LETO XLVII, ŠT. 50 PTUJ, 15. december 1994 CENA 70 TOLARJEV
Kmetom je prekipelo
Pesa je letos obdrodila kot še nikoli in tržišče vsega pridelka ne more sprejeti. Kmetje so čaka-
li, nekateri so imeli peso naloženo že dva meseca. V torek opoldan pa je kakim dvajsetim preki-
pelo, saj so že drugi dan v skladišču v Rogoznici čakali na avstrijske kamione, da bi odpeljali 70
do 75 ton pese. Ob 13. uri so bili odločeni odpreti stranice svojih prikolic in peso vsuti na asfalt.
Na srečo so še enkrat poslušali obljubo predstavnika zadruge, kije imel telefonsko potrjeno, da
sta dva kamiona že čez avtrijsko-slovensko mejo in da bosta zagotovo prišla. Obljube so se
končno uresničile in nekaj deset ton pese je našlo kupca v Avstriji. Zadruga bo kmetom plačala
akontacijo 7 tolarjev, po končanem odkupu pa bodo naredili dokončni obračun.
Doslej so odkupili okoli 2 tisoč ton rdeče pese, je pa še nekaj možnosti prodaje, tudi v Slove-
niji, ko bo predelovalna industrija sprostila svoja napolnjena skladišča.
MESEČNI ZMAGOVALCI:
ALFI IN NJEGOVI MUZIKANTJE
IGOR IN ZLATI ZVOKI
Ans. VLADA SREDENŠKA
PTUJSKIH 5
PREROD
FANTJE S KLANČKA
ŠTAJERSKIH 7
Ans. SLAPOVI
Ans. JOŽETA ŠERUGE
GOSTJE:
SLOVENSKI MUZIKANTJE
FANTJE TREH DOLIN
Ans. JOŽETA EKARTA
Ans. VESNA
BRANE JOVANOVIČ BRENDI
KORADO BUZETI
KARAVAN'S
CELJSKI INS. KVINTET
BRATJE IZ OPLOTNICE
PRIMORSKI FANTJE
POP DESIGN
MONl
MARIANA MLINAR
HUMORISTA LUKAinPEPi
GOSTJA IZ NEMČIJE:
RITABERG
VODITELJA: DANICAGODEC in LJUBO HUZJAN
Dvorana Center - ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri
Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj in T.A. Anka
Generalni pokrovitelj: Emona-Merkur Ptuj
Pokrovitelji: Okrepčevalnica Gastro, Gradiš - Gradnje Ptuj, Mini
blagovnica Metkin dom, Vulkanizerstvo Kolarič, Mesnica in pre-
delava mesa Jože Fingušt in IS SO Ptuj.
PTUJ / PRIČENJA SE GRADNJA PODVOZA

Prejšnji četrtek je v Ptuj prišla
dolgo pričakovana novica: Petrol
Ljubljana je sporočil, da začne 16.
decembra uresničevati julija do-
govorjeno pogodbo o rušitvi ben-
cinske črpalke ob magistralni
cesti, to pa v bistvu pomeni
začetek gradnje ptujskega podvo-
za. Tega dne jo bodo namreč
pričeli rušiti in jo v celoti porušili
do vključno 23. decembra.
Skupščina občine je potrebne
dokumente za omenjeni projekt
sprejela že pred dvema letoma.
Pravno in vsebinsko pa je med mi-
nistrstvom za promet in zveze in
ptujskim izvršnim svetom usklaje-
na tudi pogodba o sofinanciranju
gradnje podvoza Ptuj in prestavit-
ve Ormoške ceste. V republiškem
proračunu za letos je za začetna
dela zagotovljenih 40 milijonov to-
larjev, iz ptujske strani pa so potre-
ben denar zagotovili v Skladu
stavbnih zemljišč. Po zagotovilih
magistra Pengala iz republiške
uprave za ceste ima gradnja ptuj-
skega podvoza prvo prioriteto pri
pridobivanju sredstev pri evropski
banki za obnovo in razvoj. Projekt
je vreden milijardo tolarjev. Kljub
politični blokadi (minister za pro-
Bencinski servis se danes in nikoli več.
met in zveze ni želel podpisati po-
godbe o sofinanciranju) se bo
gradnja podvoza le pričela. T ela
bodo oddali na osnovi mednarod-
nega razpisa, ki bo objavljen te dni.
Fizična dela se bodo pričela zgodaj
spomladi leta 1995 in jih bodo
končali do pomladi 1996. leta. Te
dni bo izdano tudi gradbeno dovol-
jen je, saj je pridobljeno tudi vodno-
gospodarsko soglasje, ki jeza izdajo
edino še manjkalo; prvotno so
predvidevali, da ga bodo izdali že
oktobra.
Po porušitvi bencinske črpalke
se bodo določile obvozne poti in iz-
vedle obvoznice. Republiška upra-
va za ceste bo sklicala komisijo, ki
bo preverila vse prometne tokove
in predlagala obvoznice. V komisi-
ji bodo iz ptujske občine sodelovali
urbanist. Projekta inženiring, vod-
ja projekta, Sekretariat za varstvo
okolja, Direkcija za gospodarsko
infrastrukturo in Cestno podjetje
Ptuj.
V TOREK
skupšiinsko
slovo
Se zadnjič se bodo v torek ob
pol devetih sestali poslanci
Skupščine občine Ptuj. V torek
in nikoli več. Skupščinski sis-
tem je preživel. Kako je živel in
kakšni so bili učinki njegovega
življenja, o tem zagotovo obsta-
jajo različne mišljenja.
2 - DOMA IN PO SVETU
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
PTUJ / V BOLNiiNK I Ši NAPREJ VROČ E
UlliilliUMlU uiiiliiJ
uJ!iL>'JUlilJ^tl-ipi'ji
Fides v ptujski bolnišnici ne miruje. V zadnjem spo-
ročilu za javnost se je 22 zdravnikov od 24, kolikor je
članov, izreklo za nezaupnico direktorju, ki je po nji-
hovem kršil kolektivno pogodbo, zakon o delovnih
razmerjih in zakon o varstvu človekovih pravic. Ne-
zaupnico pogojujejo tudi moralno-etični in strokovni
razlogi. Na petkovi tiskovni konferenci je direktor
ptujske bolnišnice dr. Lojze Arko vse omenjene na-
vedbe in trditve iz nezaupnice podrobno obrazložil,
svoje trditve podprl z vrsto pisnih dokumentov ter
jih v celoti zavrnil. Poudaril je, da so splošni, v neka-
terih delih pa tudi nesramni, zlasti še tista o zoboz-
dravniku. V splošni bolnišnici Ptuj nikoli ni bil zapos-
len kot zobozdravnik, temveč kot specialist maksilo-
facialne kirurgije, ki je najmlajša veda kirurgije.
Fides na splošno govori o kršit-
vah zakonov, katera določila in
kateri členi omenjenih zakonov
so kršeni pa ne pove. Triizmen-
sko tumusno delo je bilo uvedeno
na željo in zahteve zdravnikov
oziroma predstojnikov internega
in kirurškega oddelka, ki so umi-
ke o delu oziroma prehodu na tur-
nusno delo sestavili in tudi podpi-
sali. Zdravniki bi morali razume-
ti, da je bil kot direktor ob napove-
di ukinitve dežurstva na osnovi
zakonodaje in statuta bolnišnice
dolžan delo organizirati tako, da
je lahko teklo nemoteno in nepre-
kinjeno. Pravna podlaga za
takšno odločitev je popolnoma
jasna in nedvoumna, s tem je bila
preprečena možnost ustavitve
dela v zavodu. Tudi ne razume ne-
godovanja zdravnikov, ki v tumu-
su naj ne bi uspeli opraviti vsega
dela in to ob polni zasedbi: devet
zdravnikov specialistov, en spe-
cializant in zdravnik, ki je pred
specializacijo. To toliko bolj
bode v oči, ker so julija in avgusta
stalno manjkali štirje zdravniki,
delo pa je bilo v celoti opravljeno
in tudi čakalnih dob ni bilo. Pre-
pričan je, da gre v tem primeru za
nagajanje zdravnikov in neiz-
polnjevanje nalog. Ker za novem-
ber zdravniki na internem in ki-
rurškem oddelku niso planirali
dopustov, je lahko tudi izdal
začasno odredbo o prepovedi
koriščenja izrednih dopustov,
prostih dni in drugih odsotnosti,
ukinilo pa se je tudi izobraževanje
in strokovno izpopolnjevanje
zdravnikov.
Tumusno delo je bilo prvega de-
cembra ukinjeno, na kirurškem in
internem oddelku so tega dne po-
novno uvedli dežurno službo, ne-
zadovoljstvo pa se nadaljuje. Dogo-
vorili so se tudi, da bodo zdravniki
po dežurstvu redno odhajali do-
mov. To pa se ne dogaja, ker zdrav-
niki zatrjujejo, da so obremenitve
posameznih ambulant takšne, da
morajo ostajati. Ob tem se upra-
vičeno postavlja vprašanje, kako se
v praksi uresničujejo Fidesovi
sklepi, sprejeti 14. novembra na
seji v Mariboru, zlasti še osmi, ki
pravi: "Vse direktorje, ki bodo
kršili določbe o tedenskih obreme-
nitvah in počitku med dvema de-
lovnima dnevoma in dvema delov-
nima tednoma, bomo prijavili
ustreznim organom."
Nihče Fidesu ne oporeka, da
plače zdravnikov niso slabe; v re-
snici so katastrofalne, še posebej za
mlade zdravnike. Le način, kako
jih izboljšatii, jesporen. Spremeni-
li jih je mogoče le po zakonitih po-
teh: s spremembo kolektivnih po-
godb, zakona o plačah, oziroma kot
pravi direktor bolnišnice dr. Lojze
Arko, s spremembo vrednosti eno-
te enostavnega dela, kar pa ne bo
lahko.
Ob zdajšnjem javnem reševanju
odprtih vprašanj v ptujski bol-
nišnici se postavlja vrsta vprašanj.
Osnovno je, kako to, da se v tej usta-
novi ne znajo več normalno pogo-
varjati, ampak iščejo izhod v jav-
nosti. Kot kaže, bo sedaj moralo ne-
kaj reči tudi ministrstvo za zdravst-
vo, ki je ustanovitelj bolnišnice.
Najbolj pa bode v oči, da se vse to
dogaja dva meseca potem, ko so
zdravniki v ptujski bolnišnici,
člani Fidesa, soglasno potrdili dr.
Lojzeta Arka za direktorja.
V tem trenutku je aktualno tudi
vprašanje o preživetju ptujske bol-
nišnice, saj v devetih mesecih pro-
grama niso izpolnili. Po zdajšnji
delovni zakonodaji je edina legalna
oblika dela 40-urnik in deset ur po-
daljšanega dela; žal dežurstva za-
kon ne pozna. Z delom zdravnikov,
ki ga imenujemo "dežurstvo", se za-
gotavlja 24-urno neprekinjeno
zdravstveno varstvo in zdravstveni
ukrepi, pri katerih je zaželeno ali
nujno takojšnje ukrepanje. Odpo-
vedovanje dužuranju je v pre-
cejšnjem nasprotju s temeljnim
načelom, da mora biti tudi v času
stavke ljudem zagotovoljena nujna
zdravstvena pomoč. Zakonske so
torej vse oblike dela v obliki dvoiz-
menskega, triizmenskega turnusa
in podobno. Katera od teh je naj-
l boljša, bodo odločili v bolnišnici in
J nihčedrug,sošepovedalinapetko-
t vi tiskovni konferenci v ptujski
I bolnišnici.
Nekajdnevno turnusno delo v
novembru je ptujski bolnišnici pri-
neslo prihranek v znesku 2,470 mi-
lijona tolarjev, kar ni malo glede na
velike finančne težave v tej ptujski
zdravstveni ustanovi. Na koncu
i lahkougotovimotudito,dapisanje
sporočil za javnost problemov v
ptujski bolnišnici ne bo rešilo,
kvečjemu bo šebol j trpel njihov ug-
led. Kaj to pomeni, ni potrebno po-
I sebej poudarjati. Protest oziroma
I nezaupnica prihajata ob nepravem
J času, saj se v državi bije bitka za ka-
I tegorizacijo bolnišnic, v kateri pa
I septujskinepišedobro.
I    Jutri bodo o problemih ptujske
I bolnišnice govorili tudi na mi-
nistrstvu za zdravstvo.
Majda Goznik
TEDNIKe naslednik Ptu/skega
tednika oziroma Našega dela, ki ga ye us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RADIO -TEDNIK PiuJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika in lektor). Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik. Darja Lukman Žunec,
Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan
Sterle. Vida Topolovec in Milena Zupanič
(novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA Oliver Težak.
v 77&-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250
Plui, p.p.95: 11 (062) 771-261, 779-371,
771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino
7.280 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
l publike Slovenije št. 23158-92 z dne
12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek mfor-
': mativnega značaja iz 13. točke tarifne
I številke 3, za katerega se plačuje davek od
i prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
GEREČiAVAS/ ZAČETEK PROIZVODNJE ČIPSA^
lidlKi |IF0Cl0tCil|
12011 taii krompir j^a
v prisotnosti številnih gostov, med njimi so bili tudi najvišji predstavniki skupščine
in izvršnega sveta občine Ptuj, so v petek v Gerečji vasi 14 pognali novo proizvodno;
linijo za predelavo krompirja v čips. To je na širšem ptujskem območju edina pre-j
delava kmetijskih pridelkov v končne proizvode. Zanjo se je odločil Silvo Dre-!
venšek, lastnik podjetja Chippy, d.o.o. Od dokončne odločitve za vlaganje v tovrst-!
no proizvodnjo do uresničitve zamisli je minilo komaj leto dni.
5/7^0 Drevenšek, lastnik podjetja za
predelavo krompirja v čips ter kme-
tovalec.
Silvo Drevenšek je dobil prvo
podporo od izvršnega sveta
občine Ptuj, ki mu je iz sredstev za
vzpodbujanje razvoja drobnega
gospodarstva namenil kredit v
višini 5 milijonov tolarjev. Pozne-
je mu je izvršni svet namenil še
dodatna kreditna sredstva, po-
magal si je tudi z bančnimi krediti
ter svojimi sredstvi in sredstvi
sovlagateljev. Investicija je viso-
Na dan otvoritve proizvodnje linije so gostje že lahko pokusili zlatorumen in
okusen čips Hrusti.
ka: veljala je milijon in pol
nemških mark.
V novi proizvodnji čipsa bo za-
poslenih 7 delavcev in v eni izmeni
bodo letno predelali okoli 1.200
ton krompirja. Toliko krompirja
zenkrat ni na domačem trgu in ga
bo potrebno v prvi fazi nekaj uvozi-
ti, pozneje pa računajo na kmete iz
soseščine, tudi Silvo pa je med po-
membnimi pridelovalci krompir-
ja. Če bo zagotovljene dovolj suro-
vine in če bo trg ugodno sprejel nov
izdelek, bodo z dvoizmenskim de-
lom proizvodnjo podvojili. Silvo
Drevenšek zagotavlja, da bo cena
njegovega čipsa nižja od uvožene-
ga, ki je sicer preplavil slovenski
trg. V trgovinah bo novi čips konec
tega tedna, njegova zaščitena bla-
govna znamka pa je HRUSTL
•»J. Bračič
PTUJ / BOLJŠI ČASI ZA GRADNJE
Oživljena investicijska dejavnost je prinesla boljše čase tudi za ptujske gradbeni-i
ke, čeprav so razmere za delo še vedno precej trde. Vendar je bolje delati tudi pod!
trdimi pogoji, kot pa ne. Ptuj je postal ponovno zanimiv za investitorje od drugod.!
Kot je povedal direktor Gradisa - Gradbenega podjetja Gradnje Ptuj Ljubo Cimer-
man, so slaba leta preživeli, ne da bi jim bilo potrebno prodajati premoženje ali
ukiniti katero od dejavnosti, imajo sicer še nekaj nepokritih izgub iz prejšnjih let,'
a upa, da jih bodo pokrili.
Gradiš ni več enovito podjetje.
Interesi so jih povezali v gospo-
darsko interesno združenje. 19.
oktobra jim je agencija kot prve-
mu podjetju v Gradisu odobrila
lastninski program. Lastninili se
bodo z notranjim odkupom.
Računajo, da jim bodo certifikate
zaupali tudi bivši zaposleni in
upokojenci. Glede na predvidene
postopke računajo, da bodo pos-
tali delniška družba do polletja
prihodnjega leta. Lastninili bodo
tudi vse svoje deleže v drugih
Gradisovih podjetjih, ti pa niso
majhni.
"LIKOF" NA ŠTIRIH
OBJEKTIH
December je za Gradnje izredno
deloven in pomemben mesec.
Končali bodo gradnjo štirih po-
membnih objektov: nadzidavo
zdravstvenega doma, OŠ Ljudski
vrt, Super Lija ter poslovnega ob-
jekta pri obrtniku in podjetniku
Gomilšku. Od pomembnejših gra-
denj, ki so jih končali letos, velja
posebej omeniti OŠ Videm in ben-
cinski servis Istra Benz v Ormožu,
delali pa so tudi na nekaterih
manjših objektih, ki jih je bilo po-
trebno obnoviti.
Trenutno imajo odprtih več de-
lovišč. Gradijo 32-stanovanjski
blok s poslovnim delom ob samo-
postrežnih Živila, delavnice za de-
lovno usposabljanje v Zavodu dr.
Marijana Borštnarja v Dornavi in
poslovni objekt v Trstenjakovi, ki
ga morajo zgradili do julija 1995.
leta. Pripravljajo pa tudi žegradnjo
Poslovni objekt Super Li, eden od štirih objektov, ki ga bodo končali te dni.
drugega poslovnega objekta v ne-
posredni bližini. Gradnje so tudi
sopodpisnik Gradisovih pogodb za
gradnjo avtomobilskeceste, kjer pa
še ne sodelujejo, ker po nekem ti-
hem dogovoru čakajo na gradnjo
podvoza v Ptuju.
POMANJKANJE DELAVCEV S
POKLICEM
Direktor LjuboCimermanjepo-
vedal, da so z letošnjim letom zado-
voljni tudi zato, ker imajo delo tudi
čez zimo. Lani ga niso imeli in so
delavci decembra, januarja in fe-
bruarja morali biti na dopustu ali
na čakanju. Dela imajo trenutno
toliko, da bi lahko zaposlili več kot
dvajset gradbenih delavcev s pokli-
cem (zidar, lesar), vendar jih ne do-
bijo. Stalno zaposlujejo okrog 180
delavcev; od tega jih 18 dela na
gradbišču v Nemčiji. Od letošnjega
Foto-.JB
aprila izplačujejo plače po kolek-
tivni pogodbi oziroma odstotek
več, to pa je lep napredek; še ni dol-
go, ko so delavcem lahko izplačeva-
li le 80-odstotne plače.
MIZARSTVO S POLNO PARO
Mizarstvo, ki so ga želeli že uki-
niti, ponovno dela s polno zmoglji-
vost jo. Za posrednika v Nemci ji de-
la jo okna, pred kratkim pa so uspeli
skleniti novo pogodbo o delu z Av-
strijci.
Prihodnje leto bo Gradiš slavil
50-letnico, Gradnje pa 20-letnico
dela v okviru Gradisa. Ljubo Ci-
merman pravi, da jubileja pričaku-
jejo z optimizmom glede na oživlje-
no investicijsko dejavnost in tudi
že ponovno rast gradbeništva.
