v studiu Cankarjev dom, končni posnetek pa je nastal v Milanu.«
Avtorji skladb na kaseti Češnje in dekleta, ki je izšla pri založbi
VULKANIZACIJA,
PRODAJA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH PNEVMATIK
<£tifančič Q/aLxija-!bejan
Arja vas 10 Petrovče tel.: 707-051
Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
-	prodaja vseh vrst avtogum
-	premontaža in balansiranje
-	popravilo avtogum
Premontaža gum je brezplačna, prodajamo tudi na čeke!
Cenjenim strankam želimo vesele božične praznike in srečno 19951
GRAFO
DESIQÑ
Levec 70, 63301 PETROVČE tel fax: 063/47 26 28
Savinjčanke in Savinjčani, koristniki naših grafičnih uslug, poslovni partnerji, znanci in prijatelji, želimo vam prijetne praznike, veliko zabave in veselja ter srečo v letu, ki prihaja.
Hvala za dosedanje zaupanje, z željo, da sodelujemo tudi v prihodnje!
il*	•*&
f
PRODAJALNE 1 MEŠIČ
Helidon, so Gorazd Kozmus, basist Jože Ružič, eno skladbo je napisal Rajko Dujmič, dve pa sta priredbi. Piscev besedil je več, med njimi pa je tudi pesmica Mete Rainer Naš planet je poln deklet. Vse aranžmaje je napisal Gorazd Kozmus, ki piše in aranžira tudi za druge slovenske in tuje izvajalce in ki bi bil kar primerno bogat, če bi bil pri nas urejen status glasbenikov: »Magnet je skupina z največ prevoženimi kilometri, saj vsak član prevozi do 100.000 kilometrov na leto. Posledica tega so tudi prometne nesreče. In zaradi nesreče na Slo-veniki leta 1991 smo še vedno v sporu z Zavarovalnico Triglav. Zaradi vinjenega voznika sem bil eno leto v bolniškem staležu in kar eno leto skupina ni mogla nastopati. Glede višine odškodnine pa prevladuje mnenje: »Glasba je vendar postranska zadeva«.«
Da to ni tako, seveda najbolje vedo tisti, ki se z njo ukvarjajo. Glasba je tudi pri nas postala velik posel. Res pa tega posla ni, če ni občinstva. Tega imajo Magneti vedno dovolj. Kajti takšne češnje, o katerih pojejo oni, so slastne tudi sredi zime. O dekletih in ljubezni pa se tako še dolgo ne bodo izpeli.
K. R.
«
#
»
«
&
«
«
*
«
*
*
»
*
«
Prodajalne:
ANJA - Lena Levec, tel. 063/471-110
MONI - Hotel Planja, Rogla, tel. 063/754322 (int. 385)
BELI ZAJČEK - Hotel Planja, Rogla, tel. 063/754-322 (int. 482) TERME Zreče, tel. 063/762-451 (int. 261)
RAJ - Atomska vas, Podčetrtek, tel. 063/829-000 (int. 821) ELEKTROAKUSTIKA IN KOMISIJSKA PRODAJA Levec 56, 63301 Petrovče, tel. 063/471-015, fax. 063-472-015
CEN/ENIM STRANKAM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo.
.CA
KURILNO OLJE
'PI^.SČS UBOJE
m
tel.: 707-420
Z NAMI TUDI V LETU 1995
Vsem cenjenim strankam, poslovnim partnerjem, prijateljem In znancem ter drugim občanom žalske občine želimo pnjetne božične In novoletne praznike ter veliko sreče, zdravja In uspeha v letu 1995.
m	muduuvicl
V f	m op*	v
/e
AC LEVEC
Levec 18
v prodajnem centru
MODERNI INTERIERJI LEVEC
telefon.: 063/27-409, fax: 28-708
Prodaja
avtomobilov
MERCEDES -BENZ HONDA
IN DRUGIH VOZIL IZ PROGRAMA AUTOCOMMERCE
STRANKAM VOŠČIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO VOŽNJO V NOVEM LETU 1995!
BOŽIČNO-NOVOLETNA PONUDBA S POPUSTOM ZA VOZILA:
MERCEDES-BENZ
* HONDA CIVIC
C 180 že za	55.380 DEM	SEDAN 1,6 ESi, 125 km...	29150 DEM
E 200.......59.890 DEM	HB 1,6 VTi. 160 km.....31.890 DEM
S 350 TD... 124.500 DEM
Vsa vozila so na zalogi - dobava takoj.
Možnost nakupa na kredit ali leasing.
Se priporočamo za obisk!

Savinjčan
Novo v Petrovčah
Na železniški postaji v Petrovčah, nasproti gostišča Šimek, je Mira Žagar odprla trafiko. V prijetno urejenem lokalu vam nudi precejšnje število časopisov in revij. Poleg tobaka in galanterije lahko izbirate tudi med ponudbo kozmetike, igrač, papirniškega programa in živil.
V trafiki vas pričakujejo vsak dan od 545 do 16. ure, v soboto pa od 7. do 13. ure.
Ob iztekajočem se letu želi vsem kupcem vesele božične praznike, zdravja polno in uspešno leto 1995 ter se prporoča za obisk!
O
TRGOVINA
ŠTORMAN
tel. 063/723-674 Hmeljarska c. 10 PREBOLD
Bogata izbira svetil, konkurenčne cene, ugodni plačilni pogoji. Obiščite nas in se prepričajte!
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1995 ter se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje.
EIROCOM
Simply logical.
'voše^nno «mm 'vzszzz so&eitz m snze'no zzio iwsi
EUROCOM računalniški inženiring d. o. o. LEVEC 56, 63301 PETROVČE, tel.: 452-012, fax.: 451-960
*4?	r£r
#
* « «
»
§ 1 &
#
*
f
*
§ # i & & * « & « & * *
* # * i
§ I *
* * «
VESELE
BOŽIČNE
PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO
ŽELI
d. o. o.
RENAULT SERVIS LEVEC
At* *^*$**3fc44fr-^^^*T**$**t* *$**&*&*$**$**$* *$**$* *$**$* *$**$**$**$*
ZAHVALA
Lokalni odbor humanitarne akcije Slovenija otrokom Bosne in Hercegovine se zahvaljuje vsem otrokom in njihovim staršem, ki so sodelovali v akciji zbiranja šolskih potrebščin za otroke v BiH.
Obveščamo vas, da je bil zbrani material oddan na Roško cesto v Ljubljani 29. novembra 1994.
Srečanje
starejših,
priznanje
Krvodajalcem
V Petrovčah so se tud i letos odločili pripraviti srečanje starejših krajanov, ki so ga združili s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim krvodajalcem. Prireditev je imela kulturni in družabni značaj. Zbrane je med drugim pozdravil tudi podpredsednik Območnega odbora Rdečega križa Žalec Vili Ulaga ter novemu vodstvu krajevne organizacije RK Petrovče in njeni predsednici Tereziji Mirnik zaželel
uspešno delo. Posebno priznanje Za dolgoletno in požrtvovalno delo pri KO RK
ka Klinc. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Petrovče, moški pevski zbor Petrovče, ki ga vodi zborovodkinja Metka De-
Bn, čarodej Jani Jošovec in rmonikar Miro Klinc. Sledil je družabni del, v katerem so imeli starejši krajani priložnost poklepetati, se pošaliti, obujati spomine itd.	T. TAVČAR
fj/odčičama
v/ime/t
Danica Gorič
63305 Vransko, Vransko 40a, tel.: (063) 725-206
Z DOBROTAMI IZ NAŠE SLAŠČIČARNE BODO PRAZNIKI LEPŠI IN PRIJETNEJŠI!
