skih društev, ki so v minulera upravnem letu pristopili k »Zavezi". Ta društvaso: Ljubljansko in kočevsko učiteljsko društvo, učiteljsko društvo za ljubljansko okolico in jubilejsko podporno društvo slovenskih učiteljic. Seja delegacije je otvorjena." Ko predstavi policijskega komisarja g. Mozetiča, poroča tajnik g. Drag. Č e š n i k ter prečita poročilo, ki ga je odobril že upravni odbor. Iz tega poročila povzaraerao, da je v ,,Zavezi" 35 učiteljskih društev, 1766 pravih, 92 podpornih in 47 častnih članov — skupaj torej 1905 članov. Učiteljska društva, združena v ,,Zavezi", so imela 121 zborovanj in 242 pre^avanj. »Zaveza" kot taka pa iraa 9 častnih elanov. ^Zaveza" je iraela do danes 13 glavnih skupščin v raznih krajih slovenskih naših kronovin ter si je vsestransko prizadevala, da bi tako gmotno kot duševno dvignila slovensko uciteljstvo, ki je tako krepko združeno v ,,Zavezi slovenskih učiteljskih društev". Gospod tajnik je razvil v nadaljnjem poročilu jasno sliko o šolskem muzeju in se je dotaknil delikatnega vprašanja, ki ga je povzročil nastop nekega učitelja na Štajerskem. -— Omenja deputacijo, ki je šla iskat na Dunaj poraoči učiteljstvu, ki deluje za blaginjo avstrijskih narodov. Takisto oraenja spomenico, ki jo je vložila wZaveza" državnemu zboru za izboljšanje učiteljskih plač. — Z živo besedo govori poročilo tajnikovo o bednem stanju goriškega učiteljstva. — Natančno poroca tajnik o preosnovi društvenih pravil, o idealni podpori wCeško-slovenskega spolka" v Pragi za povzdigo slovenske mladinske književnosti, o shodu južnoštajerskega učiteljstva — itd. Izborno to •poročilo navdušeno zaključuje, poudarja g. tajnik, da bo še v bodooe delovalo slovensko učiteljstvo pod praporom črno-žoltim v čast avstrijskih slovanskih narodov. Gospod Gradišnik pojasnjuje neko mesto v tajnikovem poročilu, takisto gg. Zupan, Strmšek in Možina. O šolskem muzeju pojasnilno poroča g. D i m n i k, da se bodo po pospeševalnem prizadevanju gospoda župana ljubljanskegag. Hribarja dobili zata zavod priraerni prostori. Ko pojasni g. tajnik nekatera vprašanja, sprejrae delegacija njegovo poročilo. Blagajnik g. Fr. L u z n a r poroča o gmotnem stanju ^Zaveze", iz katerega posnamemo, da je imela -Zaveza" v preteklem letu 215 gld. 55 kr. dohodkov in 268 gld. 61 kr. stroškov, -Popotnik" pa 2235 gld. 9 kr. dohodkov in 1901 gld. 23 kr. stroškov. Po govorih gg. Brinška, Toraana, Škrbinca in Bernota ter po pojasnilih gg. predsednika in blagajnika je bilo blagajniško poročilo sprejeto. Za pregledovavce računov so bili izvoljeni gdo. J. Miklavčič in gg. Rus in Bregant. Gospod Dimnik predlaga, da se povišajo doneski pravih članov na 30 kr., podpornih članov pa na 15 kr. — Sprejeto. 0 poročilu o prevzetju »Učiteljskega Tovariša" v last »Zaveze* je poročal g. Cešnik. Po pojasnilu gospoda predsednika je odobrila delegacija stavljene predloge, pod katerim odda z novim letom ,,Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" svoje glasilo »Zavezi". Gospod Šijanec govori o preureditvi društvenih listov ter prečita resolucijo gornjegrajskega učiteljskega društva, g. Možina tudi želi nekaj izprememb glede preosnove obeh listov. Ko pa stavi g. Cešnik konkretni pred- logr je govoril o tem g. Medvešček ter prosil štajerske tovariše, naj se o tem izjavijo; g. Strmšek raeni, da ni zavoljo tega zadržka med štajerskirn učiteljstvom. Ko so govorili še gg. Dimnik, Strmšek in Gradišnik, je obveljal Cešnikov