•»MG
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Bosanski Srbišenaprejovira-
jo mirovne operacije ZN. V nedel-
jo so na eni od kontrolnih točk za-
segli danski konvoj z gorivom,
francoski konvoj, ki bi moral pri-
peljati v Sarajevo, pa se je moral
vrniti, ker mu Srbi niso dovolili
odpeljati v mesto. Pripadniki ZN
že tri tedne niso dobili goriva, tako
da so že napovedali, da bodo mora-
liodpovedatinekateresvojedejav-
nosti,kot jenaprimerzaščitapred
ostrostrelci ali spremljanje vozil s
hrano. Generalu Michaelu Roseu
pa bosanski Srbi v nedeljo niso do-
volili pristati na sarajevskem leta-
lišču.
O vojni v BiH so te dni razpravl-
jali tudi zunanji ministri islam-
skih držav, zbrani na sestanku v
Casablanci, ter izrazili pripravlje-
nost tudi sami prispevati nove čete
v Unprofor.
RUSIJA / ČEČENIJA: Dolgo
napovedovana in pričakovana
vojaška operacija ruskih sil na
čečensko prestolnico Grozni se je
v nedeljo dopoldne začela. Ker
oborožene čečenske skupine po
Jelcinovem ultimatu, ki se je izte-
kel 1. decembra, niso položile
orožja, je ruski predsednik v petek
izdal nov dekret, v katerem nalaga
vladi "uporabo vseh sredstev za za-
gotoviiev ustavne ureditve v
Cečenski republiki". V tednu dni
naj bi bila operacija "čiščenja"
opravljena.
NEMČIJA: Predsedniki držav
in vlad članic Evropske zveze so na
52. rednem letnem zasedanju Sve-
ta Evrope v Essnu, ki je bilo po-
svečeno širjenju skupnosti proti
vzhodu, med drugim sprejeli
sklep o "čimhitrejši včlanitvi Polj-
ske, Madžarske, Češke, Slovaške,
Romunije in Bolgarije ter o upora-
bi podobne strategije tudi za
vključevanje Slovenije in baltskih
držav". Konferencajemeddrugim
obsodila tudi početje bosanskih
Srbov v bihaški enklavi in se zav-
zela za podaljšanje mandata mo-
drim čeladam v BiH.
ZDA: Šefi 34 držav zahodne po-
loble, ki se udeležujejo vseame-
riškega vrha v Miami ju na Floridi,
so sklenili odstraniti trgovinske
ovire od Aljaske do Ognjene
zemlje v Argentini ter tako ustva-
riti prosto trgovinsko območje
AFTA (American Free Trade
Agreement). Postavili so tudi rok
trajanj pogajanj o sporazumu, to je
leto 2005.
NORVEŠKA: Po sobotni po-
delitvi Nobelove nagradeza mir in
pogovorih z izraelskima nagrajen-
cema, zunanjim ministrom Pere-
som in premierjem Rabinom, je
vodja PLO Jaser Arafat v nedeljo
odpotoval na Finsko. Voditelji Iz-
raela in Palestinskega osvobodil-
nega gibanja se tudi tokrat niso do-
govorili o palestinskih volitvah, le
o intenzivnejšem sodelovanju na
visoki in srednji ravni, ko gre za
uresničevanjedrugefazewashing-
tonskega sporazuma o palestinski
samoupravi.
***
MADŽARSKA: V nedeljo so
se na Madžarskem začele lokalne
volitve, na katerih 8 milijonov
Madžarov v 3.253 občinah voli
župane in predstavnike mestnih
svetov. Za 27 tisoč mest se potegu-
je 90 tisoč kandidatov.
FRANCIJA: Francoski pos-
lanci so v nedeljo zavrnili predlog,
ki ga je minuli mesec odobril se-
nat, po katerem bi se morali vsi
prebivalci Francije do konca leta
1995 testirati za aids. Temu pred-
logu so nasprotovali tudi vladni
ministri. Ministrica za socialne
zadeve Simone Veil pa je pozvala,
naj bo opravljenih čimveč testov,
vendar le na prostovoljni osnovi.
V Franciji se vsako leto testira za
virus HIV osem milijonov ljudi.
VELIKA BRITANIJA: Nova
britanska nacionalnaloterija,ki se
je začela pred mesecem dni, je
osrečila prvega velikega dobitni-
ka: zadel je 17,8 milijona funtov
(44,5 milijona DEM) nagrade.
Srečnež je uganil vseh šest številk,
pa tudi sedmo, dodatno.
Pripravil: D. Sterle
TEDNIK -15. DECEMBER 1994
POROČAMO. KOMENTIRAMO - 3
IzvedeUjmo
v KIDRIČEVEM KONČALI OBNOVO lEKARNE
Vtorek \e bil tehnični pregled obnovljene lekarne Kidričevo. V dveh
mesecih so jo temeljito obnovili in no novo opremili. Delo so jih
veljalo okrog 1 60 tisoč nemških mark. Direktor Jože Gorenc je pove-
dal, da bodo po vsej verjetnosti v kratkem pričeli obnavljati tudi lekar-
no v Mojšperku. Še vedno po se zanimajo tudi za gradnjo lekarne na
Potrčevi v Ptuju ob zobozdravstvenem traktu, čeprav jim dosedanja
oblast ni bila naklonjena in no njihove načrte sploh ni odgovorila. Ob-
novljeno lekarno v Kidričevem bodo predvidoma svečano odprli 23.
decembra, ko bo tudi dan odprtih vrot. Zdravila v njej že izdajajo.
TERJATEV DELAVCEV ČEVLJARSTVA
Vponedeljek je bil narok za preizkus terjatev delavcev Čevljarstva
Kidričevo. Kot je povedal stečajni upravitelj Ignac Morinič, so de-
lavci prek obeh sindikatov prijavili skupaj za 28,8 milijonov tolarjev
terjatev.
PTUJSKE VEDUTE SE PREDSTAVLJAJO
Vromanskem polaciju ptujskega gradu bo danes ob 1 2. uri tiskov-j
na konferenca, na kateri se bo predstavilo podjetje ptujskih turis-
tičnih vodnikov Ptujske vedute. Predstavili bodo tudi dejavnost GIZI
Poetovio Vivat, Kletarstva Slovenske gorice - Haloze in Term Ptuj. Ptuj- i
ske vedute zaposlujejo devet izkušenih vodnikov, ki so hkrati tudi so-|
lastniki podjetja. .j
i
_DOBER TURISTIČNI OBISK
Venajstih mesecih je Ptuj in okolico obiskalo 1 6302 gostov, od tega
tujih 7274. Število nočitev je vtem obdobju doseglo 40378. V pri-
merjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta se je povečalo za 1 7,3
odstotka. Število obiskovalcev pa je večje celo za 40,2 odstotka.
Pripravila: MG
______
PTUJ / LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE MLEKARNE
€9 ttd^tliAv
v petek so se na izrednem
občnem zboru sestali člani mle-
karske zadruge Ptuj. Sestali so se
zaradi informacije o lastninskem
preoblikovanju Mlekarne in zato,
da odločijo o nakupu dodatnih 4
odstotkov mlekarne. Čeprav je bilo
s strani nekaj razpravljalcev precej
nasprotovanja taki odločitvi in
vztrajanje, da mora biti delež kme-
tov v Mlekarni večji kot 49-odsto-
ten, je večina na glasovanju ven-
darle odločila tako, kot je predlagal
zadružni upravni odbor, oziroma je
sprejela možnost, ki jo je ponudil
delavski svet Mlekarne.
Ta ima pri teh odločitvah v rokah
škarje in platno. Gre za to, da po za-
konu priprada zadrugam 45 odstot-
kov predelovalne industrije, torej
tudi ptujskem mlekarne. Ta delež si
bodo razdelile specializirana Mle-
karska zadruga ter splošni kmetijski
zadrugi Ptuj in Ormož, slednji z
manjšim deležem. 20 odstotkov
družbenega kapitala Mlekarne, ki je
ocenjena na 176 milijonov tolarjev,
bodo dobili delavci, bivši delavci in
upokojenci v zameno za lastniške
certifikate, 35 odstotkov p^ * "> raz-
deljenih z notranjim odkupom. Del-
avski svet Mlekarne je ponudil Mle-
karski zadrugi v odkup štiri odstot-
ke in zadruga je ponudbo sprejela.
Po lastninjenju bodo torej lastniki
Mlekarne sedanj i in bivši delavci ter
upokojenci z 51 in kmetje z 49 od-
stotki. Ker pa je, kot je poudaril di-
rektor Mitja Temeni, Mlekarna
pred zahtevno razvojno fazo, bo po-
trebovala svež kapital. Možnosti za
spremembo lastniške strukture
bodo torej v dokapitalizaciji.
Sicer pa Mlekarna Ptuj še uspešno
gospodari, odkupuje vse mleko na
svojem območju in ga tudi redno
plačuje. Upajo, da bo tako tudi pri-
hodnje leto, ko bo na slovenskem
trgu kar 80 milijonov litrov mleka
preveč. Mlekarna Ptuj sedaj pre-
sežke mleka izvaža v varaždinsko
Vindijo, vendar je njihov cilj, da v
petih letih doma predelajo vse od-
kupljene količine mleka. Pri tem se
globoko zavedajo, da se bo v Sloveni-
ji uspelo obdržati samo mlekarnam,
kisi bodo z višjo obliko predelave iz-
borile svoj prostor na zasičenem
trgu.
•»J.Bračič
BORZNI KOTIČEK
Prejšnji teden so bili opisani pogoji za izdajatelje vrednost-
nih papirjev, ki želijo na borzo z lastnimi vrednostnimi pa-
pirji, sedaj pa je na vrsti najzanimivejša stvar za vsakega
investitorja - borzno naročilo. Preko njega vstopa v svet
delnic in borzništva, zato je zelo pomembno, da vsak ve,
kakšna naročila obstajajo in kdaj so katera primerna.
Na borzi obsta-
lajo različna
naročila. Lahko
so izvršena še isti
dan ali pa kasneje.
Naročila, ki se
morajo izvršiti v
teku dneva, se
imenujejo dnevna, če ne, zapadejo
in je potrebno novo naročilo. Naj-
pogostejše je dnevno tržno
naročilo, ki se realizira z najugod-
nejšim tečajem po presoji borznega
posrednika. Komitent mu prepusti
odločitev in ne postavlja nobenih
pogojev. Investitor pa lahko določi
mejo (dnevno omejeno naročilo);
to pomeni, da ko prodaja, določi
minimum, po katerem se še lahko
proda (pod to vrednost borzni pos-
rednik ne sme). Seveda je zaželeno,
da proda po višji ceni od minimu-
ma. Pri nakupu pa lahko določi
maksimalno ceno, po kateri se še
lahko vrednostni papir kupi (če bo
cena višja, borzni posrednik ne bo
izvršil naročila); tudi tukaj se poiz-
kuša doseči ugodnejša cena od te
(nižjaod maksimuma).
Naslednji dnevni naročili sta
zaključno (izvršeno mora biti ob
zaključku trgovanja preko BIS-a
ali borznega sestanka) ali začetno
(izvršeno mora biti ob odprtju
trga). Pri teh naročilih investitorji
špekulirajo s tem, da bodo tečaji ob
zaključku ali začetku dneva naju-
godnejši.
Naročilo, ki mora biti izvršeno v
trenutku, ko do njega pride(če to ni
možno, naročilo zapade), se ime-
nujetakojšnje naročilo. Investitor
je zadovoljen s trenutno ceno, zato
hoče takojšnjo realizacijo. Invest-
itor, ki potrebuje določeno
količino denarja, pa vendar noče
prodati vseh vrednostnih papirjev
naenkrat, ali razpolaga z neko
količino denarja, lahko da vred-
nostno naročilo. Prodaja oz. na-
kup se bosta izvršili v določeni
vrednosti.
Posebna vrsta naročil je vse ali
nič naročilo. Izvršeno mora biti
natanko glede na navodilo s celot-
no količino vrednostnih papirjev,
ki jih vsebuje naročilo, sicer zapa-
de.
Zraven dnevnih poznamo še ter-
minska naročila, ki se izvršujejo v
daljšem časovnem obdobju. Če in-
vestitor prepusti odločitev borzne-
mu posredniku, velja terminsko
tržno naročilo. Ta so redkejša, naj-
več se uporabljajo terminska ome-
jena naročila. Princip je enak kot
pri dnevnih,leda ta veljajo dlječasa
in znotraj daljšega časovnega ob-
dobja je lažje realizirati postavljene
pogoje. Tudi naročilo vse ali nič je
lahko terminsko.
Odprto naročilo velja do prekli-
ca, povezano pa je dostikrat z
tržnim omejenim naročilom. Ko-
mitent oz. stranka zahteva določen
pogoj, ki se mora izpolniti, ni pa
obremenjena s časom ali datumom
izvršitve.
Časovno naročilo je podobno
terminskim, razlika je le v tem, da
se točno določi datum prenehanja
naročila (dan/mesec/leto).
Med dnevnim in terminskim se
zelo prepleta pogojeno naročilo.
Uporablja se, ko naročnik
istočasno prodaja in kupuje vred-
nostne papirje, teh drugih pa ne
kupi, dokler niso prodani prvi.
Včasih se lahko tak posel izvede
("zapre" v borznem slcngu) takoj,
lahko pa se zgodi, da to traja več
dni.
Vrst borznih naročil je precej,
vendar tisti, ki jih še ne poznate, le
pogumno, že po nekaj borznih
transakcijah jih boste obvladali kot
"stari borzni mački".
•» SamoEkart
PTUJ / PRED NOVIM LETOM

V veliko veselje najmlajših sta
tudi za letos že najavila svoj pri-
hod v Ptuj Božiček in dedek Mraz.
Ker je v mestu in po drugih krajih
zelo veliko otrok, jih bosta obi-
skala vsak dan nekaj.
Tiste, ki obiskujejo katerega iz-
med vrtcev, bo obiskal mož s sivo
kučmo in belo brado, polnim
košem daril in v spremstvu lutk kar
v času njihovega bivanja v vrtcu.
Obiskebopričelvtorek,20. decem-
bra.
Ves naslednji teden bo ob večerih
obiskoval tudi gledališče v Ptuju.
Vsak popoldan bo gledališče
odprto za otroke dvakrat: ob 17,. in
18.30 uri. Otroci bodo imeli vstop
brezplačen, starši pa bodo prispe-
vali po 200 tolarjev. Prvič bodo
lahko prišli že v ponedeljek, 19. de-
cembra, ko bo pred obiskom dedka
Mraza lutkovna predstava/Cam pa
kam, kozle v izvedbi skupine Zoom
iz Ljubljane, v torek, 20. decembra,
bo pred dedkom Mrazom zabaval
otroke čarovnik Miran Čanak, v
sredo, 21. decembra, bo na sporedu
Rdeča kapica v moderni izvedbi lut-
kovne skupine Fru fru iz Ljublja-
ne, v četrtek,22. decembra, sebodo
predstavili ptujski lutkarji z Zgod-
bo brez naslova in v petek, 23. de-
cembra, še enkrat lutkovna skupi-
na Fru fru s predstavo Tobija. Pred-
stave bodo pravzaprav otrokom da-
rovala ptujska podjetja, ki so jih fi-
nančno podprla, program pa sta
pripravila in povabila dedka Mraza
Nevenka Gerl v imenu Društva pri-
jateljev mladine in Jure Šarman v
imenu Centra interesnih dejavnos-
ti.
In še priporočilo: vstopnice je
najbolje rezervirati po telefonu
772-920, kjer bo za vas gotovo
dežural vsaj telefonski odzivnik,
kateremu vsekakor naročite, koli-
ko sedežev potrebujete.
Božiček in dedek Mraz pa se bos-
ta tudi letos ustavljala pred Merca-
torjevo Blagovnico. Božiček bo
otroke obdaroval nekaj dni pred
božičem, dedek Mraz pa zadnje dni
v letu.
Moža z darili je povabila tudi
skupina podjetnikov v Prešernovo
ulico, kamor bo prišel 23. decem-
bra popoldan in ostal do večera, ko
bodo palčki prižgali kar 1000
svečk. V nekaterih krajih pa se bo
dedek Mraz oglasil tudi v vaški
dvorani. O tem bodo tamkajšnje
otroke obvestili posebej.
•»    ''up?"''
_HAJPINA / NADALJUJEJO BOJKOT VOLITEV
drugem krogv volitev
Na Hajdini nadaljujejo bojkot
volitev, saj kot pravijo, želijo z
njim priti do svoje občine Hajdi-
na in sami v kratkem opraviti vo-
litve organov v okviru svoje
občine. Ne glede na to v občinski
volilni komisiji mestne občine
Ptuj pravijo, da bodo tudi v dru-
gem krogu volitev na Hajdini
odprli dve volišči. Krajani bodo
lahko volili tam, kjer so volili v
prvem krogu.
Vsi volilci bodo prejeli vabila z
opozorilom, kje lahko volijo. Volilci
imajo v demokraciji pravico, da tako
ali drugače izrazijo svojo voljo. Ker je
vodstvo KS objavilo bojkot tudi ni
bilo pripravljeno ponuditi prostore
za ureditev volišč. Namesto petih so v
prvem krogu volitev odprli le dve, pa
tudi ljudje sami niso bili pripravljeni
sodelovati v delu volilnih odborov.
Kljub temu je, kot je povedala pred-
sednica občinske volilne komisije
mestneobčine Ptuj Marica Fajt, delo
na dan volitev normalno potekalo.
Sprejeli so sicer nekaj pripomb
občanov in volilnih odborov, da so se
zaupniki list kandidatov obnašali ne-
primerno - ob prihodu ljudi na
volišča so bili v več primerih nestrp-
ni. Tako naj bi po navedbah volilnega
odbora tretjega volišča Slovenska
ljudska stranka zlorabila pravice
strankarskih zaupnikov na volišču.
Rado^-nonič član projektne
skupina za ustanovitev občine Hajdi-
na, je povedal, da so si člani projektne
skupine prek SLS - podružnice Ptuj
uredili potrdila za zaupnike skladno
s 47. členom zakona o volitvah. To so
naredili z enim samim namenom: da
preverijo verodostojnost volilnih iz-
zidov. Skupaj z Milanom Brodnja-
kom z Zgornje Hajdine je preverjal
podatke na volišču Zgornja Hajdina,
kjer v volilni odboru ni bilo člana s
prebivališčem na tem območju. Po
podatkih volilnega odbora je volitve
na tem volišču bojkotiralo 92,5 od-
stotka volilcev. Delo volilnega odbo-
ra je bilo zelo korektno. Na njegovo
delo tako Rado Simonič kot Milan
Brodnjak nista imela pripomb, kot
tudi volilni odbor ne na njuno delo.
Rado Simonič je v pogovoru za Ted-
nik povedal, da odnosov med zaupni-
ki in volilnim odborom v OS Hajdina
ne pozna, vendar bo svet KS o tem
pripravil posebno izjavo.
"Menim, da bi bodoča občina Haj-
dina lahko bila vzorčna občina po te-
ritorialnem in gospodarskem vidiku,
ne pa takšne kot so ustanovljene se-
daj," je še povedal Rado Simonič, član
projektne skupine za ustanovitev
občine Hajdina, ki je sicer nestran-
karska, po sili razmer pa si je skladno
z zakonom s pomočjo SLS pridobila
potrdila za zaupnike.
Sicer pa se bojkot nadaljuje tudi v
drugi krog volitev.
•»MG
4-PO NAŠIH KRAJIH
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
PTUJ / USPEH ENOTE SAVA SEMPERIT ZRAČNICE
Ceitif tkat za zračiiice - edini v Evropi
Prejšnji četrtek je bil v romanskem palaciju ptujskega gradu dogodek, ki bi si ga gospodarstvo ptujske občine želelo
večkrat ponoviti. Po podelitvi certifikatov za področje pnevmatike in avtomobilskih zračnic, ki jih tovorna Sovo Sempe-
rit proizvaja v Ptuju, v Kranju, so slovesnost zo ptujski del organizirali na ptujskem gradu. Predstavniki tovarne Savo
Semperit in proizvodne enote Zračnice so certifikat kakovosti 9001 predstavili ptujskemu občinskemu vodstvu, pred-
stavnikom gospodarstva in območne gospodarske zbornice.