¿#
aaeéka četa /995.
Levec 38 a Petrovče
tel. 29-119; 29-103 telefax: 29-477
OPTIKA
d/ižZ/Z^ZZŽZZ
¿ežŽrao
Oz d X£čDZO
novo fir£o.
Hvala za zaupanje — se priporočamo! Obiščite nas in videli boste bolje.
bio^^l
BIO DOM 63000 CELJE Teharska ulica 111 tel.: 063/21-133 d.o.o. 063/29-144
Trgovsko, proizvodno podjetje Celje
AKCIJA:
—	VZMETNICE 190X90 že od 7.990,00 SIT dalje
—	JEDILNA GARNITURA 1+4 že od 24.900,00 SIT dalje
—	IZDELKI IZ LASTNEGA PROGRAMA: možnost gotovinskega plačila na 2 obroka
—	velik izbor kvalitetnih sedežnih garnitura iz uvoza
—	UGODNE CENE, POPUSTI na gotovinska plačila
IZDLLICI IZ LASTNEGA PROGRAMA:
>NA GARNITURA,
/ Z LE.ZI5CLM/
* DARJA « BARBARA » MINI BARBARA
Že <*€3.900 SJÍT tafle
SEDEŽNA GARNITURA •MAJA 77770 SIT
DVOSED Z LEŽIŠČEM: •FLOKI 35.900 SIT
PRED NAKUPOM SE PREPRIČAJTE O KONKURENČNOSTI NAŠIH PONUDB!
Našim zvestim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje.
Bralcem Savinjčana želimo vesele božične in novoletne praznike!
TRGOVINA — d o o BARVE — LAKI
Dobriša vas 18, 63301 Petrovče Tel.: 0609 622-047
^e/rmc tur m
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO	¡n se še naprej priporočamoI
tt'
POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA SEAT
63301 PETROVČE, DREŠINJA VAS 46 A
TEL. (063) 707-365, 707-395, fax: (063) 708-209
IBIZA, CORDOBA, TOLEDO
VOZILA S
ŠPANSKIM
TEMPERAMENTOM
Skupina Volkswagen
Možna izbira med petimi bencinskimi motorji 1.4i, 1.6i, 1.8i, 2.0i in 1.8i 16 V in dvema diesel motorjema 1.9D in 1.9TD.
LEASING-KREDITI
ZA VSA VOZILA AVTOKLEPARSTVO, UNIVERZAL RAVNALNA MIZA, LIČARSTVO, CENTER STEKEL IN MEŠALNICA BARV sikkens
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Savinjčan
Lastninjenje laške pivovarne
V Pivovarni Laško so vsebinski del lastninskega preoblikovanja podjetja že zaključili: z razdelitvijo in notranjim odkupom delnic so si sedaj in nekdaj za-
fiosleni pivovarji zagotovili 45-odstotni astniški delež v prihodnji delniški družbi, 37-odstotni lastniki podjetja bodo zunanji delničarji, 18-odstotno lastništvo Pivovarne pa bodo imeli trije državni skladi. Z gotovinsko prodajo delnic teh skladov so v Pivovarni zbrali 10,8 milijona mark gotovine, ki so jo že nakazali republiškemu razvojnemu skladu, v nekaj dneh pa bodo istemu skladu nakazali še okoli 1,5 milijona mark gotovine, ki so jo zbrali z notranjim odkupom delnic zaposlenih.
Pivovarna Laško je namreč prvo večje slovensko podjetje, ki se je odločilo tudi za prodajo delnic, ki po zakonu pripadajo razvojnemu odškodninskemu in pokojninskemu skladu. S tem je dala priložnost solastništva v Pivovarni vsem tistim posameznikom, obrtnikom in podjetjem, ki so ljubitelji laškega piva ali dobri poslovni partnerji Pivovarne. Za nakup skladovih delnic se je odločilo 391 posameznikov in podjetij, ki so sku-
paj vplačali 10,8 milijona mark gotovine. Ta denar je Pivovarna že nakazala razvojnemu skladu, dodatnih 7,5 milijarde mark iz naslova notranjega odkupa delnic zaposlenih pa bodo skladu nakazali v naslednjih dneh. Direktor Pivovarne Laško Tone Turnšek je na tiskovni konferenci dejal, da gre za ogromna likvidnostna sredstva, ki bi jih morala država vsaj deloma vrniti v podjetje ali v razvoj kraja Laško. Vsekakor bi pivovarji radi vedeli, kam se bo ta denar usmeril.
Ob prodaji skladovih delnic za gotovino je Pivovarna zaključila tudi javno prodajo delnic za lastninske certifikate državljanov Slovenije. Ker je bil paket delnic, namenjen javni prodaji, omejen, lastninske certifikate pa je vpisalo nad 14 tisoč ljudi, bodo morali v Pivovarni okoli 80 odstotkov vrednosti vpisanih certifikatov ljudem vrniti. To bodo storili do konca leta, da bodo državljani Slovenije lahko preostanke vrednosti svojih certifikatov še vlagali drugam. Število novih delničarjev Pivovarne Laško sedaj presega številko 15 tisoč: ob 526 zaposlenih, ki so si zagotovili večinski, 45-odstotni lastniški delež prihodnje delniške družbe, ima Pivovarna še 240 delničarjev, ki so bili nekdaj kot delni-
čarji že solastniki stare Pivovarne, pa okoli 14 tisoč delničarjev, državljanov Slovenije in končno 391 delničarjev, ki so si solastništvo zagotovili z nakupom skladovih delnic. Tone Turnšek pravi, da je osnovni cilj lastniškega preoblikovanja Pivovarne dosežen: podjetje bo ostalo v večinski lasti zaposlenih in v celoti slovensko podjetje.
• Pivovarna Laško je v letošnjem letu poslovala izjemno uspešno: proizvodnjo in prodajo je povečala za 14 odstotkov, zvarila je nad milijon hektolitrov piva, produktivnost povečala za 11 odstotkov, cebtni prihodek za četrtino, bruto dobiček pa krepko podvojila. O poslovni uspešnosti laških pivovarjev pričajo tudi podatki o povprečnih neto osebnih dohodkih zaposlenih, ki znašajo 1400 mark, najnižja plača v Pivovarni znaša 1000 mark, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo.pa je 1 proti 4,5. Pivovarna bo v prihodnjem letu zaključila obdobje velikih vlaganj v posodobitev proizvodnje, za kar je v kakih petnajstih letih namenila okoli 150 milijonov mark izključno lastnega kapitala, prihodnje naložbe pa bodo po besedah Toneta Turnška usmerjene v zdraviliško-turistični razvoj Laškega.
PIVOVARNA LAŠKO
Voščimo
d.d.