predlog z dodatnirn predlogora Diranikovim, da naj ostane »Popotnik" še nadalje začasno v Mariboru. Bil je sprejet tudi predlog g. S t r m š k a glede bodočega urednika šolsko-političnega lista. Izpremenjena pravila in izpremenjeni poslovni red sprejrae delegacija enoglasno. Takisto se sprejme vzpored za glavno zborovanje. Koncem seje delegacije je naznanil g predsednik, da predlaga upravni odbor, naj se imenujeta castnima članoma »Zaveze* zaradi zaslug, ki sta si jih pridobila za slovensko učiteljstvo in šolstvo — župan ljubljanski g. Ivan Hribar ter g. dr. Ivan Tavčar. Predlog je bil sprejet enoglasno in navdušeno. III. Glavno zborovanje. Vsled pritožbe MZavezinega" direktorijazaministrskega predsednika je tržaško namestništvo razveljavilo odredbo okrajnega glavarstva goriškega, s katero se je bilo prepovedalo celo glavno zborovanje in je dovolilo, da se je isto vršilo javno. Ako bi ne prišlo to dovoljenje, bi se vršilo to zborovanje po § 2. zakona o shodih. Izmed oficialnih oseb so se udeležili glavnega zborovanja, torej plenarne seje učiteljskega parlaraenta, sarao — tri. Samo poslanci prof. Berbuč, dr. Gregorčič in dr. Tuma so prišli na zborovanje, druge javne osebe ni bilo nobene. Zato pa je bilo učiteljstvo navzlic vsem spletkam innogoštevilno zastopano. Od vseh strani so bili prihiteli slovenski učitelji in tudi primorski, dasi zbegani po noticah v ,,Primorcu" ter v ,,Primorskem Listu" in po vsakovrstnih dekretih, so bili mnogobrojno zastopani. Zborovanje je bilo impozantno. Ponižno priraorsko učiteljstvo je postopanje oficialnih krogov vseh vrst preneslo tiho in rnirno, ne da bi se pritožilo, z neko resignacijo, kakor da drugače ne more biti. Zborovanju je predsedoval »Zavezin" predsednik, zaslužni, taktni in vendar neustrašni g. Luka Jelenc, ki si je s svojirn mirnim in previdnira, pa vendar odločnim postopanjem pridobil najiskrenejše spoštovanje vsega učiteljstva. Otvorivši zborovanje, je naglašal predsednik, da se raora učiteljstvo še vedno trdno boriti za svoj obstanek, zlasti na Primorskem, a vzlic temu so se našli tovarisi, ki so se dali zvabiti v celice ljubljanskega semenišča, da vržejo med učiteljstvo razdor, in v istini — ni jih videti na današnjera zborovanju. Učiteljstvo se je zbralo, da povzdigne solidarni svoj glas, da čujejo njegov glas tako prijatelji kakor sovražniki. Prijatelje prosi učiteljstvo, naj zvesto ostanejo na njegovi strani. Prijatelji se spoznajo po njihovih delih, in če se sodi po delih, se mora priznati, da je narodna napredna stranka najboljša prijateljica slovenskega učiteljstva; o tem so se prepričali tudi goriški učitelji. V tej stranki — je dejal predsednik ob živahnem pritrjevanju navzočnikov — najdemo učitelji vedno podpore, te stranke se oklenirao. (Burno pritrjevanje.) Nadalje je predsednik omenjal 301etnice sedanjega ljudsko-šolskega zakona. Nihče, je dejal, ne more utajiti velikanskega napredka, ki ga je provzročll l,a zakon. Učiteljstvo je navdano tistega duha, ki prešinja ta zakon, in zato naj izjavi učiteljstvo na tem svojem zborovanju, da niti za las ne odstopi od načel in določeb tega zakona. (Burno pritrjevanje.) Predsednik se je potera spominjal urnrle cesarice in pozval zborovavce, naj zakličejo cesarju trikrat »Slava", katererau pozivu so se vsi navzočniki navdušeno odzvali, potera pa je toplo pozdravil vse uoiteljice in učitelje ter neučitelje, ki so s svojo udeležbo pri zborovanju hoteli pokazati učiteljstvu