Tovarna avtopnevmatik Sava Semperit je druga tovar-
na v Evropi, ki se ponaša s tem uglednim potrdilom, obrat
v Ptuju pa celo prvi za zračnice v Evropi. Doslej so certifi-
kat ISO 9001 prejele že tri tovarne v sistemu Sava, kar po-
meni, da Sava po mednarodnih standardih o zagotavljan-
ju kakovosti obvlada že več kot 85 odstotkov poslovnega
procesa, kar je brez dvoma zasluga vseh 3900 delavcev
kranjske Sava, od katerih jih je v ptujski enoti zaposlenih
211. Ima že štiri certifikate o zagotavljanju kakovosti.
Slovesnost na ptujskem
gradu so pričeli člani none-
ta Območne obrtne zborni-
ce, zatem pa so o pomenu
nove pridobitve govorili
direktor Tovarne avtop-
nevmatike Sava Semperit
Dušan Kveder, vodja ptuj-
ske proizvodne enote
ZračniceEdiHojnik, pred-
sednik SO Ptuj Vojteh Raj-
her, ki je prejemnikom
potrdila o odličnosti proiz-
vodnje čestital, in mag.
Štefan Čelan, vršilec
. dolžnosudirektorja Zavo-
da za strateško-tehnološki
razvoj Bistra,ki jeopozoril,
da bo treba v bodoče ob
pridnosti in marljivosti
ptujskih delavcev računati
tudi na njihov umski po-
tencial.
LETOS TRI MILIJONE
ZRAČNIC
v proizvodni enoti
Zračnice Ptuj bodo letos
proizvedli okrog tri milijo-
ne zračnic, v glavnem avto-
mobilskih, pa tudi zračnice
za letala in motorna kolesa.
Večino proizvodnje izvozi-
jo od mrzle Aljaske do
vroče Afrike, to pa seveda
zahteva od zaposlenih do-
datne napore, da izdelajo
zračnice, ki vzdržijo oziro-
ma so primerne za
določeno temperaturno
območje. Za 211-članski
ptujski kolektiv Zračnic je
certifikat o kakovosti ISO
9001 toliko večjega pome-
na, ker so proizvodnjo
zračnic s 86 delavci pred
sedmimi oziroma osmimi
leti pričeli tako rekoč z nič -
niso poznali ne tehnologije
ne proizvodnje. Samo
trmastemu in vztrajnemu
delu gre zahvala, da so ob
podpori strokovnjakov iz
Kranja uspeli.
Certifikat ISO 9001 je v
seriji certifikatov 9001
med najzahtevnejšimi. Za-
jema celoten proizvodno-
poslovni proces, razvoj,
proizvodnjo, prodajo in
servisiranje.
Na slovesnosti prejšnji
četrtek so predstavili tudi
program lastninjenja Save.
Povedali so, da se bo lastni-
nila kot enovito podjetje.
Računajo, da bodo zbrali
od 30 do 40 tisoč certifika-
tov, precejšen del tudi s šta-
jerskega območja.
UUBUANA / KONGRES SLS
Fcte^oi {azlla|nn|ai
v soboto je bil v Ljubljani kongres Slovenske ljudske stranke.
Na njem je ohranil in še utrdil svoj predsedniški položaj Marjan
Podobnik. Za širše ptujsko in štajersko območje pa je bil to kon-
gres, ki postavlja vprašanje vloge enega najmočnejših središč
za delovanje SLS v Sloveniji. Zakaj se kongresa ni udeležil dr.
Ludvik Toplak, sedaj rektor mariborske univerze, na zadnjih
volitvah v državni zbor pa človek, ki je stranki prinesel največ
glasov? Če upoštevamo še zaplete s kandidaturo in pozneje
neizvolitev Janeza Žampe za podpredsednika, je vprašanje še
bolj umestno.
Iz neuradnih, a zanesljivih vi-
rov imamo informacije, da je pos-
redi nesoglasij finančno stanje
stranke. Ta je namreč zelo za-
dolžena - številke gredo v milijo-
ne tolarjev oziroma stotisoče
nemških mark. Nekateri člani
stranke so ob tem dejstvu zahte-
vali čiste račune in to jih je morda
nekoliko oddaljilo od vodstva
stranke, ki je sicer kot jamstvo za
njene dolgove zastavilo vse svoje
zasebno premoženje.
Dolgovi stranke so posledica ne-
poravnanih obveznosti še iz časa
volilne kampanje za volitve v
državni zbor. Kot je poudaril pred-
sednik, stranka ni pristala na spor-
neoblikefinanciranja,pristojnior-
gani pa so tudi ugotovili, da dolg ni
nastal zaradi okoriščanja članov
stranke. Gre pa tudi za to - znova
neuradno, vendar bomo zagotovo o
tem že kmalu javno govorili - da je
del stranke za združitev s Krščan-
skimi demokrati, drugi, predvsem
vodstveni del pa ne. Sicer pa bo tu
čas opravil svoje.
Slovenska ljudska stranka je na
kongresu pogledala tudi v svojo
prihodnost. Po besedah Marjana
Podobnika prihaja čas, ko bo stran-
ka stopila v vlado in s svojini ljudmi
prevzela del izvršilne oblasti.
J. Bračič
KARITAS ZA MEDNARODNO LETO DRUŽINE /
__PREDAVA DR. PAVAO BRAJŠA_
Generalna skupščina OZN je
ob soglasju članic določila leto
1994 za mednarodno leto družine.
V doseganje temeljnih ciljev
mednarodnega lega družine se
vključuje tudi Karitas. Med dru-
gim želi opozoriti, da je vsak člo-
vek nekaj posebnega, enkratne-
ga, zato ga moramo sprejeti
takšnega, kot je. Vsak človek ima
v družini svojo posebno vlogo. V
družini, kjer se srečujejo mladi in
stari različnih življenjskih usme-
ritev, je potrebna neprestana ko-
munikacija med člani družine.
Karitas vabi vse, ki jih zanima
navedena problematika, na preda-
vanje i^Ca/zo doseči boljše komunici-
ranje med starši in otroki. O tem bo v
petek, 16. decembra, ob 19. uri v re-
fektoriju minoritskega samostana
govoril dr. Pavao Brajša.
•> Irena Luci
SOLSKIZVONEC
GRAJENA # Prejšnji četrtek so tamkajšnje prvošolčke slove-
sno sprejeli v šolsko skupnost, nato pa so s starši izpeljali projekt,
posvečen letu družine, "Jaz - ti - moja družina - nerodna
Avguština".
JURŠINCI #Ta teden izvajajo najuršinski osnovni šoli projekt
Domače šege in navade. Raziskali bodo šolski okoliš ter se družili
z dedki in babicami. Krajane, starše in goste bodo povabili na og-
led rezultatov svojega dela v petek, 16. decembra, ob 16. uri, ob
17. uri pase bodo predstavili s kulturnim programom.
VIDEM # Učenci te šole upajo, da bodo lahko ustvarili lepši
svet, zato so pripravili prireditev, ki bo posvečena družini in pro-
jektu 2000. V šolo vabijo 21 .decembra ob 17. uri. Obtej priložnosti
bodo pred šolo posadili lipo.
•♦MZ
lenarške noviiel
DOPISNA SEJA
LENARŠRIH POSLANCEV
Predsednik lenarške skupščine Jože Škrlec je v sredo sklical
dopisno sejo skupščine. Poslanci so pisno ali telefonsko
potrdili odlok o preimenovanju naselja Jurovski Dol v Sveti
Jurij v Slovenskih goricah. Na odlok ni bilo pripomb in je for-
malno sprejet, vendar ga kljub temu ne bodo izvajali. 29. maja
se je referenduma o preimenovanju kraja od 1567 udeležilo 660
krajanov in za preimenovanje jih je glasovalo 359. Takrat vo-
dilni v krajevni skupnosti niso predvidevali, da bodo ob za-
menjavi imena kraja morali zamenjali tudi hišne tablice ter
spremeniti imena nekaterih javnih ustanov, tega pa si krajani
ne želijo. Zato se bodo v kratkem srečali predstavniki krajevne
skupnosti, občine ter geodetske uprave.
BOŽIČROVANJE
Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Lenarta prireja v
tamkajšnjem gasilskem domu v petek ob 14. uri božičko-
vanje. Po njem bo letni občni zbor društva, na katerem se bodo
dogovorili za delo v prihodnjem letu.
OB ČOLNIROVEM DNEVU
Letošnje Čolnikove dneve so v Benediktu združili s predsta-
vitvijo projektov celostnega razvoja podeželja in obnove
vasi. Jutri bodo predstavili že nekatere uresničene programe iz
teh projektov. Tako bodo ob 10. uri v okviru razvoja gospodar-
skega prostora predstavili Vrtnarski center Benedikt. Ob tej
priložnosti bo na turistični kmetiji Senekovič posvetovanje, ki
se ga bodo udeležili predstavniki ministrstva za kmetijstvo in
gozdarstvo, lenarškega izvršnega sveta, KS Benedikt, strokov-
ni sodelavci podjetja Jasama in številnimi domačini iz Bene-
dikta ter okolice. Po posvetovanju bodo slovesno odprli turis-
tično kmetijo Senekovič.
V kulturnem delu Čolnikovih dnevov bodo v lovskem domu Be-
nedik pripravili posebno delavnico s področja kulturnega prostora
in strokovno obravnavali kulturno izročilo tega dela Slovenskih
goric. Delavnico bo vodila etnomuzikologin ja dr. Zmaga Kumer s
sodelavci. Ob tej priložnosti bodo izdali zapis ljudskih pesmi,zakl-
jučili pa bodo delavnico s kulturno prireditvijo Pe/z so jih mati moja
ob 18. uri v domu kulture v Benediktu.
•» Marija Slodnjak
ŽETALE / PREDPRAZNIČNI KONCERT V CERKVI
Nastop Milka Bizjaka
v Žetalah - po domače na Brezju, kjer se reče tudi Čerraožišče - bo 23.
decembra ob 17.urivcerkviMarijeTolažnice koncert na letos aprila bla-
goslovljenih orglah, starid 231 let. Pravijo, da je njihov glas med naj-
lepšimi v Sloveniji. Na njih se bo predstavil mojster Milko Bizjak.
Olepšajte, obogatite svoje predpraznično razpoloženje ob poslušanju
glasbe iz prenovljenih, bogato izdelanih orgel cerkve MarijeTolažnice v
krajevni skupnosti Zetale.
Marija Krušič
•> Jak Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Vsi zmagovalti
če bi natančno sledili
izjavam večine naših po-
litikov, potem bi morali
ugotoviti, da v slovenski
politiki sploh ni poražen-
cev in da pravzaprav po
zaslugi "dobrih" politi-
kov noben problem ni
nerešljiv. Najboljši do-
kaz za takšno trditev so
povolilne izjave večine
strankarskih liderjev, v
katerih so le-ti samoza-
vestno zatrjevali, da se na
volitvah ni zgodilo nič
takšnega, kar bi lahko
ocenili za neuspeh njiho-
vih strank. Tudi predsed-
nik vlade dr. Drnovšek je
dejal, da se na volitvah ni
zgodilo ničpretresljivega
in spektakularnega, kar
bi lahko vplivalo na raz-
merja v državnem zboru
in vladi.
V^časih je seveda dobro
živeti tudi z iluzijami,
vendar se tudi te nekoč
pokažejo kot kruta real-
nost. Predvsem bi se mo-
rali strankarski veljaki
zamisliti nad podatkom,
da se je tokratnih volitev
udeležilo le okoli 60%
polnoletnih državljanov
republike Slovenije. Za
zdaj ni še nihče poskušal
temeljiteje ugotoviti, kaj
naj bi bil vzrok za to-
likšno abstinenco. Je to
nezadovoljstvo ljudi z
novo komunalno uredit-
vijo ali pa kar s politiko
nasploh?In katerih volil-
cev predvsem ni bilo na
volišča? Niso morda ne-
katere stranke in poli-
tične orientacije teh voli-
tev podcenjevale za razli-
ko od tistih, ki so tudi te
volitve proglašali za pre-
lomne in tudi drugače
pomembne? Komu so
tisti, ki niso odšli na
volišča, predvsem poma-
gali? V dveh cerkvenih
predvolilnih izjavah so
opozarjali, da pomeni
bojkotov volitev podporo
"starim" vladajočim si-
lam.
KDO (KLJUB VSE-
MU) IZGUBLJA?
Vsekakor je značilno,
da listi različnih barv in
različnih političnih
usmeritev tako rekoč so-
glasno ugotavljajo, da so
bili največje negativno
presenečenje in največji
poraženec zadnjih voli-
tev liberalni demokrati.
Drugo največje prese-
nečenje pa je očitno
vzpon Janševih socialde-
mokratov, še zlasti v pri-
merjavi s klavrnimi re-
zultati, ki jih je ta stranka
dosegla na zadnjih
vsedržavnih volitvah.
Vsekakor bi bilo preveč
poenostavljeno, če bi
glavni vzrok za Janšev
uspeh iskali zgolj v tem -
kot se je zapisalo komen-
tatorju Dela -, ker je v jav-
nosti nastopal kot ne-
kakšna žrtev Liberalne
demokracije. Janša je v
svojo predvolilno kamp-
anjo spretno vpletal več
različnih elementov na-
pada in obrambe,
predvsem pa je dokazal,
da razpolaga z velikimi
političnimi sposobnost-
mi, ki so lahko za koga še
tako sporne, vendar so
učinkovite. Izbral si je
vlogo populističnega vo-
ditelja: ljudi je ogovarjal
z vprašanji in problemi,
ki se zdijo drugim stran-
kam nepomembna dema-
gogija ali preveč prit-
lehna politika - in uspel.
To je bilo še toliko laže,
ker so se stranke - tudi po
Janševi zaslugi - zapletle
v najrazličnejše medse-
bojne "načelne" in af-
eraške spopade in se bolj
ali manj ukvarjale same s
seboj ali pa z "visoko poli-
tiko" in neoprijemljivimi
parolami.
f Z volitvami so lahko
nadvse zadovoljni tudi
Slovenski krščanski de-
mokrati, pa tudi
Združena lista socialnih
demokratov. Lider Slo-
venske ljudske stranke
Marjan Podobnik pa je
volitve ocenil kot velik
uspeh strank slovenske
pomladi, h katerim pri-
pada tudi njihova stran-
ka.
ZADOVOLJSTVO IN
OPTIMIZEM
Predsednik Sloven-
skih krščanskih demo-
kratov tako volitve ocen-
juje kot "lepše izhodišče"
za državnozborske volit-
ve, prav tako pa izraža za-
dovoljstvo, ker volilni re-
zultat krščanskih demo-
kratov po občinah glede
na zadnje državne volitve
ni šel navzdol, ampak po-
nekod celo drastično
navzgor, kar po njego-
vem mnenju opozarja na
"konstantno dvigovanje
njihovega volilnega re-
zultata, česar pa pri dru-
gih strankah ni opaziti."
Peterle pravi, da je njego-
va stranka takšen uspeh
(saj je malo občin, kjer je
manj kot druga) dosegla
kljub propagandi, ki je
potekala proti njej, še
zlasti v zvezi z njeno zu-
nanjo politiko. Peterle
tudi "sporoča" Liberal-
nim demokratom, da nji-
hovo "nacionalistično"
predvolilno geslo Več
Slovenije očitno ni uspe-
lo.
V Združeni listi social-
nih demokratov svoj
uspeh pripisujejo "jasni
poziciji", umirjenosti
stranke in njeni dosledni
usmeritvi pri uveljavl-
janju socialdemokrat-
skih vrednot. Menijo
tudi, da so volivci nagra-
dili nevpletanje te stran-
ke v različne afere. Lider
Združene liste Janez Ko-
cijančič meni, da so volit-
ve "demantirale nekatere
napovedi, da je stranka v
zatonu".
KAJ SE DOGAJA Z
LIBERALNO
DEMOKRACIJO?
Komentatorja Sloven-
ca in Republike sta (sicer
vsak iz svojega zornega
kota) vendarle enotno
ugotovila, da je Liberal-
no demokracijo precej
stala njena resnična ali
navidezna vpletenost v
različne afere, predvsem
paoblastniška vzvišenost
in marsikdaj nadutost,
včasih tudi preveliko tak-
tiziranje in neopredelje-
nost.
Vsekakor je značilna
tudi ocena, ki so jo zapisa-
li v koprskih Primorskih
novicah, da mora Libe-
ralna demokracija to-
kratni svoj neuspeh na
volitvah pripisati
predvsem tudi svojemu
centralizmu in podcenje-
vanju lokalne
(samo)uprave, za kar je pa
ravno Združena lista po-
kazala velik posluh. Ne
glede na to pripombo se je
treba spomniti, da je Li-
beralna demokracija sku-
paj z Drnovškovo vlado
kar predolgo nezaintere-
sirano in pasivno sodelo-
vala v razpravah o spre-
membah lokalne samou-
prave in tudi sklepala raz-
lične dvoumne kompro-
mise, kar so ji zamerili
predvsem na levi strani
slovenske politične sce-
ne.
Sicer pa jegeneralni se-
kretar Liberalne demo-
kracije Slovenije Gregor
Golobic izjavil, da Libe-
ralne demokracija zago-
tovo ni poraženka teh vo-
litev, saj bo po njegovih
besedah na lokalni ravni
veliko močnejša kot dos-
lej.
NIHČE NE MORE
GOVORITI V IMENU
VSEH
Morda je še najprijet-
nejše presenečenje teh
volitev spoznanje, da je v
demokraciji vse relativ-
no, da si nekaj časa naj-
boljši in potem - po volji
volivcev - v senci ali pa
sploh v ozadju. S tega vi-
dika se seveda zdijo pov-
sem nepotrebna sedanja
evforična sklepanja, da so
zadnje volitve v Sloveniji
spet nekakšna prelomni-
ca in da ne more biti nič
večtako,kot jebilo,kotse
je zapisalo komentatorju
Slovenca. Prav tako se v
luči lokalnih volilnih re-
zultatov zdijo nepotreb-
na in pretirana vsa pred-
volilna dramatiziranja,
po katerih naj bi bila de-
mokracija v Sloveniji že
dokončno zavržena in da
naj bi spet drveli v ne-
kakšen totalitarizem.
Seveda je pomembno,
da je lokalna politična
moč razmeroma enako-
merno porazdeljena na
različne politične pole in
da pravzaprav ni nikogar,
ki bi imel absolutno
večino in absolutno prev-
ladajoč vpliv. To pa hkra-
ti tudi pomeni, da so zara-
di tega rzlične politične
opcije obsojene na več
medsebojnega sodelo-
vanja ali vsaj na znosno
sožitje, če nočemo, da se
bo demokracija pri nas
spremenila v večno anta-
goniziranje in prepiranje
ter v boj te ali one grupa-
cije za absolutno premoč.
Volitve so jasno in ned-
voumno pokazale, da
nima nihče pravice nas-
topati v imenu vseh Slo-
vencev ali manipulirati z
vsemi Slovenci.
Jak Koprive
TEDNIK-15. DECEMBER 1994
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
PTUJ / IZOBRAŽEVANJE PISARNIŠKIH DELAVK
TQ|nicci ■ enci nfijpoitiGiitli«
neplh oi^liiioiti v pod
Zadnje tri dni novembra se v sejni sobi ptujskega izvršnega sveta ni dogajalo nič političnega, pač
pa so sobo imele v najemu pisarniške delavke občine Ptuj, ki so se izobraževale v okviru nadalje-
valnega seminarja, ki je potekal pod geslom Z vei znanja do veije učinkovitosti pisarniških delav-
iev obiine Ptuj. Podobno kot začetnega sta ga ob sodelovanju strokovnih delavcev odlično orga-
nizirali in izvedli Klaro Ramovš in Majdo Šovko iz podjetij Elite in Znanko.