• •
prnazne m mirne
1 J 1 v* v
božične in novoletne praznike
Poslovnim partnerjem, sodelavcem, prijateljem, poznavalcem in ljubiteljem želimo v letu 1995 obilo zdravja in uspehov
Petrol Trgovina
Vesele božične in novoletne praznike, varno in srečno
vožnjo v letu 1995
Vam želi
Petrol Trgovina r.o. TOE Celje.
Savinjčan
Mag, sc Franjo Veiikanie, dr, med,
Sreča je v nas samih
Ta misei se preftva skozi Knjigo o sreči avtorice Marcelie Au-dair. Res je. saj si tisto pravo srečo zgradimo v našem miselnem svetu sarpi in jo nato vsaj delno lahko v vsakdanjem Življenju realiziramo. Seveda tu ne misitro na srečo pri pridobivanju denarja in nakupovanju dobrin, saj je to že to minljiva sreča, ki nas potiska Še v večje pehanje za denarjem, 2a življenje res potrebujemo rie-I nar, napačno pa je, če živimo za denar. Zato gradimo srečo s prijaznim odnosom do okolja/pre-dvsem do ljudi okrog nas. Dajmo ljubezen tja, kjer je ni, in dobili bomo ljubezen. Tudi odpuščati je vrlina, ki bogati našo notranjost in to občutimo kot notranjo srečo.
Volja premaguje bolezen
Pomemben je tudi prijazen odnos do samega sebe. Sami si lahko pomagamo pri krepitvi zdrav-ja ali uri premagovanju bolezni Dobre, fx>/iitvne misli pri\toriju dobro, slabe, negativne misli privlačijo stal». Ce zbolimo, je -eveda prav, da spoštujemo na-'Aet zdravnika in it-mljemo zdravila, motamo pa tudi sami jx»mn-gati s pozitivnimi mislimi na ¡/iti do zdravja Veijeti 1v.01.1nu \ m-rltav itev, veseliti «<’ vsakega premika na bolje m se ne smemo predajati bolezni. Bolniki s kroničnimi boleznimi [»gosto ne živilo normalnega življenja z boleznijo, ampak živi bolezen v njih. postane del njih samih. Pogosto slišimo, teko nekdo pripoveduje o talezni kor npr. sMOjA revma
ali »MOJA sladkorna bolezen«. Bolezen opisuje kot dragoceno lastnim), ki je ne bi zaupal nikomur »n brez rije ne bi mogel živeti. Tak človek res ne more nikoli ozdraveti, niti se mu zdravstveno stanje ne more izboljšati, ker bolezen potrebuje, brez nje ne more'živeti.
Z boleznijo živeti naprej
Bolniki,: ki jim je določena bolezen dokončno ugotovljena, pa ozdravitve ne morejo priča-, kovati, ne smejo razmišljati samo d tem, česa vsega v življenju ne bodo več mogli narediti, ampak je treba razmisliti, kaj vse v bolezenskem stanju, ki nas je doletelo, še lahko počnemo, da nas bo življenje veselilo, da bomo koristni sebi in tudi drugim, če nas to notranje : bogati.
- Spominjam se dveh usod, ki sem jim bil . it |» ed leti, ko sem ■.sltiz.l. vojsko v Zadru Iz obeh sem -c '.«'liku naučit in to rad povem tudi diugim
Prvi primer je tipičen pri mer pozitivnega mišljenja in iavna-nja. Na poti na dopust sem s® vozil v avtobusu 7 dekletom tri desetih let, ki je bito hromo od pasu navzdoi. Prt enaindvajsetih letih je bila poškodovana * prometni nesreči Prej je bila popolnoma zdrava I Jud telesni m duševni udaiet |e pri-l>jlela jx) dveh letih, aktivno se je vključila >. zivljenio se vezala v službo, v atii-tiis. tekmovala med invalidi, tudi osvajala kolajne na svetovnih prvenstvih, spoznala invalida na vozičku in z njim uredila skupno življenje
Znala je iz preostankov zdravja izvleči maksimum.
Drug» primer je tipičen primer negativnega mišljenja. Tudi v tistem času nas je v ambulanti jso-gosto obiskovala pacientke, ki ji I je stalno kaj »manjkalo«. Kljub dobrim diagnostičnim metodam -vsaj pet tot niso našli nobene hujše bolezni. Stalne je tudi zamenjevala zdravnike, Ne:c zdravnik se''je »razjezil» in pregledal dokumentacijo za 5 le» in domače zaloge zdravi! jn ugotovil, da je v petih letih zaužila 142 različnih vrst zdravil, ki sl jih jo kupila sama al- pa so jih predpisan zdrav niki. Ko sem se vrnil z že omenjenega dopusta, sem zvedei, da so ugotovili pri ornenjeni pacientki raka na rodnih v zadnji fazi in čez en mesec je umba. Kot bi vsa teta klicala bolezen nadse.
: Žal tudi v našem zdravstvenem domu srečujemo vrsto po-i“»nnič p-h '. ii*>«
Novemu letu na pot
Ob vstopu » novo leto se radi . /remn \ preteklo in naredimo plan z.i jiniiodnje. Ob tem se poskušaj no spomniti, te sn o ten letu bližnjim napravili kako dobre delo, bili prija?! - do bi ti;. -ga, jx>trebnega kakršnekoli pomoči, ptniiagali bolnim in peško-, ov anim : dobro I «sedi > in de-janjem obiskali umirajoči-ga sosedi in trn I »šal' stisko zadnjih dni življenja. Če smo, naj nam ho prijetno toplo pi - 5i a — to je občutek notranje sreče. je smo . li nismo — sklenimo, da bomo vsaj delček našega življenja v prihod-niem k tu pr*>žn-*li|jrij.i/.,i1 d» - nu dl okoli sebe.
Zeliščna drogerija PUR predstavlja
Siri na praznični mizi
Bližajo se praznični dnevi, ko najdemo čas in se ob dobri kapljici in izbrani hrani usedemo s prijatelji, sodelavci ali v krogu družine in polagamo račune za leto ki mineva, ter načrtujemo vsaj tako ali še boljšo prihodnost.
Ko se boste tako zbrali, vam tokrat predlagamo nekaj posebnega. Kaj ko bi ob dobri kapljici ponudili sirovo ploščo.