svoje simpatije. Na predlog gospoda ces. svet. Vodopivca je bilo sklenjeno, odposlati cesarju brzojavnirn potom izjavo vdanosti. Potem je g. Vodopivec v iraenu goriškega pripravljavnega odbora pozdravil udeležnike in pojasnivši, da ni bilo mogoče, jih sijajno sprejeti, je zaklical vsera: Dobro došli! Po prečitanju došlih pozdravov je predsednik na- znanil, da je delegacija izvolila deželnega odbornika dr. Tavčarja in ljubljanskega župana Hribar j a za častna člana ,,Zaveze", kar je bilo z oduševljenjem vzeto na znanje. 0 avstrijskega učiteljstva delu in plači je jako lepo in s pravim navdušenjem za učiteljski poklic poročal g. E. Gangl. Poudarjal je, da morajo učitelji sarai zago- varjati svoje delo in širiti razumevanje za njihove na- loge, da rnorajo na svoje pošteno in težko delo opozarjati državo in druge faktorje ter zanje zahtevati plačilo. Slo- vensko učiteljstvo nima drugod prilike, da se oglasi, kakor v svojera parlamentu, to je na shodu »Zaveze". Učitelj- stvo se lahko ponaša s svojimi uspehi in s svojimi za- slugami. Za te uspehe dobiva pač prijaznih besed in do- brih pogledov, ali učiteljstvo ne išče ne besed ne pogle- dov, nego dejanj. Uoiteljstvu naj se da, kar mu gre, uči- teljem naj se da vsaj toliko, da bodo siti. V državi vlada veliko razburjenje, ali tega razburjenja niso provzročili samo politični raomenti, ampak tudi učiteljsko vprašanje. Ni ga lista, ki bi se ne bavil z učiteljskim vprašanjem. Nekateri listi pišejo o tein vprašanju v šoli in učiteljstvu prijaznem smislu, drugi pa so nasprotni. In nasprotni so, ker nečejo, da bi bili narodi omikani, ker vedo, da tetna dela najbolje v temi. Kakor kak lažnjivi kljukec govori § 55. o tera, kar mora učitelj irneti, a še danes nima tega. In vendar je avstrijsko učiteljstvo vredno boljšega pla- čila ne le po svojih uspehih v šoli, po svoji izobrazbi, ki dviga učiteljstvo nad nekatere bolj plaoane stanove, ampak tudi po drugern svojein delovanju. Učiteljstvo deluje na polju književnosti; ko bi ne bilo učiteljev, bi ne bilo ne čitalnic, ne pevskih društev in še marsičesa ne. Preko učiteljskega vprašanja se ne pride na dnevni red. Deželni in državni poslanci slovenski morajo po- moči, da se to vprašanje ugodno reši, ako hočejo sploh rodoljubi biti. Njihova dolžnost je, da povzdignejo svoj glas ter zaklieejo državi: Ker vladaš, plačaj! Uežele težko zmagujejo stroske za- šole. To je vzrok, da nekateri davkoplačevavci šolo preklinjajo. Zakaj bi država, ki iraa vso oblast nad šolo in nad učiteljstvom, ne žrtvovala vsaj toliko, da bi učiteljstvo ne trpelo pomanjkanja? Ona ima vse v rokah, a vendar ravna z uoiteljstvom kakor prava mačeha s pastorko. Govornik, čegar izvajanjem je sledilo burao pritrjevanje, je nasvetoval naslednji resoluciji: 1.) Upravni odbor »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" se opetovano obmi s primerno utemeljenimi prošnjami do vseh slovenskih in hrvaškib. poslancev avstrijskih, ki so zastopniki slovenskega, oziroma hrvaškega naroda v deželnih in državnih zborih, da skupno pozovejo avstrijsko vlado, da prispeva k stroškom, ki jih žrtvujejo posamezne dežele za vzdržavanje učiteljstva, toliko, da se bodo rnogle njega plače urediti tako, da bodo enake prejemkom državnih uradnikov zadnjih treh plačilnih razredov. 2.) Upravni odbor ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev" se obrni z ulogami do vseh avstrijskih učiteljskih zvez, da store iste korake kot »Zaveza slovenskih učiteljskih društev." 