WalterJoachim, znani zahod-    samozavestnem nastopu, končen-    telefon iste pod naslovom Afo/eJ^/o
nonemški strokovnjak pisar-
niškega poslovanja, ima tajnico
za eno najpomembnejših oseb-
nosti v podjetju: "O poklicu tajni-
ce, ki je eden najbolj znanih žen-
skih poklicev, imajo dekleta veli-
kokrat napačno predstavo. To še
krepi neodgovorno prikazovanje
v filmih in ilustriranih revijah.
Dejansko morajo tajnice izpoln-
jevati številne zahteve, ki jih
lahko opravljajo šele po temelji-
tem izobraževanju in po večletni
praksi. Danes velja tajnica za
ključno osebnost v podjetju, saj je
središče vsega, kar se tam doga-
ja."
V pogovoru s Klaro Ramovš smo
izvedeli, da so njihoveizkušnjesse-
minarjev Učinkovita tajnica-pot do
uspeha pokazale, da tudi pri nas
postaja tajnica vse pomembnejši in
uglednejši poklic, s čimer je pove-
zano potreba po dodatnem izo-
braževanju. Osnovni program izo-
braževanja tajnic je doslej v organi-
zaciji Elite in Znanke uspešno
opravilo okrog tristo tajnic. Podje-
tij, ki se ukvarjajo s tovrstnim izo-
braževanjem, je v Sloveniji več. V
začetnem programu je precej pisar-
niškega poslovanja in dela z doku-
menti. Na osnovi anket po
končanih začetnih seminarjih so
prišli do vsebin za nadaljevalne, v
katerem prevladujejo dejavne me-
tode dela (igranje vlog, delo v
manjših skupinah, reševanje pro-
blemov, demonstracija, razgovor).
V okviru tega so, kot je povedala
Klara Ramovš, pisarniške delavke
"delale bolj na sebi" kot na pisar-
niškem poslovanju. Če naj bo tajni-
ca učinkovita, mora biti tudi zado-
voljna kot oseba, ne samo kot stro-
kovna delavka. Zato so v okviru na-
daljevalnega seminarja delale na
Udeleženke seminarja.
membnejši,kersejezgodilprvičpo
več desetletjih. Gledenavsebinobi
ga morali slišati tudi drugi, so pre-
pričane. Želijo si tudi, da bi ga
lahko dopolnjevale tudi v bodoče
glede na nova spoznavanja o taj-
niškem delu. Ker pa se vse do ned-
avnega tajnice oziroma pisarniške
delavke o svojem delu niso veliko
pogovarjale, so sedaj, ko so se bolje
spoznale, sklenile, da se bodo red-
no srečevale.
O njihovem nadaljnjem izo-
braževanju Klara Ramovš in Maj-
da Šavko intenzivno razmišljata. V
veliko pomoč jima bodo odgovori
iz ankete.
Elite in Znaka bosta v kratkem
organizirali tudi uposabljanje za
je ogledalo podjetja. V neki ameriški
raziskavi so ugotovili,da60odstot-
kov vprašanih ocenjuje, da je prvi
stik s podjetjem odločilen pri ust-
varjanju vtisa o poslovnosti podjet-
ja, njegovi organizaciji, redu in dis-
ciplini. Na seminar zraven telefo-
nistov vabijo receptorje in komer-
cialiste, ki svoje storitve in proizvo-
Fofo: Kosi
de ponujajo po telefonu, ter drugim
delavcem, ki prihajajo v stik s
strankami.
Pri Eliti in Znanki so zadovoljni
z odzivom tajnic na ponujene obli-
ke izobraževanja, tega pa ne morejo
reči za direktorje, podjetnike, sve-
tovalce, vodje in druge strokovne
delavce, ki so odgovorni za uspešno
poslovanje. Njim so namenili izo-
braževanje Povečajmo učinkovitost
strokovnih delavcev in zmanjšajmo
stroške poslovanja. Poslali so 1800
vabil, prijavil pa se ni nihče. Za taj-
nicein drugepisarniškedelavcebo
zanimiv tudi nov program, ki ga
šele pripravljajo, namenjen pa bo
boljšemu pisnemu sporočanju.
•*MG
PTUJ / KONCERT DVEH KOMORNIH MOŠKIH ZBOROV
Pf if/čciftf gosiUi lxofčoite
Komorni moški zbor iz Izole, ki ga vodi Oskar Trebeč.
Foto:OM
Pod geslom Jas s'n čiija ftiča
p^ri je bila minuli petek, 9. decem-
bra, dvorana Narodnega doma
prizorišče koncerta dveh moških
zborov: Komornega moškega
zbora Ptuj in Komornega
moškega zbora iz Izole.
Pod vodstvom Franca Lačna so
najprej nastopili domačini in iz
svojega širokega repertoarja pred-
stavili dobro pripravljen spored, ki
je zajemal skladbi dveh rene-
sančnih mojstrov (Jacobus Gallus,
Giovanni Croce), liturgično delo
Stevana Mokranjca Njest svjat ter
dela slovenskih skladateljev in pri-
redbeljudskih pesmi.
V drugem delu tega v nastajajoči
sezoni nekoliko zgodnjega koncer-
ta (vsaj za ptujske razmere) pa so
nastopili gostje iz Izole: desetčlan-
ski Komorni moški zbor pod umet-
niškim vodstvom Oskarja Trebca.
Ptujčanom, sicer rednim obisko-
valcem vokalnih koncertov, so za-
peli enajst pesmi (z dvema dodat-
koma vred), od katerih je bilo naj-
več ljudskih v priredbi znanih sta-
rejših, pa tudi mlajših slovenskih
avtorjev. Gostje iz Izole so se poka-
zali kot izredno uglašen, glasovno
izenačen in tehnično zelo dobro
pripravljen zbor. Globoko občute-
no podajanje, zlasti ljudskih iz nji-
hovega primorskega okolja (Trst,
Istra), kaže, da pevci prav tem pe-
smim posvečajo največ svoje po-
zornosti, največ vadbenega časa in
sistematskega študija. Čeprav so
ljudske pesmi zgrajene iz prepros-
tih prvin, pa v zanosni izvedbi pev-
cev iz Izolez domala do perfektnos-
ti upoštevano dinamiko zazvenijo
lirično, nenavadno lepo in v vsem
bogastvu svoje sporočilnosti - torej
pristno!
Za umetniški užitek, ki smo ga
bili prejšnji petek deležni ljubitelji
petja, se je izolskim pevcem s šop-
kom rož in tekočimi dobrinami za-
hvalil predsednik ptujskega Ko-
mornega zbora Boris Pelcl,
občinstvo pa ih je nagradilo z dol-
gotrajnim aplavzom.
•»I.C.
PTUJ / SLOVESNO V ŠOLI LJUDSKI VRT
Učencem štiri
nove učilnice
šolsko zgradba, v kateri so prvi učenci in učenke sedli h klopem leta 1965, je končno dočaka-
la delno nadzidavo. Štiri nove, v različnih barvah domiselno opremljene učilnice v mansordi
sicer še ne bodo odpravile dvoizmenskosti, bodo jo pa omilile. Učenci nižjih razredov bodo
odslej obiskovali šolo dva mesece dopoldan in mesec dni popoldan. Do popolne rešitve
prostorske stiske za šolo z nekaj več kot 700 učenci pa so že pripravljeni vsi načrti. Nadaljnja
gradnja bo odvisna od republiškega denarja. Dosedanji posegi so obremenili občinski pro-
račun za 66 milijonov tolarjev.
V šoli je bilo v soboto nadvse
slovesno, saj je vodstvo šole na
odprtje novih učilnic povabilo
mnogo gostov in starše. Ti so po
programu in ogledu novih prosto-
rov še glasovali o tem, ali bodo
naslednja tri leta plačevali po 300
tolarjev mesečno za nakup opre-
me učilnic. Dobrih 58 odstotkov
vseh se je odločilo za ta prispe-
vek, s tem pa bo šola izpolnila tudi
zahtevo šolskega ministrstva po
sofinanciranju projekta od oko-
liških prebivalcev.
Številne prisotne je slovesno na-
govoril ravnatelj šole Ivo Težak,
ki je opisal pogoje dela v šoli in se
zahvalil vsem, ki so prispevali k
odločitvi za nadgrad i jo poslopja in
k izvedbi projekta. 1 udi predstav-
nik Zavoda za šolst\ o Alojz Sirec
je v svojem govoru potrdil, da ima
šola Ljudski vrt mn )go slabše po-
goje za delo kot druge šole v širši re-
giji, predsednik IS fO Ptuj Bran-
ko Brumen pa je ponovno ugotovil
pravilnost odločitve izvršnega sve-
ta za nadgradnjo šole. Ta je bila iz-
vedena v zelo kratkem času, saj je
bila nadgradnja ob praznovanju
šolske 35-letnice lani le še želja, ki
so jo izvajalci od letošnjega julija
pripeljali do odprtja celo nekaj dni
pred rokom.
•» M. Zupanič    Učenke so prvič preizkusile nove, lične stole in mize.
Ravnatelj Ivo Težak je slovesno nagovoril množico obiskovalcev.
traciji, metodah sproščanja, rdeča
nit vseh tovrstnih izobraževanj pa
jeslovenski jezik in njegova pravil-
na raba.
Pisarniške delavke občine Ptuj
so biles seminarjem in njegovo vse-
bino izredno zadovoljne. Zahval-
jujejo se predstojnikom, da so jim
gaomogočili. Seminar jetolikopo-
6 - NAŠI KRA.II IN LJUDJE
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
ODGOVOR
DR. URBANU
TOPLAKU
NA ČLANEK
"OBVESTILO
ZA JAVNOSr
(Tednik, 8/12-1994)
Prav gotovo Vam je poznano
moje stališče, da sredstva javne-
ga obveščanja niso mesto za med-
sebojno komuniciranje sodelav-
cev oziroma razgovor s podrejeni-
mi. Iz istega razloga se do danes
nisem spuščal na tako nizek nivo
in zato so vsa Vaša "sporočila za
javnost" v sredstvih javnega
obveščanja ostala doslej brez mo-
jega odgovora. Ker pa opažam, da
samo iz Vam poznanih vzrokov še
kar naprej uporabljate iste meto-
de pritiska za dosego nerazumlji-
vih ciljev, mi dovolite, da Vam od-
govorim kot človek človeku.
Vsa pretekla leta sem si kot
Ptujčan prizadeval, da bi v zdravst-
vu naredil nekaj več, nekaj, kar bi
pomenilo višji nivo zdravstvenega
varstva za občane ptujske in
ormoške občine, in da bi se naše
gravitacijsko območje čim bolj
razširilo na sosednje občine, kar je
v tem momentu prav gotovo
možno, ker velja prosta izbira
zdravnika. Vsak neobremenjen
opazovalec naših razmer z veseljem
odgovarja pritrdilno, da smo v
zadnjih letih naredili v naši bol-
nišnici ogromno, predvsem na po-
dročju investicijskih vlaganj, izo-
braževanja, posodobitve medicin-
skeopreme, na področj u kadrovske
politike - in to predvsem pri zapos-
lovanju zdravnikov. Spomnil bi
Vas rad, da je v letošnjem letu vbol-
nišnici zaposlenih 29,26% več del-
avcev z visoko izobrazbo v primer-
javi z letom 1982, ko sem prevzel
vodenje bolnišnice. Najbolj se je
povečalo število zdravnikov spe-
cialistov, in sicer za 8 ali za 21,62%.
V bolnišnici je trenutno zaposlenih
53 delavcev z visoko izobrazbo, od
tega 44 zdravnikov, med njimi pa
32 specialistov. Ali ni to pomem-
ben podatek, ki ste ga izpustili v
svojem "obvestilu za javnost"? Na
Vaše obvestilo sem Vam takoj pi-
sno odgovoril v pričakovanju, da
mi svoje "obtožbe" pojasnite, ven-
dar do danes nisem dobil odgovora.
Spoštovani gospod dr. Urban
Toplak, trenutno nastopate kot
zastopnik Fidesa (sindikata zdrav-
nikov in zobozdravnikov),
istočasno pa ste predsednik sveta
bolnišnice in prav kot predsednik
sveta bi morali sklicati sejo sveta
zavoda, saj Vam je dobro poznano,
da sem kot direktor zavoda za svoje
vodenje odgovoren svetu zavoda in
ustanovitelju. Nerazumljivo mi je,
da nastopate v dveh vlogah, saj ste
kot član sveta zavoda oziroma nje-
gov predsednik 6/10-1994 soglašali
z mojo izvolitvijo za direktorja bol-
nišnice, ko sem bil soglasno izvol-
jen.
Vendar kaže, da sta se odločili za
pot počasnega psihičnega
uničevanja mene in moje družine.
Mogoče Vam bo to tudi uspelo, saj
kaže, da ste na nekaterih področjih
kar uspešni, vendar pa mi s tem ne
boste mogli dokazati krivde, ki bi
jo tako želeli, in če Vam je v uteho in
dokazovanje samega sebe. Vas ra-
zumem, vendar pa je vprašanje, ali
Vas razumejo tudi vsi, ki živijo in
delajo v Vaši bližini.
dr, Lojze Arko,
specialist maksilofacialne
kirurgije
MESTNA OBČINA PTUJ / SVETNIKI IZ
DESETIH STRANK
^ Svet občfne
ima 32 članov
Svet mestne občine Ruj sestavlja 32 članov iz desetih strank. Iz
stranke Liberalne demokracije Slovenije so v njem Emil Mesaric,
Miran Kerin, Franc Premužič, Lidija Majnik, Konrad Rižner in
Milan Čuček. Socialdemokratska stranka Slovenije je dobila pet
sedežev, ki jili bodo zasedli Tomaž Neudauer, Rajko Fajt, Milan
Petek, Janez Bedrač in Miran Šalamun. Pet predstavnikov ima-
jo v svetu tudi Slovenski krščanski demokrati: Ivana Jurkoviča,
Karla Majcna, Emila Tomašiča, Angelo CartI in Petra Pri-
božiča. Slovenska ljudska stranka ima štiri mandate, zasedli pa
jih bodo: Franc Obran, Miroslav Korošec, Peter Šegula in Slav-
ko Brglez. Demokratična stranka upokojencev ima tri svetnike:
Mitja Mrgoleta, Silvo Rogina in Janeza Svržnjaka, toliko jih
imajo tudi Zeleni (Vladimir Čuš, Ervin Hojker in Jožef Stipetič).
Združeno listo socialnih demokratov bosta v svetu predstavljala
Lidija Hazabent in Vilko Cerovič, listo krajevnih skupnosti Boris
Gornik in Franc ŠtrucI, Slovensko nacionalno stranko Anton Ci-
glar in Slovensko nacionalno desnico - območni odbor Ptuj Ivan
Bezjak.
•» MG
TEDNIK -15. DECEMBER 1994
NAŠI KRAJI IN UUD.IE - 7
OBČINA DORNAVA / T. VELIKONJA IZVOLILI V PRVEM KROGU
Zupait zci vse občiane
V občini Dornava so se za mesto župana zavzemali trije kandidati. Voliici so z 59,59 od-
stotki glasov izbrali mag. Antona Velikonja.
Anton Velikonja se je rodil 25.
1. 1942 v Makolah in trideset let
živi v Dornavi. Po poklicu je pro-
fesor pedagogike, zaposlen pa na
Pedagoški fakulteti v Mariboru
kot višji predavatelj didaktike
spoznavanje narave in družbe.
"Funkcijo župana jemljem zelo
resno, vendar je ne bom opravljal
profesionalno. Že doslej sem sode-
loval v raznih institucijah, dve
mandatni dobi sem bil predsednik
Člani občinskega sveta
občine Dornava so: Mirko Ci-
gula, Dornava 37/b,Zeleni Slove-
nije; Marjan Šilak, Dornava 29,
SKD; Franc Cigula, Dornava %,
SLS; mag.Anton Velikonja,
Dornava 140/c, LDS; Bogomir
Donaj, Mezgovci ob Pesnici 3/c,
LDS; Janez Meško, Mezgovci
ob Pesnici 56/3, SKD; Marjan
Slodnjak, Brezovci 8, SLS;
Franc Zagoršek, Žamenci 7/a,
SKD; Jožef Munda, Polenšak
24, Zeleni Slovenije; Jožef Hoj-
nik, Bratislavci 52/a, kandidat
zbora KS Polenšak.
skupščine v krajevni skupnosti, de-
loval sem v svetu krajevna skup-
nosti, petnajst let v poravnalnem
svetu in sodeloval povsod, kjer je
bilo potrebno kaj prispevati za kva-
litetnejše življenje Dornavčanov.
Svoj delavnik in teden si bom us-
kladil tako, da bom občanom na
voljo enkrat na teden in ob popold-
nevih," je ob izvolitvi povedal An-
ton Velikonja, ki ga je za župana
predlagala Liberalna demokracija
Slovenije.
"Dornavčani so doslej že veliko
storili in si izboljšali svoj standard,
saj je asfaltiranih mnogo cest, tudi
telefon in vodovodovod imažesko-
raj vsaka hiša. Zdaj je bilo lažje, ker
je krajevna skupnost bila manjša.
Vendar se bom tudi v prihodnje
zavzemal za enakomeren razvoj ce-
lotne občine. To pa pomeni, da
bomo morali v nekaterih krajih
občine zgraditi vodovod in asfalti-
rati še kakšno cesto.
Ker ne vem, kako visok bo
občinski proračun - in gotovo ga ne
bo dovolj -, bomo morali zbirati na-
menska sredstva in se dogovarjati
tudi z republiškimi ministrstvi. Z
bivšo občino Ptuj se bomo morali
pravično sporazumeti pri delitvi
skupne lastnine.
V Dornavi je vedno manj živl-
jenjskega prostora, zato bomo mo-
rali ubrati pametno urbanistično
politiko; v prihodnosti bomo bolj
obnavljali stavbe. Zdaj imamo
okrog petdeset obrtnikov in pod-
jetnikov; v prihodnosti lahko
računamo na mirne obrti ter kot
dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
V krajevni skupnosti Polenšak pa
je naseljenost nekoliko nižja, zato
so idealne možnosti za razvoj turiz-
ma. Ko bodo nekoliko bolj
dorečeni zakoni o financiranju in
drugih stvareh novih občin, bomo
skupaj z občinskim svetom tudi
začrtali naše naloge. Življenje
manjših občin je lahko kvalitet-
nejše kot v velikih mestnih
občinah," pravi dornavski župan.
Bo Dornava z novo občino do-
bila zdravstveni dom, zobozdrav-
nika, policijsko postajo, javno
knjižnico in nekatere druge usta-
nove?
Anton Velikonja: "Ko smo us-
tanavljali svojo občino, so občani
imeli željo ravno do teh ustanov. V
novi razporeditvi mrež zdravstve-
nih domov pa Dornave ni bilo. Te-
meljito bomo morali pretehtati, ali
res potrebujemo svoj zdravstveni
dom; mogoče ustanovitev zasebne
ambulante. O tem se bomo dogovo-
rili z občinskim svetom."
Imate že idejo, kaj bo v
baročnem dornavskem gradu, ko
se bodo preselili iz njega gojenci
zavoda?
Anton Velikonja: "Že doslej je
bilo kar nekaj predlogov, kaj naj bi
se v njem dogajalo. Bomo še videli -
najprej moramo preprečiti, da ga
ne bo uničil zob časa. Mogoče bi ob
kakšni muzejski zbirki lahko imeli
v njem poročno dvorano, vendar
mi nismo njegovi lastniki."
•*M. Slodnjak
GORIŠNICA / LOKALNE VOLITVE
Na^eč gtnsov ZCI Slavka Viseninbci
Med tremi kandidati za župana občine Gorišnica je že v prvem krogu volitev s kar 73,23 %
glasov zmagal kandidat Slovenske ljudske stranke Slavko Visenjak, zato ga na kratko
predstavljamo.