Dobra sirova plošča je sestavljena iz treh do štirih vrst sira, posebna pa iz sedmih. Pomembno je, da sire ponudimo v pravilnem zaporedju od milih do pikantnih. Začnemo s svežimi siri (npr. bohinjska in mariborska skuta, sveži sir Philadelphia), nato dodamo sire z belo plemenito plesnijo (npr. siri Bonifaz — to so siri z beto plesnijo z dodatkom šampinjonov, popra, šunke, lešnikov; francoski sir z belo plesnijo Tortenbrie, itd) sledijo poltrdi siri (npr. edamec, gouda, trapist), nato mehki siri s pikantnimi okusi (npr. Bavaria blu sir s plavo plemenito plesnijo v sredici in z belo plesnijo v skorji),
sledijo pikantni siri s plavo plesnijo (npr. Bergader edelpilz sir s plavo plemenito plesnijo, Regina blu, Almkase sir z rdečo mažo, Roquefort francoski ovčji sir s plavo plesnijo itd.), trdi siri (npr. bohinjski sir, ementaler itd), ovčji siri (npr. Etorke sir iz ovčjega mleka) In nazadnje kozji sir (npr. Bohorc, okusen sir iz kozjega mleka). Pri jedi začnemo vedno z milimi okusi, sicer kasneje mile arome sploh ne občutimo več. Različnost sirov ne zahteva posebno bogatega izbora kruha. Bel kruh k belemu milemu siru in močnejši črn kruh k pikantnim sirom. Po tradiciji sodi k siru rdeče vino. Sicer pa se držimo pravila — mil sir samo z lahkim nežnim vinom brez kisline, ki bi prikrila vse nežne arome. Čim bolj Intenziven je sir, tem bolj močno kislino ima lahko vino. Izmed alkoholnih pijač priporočajo k sirom tudi pivo in mošt, ki se ujemata s pikantnimi mehkimi siri (npr. z rdečo mažo). Mineralna voda gre k vsem vrstam sira. Sir
Hujšajmo z naravo — hujšajmo zdravo
Prihaja čas, ko se vse bolj zavedamo odgovornosti za svoje zdravje. Kajti sedaj je čas, ko zdravstvo prehaja od zdravljenja k ohranitvi zdravja. Ali kratko rečeno: od bolnika k človeku.
Pri tem pa so nam v veliko pomoč zdravilni pripravki naravnega izvora. Prav je, da pogledamo okrog sebe in si privoščimo to, kar nam daje narave, kajti to je domače, tako nevsiljeno našemu organizmu.
Eden takih preparatov so kapsule LEKOS SUM. Izdelane so iz rastlin, ki rastejo v našem okolju.
Lahko jih uživajo prav vsi, tako odrasli kot mladostniki, z raznimi težavami, kjer je ugotovljeno pomanjkanje aminokislin, vitaminov in mineralov. Ker so nizkokalorične, se lahko uporabljajo tudi kot nadomestek hrane pri raznih dietah, saj organizmu pokrijejo potrebne količine snovi za presnovo.
Izdelek se lahko uporablja tudi kot dodatek k hrani, če je ta premalo bogata z beljakovinami in minerali.
Pomembno je, da popijete vsaj 1,5 I tekočine na dan, da organizem lahko odvaja toksine, nastale pri presnovi.
V 200 mg LEKOS SLIM kapsuli je 55% beljakovin, kar daje občutek sitosti. Vsebuje 18 aminokislin in kar 8 esencialnin, ki so za organizem nujno potrebne. Pospešuje prekrvavitev in oskrbo celic s kisikom. Izboljša presnovo in jjospeši odvajanje toksinov. Omogoča hitro izboljšanje počutja. Je idealen in nepogrešljiv proizvod za vse tiste, ki se želijo spopasti s preveliko telesno težo in nočejo poškodovati mišičnega tkiva. Zaradi gama linolenske kisline vpliva na nižanje krvnega pritiska. Sodeluje pri uravnavanju količine holesterola v krvi, ugodno vpliva na zdravo in lepšo kožo.
LEKOS SUM kapsule priporočamo:
—	ob anticelulitni terapiji,
—	kot dodatek hrani z veliko nasičenimi maščobami,
—	ob povečani vrednosti holesterola v krvi,
—	ob zvečanem krvnem pritisku,
—	ob arteriosklerozi,
—	pri prehrani sladkornih bolnikov,
—	ob shujševalnih dietah,
—	ob shujševalnih dietah z akupunkturo,
—	pri prehrani rekonvalescentov — ob radioterapiji in kemoterapiji,
—	za zdravo in vitalno telo.
Poskrbite za svoje zdravje z naravnim izdelkom LEKOS SUM In se zavedajte stare DEMOKR1TO-VE misli:
LJUDJE PROSIJO BOGOVE ZA ZDRAVJE, SAMI PA SO ZANJ ODGOVORNI!
Metoda čiste pozitivne energije
Predavanja in treningi v Žalcu
Rudi Klarič j'e eden najboljših učencev Kitajke Wang Ai Ping, ki je v Slovenijo prva prinesla metodo uporabe čiste pozitivne energije, v kitajščini imenovane Qi Gomg. To metodo je kot eden od pomočnikov trenerja nogometnega kluba Biostar Publikum vključil tudi v psihološke priprave celjskih nogometašev, ki jim je po njegovih besedah pripomogla k uspešnemu zaključku letošnje nogometne sezone. Prejšnji teden je Rudi Klarič to metodo predstavil tudi v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, od 7. januarja do 5. februarja pa bo v dvorani žalskega gasilskega doma potekalo izobraževanje in treningi uporabe čiste pozitivne energije.
je nekaj posebnega In ne potrebuje posebne dekoracije, od sadežev gredo k siru edinole orehi, grozdje, jabolka In hruške.
Za popestritev jedilnika vam priporočamo tudi izredno okusne danske sire z raznimi dodatki, kot so lešniki, orehi, zelišča, poper itd. Kot posebnost se je pojavil na trgu tudi sir z belo plesnijo ca-membert, pripravljen za cvrtje. Sicer pa so siri v kuhinji vsestransko uporabni. Lahko nadomestijo kompletno večerjo in so primerni tudi za slavnostne priložnosti. Uporabimo jih lahko kot samostojno jed, v juhah, suflejih, rahlem pecivu, v obloženih kruhkih, v solatah, pitah, picah, na (popečenih kruhkih, za garniranje in številne druge namene.
V naših prodajalnah je trenutno velika izbira raznovrstnih sirov, zato odločitev ne bo težka. Želimo vam veliko gurmanskih užitkov in dober tek.
mag. Cvetka Mastnak— Čulk
»Trening bo namenjen predvsem celjskim nogometašem, ki bodo januarja na pripravah v Žalcu. Udeležijo se ga lahko tudi drugi športniki in vsi tisti, ki želijo spremeniti svojo usodo. Se pravi obrniti energetski tok in smeri bolezni v smer zdravja. Hkrati bodo potekali izobraževanje in treningi, in sicer vsako popoldne jx> tri ure, kajti pri tej metodi je bistveno, da jo uporabimo vsak dan, kot si moramo vsak dan umiti obraz. Gre za metodo uporabe čiste pozitivne energije, ki ima na Kitajskem več kot pet tisočletno tradicijo in jo uporabljajo tudi vse religije, pripomore pa k boljšemu spanju, (Počutju, bolj zdravemu delovanju organizma ter jasnejšemu in hitrejšemu mišljenju. Podaljšal sl bo življenje In ozdravil telo.«
Kdor redno opravlja te energetske treninge, to pa pomeni vsaj dvajset minut na dan, bo po besedah Rudija Klariča začutil, da je močnejši, da ga drugi bolj spoštujejo, začutil bo neko posebno svetlobo, zaradi katere bo pomirjevalno vplival na okolje, to pa se bo nanj odzvalo manj agresivno. Čeprav v začetku okolica navadno kar močno reagira na spremembe pri tistem, ki začne redno uporabljati metodo čiste pozitivne energije. »Ko so ljudje prvič dobili ogenj, so ga varovali in bili prepričani, da gre za bo-
žanstvo. Enako je z energijo. Najprej smo se je bali, potem smo
klečali pred njo, zdaj jo pa lahko čisto normalno uporabljamo tako kot ogenj. Kot danes zna vsak prižgati ogenj, tako je vsakomur dostopna tudi čista pozitivna energija. Vsak lahko začuti, sprejema, uporablja in proizvaja to energijo, z njo pa spodbudi svojo bioenergijo.«
Prijave za predavanja in treninge Rudija Klariča v Žalcu, ki se laodo pričela 7 januarja ob 17 uri, sprejema Ljudmila Stele, na telefonski številki 061/558-691 (Cultura Europaea).