0 gmotnem stanju ljudskega učiteljstva na Goriškern je govoril g. A. Vrtovec iz Tolmina. Za nekak raotto svojemu govoru si je izbral pregovora: ,,Kolikor plačaš — toliko veljaš" in pa ,,Nevednost je draga". Podal je verno sliko preklavernega položaja goriškega učiteljstva, sliko, ki je pretresla vse poslušavce in opetovano izzvala opazke, izražajoče opravičeno ogorčenje goriškega učiteljstva, dasi je govornik razpravljal mirno in stvarno ter takoj v uvodu poudarjal, da ne misli nikogar žaliti ali izzivati. Vse učiteljstvo v Avstriji je prosilo za izboljšanje svojih plač, in prosili so za to tudi drugi stanovi. Vsem so se dohodki izboljšali; uradnikom, duhovnikom, oficirjera, slugam, dninarjem, prav vsem. Tudi učiteljski glasovi so v drugih kronovinah padli na usmiljena srca, glasovi in prošnje goriškega učiteljstva pa so padale na trdo ledeno skalo. Goriški deželni zbor je štirikrat izpremenil zakon o učiteljskih plačah, ali plač samih niti za krajcar ni izboljšal; nasprotno, opravilne doklade in doklade za stanovanje je še skrčil, in ko je namesto krajevnega sistema uvedel osebni sistem, je manipuliral tako, da se je zmanjšalo število tistih, ki so prišli v višje plačilne razrede.*) Res, sramovati se je pred civilizovano Evropo, kaj se z goriškim učiteljstvom godi. Zdaj so plače take, da ima stalni učitelj na dan 1 gld. 9 kr., stalna učiteljica 90 kr., podučitelj 82 kr. in podučiteljica 76 kr. Še žandar za poskušnjo, ki se šele uči svojega poklica ter brati in pisati, še tisti živi v veliko boljsih razmerah! Položaj je posebno obupen, ker velja o poslancih: nazaj ne sraejo, naprej ne morejo. Poslanci do prihodnjih volitev ne morejo pomagati, a volitve bodo v norrnalnih razmerah šele v dveh letih. Tudi na politi.ne shode je prišlo učiteljstvo, da zastopa svoje težnje. Na shodu političnega društva BSlogau dne 25. vel. travna, ko se je govorilo o zvišanju učiteljskih plač, je bilo navzočih mnogo duhovnikov, a le trije duhovniki so vzdignili roke, ko se je glasovalo radi plač! In tudi časopisje ni učiteljstvu naklonjeno. Učiteljstvo bi rado ljubilo in spoštovalo, pa ne more. Na besede ne da učiteljstvo prav nič več. Samo ena pofc mu je odprta: Obrniti se zopet do cesarja. (Klici: Nas ne puste!) Cesar lahko namigne, naj deželni zbor izboljša učiteljske plače, ali vsaj ne bo več odtrgaval. Lani vlada ni podpirala učiteljske prošnje za avdienco, dočim je poštarjem, slugam in drugim stanovom izposlovala, da so mogli stopiti pred vladarja. Govornik je s toplitni, od srca prihajajočimi besedami apeliral na navzočnega vladnega zastopnika, naj sporoči vladi prošnjo, da bi podpirala prizadevanje učiteljev, da bodo sprejeti v avdienci. Potem je govornik razpravljal o potrebi višje izobrazbe učiteljstva, ker učiteljišče v Kopru ne daje tega, kar učitelj potrebuje. Pojasnjeval je, da bi bile potrebne različne reforme, da bi si učiteljstvo pridobilo širje obzorje in jasne pojme tudi o temeljnih načelih zdravstva, pravo- *) Glej -Črno tablo" na strani 206! znanstva itd., da bi rnogli ljudstvu tudi v takih zadevah iti na roke. Premestitev učiteljišča iz Kopra je nujno potrebna. Iz materialnih razlogov zategadelj, ker dijaki v Kopru s pičlimi svojimi podporami in s štipendijami, ki jih dobe neredno, ne morejo izhajati, postranskega zaslužka pa absolutno nikakega ni dobiti. Iz narodnih ozirov pa je premestitev potrebno zategadelj, ker so slovenski in hrvaški dijaki v Kopru izročeni na rnilost in nemilost laškemu prebivavstvu, tako da često niti na ulico ne smejo, da pokajo za njimi revolverji in da jih morajo varovati žandarji. 