Slavko Visen-
jak se je rodil 22.
julija 1957 v Ptuju
kot tretji otrok
delavsko-kmečke
družine. Osnovno
šolo je obiskoval v
Gorišnici, nakar
I se je vpisal na pe-
dagoško gimnazi-
jo v Ptuju. Po končani gimnaziji je
nadaljeval študij na Biotehniški fa-
kulteti v Ljubljani ter diplomiral na
smeri agronomija. Svojo službeno
pot je začel v ptujski Perutnini, kjer
je še pred iztekom pripravništva
postal vodja farm; najprej je delal v
vzreji, nato v reprocentru. Vmes je
bil na specializaciji v ZDA, zatem
pa imenovan za vodjo ene od proiz-
vodnih enot Perutnine. Ob lastnin-
skem preoblikovanju so ga rejci, ta-
krat kooperanti, danes zadružniki,
iz dvanajstih občin izvolili za svoje-
ga predstavnika, tako da je danes za-
poslen kot direktor Perutninarske
zadruge Ptuj.
Stanuje v Moškanjcih, je poročen
in ima tri šoloobvezne otroke. V
gorišniški občini je podedoval nekaj
zemlje in vinograd, kateremu ljubi-
teljsko posveča največ časa.
Odločitev za župansko kandidatu-
ro ni bila lahka glede na delo, ki ga
trenutno opravlja, saj kot župan
gorišniške občine ne namerava nas-
topati profesionalno. Najprej je raz-
mišljal zgolj o kandidaturi za enega
od svetnikov, pravi pa, da je bil
osnovni razlog za župansko kandida-
turo ta, da mu osebno ni vseeno, kaj se
bo dogajalo v novonastali občini.
Njegova ambicija ni bilapolitičnena-
rave, pač pa izhaja iz dejstva, da bo v
novi občini potrebno marsikaj posto-
riti, da bo le-ta zdravo zaživela. Ob
tem so mu v veliki meri stali ob strani
občani, ki so ga konec koncev tudi iz-
volili.
Kot novi župan namerava Visen-
jak delovati v interesu ljudi,se zavze-
mati za timsko delo celotnega občin-
skega sveta in si prizadevati za zago-
tovitev človeku primernih živl-
jenjskih pogojev v skladu s časom, v
katerem živimo. Gorišniška občina je
predvsem kmetijska, zato bo v delu
vseh precej poudarka ravno na razvo-
j u te panoge. Trenutno pa je še zmeraj
najbolj pereč problem ureditev
pločnikov ob magistralni cesti Ptuj -
Ormož in ureditev vodovodnega in
telefonskega omrežja v haloškem
delu občine.
Glede razvoja industrije in turiz-
ma vidi Visenjak še precej odprtih
možnosti v zasebnih podjetjih (EME
Dolane), v projektu izgradnje igrišča
za golf in oživitvi turizma na Borlu
ter haloških vinskih cestah. Ti ciljiso
sicer dolgoročni, vendar predstavlja-
jo pomemben prispevek k razvoju
gorišniške občine.
Slavko Visenjak se ob tej pri-
ložnosti zahvaljuje vsem občanom za
njihovo podporo in zaupanje, ki so jo
izrazili na volitvah.
•oD. Sterle
Prvi krog lokalnih voiitevje za nami, pred nami
je odločitev, ki je še v zakonodaji nejasna.
Usmeritev razvoja mestne občine Ptuj daje največji poudarel( na turizmu in malemu
podjetništvu. Pogoji za razvoj teh panog so minimalni, saj Ptuj ■ zakladnica tisočletij -
skriva za svojimi dokaj urejenimi fasadami gnllost(ptujskost) In bedo. Če se samo malo
sprehodimo po mestnih ulicah, nam bodo nekateri politični In s tem povezani gospodar-
ski vidiki jasno opredelili, koliko je v Ptuj vloženega In kakšen je efekt. Politika in poli-
tlčnlvrhdosedanjevladevPtujumenl,dajebllonarejenonajveč,karjebllovnjenlmoči.
Morda res?!
Kdo se v današnjem času še sploh sprašuje, kaj je možno In kaj ni. ko pa vlada tako v
gospodarstvu, še bolj pa v politiki prava anartiija. ne pa demokracija? Razkorak med poli-
tično močjo in padcem gospodarstva je povzročil pri delovni sili in v medsebojnih odnosih
nerešljiv fenomen - to je skorajšnji propad. Te volitve so morda še edini rešitelj nastale situa-
cije. Kdo so pravzaprav ljudje, ki so nas vodili, usmerjali našo ustvarjalnost, nam pobirali
davke, se z nami navidezno pogovarjali in dogovarjali, dejstvopaje, da se je v tem času zelo
malo naredilo? Več se je kradlo za lastne potrebe (ureditev civilnega statusa), kotpa vlagalo
v razvoj - za boljši jutri. Kdo še sploti verjame, da se bo karkoli spremenilo z novo vlado in
njenimi odbori! Zavedati se moramo dejstva, da več, kot je dostojanstvo, pravzaprav ne mo-
remozgubiti. Zatotrdim, da se bo situacija vsaj delno ublažila, če se bo garnitura, kije vladala
tako v starem sistemu kot v današnji demokraciji, zamenjala. Kaj bomo s tem pridobili, še ne
vemo, vendar lahko upamo, da bo novi župan, ki ga do sedaj ni bilo v političnem vrhu (dr
LUCI), lahko s svojo trdo roko uredili, da bo F^uj postal mesto, da bo Ptuj postal turistično
zanimiv in da bodo vsi ljudje zadovoljni. Pravnik B. BRUMEN je svoje že pokazal, zato tudi
osebnoželim, dase vsi, ki ste dali glas zame v prvem krogu lokalnih volitev (uradnegadopisa
o številu glasov do danes še nisem dobil - tudi tu se vidi ažurnost naših volilnih teles, ki so
pod dokajšnjim vplivom starega socializma), vdntgem krogu odločite proti g. Brumnu ter
volite za dr. Lucija. Poskusimo novi kos kruha, ki nam ga bo rezal novi župan. Upajmo, da bo
debelejši in slastnejši.
Moje izkušnje zadnjih dveh let kažejo, dase mora politika v Ptuju spremeniti, saj bomo v
masprotnem le še sužnji samega sebe in političnih korupcij, gospodarstvo pa bo postalo
sekundarna razvojna panoga.
mag. Vilijam IVIuzek, dipl. ing. e/. (Naročnik: mag. Viljem Muzek)
8-NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
LENART
Kdo^ bo župan?
Slavko Kramberger in Janez Erjavec sto v prvem krogu volitev med petimi kandidati za lenarškega župana
zbrala največ glasov (Kramberger 40,17 in Janez Erjavec 27,88 odstotka). V nedeljo se bosta tako ponovno
pomerila. Oba sta povedala, da bosta opravljala nalogo župana neprofesionalno.
SLAVKO KRAMBERGER se
je rodil 16.8.1926 v Lenartu ter ga
zapustil le za čas svojega študija.
Je doktor veterinarske medicine
in vse do upokojitve je vodil Vete-
rinarski zavod v Lenartu.
Na volitvah je kot predstavnik
Slovenskih krščanskih demokra-
tov, podprla pa ga je tudi Sloven-
ska ljudska stranka.
"Odločitevza kandidaturo jebila
težka, saj sem v politiki novinec. Z
njo sem sezačel ukvarjati takrat, ko
smo menili, da se bo z novo lokalno
samoupravo razcepila tudi dose-
danja lenarška občina. To ni tako
enostavno, saj se zavedam osebne
odgovornosti, vendar pa se držim
načela, da človek ne more ničesar
narediti sam. Da se jezame v prvem
krogu odločilo 2665 volilcev, je v
veliki meri posledica dolgoletnega
dela na terenu. Če bom izvoljen za
župana, se bom najprej posvetil
brezposelnosti. V dveh ali treh le-
tih bi lahko odprli vsaj šeststo de-
lovnih mest. Zavzemati pa se bomo
morali, da v lenarški občini prido-
bimo nekatere predelovalne obrate
za kmetijskeproizvode. Doslej smo
premalo 'kričali' in državne insti-
tucije niso posvečale toliko pozor-
nosti reševanju teh perečih proble-
mov. Računamo, da so drugi zdaj
izčrpali nekatere možnosti in pri-
pred drugo preizkušnjo.
JANEZ ERJAVEC se je rodil
29. 9. 1949 v Mariboru, je inženir
gradbeništva in z družino živi v
Lenartu.
Za župana ga je predlagala Li-
beralna demokracija Slovenije.
"Kandidaturo za župana sem
sprejel po tehtnem premisleku,
predvsem zato ker čutim dolžnost,
da prostoru, v katerem živim, dam
tisto, kar znam in zmorem," jena ti-
skovni konferenci povedal Janez
Erjavec.
Nekaj izkušenj si je nabral tudi v
tujini, saj je več let študiral in delal
v Švici. Po vrnitvi je najprej delal
na občini v Lenartu, nato pa se je
leta 1981 zaposlil na Pomurskem
sejmu v Gornji Radgoni, kjer je še
zdaj direktor.
Povedal je, da ga je 1850 glasov
presenetilo, saj se zaveda, da je iz-
ven mesta mnogo manj poznan kot
nekateri njegovi protikandidati,
čeprav je kot občinski delavec bil v
nadzornem odboru za izgradnjo
cest.
"Če si bodo občani lenarške
občine izbrali mene za svojega
župana,bom moral zelo hitro 'ugla-
siti' občinsko upravo in občinski
svet, saj bi nekatere naloge morali
SLOVENSKA BISTRICA / NAJVEČ VOLIVCEV ZA DR. IVANA ŽAGARJA IN LEOPOLDA TURKA
Uopoveduieio tesno zmaga
Med šestimi kandidati za župana slovenjebistriške občine sta zmagovalca prvega kroga 50-letni Leopold
Turk (SKD) - zanj se je odločilo 3300 volilcev ali 26,90 odstotkov - in 33-letni dr. Ivan Žagar (SLS in SDSS), ki
je dobil 4016 volilnih glasov ali 32,73 odstotkov.
"SLS se je z zadnjim županom že
izkazala, zato smo veseli, ker je dr.
Ivan Žagar pristal na kandidaturo.
Izhaja iz trdne kmečke družine,
sam pa je kljub mladosti dokazal,
da zna trdo delati," je na tiskovni
konferenci, ki sta jo tik pred prvim
krogom volitev sklicali SLS in
SDSS, ki njegovo kandidaturo tudi
podpirata, povedala predstavnica
SLS Irena Majcen. Ivica Pučnik-
Ozimič je v imenu SDSS omenila,
da so v stranki sprva načrtovali
kandidaturo svojega župana, po-
tem pa so z velikim veseljem
podprli dr. Ivana Žagarja.
"Funkcija župana se nam zdi po-
sebej pomembna, našega kandida-
ta pa odlikujejo dobre lastnosti - od
visoke strokovnosti, razumnosti in
prodornosti do kmečke domačnos-
ti. Vse to pa se sklada s politiko naše
stranke," je dodala Ivica Pučnik-
Ozimič.
Dr. Ivan Žagar, ki se s politko
doslej ni ukvarjal, je doma s
Spodnje Polskave. Po osnovni šoli,
ki jo je končal v domačem kraju, je
šolanje nadaljeval in sklenil v Ma-
riboru. Po diplomi je nekaj časa
živel tudi v Švici, Angliji in
Nemčiji. Trenutno je zaposlen na
Tehniški fakulkteti v Mariboru,
kjer predava na področju energeti-
ke. Dr. Ivan Žagar je na tej tiskovni
konferenci razložil nekaj svojih te-
meljnih programskih usmeritev.
"Čebom izvoljen,bom poskrbel,da
bodo v občinskem svetu enako-
vredno zastopani vsi obrobni deli
občine,četudivnjemnebodoimeli
svojega zastopnika. Ohranil bom
krajevne skupnosti v sedanji obli-
ki, prizadeval si bom za visoko stro-
kovno, učinkovito ter ljudem pri-
jazno občinsko upravo." Na
vprašanje novinarjev, ali je pri-
pravljen zapustiti delovno mesto
predavatelja na TF, je odvrnil, da
če bo potrebno, se bo poklicno
opredelil za župana.
Ko je izvedel o prvih delnih re-
zultatih, je bil presenečen, vendar
noče nič govoriti o izidih v drugem
krogu; to prepušča volilcem.
Leopold Turk je kandidat Slo-
venskih krščanskih demokratov.
Po poklicu je ekonomski tehnik,
zaposlen pa kot komercialist pri
Mladinski knjigi. Doslej ni deloval
v politiki, prav tako ni član nobene
stranke,zato jebil rezultat na volit-
vah 4. decembra zanj prijetno pre-
senečenje. "Moje osnovno načelo je
poštenost, zato ne obljubljam
ničesar, česar ne morem storiti.
Tudi odgovornost je temu primer-
na," je cesto omenjal v predvolilni
kampaniji. Ob tem je še rad prista-
vil: "Nehajmo seprepirati, saj v slo-
venskem prostoru to počnemo pre-
več pogosto, zato ne bi rad, da se
prepiri prenesejo tudi v občinske
okvire."
Omenili smo že, da Leopold
Turk ni član nobene stranke, kljub
temu pa so ga za župana predlagali
krščanski demokrati, ki so na lo-
kalnih volitvah v slovenjebistriški
občini 4. decembra dobili kar osem
mest v občinskem svetu. Kot kan-
didat za bodočega župana ne
pričakuje od predlagateljev preve-
likega pritiska pri svojem delu, saj
je vse morebitne strasti potrebno
primerno umiriti in pri tem misliti
na blaginjo vseh občanov slovenje-
bistriškeobčine.
Na vprašanje, kaj bo nagnilo
tehnico na stran zmagovalca v ne-
deljo, 18. decembra, je Leopold
Turk, ki se je minuli petek srečal z
Abrahamom, torej za to funkcijo ni
ne prestar in ne pramlad, dejal, da
bodo to brez dvoma trije dejavniki:
volilna udeležba, izbira med dve-
ma kandidatoma ter nastopi strank
in tudi obeh kandidatov.
Vida Topolovec
Foto: SamoBrbre
VIDEM / PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA ŽUPANA
Izbirali med
Jankom Kozelpm in
Eiancem Kirbišj^jHOb
v občini Videm se je v prvem krogu volitev za na-
klonjenost volilcev potegovalo šest kandidatov. Ob
veliki razpršenosti glasov sta jih največ zbrala kan-
didat LDS Janko Kozel, doma v Zg. Leskovcu, in kan-
didat SOPS Franc Kirbiš, doma v Tržcu.
JANKO KOZEL
Rojen leta 1959, po poklicu eko-
nomski tehnik, zaposlen kot
računovodja na Zvezi gasilskih
društev v Ptuju: "Z volilnoo kamp-
anjo v prvem krogu sem zadovol-
jen, saj je z izjemo v moji domači
krajevni skupnosti Leskovec pote-
Člani sveta občine Videm:
Friderik Bračič, Videm (SLS),
Srečko Svenšek, Sela (SLS),
Franc Planteu, Videm (SKD),
Martin Vidovič, Lancova vas
(SKD), Jožef Milošič, Videm
(SOPS), Francka Petrovič, Zg.
Pristava (LDS), Jožef Zelenko,
Tržeč (Zeleni), Franc Ostroško,
Videm (DeSUS), Stanko Simo-
nič, Pobrežje (zbori KS Videm
in Dolena), Janez Cafuta,
Soviče (zbori KS Videm in Do-
lena), Ida Vindiš-Belšak, Sp.
Leskovec (SLS), Janez Mauzer,
Podlehnik (SLS), Ana Jagari-
nec. Mala Varnica (SKD), An-
ton Žerak, Podlehnik (SOPS),
Janez Mere, Trdobojci (LDS),
Vekoslav Fric, Dežno (Ljudska
iniciativa Podlehnik), in Janko
Kozel, Zg. Leskovec (Ljudska
iniciativa Leskovec).
kala pošteno. Doma sem doživel
nekaj nekorektnega obnašanja na-
sprotne strani. Pred nedeljsko
odločitvijo sem optimist, posebej
zaradi nepričakovano visokega od-
stotka glasov v prvem krogu. Seve-
da pa je vse odvisno od volilcev in
njihove volje.
Menim, da je potrebno v novi
občini Videm najprej dokončati
programe, ki so jih sprejele krajev-
ne skupnosti. Krajevne skupnosti
naj delajo naprej, vsaj do takrat, ko
bo znana zakonska odločitev o
obliki samouprave navzdol od
občine do vaške skupnosti. Takoj
po volitvah se je potrebno začeti
ukvarjati z gospodarskimi proble-
mi, na našem območju je posebno
občutljiva kmetijska politika.
Nadvse pomembna naloga vodstva
občine bo nadaljnja gradnja infra-
strukturnih objektov, kot so ceste,
vodovod, telefon. Velike možnosti
vidim na področju turizma raznih
oblik, za kar imamo velike možnos-
ti: lepe Haloze, naravni park Štur-
movec, imamo gozdove za lovski in
potokeza ribiški turizem. Zadobro
počutje občanov nameravam
vzpodbujati vse oblike športnih
dejavnosti, poleg tega lahko s
pomočjo športa promoviramo našo
občino v Sloveniji in tujini. Prav
tako pomembno je kulturno živl-
jenje, ohranitev in vzdrževanje
kulturnozgodovinskih spomeni-
kov. Moja skrb bo tudi spodobno
življenje upokojencev, do leta 2
tisoč moramo zagotoviti pogoje za
devetletno osnovno šolanje otrok,
precej dela bo potrebno vložiti na
področju požarne varnosti. Vse
našteto pa bo lažje doseči z vzpod-
bujanjem obrli in podjetništva, da
bodo mladi ljudje našli delo doma
in tu ostali.
Moje sporočilo volilcem: hvala
vsem, ki ste me že volili. Vas in tis-
te, ki se tokrat niso odločili zame,
pa vabim, da si vzamejo čas in pri-
dejo v nedeljo na volišča ter dajo
svoj glas tistemu, ki mu najbolj zau-
pajo."
demo zdaj na vrsto Lenarčani. Kot
župan bom potreboval zelo uskla-
jeno timsko delo, saj menim, da če
imaš sposoben strokovni kader, se
da veliko naredili. Zakon o lokalni
samoupravi bo lahko zaživel šele
čez kakšega pol leta, nič prej. Ko
bodo volitve končane, menim, da
bi bilo potrebno prenehati vse
medsebojne politične prepire in
naj bodo vsi občani z enakimi pra-
vicami. Imamo to prednost, da smo
V 25-članski lenarški občin-
ski svet so bili izvoljeni: Miros-
lav Bauman, LDS, Breda Slavi-
nec, LDS, Aleksander Šosterič,
skupina volivcev, Janez Kram-
berger, SLS, Franc Krivec,
SDSS, Milan Doki, SKD, Jože
Šuman, SKD, Milan Gumzar,
LDS, Dušan Janžekovič, skupi-
na volivcev, Milan Repič, SLS,
Silva Kožar, SDSS, Rajmund
Lebreht, SKD, Dušan Škrlec,
SNS, Silvo Slaček, LDS, Milan
Eder, skupina volivcev, Ivan
Rop, SLS, Marija Šauperl,
ZLSD, Cvetka Kraner, SKD,
Stanislav Senekovič, Zeleni,
Franc Rajter, LDS, Srečko Vo-
grin, skupina volivcev, Ivan
Goznik, SLS, Stanko Kranvo-
gel, SKD, Marjan Klobasa,
SKD, in Srečko Šalamun, Zele-
ni.
ostali enotna občina. Tudi bodoči
občinski proračun naj se razdeli so-
razmerno s številom prebivalcev,
pa bo! Mogoče naj bi mesto Lenart
dobilo nekaj več, saj ima razumlji-
vo tudi večje potrebe. To bi moral
priznati vsak pošten občan, saj smo
že sedaj dajali dosti iz Lenarta, tako
da bomo morali bolj poskrbeti za
razvoj samega mesta. Moj edini
moto, ki se ga vedno držim, je:
vsem enako. Nikomur nič
obljubljati, vsakogar sprejeti z
odprtimi rokami in se z njim pogo-
voriti ter skupaj poiskati ustrezno
rešitev", pravi Slavko Kramberger
čimprej rešiti. S potrebnimi insti-
tucijami in ministrstvom za pro-
met in zveze sem se že začel pogo-
varjati glede rekonstrukcije magi-
stralne ceste M 10-1 skozi Lenart
ter obvoznice. Druga najvažnejša
naloga je nadaljevanje projekta, ki
smo si ga zastavili že leta 1988, to je
reševanje komunalne problemati-
ke; občina Lenart je dokazala, da je
lahko med prvimi. Doslej smo dos-
ledno izvajali le zbiranje odpad-
kov, še zmeraj pa ostaja problema-
tična deponija. Urejena infrastruk-
tura je pogoj za vse vrste gospodar-
skih dejavnosti in ohranjanje po-
seljenosti.