OPTIKA
Tv»*-*'*’'-
BRANKA IRMAN
Savinjska 2, Žalec tel: 063/712-303
PE OPTIKA VELENJE
(zdravstveni dom) Vodnikova 1, Velenje tel: 063/851-956
MARJAN IRMAN,
dr. med. specialist za očesne bolezni
Specialistična ordinacija za očesne bolezni in motnje vida
Savinjska 2, Žalec tel.: 063/712-303
•Im »% aJa	«A» «A*	«A* »J* «A»	«A*	«A» «A* «A» «A»
m m«Y»»J»rj-»»y»rj-»ry»rj»•'J'*%'•*•*rT*%'•rX*
ti tt ti tt ti tt ti ti tj {
ti
tl
ti
ti
ti
ii
ÎÎ
ti
Žalec, Mestni trg, tel.: 713-137
Vabimo Vas, da nas obiščete
in se seznanite z našo bogato ponudbo.
Hkrati pa Vam želimo prijetne božične in novoletne praznike ter predvsem zdravo novo leto.
ti
ti
ti
ti
tt
ti
ti
K
ti
ti
ti
ti
ti
Si
tt
tt
ti
Si
•y» rj» «y*	*4»	•Y*	*4* "T* •'î*
VINOTEKA POD OBOKOM
Trg12, Prebold tel.: 723-079
V predpraznični dneh vam nudimo:
Ormoška vina po diskontnih cenah — za ostala vina 10% za zaboj ali 6. buteljk. Cene buteljk od 210 SIT dalje. Če boste praznovali doma vam prifx>ročamo vino CHARDONNAY (mariborski okoliš) po 280 SIT/I.
Ugodne cene vvhiskija in ostalih žganih pijač ter piva.
Delovni čas: od 15. do 19. ure sobota od 8. do 18. ure nedelja od 9. do 12. ure
Vsem svojim strankam in ostalim občanom želimo srečen božič ter uspešno novo leto 1995.
Kolektiva
PAPIRNICE A-4 bistroja BUCKA
želita svojim strankam vesele božične praznike in srečno 1995!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele božične in novoletne praznike ter uspešno novo leto 1995.
*
MARKETING
d.O.o. BRASLOVČE
Šlandrov trg 3,63310 ŽALEC Tel.: (063) 715-255, 711-291 Fax.: (063) 715-256
Novoletna nagradna križanka
Nagrade: Prva nagrada ¡e 8000 SIT, druga 5000 SIT in tretja 3000 SIT.
Savinjčan
Rokomet
Odlično vse selekcije
Da je ženski rokomet v Žalcu športna panoga na prvem mestu, smo v našem mesečniku že večkrat zapisali. Članice prve ekipe, ki nastopajo v 1. SRL, so v zadnjih treh kolih igrale z ekipo Kočevja (neodločen rezultat 23:23), nato so izgubile proti vodilni ekipi Krim Elektre z 19:25, nato pa na gostovanju v Kranju premagala istoimensko ekipo z 29:21. Na prvenstveni lestvici so po 11. kolu na šestem mestu s 15 točkami.
Uspešne so tudi vse ostale selekcije Rokometnega kluba Žalec. Končalo se je tekmovanje v jesenskem delu prvenstva za starejše deklice, ki nastopajo v vzhodni slovenski ligi. Premagale so prav vse ekipe, imajo 12 točk in razliko v golih 132:48. Najboljša strelka lige je Žalčanka Katja Majerle, ki je dala kar 55 golov in je velik up žalskega rokometa. Za ekipo nastopajo še naslednje igralke: Mihaela Bajo, Tea Košir, Rozalija Drobež, Špelca Klinc, Mateja Ko-
zovinc, Martina Aubreht, Tamara Šeško, Špela Semprimožnik, Samira Besič, Mateja Gojzdnik in Romana Kunšek. Tekmovanje v tej kategoriji poteka v Sloveniji v dveh ligah, vzhod in zahod. Prvo-uvrščena pa se bosta nato Rome-rila za naslov državnega prvaka.
Kadetinje nastopajo v II. državni rokometni ligi — vzhod, v kateri nastopa osem ekip. Ekipa Žalca je po prvem delu na prvem mestu. Za ekipo nastopajo: Saša Šimek, Mojca Jager, Tanja Dolar, Simona Križanec, jasmina Ma-djarič, Sabina Zver, Katja Majerle, Lavra Čmak, Špela Klinc, Teja Košir in Špela Semprimožnik. Poudariti velja, da je za mlade igralke to izreden uspeh in da tudi letos upajo na prvo mesto v Sloveniji in naslov državnih prvakinj. Pričelo pa se je tudi tekmovanje pri mlajših deklicah in kadetinjah, po novem letu pa začnejo tekmovati tudi mladinke.
T. TAVČAR
SAVINJSKA REKREACIJSKA LIGA
KONČNA RAZVRSTITEV:
1.	mesto TVD PARTIZAN MOZIRJE
2.	mesto SMREKA GORNJI GRAD
3.	mesto CAR AN f POLZELA
4.	mesto ŽALEC
5.	mesto PARTIZAN GOMfLSKO
6.	mesto PREBOLD 7 mesto PRESTICE POLZELA 8. mesto BLACKBIRD TEAM USTA STRELCEV:
Strelci skupno:
1.	lože GODNIK, TVD Partizan Mozirje M3 kotov
2.	Boštjan RAJTER, Smreka Gornji grad 115 košov
3.	Grega MAROVT, Smreka Gornji grad 109 košov Strelci trojk:
L Boštjan RAjTER, Smreka Gornji grad M trojk Z Marko KRUŠNIK, Blackbird Team 12 trojk Andrej REGORŠEK, Blackbird Leam 12 trojk Matjaž ŠIRŠE, Žalec 12 trojk izvajanje prostih metov:
1.	Danilo TURNŠEK, GARANT POLZELA 69,2% izvajanje
2.	Bogomil POLAVDER, Garant Polzela 68,0% izvajanje
3.	lože GODNIK, TVD Partizan Mozirje 64,2% izvajanje Vse ekipe so prejele diplome, najboljše m najboljši posamezniki pa | in praktične nagrade, ki jrh je podelil kapetan KK KOViNOTEHNAMVtNJ-SKA Polzela Matjaž Cizej, prispevali pa so jih:
GARANT Polzela. Tovarna nogavic Polzela. ERA Velenje. MORO Celje, IBP COCA-COIA Žalec, Gostišče - slaščičarna RAJ, PINOCCMO Polzela, fOMESA Šempeter, SAVINISKA TRGOVSKA DRUŽBA Žalec, Vuikanizers-tvo in avtopralnica Veligošek, Pivovarna laško, Bistro Venera, Klasje Celje, Popco Velenje, Gorenje servis, Senis TERGLAV Polzela, MKZ Polzela načrtuje organizacijo lige tudi v letu 1995.