0 govoru g. Vrtovca, ki je bil sprejet z živahnim odoforavanjem, se je vnela daljša debata. Nadučitelj g. Medvešček je pripomnil, da so bili učitelji tolminski pri razdelitvi 11.000 gld., za kolikor je svoj čas deželni zbor v obče zvišal plače, zapostavljeni zategadelj, ker je tam učiteljstvo uživalo neko drugo ugodnost. Glede poslancev je dejal, da je predgovornik dobro označil njih položaj, rekši, da nazaj ne smejo, naprej ne morejo. A kdo je tega kriv? Sami so krivi! Saj so kar iskali sredstev, da bi deželni zbor ne mogel poslovati. Iskali so jih, in žrtev so učitelji! — Premestitev uoiteljišča iz Kopra se bo teško dosegla. Saj se ve, kdo je učiteljišče tja spravil. — Kar se tiče še večjega šolanja, je treba reči: prej jesti — potem govorimo o drugih stvareh. Nadučitelj g. Bajt iz Ajdovščine je omenjal znani izrek o krvavih žuljih. Tožba, da so kmetje z bremeni preobloženi, je opravičena. A zakaj plačujejo za šolstvo le posestniki ? Zato, ker"ni v deželi nič kupčije in nič obrtnije. Kmet zato več plača, ker gleda le, da postanejo njegovi sinovi zopet kmetje. Ko bi bile trgovine in obrtnosti, ko bi imela dežela drugih virov dohodkom, bi odpadla bremena za šolstvo. Učiteljstvu so doslej plače le zmanjševali in to vsled tega, ker pri tem vprašanju odločujoči možje niso prijatelji omike. Plač zategadelj niso izboljšali, ker jih niso hoteli izboljšati, in to je tudi vzrok, da se je nalaše nekaj predlagalo, o čemer se je vedelo, da ne prodere. V debato so posegli še gg.: Strinšek, Vittori, Furlani in Vrtovec, na kar so bile sprejete naslednje resolucije: 1.) Učiteljstvu naj se da prilika do višje strokovne izobrazbe; 2.) plača zadnjih štirih razredov državnih uradnikov; 3.) c kr. učiteljišče naj se iz Kopra premesti v Tst ali v Gorico; 4.) »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" naj vnovič prosi za avdienco pri cesarju. 0 zadnji točki vzporeda je poročal g. Šega iz Logatca in je nasvetoval naslednje predloge: u) ,,Zaveza" zberi potrebni materijal iz vseh slovenskih pokrajin v dokaz, da naj se odvzame krajnim šolskim svetom pravica sestavljanja ternopredlogov in da se odpravijo krajni šolski nadzorniki. S temi dokazi opremljeno prošnjo naj ,,Zaveza" pošlje naravnost državnemu zboru. Obenem naj se obrne do nemške, češke in poljske učiteljske zaveze, da one ravno isto store. b) ,,Zaveza" naj deluje na to, da se odpravijo takoimenovani sprejemni izpiti za vstop v kako srednjo šolo, bodisi v gimnazijo ali realko, pri onih učencih, ki so dovršili z dobrim uspehom ljudsko solo. Utemeljeval je te nasvete zlasti s tem, da v krajnih šolskih svetih so le redkokje omikani ljudje v teh korporacijah, največkrat sede v njem prav navadni kmetje: ki smatrajo učitelje za zadnje hlapce. In vendar imajo krajni šolski sveti pri vseh šolskih zadevah prvo besedo, učitelj je podrejen vsakemu izmed njih, oni imajo tudi vpogled v tajno kvalifikacijo, učitelj pa ne, a krajni šolski nadzorniki imajo po ukazu z dne 20. sušca t. 1. pravico do vsega. V debato o teh predlogih so posegli gg.: Bajt, Strmšek, Urbančič, Crnagoj,Vrtovecin Šega, na kar sta bila oba predloga sprejeta. S tem je bil končan dnevni red, in je predsednik g. Jelenc, zahvaljuje se vsem navzočnikom za udeležbo, zaključil zborovanje.