Zavedam se, da je v občini vse
večja brezposelnost. Nebom mogel
najti potrebnih delovnih mest, zav-
zemal pa sebom, da bomo tudi v naš
prostor pritegnili tehnologijo in
proizvodnjo tistih produktov, ki
jih bomo lahko ponudili tudi naev-
ropskem tržišču. Če imamo v naši
občini dovolj strokovnega kadra,
moramo v prihodnosti pridobiti
tudi kapital. Zavzemati se bomo
morali, da bomo iz državnega pro-
računa pridobili čimveč denarja za
tiste projekte, ki so nacionalnega
pomena - v mislih imam investicije
na področju šolstva, sociale, oskrbe
z vodo...
Občina ne bo smela delovati kot
neka nadvlada ali vlada samo mesta
Lenarta, temveč bomo morali ena-
komerno skrbeti za razvoj vseh
krajevnih centrov. V tako
majhnem prostoru ne moremo go-
voriti, da bomo vse svoje znanje in
druge potenciale usmerjali za raz-
voj le ene dejavnosti, kajti nobena
država nemore govoriti, da jerazvi-
ta, če ima zelo dobro razvito le eno
gospodarsko vejo. Svojo majhnost
moramo sprejeti kot izziv in pred-
nost, ne pa kot manjvrednostni
kompleks."
M. Slodnjak
FRANC KIRBIŠ
Rojen leta 1943, po poklicu var-
nostni inženir, samostojni podjet-
nik:
"Na volilno kampanjo v prvem
krogu volitev nimam nobene pri-
pombe. Menim, da je vse potekalo
korektno, sam sem jemal sokandi-
date kot enakovredne tekmece, ne-
gativne kampanje proti meni ni
bilo, pa tudi sam je nisem izvajal
proti drugim.
V nedeljo pričakujem, da sebodo
ljudjeodločili tako, kot jezanjenaj-
bolje. Ker sem bil v prvem krogu
presenečen nad številom glasov, saj
nisem pričakoval mojega sodelo-
vanja v drugem krogu, pričakujem
ugoden izid tudi v nedeljo. Moje
predvolilno geslo je: v prijetno ure-
jenem okolju z delom naprej. Zato
se bom zavzemal za skladen razvoj
celotne občine na infrastruktur-
nem in na gospodarskem področju.
Moj cilj je razvoj kmetijstva, vino-
gradništva, država mora na tem po-
dročju zagotoviti ugodne odkupne
cene in zaščititi domačo proiz-
vodnjo pred pretiranim uvozom.
Pomebna postavka mojega progra-
ma je razvoj malega gospodarstva.
Pri tem mora občina pomagati
začetnikom, država pa mora spre-
meniti davčno politiko, zmanjšati
obresti in urediti plačilni promet.
Prav razmah obrti in podjetništva
je ključnega pomena za razvoj
občine in države ter zmanjšanje
števila brezposelnih. Nova občina
Videm mora izkoristiti velike tu-
ristične možnosti, ki jih vidim v
vinskih cestah, vinotočih, v
kmečkem turizmu, v lovstvu in
ribištvu. Za vse to je pomembna
ekološka urejenost in čim manj
boleči posegi v naravo. Zavzemal se
bom za dobro prometno povezavo
vseh krajev v občini in regiji, za
učinkovite družbene dejavnosti,
od zdravstva, socialnega varstva do
šolstva. Občina mora podpirati dej-
avnost društev, ki delujejo na nje-
nem območju, njena velika skrb bo
tudi učinkovito požarno varstvo,
nemoteno delovanje društev upo-
kojencev, njihovo povezovanje in
vključevanje v razvoj občine.
Hvala vsem, ki se zame glasovali
že prvič. Tiste, ki se v prvem krogu
niste udeležili volitev, pa vabim, da
tokrat izrazitesvojo voljo. Podprite
tistega, ki mu zaupate in za katere-
ga menite, da lahko s svojim delom
prispeva k razvoju občine."
•♦J. Bračič
TEDNIK 15. DECEMBER 1994
OD TOD IN TAM - 9
_OBČINA ZAVRČ / PRED DRUGIM KROGOM ŽUPANSKIH VOLITEV
l».VeseniafeaKr.Mcirceft«wK
v prvem krogu županskih volitev v občini Zavrč sta med tremi kandidati najboljši
volilni rezultat dosegla Peter Vesenjak (39,4 %) in Franc Majcenovič (34 %). Kaže
se priložnost, da jih pred drugim krogov volitev 18. decembra na kratko predsta-
vimo.
PETER VESENJAK
Rodil se je 15. aprila 1945 v vasi
Pestike. Svoje šolanje je začel v
Zavrču in nadaljeval v Cirkulanah
ter pozneje na poklicni trgovski in
srednji ekonomski šoli. Kot trgo-
vec je bil zaposlen v Zavrču, Velen-
ju in Kočevju, po odsluženem
vojaškem roku pav takratni Tovar-
ni glinice in aluminija v Ki-
dričevem. Posvetil se je tudi študi-
ju v Mariboru, a ga je opustil, ker ga
je želja in potreba po ustalitvi v
rojstnem kraju spet privedla v
završko občino. Zdaj živi na
Turškem Vrhu, je poročen in ima
dva otroka. Zaposlen je kot tajnik
krajevnega urada in kot matičar.
Največ prostega časa posveča kra-
jevni kulturni dejavnosti, pisanju
pesmi ter pripravlja izdajosvojepe-
sniške zbirke.
Preživel je že tudi srčni infarkt,
kar obžaluje, vendar je zaenkrat
kljub temu dobro prestajal stresein
napore predvolilnega boja. Upa, da
ga v primeru izvolitve za župana
završke občine njegovo osebno
zdravje ne bo oviralo pri opravljan-
ju županskih poslov.
Pravi, da ima Zavrč rad in ga
zmeraj nosi v srcu, kar je eden
osnovnih razlogov za njegovo
župansko kandidaturo. Se posebej
pa spoštuje tam živeče ljudi, saj je
življenje v krajih, kot je Zavrč,
težko, večkrat kruto in s tem bi mo-
ralo biti širše okolje veliko bolj sez-
nanjeno.
Vesenjak je strankarsko neopre-
deljen, zato na županskih volitvah
kandidira kot neodvisni kandidat.
Če bo izvoljen, namerava največ
pozornosti posvetiti reševanju in-
frastrukturnih problemov završke
občine, v prvi vrsti izgradnji vodo-
voda in oskrbi s pitno vodo, boljši
elektrifikaciji kraja ter boljši pro-
metni povezavi Zavrča kot obmej-
nega kraja z okoljem. Prizadeval si
bo, da bo završkim otrokom čim-
prej omogočeno celotno osnov-
nošolsko izobraževanje, saj je v
Zavrču trenutno le pet razredov
osnovne šole, sicer se otroci vozijo
v Cirkulane. Ne odobrava predlo-
gov o odlaganju jedrskih odpadkov
v Halozah, veliko pa da na pristne
medsosedske odnose s hrvaškim
obmejnim krajem Dubravo.
FRANC MAJCENOVIČ
Rojen 9. februarja 1928 v Hras-
tovcu pri Zavrču. Prihaja iz
kmečke družine, po poklicu je
kmetijski tehnik. Prvih trinajst let
svojega službovanja je delal v
državni upravi, od tega sedem let
kot vodja završkega krajevnega
urada in matičar, naslednjih 27 let,
vsedo upokojitve leta 1990,pavgo-
spodarstvu: v začetku kot poslov-
odja trgovine, nato pa deset let kot
direktor trgovine in lesne predela-
ve v Ptuj u. Kot upokojenec posveča
največ svojega časa obnovi rojstne
hišeter vinogradu.
Na volitvah kandidira kot član
Slovenske ljudske stranke ob pod-
pori še nekaterih drugih strank, v
primeru izvolitve za župana občine
Zavrč pa vsem občanom zagotavlja
vsestransko pomoč, poštenost,
enakopravnost in demokratičnost,
Zavrčane poziva na enako mero so-
delovanja, na strpnost in dobro go-
spodarjenje, ker meni, da le na tak
način lahko prebivalci završke
občine dosežejo boljšo in hitrejšo
gospodarsko rast kraja.
Glavno perspektivo v razvoju
završkeobčine, za katero si bo v pri-
meru izvolitve najbolj prizadeval,
vidi v obrtništvu in turizmu, za ka-
terega meni, da obstajajo dobri po-
goji, ter v odpravi brezposelnosti.
Prizadeval si bo za izgradnjo in po-
sodobitev infrastrukture: cest, te-
lefonskega omrežja, regulaciji po-
tokov ... Pod geslom "Voda do vsa-
kega gospodinjstva" pa se zavzema
za izgradnjo in ureditev vodovod-
nega omrežja, ki predstavlja naj-
večji problem. Pravi, da bo poseb-
no skrb potrebno posvetiti predšol-
ski in osnovnošolski dejavnosti,
zdravstvu, kulturi in drugim
družbenim dejavnostim, skrbeti za
socialno ogrožene, invalide in osta-
rele ljudi. Prav tako se zavzema za
čisto in zdravo okolje ter nastopa
proti vsakršnemu poseganju z
jedrskimi odpadki v prelepe Halo-
ze. Glede na dejstvo, da spada
završka občina med demografsko
nerazvita področja, meni, da bo po-
trebno tudi državo veliko bolj zain-
teresirati za gospodarsko pomoč.
Tudi v medsosedskih odnosih s so-
sednjo Hrvaško vidi še veliko pri-
ložnosti v ustvarjanju prijateljskih
in poslovnih stikov.
• ••
Tako Peter Vesenjak kot Franc
Majcenovič se ob tej priložnosti
zahvaljujeta vsem,ki so ju podprli v
dosedanjem volilnem boju za mes-
to župana občine Zavrč. Obenem
pa pozivata vse, predvsem pa tiste,
katerih županskim kandidatom
prvi krog volitev ni bil naklonjen,
da jima izrazijo svoje zaupanje in
podporo v drugem krogu volitev.
•o D. Sterle
ORMOŽ, SloVEMSKA BISTRICA, UUTOMER - IZVOLJENI OBČINSKI SVETNIKI
Huhfet svetnikov
imvKtStSinSKD^
ORMOŽ • V novi občinski
svet občine Ormož, ki šteje 26 čla-
nov, so bili iz vrst SKD in Zelenih
Ormoža izvoljeni Jakob Školiber,
Marjan Goričan, Ciril Meško,
Petra Škvorc, Anton Kirič, Alojz
Sok, Ivan Kukovec in Rudolf
Meško. Šest članov sveta je iz SLS
- Ivan Antolič, Jože Kosec, Slav-
ko Pere, Irena Janežič, Martin
Rudolf in Milan Cvetko. Srečko
Kociper, Anton Bolkovič, Bran-
ko Kukec in Stanko Pignar so iz
LDS. Na listi DeSUS so bili izvol-
jeni Otraar Medik, Alojz Ivanuša
in Franc Bombek; Franček No-
vak in Andrej Pucko pri ZLSD,
Boris Skok na listi SDSS, Jože
Granduč na listi Neodvisnih
Ormoža in na listi Neodvisnih Ve-
like Nedelje Ivan Hržič.
SLOVENSKA BISTRICA •
V slovenjebistriški občinski svet,
ki šteje 35 svetnikov, jih je največ
izstrankeSKD-dr.JarvkoČar,dr.
Jožef Slaček, dr. Ivan Dobrov-
nik, mag.Ivan Pristovnik, Leon
Sevšek, Viljem Grobelnik,
Jožica Krajnčič in Milan
Potočnik. SLS bodo v občinskem
svetu zastopali Irena Majcen, An-
ton Golčar, Franc Orthaber, Sla-
va Pristovnik, Branko Pahič,
Stanislav Uršič in Alojz Vezjak.
Sedem svetnikov bo predstavljalo
SDSS: Mihael Sernec, Gabrijel
Cintaver, Jože Jerovšek, Alojz
Višič, Miran Šticl, Milan Ozimič
in Srečko Gorišek. LDS, ki ima
šest mandatov, bodo zastopali
mag. Darijan Gradišnik, Janez
Bradan, Franc Kociper, Jože
Paulinek, Božo Juhart in Maja
Blažič-Težak. Štiri svetnike ima
ZLSD; zastopali jo bodo Rudolf
Vorša, Fračišek Bera, Marija
Dobnikar in Ivan Oblonšek. De-
SUS ima tri svetnike: Tomaža
Laha, Valentina Polanca in
Franca Košiča.
LJUTOMER • Občinski svet
v Ljutomeru šteje 27 članov.
ZLSD bosta zastopala Vladimir
PotočnikinJožefŠumak,LDSpa
Darja Odar, Alojz Pajnhart,
Nada Rus - Bunderl, Nada To-
manič in Jožef Stamničar. Na lis-
ti SDSS sta bila izvoljena Viljem
Vajda in Stanislav Markovič, pri
DeSUS Franjo Štebih in Mirko
Lebarič. Pet mandatov ima SLS;
zastopali jo bodo Jožef Slavič,
Ludvik Bratuša, Gabriela Jelen,
Drago Legen in Katja Pevec-
Stajnko. En mandat ima obrt-
niška lista in jo predstavlja v
občinskem svetu Vlasta Marko-
vič, Zeleni Slovenije dva mandata
- Rajka Mlinarica in Jelko Rosta-
her. Največ mandatov pripada
SKD; na njeni listi so bili izvoljeni
Tomislav Nemec, Dragica
Pušenjak, Davorin Kurbus, Ciril
Zajnkovič, Marija Pušenjak in
Drago Škrlec. Na listi SNS pa sta
bila vobčinski svet izvoljena Stan-
ko Ivanušič in Oto Smolkovič.
•» Vida Topolovec
OBCINA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Franc Pukšič in Ivan
drugem krogu
FRANC
PUKŠIČ kandi-
dira na listi
DSSS.Po pokli-
cu je diplomirani
elektrotehniški
mženirinžedeset
let dela v šolstvu.
Zakaj se je
odločil za kandidaturo župana
noveobčine? Franc Pukšič je pove-
dal, da je bilo to prav zaradi tam-
kajšnjih prebivalcev. Ljudje so
namreč z delom in prizadevanjem
prispevali k rezulktatom, ki so da-
nes v kraju že vidni. "In prav zato,"
je povedal Franc Pukšič, "sem
lahko na listo dobil sposobne in
poštene ljudi v obeh volilnih eno-
tah."
Na Destrniku je Franc Pukšič
začel aktivno delati pred dvema le-
toma kot predsednik gradbenega
odbora pri takratnih telefonijskih
težavah. "Postal sem destrniški
župan in rezultati mojega dela v
kraju so vidni, seveda pa mi vse to
ne bi uspelo brez znanja in sposob-
nosti članov krajevnega sveta. Kot
župan nove občine si bom priza-
deval, da bo na vseh področjih za-
gotovljeno zakonskim pogojem
nove občine. Predvsem pri tem
moram omeniti zdravstvo. Priza-
deval si bom, da kar najhitreje pri-
peljemo investicije za vse tri KSpri
gradnji novih telovadnic, skupaj
povežemo težave okrog vodovoda
in še ne asfaltiranih cest." Franc
Pukšič se bo potrudil, da se del
Srednje kmetijske šole iz Ptuja pre-
selil v Placar, kjer bi lahko delali na
področju poljedelstva in živinore-
je. Hribovski turizem v novi
občini obstaja odprto vprašanje
predvsem ob glinokopni jami v
Janežovcih, veliko pa bo po njego-
vih besedah potrebno narediti tudi
pri pridobivanju sredstev za demo-
grafsko ogrožena območja.
Franc Pukšič je povedal, da se
zahvaljuje vsem, ki so ga do sedaj
volili, vse volilce pa vabi, da se 18.
decembra zopet udeležijo volitev
in odločijo po svojipresoji.
IVAN LOV-
RENČIČ je kan-
didat liste LDS.
Je diplomirani
zgodovinar in že
deveto leto dela v
ptujskem Zgodo-
vinskem arhivu,
kjer opravlja na-
loge ravnatelja. Je predsednik
Družbenopolitičnega zbora SO
Ptuj in predsednik komisije za lo-
kalno samuopravo.
V programu Ivana Lovrenčiča je
oblikovanjeobčines takšnim zako-
nom, ki bo ohranjal identiteto vseh
dosedanjih KS. Kot župan bo Ivan
Lovrenčič nadaljeval že začete ak-
cije v novi občini in jih poskušal
čimprej zaključiti. Temeljito se bo
lotil težav okrog komunalne infra-
strukture; kar najhitreje bo po-
skušal na področju oskrbez vodo in
telefonije. Po besedah Ivana Lov-
renčiča je še vedno veliko
nerešenih vprašanj pri urejevanju
cest, na tem področju pa bo po-
skušal kar največ narediti za varo-
vanjeokolja in sanacijo divjih odla-
gališč. Poleg infrastrukture je zelo
pomembno še področje šolstva,
predvsem problem osnovnega izo-
braževanja. Ivan Lovrenčič si bo
kot novi župan prizadeval za ureje-
ne razmere v šolah in poskušal kar
največ narediti za rekreacijo otrok
v zimskem času, vse pa bo po njego-
vih besedah odvisno od šolske za-
konodaje. V občini Destrnik -
Trnovska vas bo potrebno veliko
truda tudi pri razvijanju društve-
nih dejavnosti, predvsem pa bo po-
trebno, kot pravi Ivan Lovrenčič,
razvijati kmečki turizem. V svo-
jem sloganu pravi, da je potrebno
potrebam ustvariti možnosti in
prav to je tudi njegovo vodilo v
V dveh volilnih enotah
občine Destrnik - Trnovska vas
so izvolili tele svetnike: LDS:
Marta Kaučič, Vintarovci 45/A,
in Ivan Lovrenčič, Čmrlja 21;
SDSS: Branko ZelenkOjGomil-
ci 8, Jožef Korošec, Desenci 1,
Venčeslav Kramberger, Ločki
Vrh 6, Miran Čeh, Gomila 16, in
Irena Polič, Biš 27/A; SKD: An-
ton Zelenik, Vintarovci 36, in
Vinko Lovrec, Rjavci 35; SLS:
JanezŽampa,Levanjci 10, Mar-
jan Zelenik, Janežovski Vrh
43/A, Franc Požegar, Bišečki
Vrh 30/A, Alojz Benko, Ločič
23, in 5. Stanko Tašner, Ločič
25; Usta "Vitomarci Andraž":
Albin Druzovič, Drbetinci 47;
lista za Trnovsko vas: 1. Alojz
Fekonja, Trnovska vas 44/A.
prihodnje. In še kratko sporočilo
Ivana Lovrenčiča volilcem: "Pogoj
za soodločanje je udeležba na ne-
deljskih volitvah, saj le tam lahko
izberete župana po svoji volji!"