PROJEKT
; PROJEKTIVNI BIRO
•	Poslovalnica Žalec
•	Ul. talcev 3,
•	tel./fax. 063/714-175
izdelava gradbene dokumentacije za vse vrste stanovanjskih hiš in drugih objektov
"Ptifettre	novoletne
vetrn feičmo in de ftufi&ioeanto!
KOMUNALNO PODJETJE p.0.
63310 ŽALEC, Nade Cilenšek, telefon 063/715-225
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času.
Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
0609/612-731
Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure.
Vesele božične in srečno novo leto vam želimo!
Smučarski sejmi
Prvi smučarski sejem v naši občini so tudi letos pripravili prizadevni člani SK Gozdnik iz Žalca, v dvorani Hmezada v Žalcu. Tudi tokrat so pripravili sejem nove in rabljene opreme. Predvsem rabljene se je nabralo veliko, posebno smučarskih čevljev, nekateri so uspeli zamenjati svojo za drugo, nekateri pa so kupili novo.
Na splošno pa prodaja ni bila posebno uspešna, kar je pripisati zimi brez snega. Poleg Žane in Lene so z novo opremo na sejmu sodelovali številni zasebniki, ki so ponujali vso opremo za smučanje, drsanje in druge zimske športe po bolj ali manj ugodnih cenah. Na žalskem sejmu so prodajali tudi letne karte za Roglo. Na sliki: Utrinek z žalskega sejma.
T. TAVČAR
SPORT
Polzelani v polfinalu s Postojno
V nadaljevanju državnega košarkarskega prvenstva so košarkarji Kovinotehna Savinjske Polzele dobili dve pomembni zmagi. Najprej so premagali ekipo Bavaria Wol-texs iz Maribora s 84:74, nato pa še ekipo Kopra s 132:75, kar je najvišja zmaga Polzelanov, odkar tekmujejo v prvi slovenski košarkarski ligi. Na zadnjem srečanju je dal domači trener Boris Zrinjski po visokem vodstvu, že v 10. minuti 50: 17, priložnost mlajšim igralcem. Tako so na tem srečanju igrali prav vsi in vsi dali tudi koše.
Za poizelske košarkarje pa je pomembno tudi tekmovanje v pokalu. K lanskemu žrebu finala pokalnega tekmovanja je bilo nekaj pripomb, zato so letošnje žrebanje Izvedli kar v prostorih Košarkarske zveze Slovenije v Ljubljani. Polzelani se bodo v prvi tekmi za vstop v finale pomerili z ekipo Postojne, drugi polfinalni par pa je Olimpija — Bavaria Woltexs. Zmagovalca obeh polfinalnih tekem se bosta pomerila v finalu. Zaključni turnir bo 24. in 25. decembra v Radencih, Polzelani pa bodo srečanje s Postojno_ odigrali v prvi tekmi ob 15. uri. Če se spomnimo lanskega finalnega nastopa na Polzeli, so Polzelani v finalni tekmi izgubili z ljubljansko Olimpijo v podaljšku.
T. TAVČAR
POKAL
PRIJATELJSTVA tretje kolo
Strelska družina Bratov Kavčič iz Škofje Loke je organizirala tekmovanje tretjega kola sklopa tekmovanj za Pokal prijateljstva.
Tradicionalno se tega velikega strelskega tekmovanja udeležuje ekipa strelcev SD luteksa iz Žalca. V močni konkurenci 24 ekip iz vse Slovenije so strelci Juteksa z rezultatom 530 krogov osvojili odlično tretje mesto ekipno. Tekmovali so v sestavi: Andrej Trifunovič, Samo Mesareč in Peter Še-lekar. V posamezni konkurenci se je tekmovanja udeležil tudi Aleš Novak. Najboljši strelec ekipe Juteksa je bil Trifunovič s 181 krogi. Žalčani so premagali vrsto odlič-
nih ekip, kot so: SD Mrož Velenje, SD SUP Leskovec, SD Pomurka Murska Sobota itd.
Prvo mesto so zasluženo osvojili strelci SD Tabor Ježica iz Ljubljane z rezultatom 546 krogov, S katerimi so izenačili državni ekipni rekord v konkurenci mlajših mladincev. Istočasno so dosegli najbojši rezultat tekmovanj Pokala prijateljstva. Drugo mesto so osvojili strelci SD Olimpije iz Ljubljane s 534 krogi. Tretje mesto ekipno je pripadlo strelcem Juteksa Žalec. Žmaga tekmovanja tretjega kola posamezno je ponovno pripadla odličnemu Andražu Dovču iz SD Tabor Ježica, ki je nastreljal izrednih 183 krogov, ki pa jih je delil s klubskim kolegom Kastelicem. Pri žalčanih velja pohvaliti Trifunoviča, ki je s 181 krogi zasedel posamezno 4. mesto, vendar že drugič, zapored ostal brez bronaste medalje za en sam krog.
Za 40 let-40 vrhov
Upravni odbor Planinskega društva Polzela se je odločil, da bo za 40-letnico društva, ki jo bodo praznovali leta 1999. pričel novo planinsko akcijo Za 40 let 40 vrhov.
V ta namen so že Izdali ličen kartonček — dnevnik, ki ima osem strani in vsebuje naslov akcije, generalije lastnika, deset obveznih slovenskih vrhov, 30 vrhov po izbiri planinca, kratka navodila in prostor za priznanje ob prejemu lepe jubilejne značke ob zaključku akcije, ki bo končana 1. januarja leta 2000. Posebno priznanje bo prejel vsak planinec, ki bo s 40 vrhovi presegel višino 60.000 metrov.
Dnevnike prodaja PD Polzela, 63313 Polzela, kupite jih lahko tudi v planinskem domu na Gori Oljki. Cena je 300 tolarjev.
ŠUSTER IN VRBANIČ PRVAKA SLOVENIJE
Žalski karateisti so ponovno dosegli lep uspeh. Njihova tekmovalca sta na prvenstvu Slovenije v Novi Gorici osvojila naslova prvakov Slovenije. Damir VRBANIČ je bil najboljši med mladinci v superlahki kategoriji do 60 kg, Matjaž ŠUSTER pa v najtežji kategoriji nad 80 kg. Oba sta premagovala svoje nasprotnike z veliko razliko. To pa so tudi lepi obeti pred EP za mladince februarja v Bratislavi. Otta sta že nekaj časa mladinska reprezentanta Slovenije. Uspešni pa so bili tudi mlajši mladina in mladinke, saj je Uroš GOLIČ v kategoriji do 70 kg osvojil 5. mesto, Anica ZLA-TAREK pa v kategoriji nad 55 kg prav tako 5. mesto.
S tem so žaiski karateisti uspešno končali letošnje tekmovalno leto, v katerem so osvojili pet naslovov prvakov Sbvemje in osem drugih in tretjih mest.
