325 Italijanski jezik je poetičen in muzikaličen že samnasebi, zato se dobro čita, tudi kar ni s posebno spretnostjo preloženo. Če čitamo: Nel giardino cantando guiliva, mazzolini di fiori intrecciava, e quand' egli a trovarla veniva arrossiva, confusa e tremava pač ne čutimo, da je to prevod Gregorčičeve pesmi „Njega ni!" Koliko krajše in živeje je to Gregorčič izrazil v svoji nedosežni dikciji! Sicer pa so prevodi Kušarjevi boljši od njegove literarnozgodovinske znanosti. Škoda, da dobe Italijani antologijo jugoslovanskih pesnikov s tako napačno tendenco! Dr. E. L. Plitvička jezera i njihova okolica. Spisal profesor Dragutin Franič, Zagreb 1910. XVi^438. — Jako težko nalogo je prevzel profesor Franič, spisati geografsko delo za lajika in znanstvenika. Reči moramo, da jo je prav dobro rešil. V knjigi imamo vsako najmanjše vprašanje, tičoče se tega bisera hrvaške zemlje, obdelano uprav temeljito. Razporedba je tudi dobra. Pelje nas najprvo od vseh strani do jezer, jih splošno opiše glede prirodne veličastnosti, vetrov, klime, vremena, padavine, zdravja, športa itd. za vsakega razumljivo, in nam poda potem natančno sliko vseh šestnajsterih jezer — toliko jih našteje on, pristavi pa, da jih štejejo drugi do 25. Pri vsakem je posebej opisana lega, okolica, obseg, boja vode, pritoki, odtoki itd. Za geografa je posebno zanimiv odstavek o slapovih Plitvice in Korane ob koncu dolge jezerske črte, potem sestavka o geološki gradnji in fizikalnih pojavih; da moremo to razumeti, nam opiše v posebnem poglavju nastajanje Krasa, njegove lastnosti in posebnosti. Pri tem se ozira seveda v prvi vrsti na znanstvena raziskavanja, a za lajika je vpletenih vse polno črtic, zgodbic, ljudskih pripovedk itd., da nas čitanje nikdar ne utrudi, ampak z zanimanjem sledimo krasnim izvajanjem. Naravoslovec dobi v knjigi cel odstavek o favni in flori, narodnogospodarskim razmeram posveča pisatelj posebno pozornost, vneto zagovarja pogozdovanje Krasa, se rad POGREB KRALJA EDVARDA VIL: RAKEV NA LAFETI S SPREMSTVOM VLADARJEV