Pripravila: Tatjana Mohor ko
PREDSTAVUAMO VAM/ŽUPANA NOVE OBČINE
ViHršincih Atolz Ku»m
V občini Juršinci, ki obsega po-
leg vasi s tem imenom še Hlapon-
ce, Rotman, Bodkovce, Sakušak,
Senčak, Zagorce, Grlince, Gabr-
nik, Kukavo, Mostje, Gradiščak
in Dragovič in ima 2480 prebival-
cev, so si bili voliici na prvih lo-
kalnih volitvah neverjetno enot-
ni: 90 odstotkov glasovnic so od-
dali za sedanjega predsednika
krajevne skupnosti, sicer pa
člana Slovenske ljudske stranke
Alojza Kaučiča.
44-letnega Alojza Kaučiča, roje-
nega Juršinčana in očeta treh
otrok, skorajda ni potrebno pred-
stavljati. V "njegovih"vaseh je tako
ali tako vsem domač, poznajo pa ga
tudi daleč naokoli. Kako tudi ne,
saj je že sedmo leto predsednik
Lovske družine Juršinci, je pod-
predsednik občinskega odbora
Slovenske ljudske stranke Ptuj, v
preteklih letih pa je bil predsednik
Nogometnega kluba Drava Ptuj,
predsednik gostinske sekcije pri
Obrtnem združenju Ptuj,podpred-
sednik tega združenja in zatem
predsednik Obrtnega združenja
Ptuj.
V občini Juršinci v glavnem vsi
živijo od kmetijstva, saj je zaposle-
nih samo 200 prebivalcev. Prav
zato Alojz Kaučič meni, da je naj-
pomembnejše zagotoviti malim in
srednje velikim kmetom dodaten
vir dohodka. Pri tem misli na raz-
voj kmečkega turizma, kmetijo
odprtih vrat, na pridelavo zelenja-
ve, kakovostnega sadja in vrhun-
skih vin. Med naloge župana
prišteva tako tudi prizadevanje za
čimbolj ugodne kredite kmetom za
razvoj kmetijstva. Seveda s pono-
som pove, da občina slovi po 100-
letni tradiciji trsničarstva. Letos
čaka na kupce več kot pol milijona
trsnihcepljenk.
Poleg tega si bo skupaj z 9-član-
skim svetom (v katerem je 6 svetni-
kov članov SLS, 2 sta člana LDS in
1 član SKD), prizadeval za napelja-
vo mestnega vodovoda v vsako go-
spodinjstvo, dokončanje zdravst-
venega doma, v katerem bo tudi tri-
sobno stanovanje za stalnega
zdravnika, zdravniška in zoboz-
dravstvena ordinacija ter vrtec. Iz-
peljati namerava tudi napeljavo te-
lefonskih priključkov 220 gospo-
dinjstvom, ki se zanj sedaj zanima-
jo. Občina nujno potrebuje tudi
večnamensko dvorano, v kateri bo
še telovadnica, saj šola žal še nima
tega prostora.
Alojz Kaučič predvideva, da
bodo iz občinskega denarja bolje
vzrževali makadamske ceste in
tudi z denarjem samoprispevka, ki
se izteče junija naslednje leto, do-
končali predvideno asfaltiranje
cest, poleg tega pa bo seveda po-
trebno skrbeti za požarno varnost,
plačevati šolski B program, prevoz
otrok v šolo, nadaljevati s kulturni-
mi prireditvami, ki jih uspešno vo-
dijo predvsem člani Stranke
krščanskih demokratov, podpirati
Turistično društvo Gomila, usta-
noviti pevski zbor in aktivneje
vključiti v utrip kraja učitelje. Tu
so še športno društvo, ki vključuje
različne športne panoge s poudar-
kom na smučarskih skokih, obe
strelski družini in lovska družina.
Pri ureditvi kraja bodo pomembni
tudi cerkveni objekti, ki so tako
rekoč center Juršincev, in tudi v
njihovo obnovo se bo občina
vključevala.
Kjebodoobčani lahko našli svo-
jega župana? Alojz Kaučič je oblju-
bil, da bo po novem let u vsak dan po
Izvoljeni člani sveta občine
Juršinci: Milan Čuš, SLS, iz
Gabrnika, Vincenc Horvat, sa-
mostojni, iz Kukave, Milan
Kvar, LDS, iz Grlincev, Simon
Toplak, SLS, iz Juršincev,
Branko Krajnc, SLS, iz Drago-
viča, Vladimir Fras, SKD, iz
Hlaponcev, Stanislav Holc,
SLS, iz Zagorcev, Ivan Plohi,
LDS, iz Senčaka, in Roman
Matjašič, SLS, iz Zagorcev.
tri ure dosegljiv v občinski pisarni
(sedanji pisarni KS), sicer pa bo de-
lal v svojem vinogradu, vinski pol-
nilnici, v kleti na Juršinskem
Vvrhu ali preprosto kar v gostilni
Kaučič sredi Juršincev. Tu namreč
že dvajseto leto nadaljuje tradicijo
svojega deda, vendar v zadnjem
času nima več veliko časa za pogos-
titev svojih gostov. Ima namreč
preveč drugega dela. "In tako bo
tudi naprej. Nisem pričakoval to-
liko glasov ob volitvah, volilcem
se zanje iskreno zahvaljujem. Z
njimi so me nagradili za minulo
delo in vzpodbudili za nadaljnje.
Delo župana bom opravljal po
svojih najboljših močeh, a pov-
sem volontersko. Enako - torej
brez denarnih nadomestil - bo de-
lalo tudi vseh devet članov sveta,"
je povedal Alojz Kaučič.
M. Zupanič
10-TRZNI KAŽIPOT
15. DECEMBER 1994 TEDNIK
TEDNIK -15. DECEMBER 1994
TRZNI KAŽIPOT - U
12 ■ ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
Barbarin modni kotiček
VTeJniku pričenjamo novo riiLriljo pocl naislovoin l\2rharin modni kotiček, ki jo ho pripravljala obe-
tavna mlada ptujska modna krcatorka Barbara Plaveč, troiutno še študentka. V njej nas ho seznan-
jala 2 modnimi novostmi in drugim, kar je povezano z modoJoma in v tujini. Ce hodo hralke želele, jim
ho tudi svetovala pri izhiri modela in hlagaza različne priložnosti. Svoja vprašanja, spoštovane hralke,
o napišete na dopisnici ali v pismu s pripisom "za Barharin mcklni kotiček^.
Z modno rubriko se bo Barbara
poslej oglašala na štirinajst dni.
Za tiste, ki ste v zadregi in še ne
veste, kaj obleči za bližnje prazni-
ke, velja povabilo na Barbarino
revijo večernih oblačil, ki bo to
soboto ob 20. uri v Narodnem
domu v Ptuju. Manekenska sku-
pina Marjana Podlesnika ob pre-
lepih oblačilih, ki so jih na osnovi
Barbarinih kreacij zašili v butiku
Sonja, pripravlja dogodek, ki ga
Ptuj še ni videl. Mesto se prebuja
tudi na modnem področju; k večji
modni osveščenosti pa želi pris-
pevati tudi naš in vaš časopis.
sj^p    »»MG
MOHER IN KOSMACENE
TKANINE
Moher je velika novost letošnje
mode. Je izredno udoj^en,!^ika-
ten in predvsem ženst^en.
Puloverji in jope iz moherja in
kosmačenih tkanin nas popolno-
ma prevzamejo, ko čutimo njihovo
mehkobo in udobje. V prestolnicah
mode so to novost poimenovali
"flufjy". Puloverji in jope se lahko
ozko prilegajo telesu ali so ohlapne.
Najbolj "in" bodo čisto kratki ali pa
ohlapni s predolgimi rokavi, tako
da se zdi, da so vam premajhni ali
preveliki. Jopo ali pulover nosite v
kombinaciji s puliji ali srajcami,
tako da bo na vas čim več plasti a
oblačil. i\
MINI TUDI POZIMI ^
Mini krila so zopet tu. Tako nas
bodo obvezno spremljala vso zimo.
Ne skrivajte več svojih nog z dolgi-
mi krili in hlačami, za spremembo
si obleciteNAJ MINI KRILO.
Najbolje je, če je krilo krojeno v li-
niji črke A, jebrez pasu ali pa je pas
spuščen na boke. Krila so lahko
gladka, z naborki, z naramnicami
ali v obliki obiekce prerezane pod
prsimi. Razporke in naborke na
krilih lahko popestrite z gumbi al^
okrasnimi sponkami. Pri izbiri
materiala vam priporočam debel
boucle, tvid ali volno. Za barvo se
odločitesami, med vzorci pa izberi-
te katerikoli karo.
H krilu oblecitekratek debel pul-
over ali ozek puli, ne pozabite pa na
debele nogavice in nadkolenke, da
vas ne bo zeblo.
Barbara Plaveč
JOŽE EKART / NA AVSTRALSKI TURNEJI - IV.
S polko po Avstraliji
Več kot tisoč kilometrov značilne puste in enolične avstralske pokrajine je za nami, ko se zvečer ustavimo v Wol-
longongu. Vsi občudujemo šoferja Maksa in njegovo ženo Mid, saj sta kljub dolgi in naporni vožnji oba precej
sveža in dobre volje.
v slovenskem domu nas
pričaka predsednik z nekaj člani,
ki nas odpeljejo na svoje domove.
S svojim gostiteljem se odpeljeva
v lepo italijansko restavracijo z
igralnico na večerjo, poskusiva
pa tudi srečo.
Zjutraj nas pozdravi lepo, sončno
vreme, zato se najprej odpel j emo na
obalo Pacifika. Z razglednega
hribčka se ponuja krasen pogled na
Wollongong. Mesto je turistično in
v enem predelu podobno Porto-
rožu. Prava paša za oči pa je lepo
speljana turistična pot skozi
deževen pragozd, mimo mogočnih
dreves, preko mostov in brvi do le-
pih slapov. Pokrajina zaradi razgi-
banosti terena in zelenja precej
spominja na Slovenijo.
Dvorana v Wollongongu je
majhna, a prijazna. V njej jepred le-
tom nastopal tudi Alfi z Gorenjci.
Zraven je slovenska cerkev,prek
ceste pa motel, kjer bomo prespali.
Na koncertu sta tudi Stefica in njen
mož Jože,ki jepravi veseljak in Slo-
venec od pet do glave. S pesmijo na
ustih zapuščamo dvorano dobre
volje in polni najlepših spominov.
Od Wollongonga do Sydneyja je
ledobra ura vožnje, odvisno odgos-
tote prometa. Bližje mestu so sicer
širokeinlepecestebolj polne. Dvo-
rana slovenskega društva leži 30
km oddaljena od središča in je ena
največjih in najlepših v Avstraliji.
Zato mrzlično iščem drugo
ozvočenje. Na pomoč priskoči an-
sambel Gorenjci iz Sydneyja in so-
lidarno posodi celotno opremo.
Hvala, fantje!
Dvorana je polna, koncert se
prične. Takrat se zgodi tisto, česar
smo se najbolj bali: Stanku
zmanjka moči, visoka telesna tem-
peratura napravi svoje, na odru os-
tanemo brez harmonikarja.
Preživljamo zelo težke trenutke.
Vsaka slaba stran pa ima k sreči
tudi dobro. V času, ko sem reševal
situacijo s šalami, jeRenato, naš ba-
sist, med obiskovalci v dvorani poi-
skal Martina - harmonikarja pri
Gorenjcih. Preoblekel se je v Stan-
kovo narodno nošo in v nekaj mi-
nutah smo lahko nadaljevali. Ker
nastopa nismo prekinili, mnogi v
dvorani spremembe niso opazili.
Zaradi Martina smo program kar
sproti neopazno spreminjali, gospa
Žižek, Stefica in še nekatere pa so v
Blanka se je sprijateljila s kenguruji.
garderobi pomagale Stanku. To je
bila za nas prava preizkušnja. K
sreči smo bili dovolj trdi, odločni,
pa tudi sposobni, da smo lahko
rešili prireditev.
Zjutraj zapuščamo sončni Syd-
ney. Z nami je tudi Martin, saj
Stankovo zdravstveno stanje še
vedno ni dobro. Po uri vožnje se
vreme poslabša. Postaja hladno,
vetrovno in megleno. Po štirih
urah prispemo v Canberro, prestol-
nico Avstralije. Že od daleč se vidi
zastava, ki vihra na vrhu parlamen-
ta. Mesto je precej prazno. Dvorana
slovenskega kluba je zgrajena v
obliki črke A, z velikim točilnim
pultom. Na koncert, ki se prične ob
15. uri,pridetudi predstavnica am-
basade in prinese nov potni list.
Ker Stanko še vedno ni zdrav, igra
harmoniko Martin. Okrog sedmih
zvečer se s pesmijo A^oco; pa, oh,
nocoj poslovimo, dolgo v noč pa je
veselo v motelu.
Začenja se zadnji teden naše tur-
neje. V ponedeljek, 1. avgusta,osta-
jamo v Canberri, da si jo ogledamo.
S turističnim avtobusom se odpel-
jemo po mestu, mimo mnogih am-
basad, umetnostne galerije, starega
in novega parlamenta, ki si ga v ce-
loti tudi ogledamo. Celodnevno
potepanje v zelo hladnem vremenu
močno utruja. V topli motelski sobi
hitro zaspimo.
Rano zjutraj zapuščamo Canber-
ro in po nekaj kilometrih naletimo
na trop kengurujev. Prometni hrup
jih pri jutranji paši nič ne moti.
Bolj ko zapuščamo hriboviti del
dežele, bolj se zboljšuje vreme. V
Sydneyju je že prav toplo. Z želez-
nico se odpeljemo v mestno sre-
dišče ter mimo najmogočnejših
zgradb in turističnega pristanišča
pridemo do znameniteopere. Da je
ta školjki podobna zgradba res
edistvena v mestu, priča ogromno
število turistov vseh narodnosti, ki
jo slikajo. Velike pozornosti je
deležen tudi stari most, s katerega
ječudovit pogled na mesto. Sydney
je večrailijonsko moderno mesto,
kjer bodo leta 2000 olimpijske igre,
kar se že sedaj čuti na vsakem kora-
ku. Glasbene skupine domorodcev
pritegnejo pozornost mnogih tu-
ristov. S svojimi lesenimi instru-
menti, tolkali in petjem izvajajo za-
res svojevrstno glasbo, polno živl-
jenja, naravnosti in preprostosti. V
mojih očeh so pravi umetniki. Po-
polnoma jasno je, da bi za ogled
Sydneyja potreboval vsaj teden
dni. Večer preživimo v pogovoru s
patrom, ki nam pripravi večerjo,
Blanka pa je zaradi glavobola že v
postelji.
Zjutraj krenemo na pot, dolgo
tisoč kilometrov, proti Zlati obali.
Avstralska pokrajina dobiva ob
prehodu izNovega Južnega Walesa
v Queensland drugačno podobo -
vse več je zelenja. Na ravninskih
predelih so nepregledni nasadi
sladkornega trsa, na rahlo hribovi-
tih območjih pa ogromni nasadi
banan. Ob pacifiški obali je popol-
noma drugačno podnebje, zato ni
nič čudnega, da traja turistična se-
zona tukaj vse leto.
Se bn zet Š\f abo-
vo našel kupec?
Znana turistična točka Švabovo že od lanske pomladi sameva, saj
njen lastnik - Kmetijski kombinat Ptuj - ne najde kupca, ki bi bil
pripravljen odšteti zajeten kup denarja (16 milijonov tolarjev) in
Svabovemu dati novo turistično podobo. Dve dosedanji javni
dražbi nista bili uspešni.
SVABOVO / KMEČKO GISTISČE SAMEVA
Švabovo • turistična točka, kije pred leti veliko obljubljala, danes sameva.
Trgovsko podjetje Lipa je svojo tablo pozabilo odstraniti in so torej vsi, ki
obiščejo Švabovo, še vedno "DOBRODOŠLI".
Kot je povedal vodja pravne
službe na Kmetijskem kombinatu
Andrej Somen, so na Švabovem
vse od odprtja objekta poslovali v
lastni režiji. Vendar se je prav kma-
lu pokazalo, da investicija ni bila
vložena na pravo mesto: Švabovo je
obiskalo le majhno število turistov
in večjih skupin obiskovalcev. V
gostinskem delu so se pokazale iz-
gube, čeprav je bilo na Švabovem
ob koncu tedna in ob prazničnih
dneh precej skupinskih obiskoval-
cev. Kmetijski kombinat je v letih,
ko je Švabovo dobivalo svojo pravo
podobo, v gostinstvu naredil nekaj
sprememb. Gostinski lokali so
prešli v najem nekaterim delavcem
in izkazalo se je, kot je povedal A.
Šomen, da tudi Švabovo ne bo pri-
neslo denarja družbenemu podjet-
ju, kot je Kmetijski kombinat še
danes. Švabovo je pozneje za dobo
enega leta vzelo v najem podjetje
Lipa in imelo z njim velike načrte.
Vili Cerovič, sedanji direktor
Lipe, je povedal, da so po prevzemu
v obstoječi objekt vložili nekaj fi-
nančnih sredstev, vendar se jekma-
lu pokazalo, da pričakovanega
uspeha ne bo. Obiskovalcev je bilo
vedno manj, in ker je bila pogodba
narejena za eno leto, so se po letu
dni odločili, da najemno pogodbo
prekinejo. Že takrat naj bi se nam-
reč govorilo o prodaji Švabovega.
Vse od lanske pomladi je torej
kmečko turistično gostišče na Šva-
bovem zaprto. Zunanjepovršineso
sicer urejene, vendar sporočilo na
vratih govori, da bo zaprto vse do
nadaljnjega - torej do takrat, ko se
bo našel primeren kupec. Objekt je
namrečvpostopku prodaje, vendar
se na časopisni oglas v Večeru ni ja-
vil nihče, ki bi bil pripravljen po-
nujeno kupiti. Pri Kmetijskem
kombinatu so povedali, da se je po-
Kažipot ob cesti na Bori nas popelje
do kmečkega gostišča Švabovo, ki
pa je že dalj časa zaprto.
javilo ženekaj interesentov, vendar
končna odločitev še ni padla. V
ceno 16 milijonov tolarjev, ki so jo
določili za javno dražbo, je
vključeno dvoje: opremljen gos-
tinski prostor 470 kvadratnih me-
trov in zemljišče okrog lokala v iz-
meri 976 kvadratnih metrov. Prva
dražba jebilaže 14. novembra, ven-
dar Švabovega takrat niso uspeli
prodati, enako pa se je zgodilo
prejšnjo sredo. Javno dražbo bodo
morali pri Kmetijskem kombinatu
še ponoviti, vprašanje pa je, ali
bodo kupci takrat le prišli.
Turistična sezona je torej tudi v
tem letu šla mimo Švabovega, ob-
jekt je vse skozi sameval. Kakšna
bo njegova usoda, ni znano, znano
pa je, da bo objekt sameval vse do
takrat, ko se bo na Kombinatu po-
javil najugodnejši kupec. Morda bo
takrat Švabovo zaživelo v pestrejši
gostinski ponudbi in množici tu-
ristov, vendar bo potrebno počaka-
ti.
Tekst in fotografije:
Tatjana Mohorko
PODJETNIŠKI mim
Costiiie Bori ponovno odprto
Zasebno podjetje Meggi tours Janeza Kodriča je za ponovno obratovanje
usposobilo gostišče Bori, ki je bilo že nekaj časa zaprto. To je prvi korak k
ponovnemu turističnemu oživljanju tega turističnega kompleksa, kije bil v
60. letih pravi turistični biser za številne obiskovalce. Za zdaj v gostišču po-
nujajo različna jedila,specialiteta so jedi na kamnu, in pijače, naprenočišča
pa bo potrebno še počakati. Sobe bodo pričeli obnavljati po novem letu,
spomladi pa tudi bazen. V gostišču Bori bodo letos organizirali tudi silve-
strovanje. Najprej so ga želeli organizirati v samem gradu, vendar za to še n i
pogojev. Grad je še vedno v postopku denacionali7.acije.