Silvo Marič
NOVO VODSTVO KD ŠEMPETER
V Kinološkem društvu Šempeter kljub koncu kinofoške sezone ne mirujejo. V novembru so izvolili novo vodstvo in nove organe društva. Predsednik je postal Silvo Marič, podpredsednik pa Niko Zotel. Trener in vodja šolanja je še naprej Silvo Antloga, ki je postal tudi predsednik sekcije Kluba ljubiteljev nemških ovčarjev Slovenije za celjsko regijo. Na ta način bo sedež sekcije KLNO za celjsko regijo v KD Šempeter. KD Šempeter že sedaj dobro sodeluje s sosednjimi klubi, v prihodnje pa bo to sodelovanje lahko še boljše.
KD Šempeter je v začetku novembra pripravilo izpite za vodnike psov. Poleg čianov domačega kluba so se jih udeležili tudi iz KD Žalec in KD Maribor. Domača vodnika psov Vik VIDALI s psičko Astro in Silvo MARIČ s psom Peerom sta opravila dokaj zahteven izpit ISP 1, Alenka HLEB z Opalom ISP A in Tomaž ŠMARČAN z Ob ISP B (oba KD Žalec).
KD Šempeter bo v začetku marca 1995 organiziralo šolo za vodnike psov vseh pasem. Informacije lahko dobite pri predsedniku KD Šempeter po tel. 708-584.
MALI OGLASI
Spoštovani podjetniki in obrtniki!
Da boste imeli več časa za dosego svojih poslovnih ciljev in se vam pri tem ne bo potrebno obremenjevati z delovnopravnimi, socialnovarstvenimi, organizacijskimi, statusnopravnimi in drugimi zadevami, bo vse to storilo za vas podjetje IKOS, s.p. Pokličite samo po telefonu: 063/715-382 (topol, 723-327 po 16. uri.
GARAŽO v garažni hiši v Žalcu (zgornja etaža) prodam. Informacije po tel.: 713-885 vsak dan med 19. in 20. uro.
V Studencih prodamo zemljišče v izmeri 7.270 m2. Telefon: 063/858-094.
Spraznjujemo gnojne jame Nastov; Mitja Lešnik. Ložnica 21, Žalec, tei: 712-721.
ORION ¡j*
plus
Sešče 51 Prebold tel. 701-465
V teh predprazničnih dneh bo naša trgovina še posebno bogato založena z artikli, ki ste jih že doslej z velikim zadovoljstvom kupovali pri nas. Vabimo vas, da nas obiščete in si polepšate praznike s proizvodi z naših polic.
Vsem našim zvestim potrošnikom, poslovnim partnerjem in občanom pa želimo prijetne praznike in srečno novo leto 1995	HVALA ZA ZAUPANJE!
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene. mame. babice in sestre
JANE
GREGUR
iz Ojstriške vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala velja dr. Strouhalu. Hvala tudi g. dekanu Selčanu za opravljen pogreb, govornikoma g. Pepelu in g. Svetu ter oktetu z Gcmilskega.
Vsi njeni
Savinjčan
ZAHVALA
Ob izgubi drage
SILVIJE ANTLOGA
iz Ločice pri Polzeli
se iskreno zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Polzela za dolgoletno skrb. Prav tako iskrena hvala sorodnikom in znancem za darovano cvetje in sveče. Tovarni nogavic Polzela, govornikoma g. Pungartniku in g. Jeršiču, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Dragica z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata
BOGOMIRJA 1 ROVSNIKA
iz Letuša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in maše.
Hvala osebju dializnega oddelka bolnišnice Celje in taksistu za pomoč v času njegove bolezni. Prav tako hvala g. župniku Jožetu Zidanšku iz Braslovč, pevcem, govornikom in zastavonošem.
Posebna zahvala družini Štefana Gračnerja iz Letuša. Žalujoči: oče Stanko, brat Stanko in sestra Silva z družinami
Zgodilo se je, a ne morem dojeti, zakaj, hči moja, si morala umreti...
vVSPOMIN
ŠTEFKI
GRDJAN
iz Orle vasi
Boleč je spomin na 13. december 1993, ko je ugasnilo tvoje mlado življenje. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. A v naših srcih še živiš, zato nas pot vodi tja. kjer v tišini spiš.
Hvala vsem. ki postojite ob njenem grobu, podarite cvetje in prižgete svečke.
Žalujoči: vsi tvoji
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
RUDOLFA 1 HLACARJA
iz Zabukovice
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki sle nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala godbi na pihala Zabukovica. g. Ivanu Grobelniku za besede slovesa in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
... in so tiho zajokale in so rekle, da te nL
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene. mame. stare mame, babice in tašče
MINKE TRAVNER
iz Letuša
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno gospe Micki Jager, znancem, kolektivoma Aera Šempeter in Policijske postaje Žalec, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč gospe Martini Jurjevec, direktorici Doma upokojencev na Polzeli in celotnemu kolektivu doma. kjer je pokojna preživela svoja leta službe in bolezni. Prav tako hvala vsem. ki ste jo obiskovali v času njene bolezni.
Hvala obema govornikoma za besede slovesa in krajevnemu odboru RK Letuš.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNE STORITVE - CVETLIČARNA
MORANA - STEBLOVNIK
Parižlje li/c, Braslovče
Ko ras doleti kruta usoda, da ste izgubili koga od svojih dragih, se priporočamo, da se obrnete na nas. Storili bomo vse potrebno namesto vas in to kakovostno ter z vsem spoštovanjem do vas in pokojnih.
Najcenejši pogreb pri nas ne stane nič!
(stroški se pokrijejo iz refundacije ZZZS)
Telefon: (063) 721-667, 721-043, 720-003
Usoda vsega živega sveta je kot dan, ki se z nočjo konča.
ZAHVALA
ob smrti drage mame
MARIJE
TRATNIK
rojene Laznik (1907-1994) iz Marija Reke.
Prisrčna hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in za namene cerkve.
Hvala g. župniku Francu Sercu za opravljen obred. Žalujoči: Bernard, Franc, Stanko, Darko in Mici
Trdna volja in delo sta bila njeno življenje. ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame
ANGELE
JUHART
iz Kamene
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob težki bolezni pomagali, posebej še dr. Jernejšku in medicinskima sestrama ga. Hajnšek in ga. Jeršič. Iskrena hvala g. župniku Zidanšku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem, pevcem, g. Debelaku in vsem. ki sta jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje.
Žalujoči vsi njeni.
Zaman je bil naš trud,
zaman vsi dnevi Tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Bolezen je iztrgala iz naše sredine našega dragega brata in strica
IVANA
BLAGOTINŠKA
(21.12.1925-7.11.1994).
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. mu darovali toliko lepega cvetja in sveč.
iskrena hvala govorniku KS Andraž, pevcem, godbi TUŠ in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sestre Pepca, Frančka in Ani, bratje Štefan, Pepi in Tina z družinami ter ostali sorodniki
Ob boleči izgubi drage žene. mame in stare mame
MARIJE FRANCE
iz Prebolda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji potk nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Hvala Rudiju Hermanu za besede slovesa, godbi in pevcem Tekstilne tovarne Prebold ter župniku Francu Sercu za opravljen obred. Iskrena hvala dr. Rizmalu in osebju zdravstvnega doma Prebold.
Posebej pa se zahvaljujemo Ivanki in Petru Golavšek za njuno nesebično pomoč v času njene težke bolezni in smrti. Najlepša hvala za pomoč tudi Franciju Slokanu. Francu' in Jožici Novak. Jožetu Strojanšku in Janku Potočniku.
Žalujoči: mož Anton, hčerki Alenka in Marija
Umrl je...
Kdo spozna skrivnost Življenja?
Umrl tetko. strl od Življenja in nerad. (J. Murn)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, ata, tasta in brata
JELKA
OBLAKA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Nevrološkega oddelka & bolnišnice Celje za skrbno nego v poslednjih trenutkih življenja. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem. ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. darovali cvetje, sveče in za mase ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala rudarjem Rudnika Lignita Velenje za častno stražo, cvetje, odigrane žalostnikc in poslednje besede.
Hvala tudi g župniku Viktorju Arhu za opravljen obred. g. Valterju VrhovSku za besede slovesa, pevcem moškega pevskega zbora iz Petrovč za odpete žalostinke. g. Hermanu za odigrano Tišino. Planinskemu društvu Žalec in pogrebni službi Morana.
Žalujoči: vsi njegovi
O

ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, starega očeta in brata
DRAGA
PADERJA
iz Griž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem.
sosedom in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za darovano cvetje, svečke in izraze sožalja. Hvala vsem. ki ste ga množično pospremili na zadnji poti. Posebna hvala godbi Zabukovica in govornici za poslovilne besede.
Vsi njegovi
Griže, Žalec, Laško in Velenje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame. stare mame in prababice
AMALIJE
VIPOTNIK
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, vence, sveče in svete maše.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma ostarelih občanov s Polzele za skrb in nego v njenih zadnjih mesecih življenja. Hvala tudi gos. Valčki Gnus za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, godbi iz Zabukovice. zvezi borcev. KS Griže in pogrebni službi Strahovnik.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji smrti drage mame, sestre in stare mame
CILKE
REJA
roj. Jager iz Levca 70
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji poklonili cvetje in sveče.
Hvala vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala g. duhovniku iz Petrovč za opravljen obred, pevskemu zboru iz Petrovč, govorniku za poslovilne besede, TP Center Celje. GD Levec in dr. Ivanu Djuriču. Vsem, ki sle ji izkazali spoštovanje in jo imeli radi. naša srčna hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke in mamice
MILENE STEPIŠNIK
iz Trnave
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kolektivu VVZ Žalec, družini Krušič iz Mislinja, družini Meršak iz Radelj, prijateljem iz Središča v Slovenskih goricah in vsem njenim bivšim sodelavkam Tovarne nogavic Polzela. Hvala g. župniku za opravljen obred. g. Rožiču za poslovilne besede, Morani - Steblovniku in za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mami, ati. hčerka Branka, sinček Leon, brat Roman z družino in brat Andrej z Marjetko.
Deset te let minilo je.
odkar si pustil mamo samo Živeti
Ena sama Žalost v mojem srcu Zdi.
ker tebe več med nami ni
Je zima. tema in mrak,
a spomin na tebe. Dejan.
je kot ena sama pomlad.
Ali je res narava kruta tako. da tebe, Dejan, med nami več ne bo?
Nikdar več ne slišim tvojega klica mami. mami, a v mojem srcu ostal boš rečno z nami.
(Troja mami)
v SPOMIN
DEJANU VIDRIHU
iz Migojnic
6. decembra je minilo 10 let. kar nas je zapustil naš ljubljeni sin. Hvala vsem, ki sc ga spominjate, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate svečke. Posebna hvala sosedi Marici Zupanc za prinašanje zgodnjega planinskega cvetja.
Žalujoči: mamica in vsi njegovi
Savinjčan
Vrl ¡
SVOJIM POTROŠNIKOM JM POSLOVNIM PARTNERJEM
Tj x .
j/ÏC/TO
liJf> »ŽALEC« P. O., ŽALEC
■ r -v- .
VOŠNJAK
TRGOVINA IN MONTAŽA
Šempeter, pri železniški postaji telefon: 702-100
V vašem toplem domu imate ljubezen, razumevanje, strpnost, mi pa k temu dodajamo toplo besedo, strokoven nasvet in seveda vso opremo.
Za praznične dni vam poklanjamo 10% popust za vse naše prodajne izdelke od 26 do 31.12.1994.
M 11 W9m4.
V tem času bomo tudi mi praznovali tretjo obletnico poslovanja.
Želimo vam prijazne, tople in zadovoljne božične in novoletne praznike ter mnogo lepega v novem letu 1995.
j
Branko Košenina z darilom, ki mu je prav v mesecu, ko otroke razveseljujejo Miklavž, božiček in dedek Mraz, izpolnilo veliko željo in ga naredilo bolj mobilnega.
Uspela akcija solidarnosti
Uresničena želja invalida Branka Košenina
Dvanajsti december 1994 je bil za Branka Košenino z Gomilskega eden srečnejših dni v njegovem življenju. Želja, ki jo je tiho negoval v svojem srcu in jo pred dobrim mesecem tudi razkril širši javnosti, se mu je tega dne namreč izpolnila. Dobil je tricikel na akumulator, ki ga je posebej zanj priredilo podjetje Tori iz Gornjega Grada. Se-
daj se že veselo vozi po bližnji okolici in zmajuje z glavo, saj ne more verjeti, da so se njegove pobožne želje tako hitro uresničile. Nadvse hvaležen je medijem, ki so mu pomagali razkriti njegovo željo, tudi našemu časopisu, ki ga je tudi denarno podprl. Od vsega srca se zahvaljuje vsem darovalcem denarnih prispevkov, ki jih je kar dolg
seznam, od Zavarovalnice Triglav do Banke Celje, od podjetij do ustanov, sosedov, obrtnikov, prijateljev in znancev. Ko smo se pred mesecem dni, vprašali, ali bo sonce sreče le posijalo tudi Branku, morda niti sami nismo verjeli, da se bo tako hitro zgodilo. Nedvomno je še enkrat zmagala človeška solidarnost.
	
VARNA NALOŽBA -	
OBVEZNICA BANKE CELJE	
vrsta obveznice:	navadna obveznica na prinosnika v apoenih po 100 in 1000 DEM v tolarski protivrednosti
obrestna mera:	10% letno, izplačilo obresti vsakih 6 mesecev, prvo izplačilo že 1. 4.1995
rok zapadlosti:	5 let po dnevu izdaje, t. j. 1.10. 1999
vpisna mesta:	na sedežu banke v Vodnikovi 2/I, Celje, preko poslovne mreže in nekaterih borznoposredniških družb
začetek vpisa:	28.11.1994
ugodnosti:	imetniki obveznice bodo imeli prednost pri pridobitvi lombardnega kredita, poleg tega bodo obveznice služile kot prvovrstno zavarovanje katerekoli obveznosti do banke
nadaljnje trgovanje:	takoj po uspešno zaključeni prodaji bo banka vložila zahtevek za kotacijo na Ljubljanski borzi
Prospekt z vsemi podatki o izdaji in izdajatelju samem vam je na voljo v vseh enotah Banke Celje oz. na vseh vpisnih mestih. Prav tako so na vpogled računovodski izkazi in Statutu banke. Vse informacije dobite po telefonu: 063/431 113. banka celje	
(JI	) banka celje