Ribarnica Delfin v Vošnjakovi
Zakonca Stanka in Jože Mahorič iz Ptuja sta v petek v Vošnjakovi ulici 10
odprla ribarnico Delfin. Ptujčani bodo tako znova lahko redno kupovali
različne sladkovodne in morske ribe, školjke, žabje krake, morske sadeže in
drugo, kar sodi k rib j im jedem. Poleg "živega" je na voljo tudi zamrznjen pro-
gram. Kupcem bo Stanko Mahorič, ki je pravi specialist za pripravo ribjih
jedi (dolgo jih je pripravljal v Izoli, nekaj časa tudi v tujini, nazadnje se je
specializiral za italijanske jedi) tudi svetoval, kako pripravin kakšno ribo,
da bo jed imela pravi okus in bo najbolje teknila. Na željo strank - najmanj
deset jih morabiti- pabo ribje jedi pripravljal tudi na njihovem domu. Tudi
ribji piknik je lahko dogodek,če ga znamo pripraviti.
^MG
TEDNIK 15. DECEMBER 1994
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA -13
14 - ŠPORT
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
MURETINCI/GOLF
Pred začetkom gradnje igrišča za golf pri Borlu
z golfom lahko tudi Ptuj z okolico vstopi med mesta, ki privabljajo zahtevnejše in s tem petičnejše goste. V so-
dobni evropski turistični ponudbi namreč že velja pravilo, da brez možnosti za oddih med igralnimi polji za golf
preprosto ni mogoče več sestaviti celovite turistične ponudbe. Golf namreč sodi tudi med najmodernejše šport-
ne aktivnosti na zemeljski obli in že samo podatek, da v Ameriki, kjer je igranje golfa že nacionalno gibanje,
odprejo povprečno vsak dan novo igrišče, pove več kot dovolj.
Poznavalci napovedu-
jejo, da se Slovenija ne bo
izognila sodobnim evrop-
skim trendom in da bo na
naših tleh do preloma
tisočletja ob Bledu, Mo-
kricah in Lipici zrastlo
vsaj še nekaj novih igrišč
za golf. Med pripravami,
ki na različnih koncih
države že potekajo, je ptuj-
ski golf klub zagotovo že
tako daleč, da je že tikpred
začetkom gradnje igrišča
na levem bregu Drave pri
Borlu.
Gre za pretežno
zaraščene površine, ki so
jih domačini doslej upo-
rabljali predvsem za listje
in drva, že to nedeljo pa
bodo ustanovili posebno
zemljiško skupnost Golf
Muretinci, ki bo urejala vsa
nadaljnja razmerja s po-
budnikom za izgradnjo
igrišča pri Borlu, Golf klu-
bom Ptuj, in nastajajočo
delniško družbo investitor-
jev - Golf investment, d.d.
Domačini bodo tako za raz-
voj svojega kraja zagotovili
približno 70 hektarjev po-
trebnih površin, kolikor jih
je potrebnih za igrišče za
golf. Po nekaj mesecih
preučevanja okolice je
Američan Viljam Barnett
iz Tennesseeja že izdelal
načrte za atraktivno
igrišče, ki bo ob Dravo pri
Borlu privabljalo tako
domače kot tuje turiste. Že
idejno zasnovo za igrišče
pri Borlu je ta Američan
gradil predvsem na atrak-
tivnosti, ki jo temu novemu
igrišču omogoča bližina
vode. Prav voda je namreč
tisti element, ki vsakemu
igrišču za golf daje poseben
čar, za igralce pa je vsako-
krat poseben izziv.
Poleg domačinov, ki se
odločajo za to, da bodo pre-
pustili svoja zemljišča za
novo, tudi naravi prijazno
dejavnost, je začetek
gradnje igrišča za golf
podprl tudi nedavno izvol-
jeni župan nove občine
Gorišnica-Cirkulane Slav-
ko Visenjak: "Mnogo je
krajev v naši mali Sloveniji,
kjer si njegovi prebivalci
želijo razvoj in napredek.
Naravne možnosti so sicer
različne in tiste, ki jih ima-
mo pri nas, je treba izkoris-
titi. Ena od možnosti pro-
mocije našega razvoja je
tudi igrišče za golf. Z njim
prihaja k nam nekaj, kar
lahko pomaga malemu, da
postane večje..."
Z golfom tako na Ptujsko
polje ne prihajajo samo
možnosti za zgraditev ene-
ga od novih igrišč, ampak
tudi razvoj mnogih vzpo-
rednih dejavnosti, ki jih
takšna naložba prinaša.
Zahtevni turisti in poslov-
neži, ki se najpogosteje us-
tavljajo na igriščih za golf,
bodo lahko spodbudili
tudi razvoj bližnjih Haloz,
podeželskega turizma, gos-
tinske in druge ponudbe,
ki si jo v vsakem kraju želi-
jo zahtevnejši gostje. Orga-
nizatorji gradnje igrišča
pričakujejo, da bi že v
bližnji prihodnosti našli
tudi interesenteza revitali-
zacijo gradu Bori, ki je v ne-
posredni bližini bodočega
igrišča za golf. Ne nazadnje
pa bo ta naložba na Ptujsko
polje prinesla tudi nekaj
deset novih delovnih mest.
^TAS
Kako se razvija golf v Evropi, si lahko pogledamo na
primeru sosednje Avstrije: še pred desetletjem je bilo
v Avstriji le 18 igrišč za golf, danes jih je že več kot 70,
vsaj še kakšna desetina pa je v gradnji. Število igral-
cev golfa se je v tem obdobju povzpelo s 3.800 na
20.000. V najbolj konjukturnem obdobju, pred petimi
leti, so severni sosedje odprli kar deset novih igrišč v
enem samem letu. Skrajni čas torej, da se tudi Slove-
nija pridruži tem trendom, pa čeprav s počasnejšim
tempom, če seveda ne želi ostati osamljen turistični
otok na robu Evrope.
Športne vesti
STRELSTVO
Tesen poraz Z
Olimpijo
Najboljši ptujski
strelci s pištolo v
mednarodnem pro-
gramu so v nedeljo
nastopili na velikem
tekmovanju za pokal
Eurospektra v
Ljubljani. Osvojili
so drugo mesto za
domačo Olimpijo,
rezultat pa so šteli
tudi za prvenstvo v
prvi ligi. Olimpija je
zmagala tesno s
1688:1684 krogov.
Trstenjak je nastrel-
jal564,Štuhec561 in
Pšajd 559 krogov, vsi
pa so se uvrstili med
prvo deseterico.
l.k.
KARATE
Lidija
viceprvaldnja
Lidija Cafuta, čla-
nica KK Poetovio, je
na državnem
prvenstvu za mla-
dinke 4. decembra v
Novi Gorici osvojila
2. mesto v težki kate-
goriji (nastopilo je
12 tekmovalk) - bila
je za 2 kg pretežka za
srednjo kategorijo, v
kateri je dosegla vse
svojenajboljšerezul-
tate, Ptujčan Daniel
Pongrac, zelo obeta-
ven mlad tekmova-
lec, ki je nase opozo-
ril že na svetovnem
pokalu v Miscolcu
leta 1993, pa je bil za
las ob bronasto me-
daljo med starejšmi
mladinci v poltežki
kategoriji (36 tek-
movalcev). Nastopi-
lo je 83 karateistoviz
17 klubov. Lidija jev
finalu v zadnjih se-
kundah borbe izgu-
bila s 6:5 z Marjano
JularičizCelja.
S. Vogrinec
TENIS
Nena na sve-
tovni lestvici
Tudi tretji turnir
v okviru avstralske
turneje sester Nene
in Tine Vukasovič je
bil izredno uspešen,
čeprav do časa
poročanja še nima-
mo rezultata nastopa
dvojic. V prvem kolu
kvalifikacij posa-
meznic je Tina s 6/4
in 6/2 premagala av-
stralko Beadman in
si priigrala nove
točke na WTA lest-
vici. Še uspešnejša je
bila tokrat Nena. V
prvem kolu kvalifi-
kacij je s 6:4 in s 6:0
premagala Avtralko
Roško in si prislužila
potrebne točke za
uvrstitev na WTA
lestvico, kjer je sedaj
okrog 900. mesta.
Silva Razlag
ŠAH
JurijCvitaničv
Parizu
14-letni Juri Cvi-
tanič, član šahovske-
ga društva Lipa Ptuj,
bo eden štirih mla-
dih šahistov oz.
šahistk, ki bo od da-
nes do prihodnjega
torka zastopal barve
Slovenije na evrop-
skem prvenstvu v za-
baviščnem kraju
"Disneyland" blizu
Pariza.
Jurij je eden od
številnih talentov iz
OŠ Gorišnica, ki je
svoje šahovsko
znanje uril pri men-
torju Ivanu Voršiču.
Če vemo, da so iz OŠ
Gorišnica prišli MM
Anita Ličina, MK
Robert Roškar, MK
Helena Rižman ter
nekateri drugi, upra-
vičeno trdimo, da je
Gorišnica šahovsko
sreišče. Zato ni nakl-
jučje, da se bodo v
novi občini na usta-
novnem občnem
zboru zbrali ljubitel-
ji te kraljevske igre
in ustanovili šahov-
ski klub.
Silva Razlag
MALI NOGOMET
I.LIGA
Rezultati tekem 1. kola: Gu-
manno 69 - Krona Zagi 3:0, Mar-
kovci - Kovinostrugarstvo Zamu-
da 1:7, Bistro Majolka - Pizzerija
Slonček 2:1, Tames - Sv. Tomaž
ProLand0:3.
Rezultati tekem 2. kola: Pizze-
rija Slonček - Tames 2:1, Krona
Zagi - Poetovio 1:4, Kovinostu-
garstvo Zamuda - Bistro Majolka
3:3, Gumanno 69 - Markovci 3:1.
Razpored tekem 3. in 4. kola:
sobota, 7. januar, športna dvora-
na Center Ptuj: Poetovio - Sv.
Tomaž Pro Land, Bistro Majolka -
Gumanno 69, Tames - Kovinostru-
garstvo Zamuda, Markovci - Kro-
na Zagi, Pizzerija Slonček - Poeto-
vio, Markovci - Bistro Majolka,
Gumanno 69 - Tames, Krona Zagi -
Sv. TomažPro Land,Bistro Majol-
ka - Poetovio (8. kolo).
II. LIGA-SKUPINA A
Rezultati tekem 1. kola: Litož
Stoperce - Sara 4:3, Zidarstvo Za-
muda Macho - Copy Canon Ambi-
ente 6:3, Bistro Milena - Gastro
Žetale 6:2, Bistro Žoga - Zavod 93
1:5.
Rezultati tekem 2. kola: Gastro
Žetale - Bistro Žoga 1:4, Sara - Za-
vod93 5:5,CopyCanon Ambiente-
Bistro Milena 0:4, Litož Stoperce -
Zidarstvo Zamuda Macho 1:6.
Razpored tekem 3. kola: nedel-
ja, 18. decembra, športna dvorana
Mladika Ptuj: Bistro Milena -
Litož Stoperce, Bistro Žoga - Copy
Canin Ambiente, Zidarstvo Zamu-
da Macho - Sara, - Zavod 93 - Gastro
Žetale.
II. LIGA-SKUPINA B
Rezultati tekem 1. kola: Vito-
marci - Gostišče pri Tonetu 3:4,
Cirkulane - Šmartno Kuhar 2:3,
Tomaž foto Host - Butik Ivana 1:5,
Bistro Lipa Vitomarci - Center
Kolo 12:2.
Rezultati tekem 2. kola: Butik
Ivana - Bistro Lipa Vitomarci 6:1,
Gostišče pri Tonetu - Center Kolo
6:1, Šmarnica Kuhar - Tomaž foto
Host 1:3, Vitomarci - Cirkulane
3:1.
Razpored tekem 3. kola: nedel-
ja, 18. decembra, športna dvorana
Mladika Ptuj: Tomaž foto Host -
Vitomarci, Bistro Lipa Vitomarci -
Šmarnica Kuhar, Cirkulane - Gos-
tišče pri Tonetu, Center Kolo - Bu-
tik Ivana.
Branko Lešnik
ODBOJKA
Ptuj-Pomurie3:0
Lahka in zaslu/.ena zmaga članov Ptu-
ja. Ptujčani so takoj prevzeli pobudo in jo
obdržali vse do konca srečanja. Gostje iz
Murske Sobote so se bolj ali manj neu-
spešno trudili obrniti rezultat v svojo ko-
rist. Le v prvem nizu smo videli nekaj ize-
načeneborbe.Rezuhatvsetih: 15:8,15:6,
15:4.
IVIARSEL-S0B0TA3:1
športna dvorana Center, gledalcev
100, sodnika Senic (Vuzenica), Gril
(Muta).
V desetem kolu ženske II. državne od-
bojkarske lige sta se v športni dvorani
Center srečali trenutno šestouvrščena
domača ekipa Marsel in tretjeuvrščena
ekipa Sobota iz Murske Sobote. Igralke
Marsela so srečanje začele zelo preprečiji-
vo - učinkovito z napadalnim blokom in
zanesljivo v polju. Igralke Sobote so poiz-
kušale s številnimi menjavami in izkoris-
tili tudi oba odmora, vendar nikakor niso
prišle do prave igre ob mreži. Sobočanke
so dobile le drugi niz.. Rezultat v setih:
15:5,9:I5,15:10inI5:ll. (I.Z.)
JUDO
Uspeh mladih judojstov
Drave in Gorišnice
Na mednarodnem turnirju v
judu NAGAOKE, ki je potekal
prejšnji konec tedna v Ljubljani
in katerega se je udeležilo 137 tek-
movalcev iz kar 22 klubov iz Av-
strije, Švice, Hrvaške in Sloveni-
je, so se Ptujčani in Gorišničani
odlično izkazali. Prva mesta so
dosegli Ptujčani NikolaSeničičin
Dejan Vogrinec ter Gorišničan
Donald Rus, drugi mesti Sašo
Brmež (Drava Ptuj) in Denis Rus
(Gorišnica) ter med člani Peter
Ličina (Gor.), tretja pa sta bila
Egon Predikaka in Sebastijan Ko-
lednik (oba Drava).
(Ur)
TEDNIK -15. DECEMBER 1994
ŠPORT -15
OB 40-LETNICI AEROKLUBA PTUJ -III
Motorni pttoii *
menfava generatif
Motorno letenje je v primerjavi z jadralnim letenjem, padalstvom, balonarstvom
in letenjem z ultralahkimi letali še najmanj odvisno od vremena. Zato je praviloma
v vseh aeroklubih motorna sekcija dokaj močna. Nima sicer vedno prioritete, a sta
vsaj jadralna in padalska sekcija od nje odvisni. Motorno letenje pomeni šport,
lahko pa tudi romantično potovanje ali pa samo navaden prevoz po zraku.
Na letališki terasi je zmeraj prijetno. Med najstarejšimi po stažu so tudi (z desne): Matevž Cestnik, Ludvik Maučič, Ivan
Cucek, Jože Botolin in Drago Krepil.
Piloti smo - seveda za tiste, ki
sami ne letijo - čudni ljudje. Ko
nas poslušajo in gledajo, kako
mahamo z rokami in kako ognje-
vito razpravljamo o tem, kar nas
druži, jim morda res pridejo na
misel prav nemogoče stvari. Nas
pa druži skupna ljubezen do le-
tenja, družijo nas tovarištvo,
preizkušano z urami in urami
medsebojno preživetega časa. In
piloti najdemo povsod po svetu
nam sorodne ljudi - tiste, ki so se
zapisali nebu.
Tudi Ptuj je vedno razumel nas
letalce, bdel nad nami in nam po-
magal. Poizkušali smo se mu od-
dolžiti s prikazom našega letenja, s
prikazom tega, kar smo se naučili
in kar sedaj znamo, zato smo orga-
nizirali kar nekaj letalskih mitin-
gov - od tistih začetnih, skromnih,
a prisrčnih, pa vse do letošnjega,
obdanega s samimi superlativi.
Tu so tudi tekmovanja v letenju:
kdo bo najhitrejši, najtočnejši, naj-
boljši. Ptujski piloti smo se
uspešno merili in dokazali, da smo
res dobri, da smo najboljši. In če
očeta Staneta Verbančiča na pres-
tolu državnega prvaka v motornem
letenju čez dve desetletji nadomes-
ti njegov sin Tomo, je tak dosežek
še posebej veliko vreden.
Ob 25-letnici Aerokluba Ptuj
smo pregledali do tedaj prehojeno
pot z željo, da bo prihodnost
uspešna. Kako smo leteli motorni
piloti teh petnajst let?
PTUJSKA SOLA-KAKO-
VOSTNA IN ZANESLJIVA
Predvsem smo leteli varno. Var-
nost je v letalstvu nasploh najvišja
zapoved. Ob kršitvi načel varnosti
še tako sijajni dosežki v trenutku
izgubijo ves svoj lesk. Taka cena je
za šport in ljubiteljsko letenje pre-
visoka. Varnost je odvisna od nas
vseh skupaj in predvsem od vsake-
ga posameznika. Pilotovo znanje,
še posebej pa njegova disciplinira-
nost sta največji zahtevi za varno
preživete ure v zraku. Strokovno
delo v klubu jeodvisno od upravni-
ka in od učiteljev letenja, nikakor
pa nesmemo pozabiti mehanika,ki
s svojimi rokami v ne prav idealnih
razmerah za delo zagotavlja brez-
hibnost letal.
Čas je dokazal, da imamo dobre
strokovnjake. Pridobili smo sloves
kakovostne in zanesljive letalske
šole. Tako so na začetniškem šolan-
ju v Moškanjcih vzletele cele gene-
racije slovenskih motornih pilo-
lomi Verbaniič - že skoraj celo desetletje v vrhu slovenskih pilotov.
tov.
V temelje šole so vgradili svoje
delo takratni upravniki in učitelji
letenja. Učitelji letenja so bili vsi
upravniki: Ljubo Vihar, Anton
Malek, Emil Prešeren, Veljko
Stalcer, Karel Korpar, Ivan
Cucek, Leopold Ambrožič in Vili
Tomašič, poleg njih pa še Maks
Vaupotič, Danilo Hojnik, Milan
Kralj, Drago Krepfl, Kost ja Kola-
rič, Mike Lapuh, Janez Petrovič,
Vinko Pišek, Tomo Verbančič,
Dušan Dulikravič in Tomaž Pli-
beršek. Občasno so se pridružili
tudi gostujoči, večinoma kot pri-
pravniki za učitelje.
Tekmovalci v motornem letenju
so ponesli ime ptujskega aerokluba
sirom dežele in tudi daleč preko
njenih meja. Vsa letalska športna
javnost je spremljala letošnji nas-
top slovenske reprezentance, v ka-
teri je letel tudi Ptujčan Tomo Ver-
bančič, na svetovnem prvenstvu v
Čilu. Slovenski piloti so osvojili na
tem tekmovanju pod vodstvom di-
rektorja motorne reprezentance
in predsednika Aerokluba Ptuj
Otmarja Gaiserja ekipni bron!
Nasploh v klubu odličnih tek-
movalcev ni primanjkovalo. For-
ma in uvrstitve so sicer nihale, toda
nekateri naši piloti so osvojili nas-
lov najboljšega v državi celo
večkrat. To so bili Stane Ver-
bančič, Danilo Hojnik, Drago
Krepfl in Tomo Verbančič. V vrh
najboljših pilotov sodijo še Milan
Kralj, Ivan Čuček, Vinko Pišek in
najmlajši, Tomaž Pliberšek.
Eden največjih uspehov je bila
dvojna ptujskazmaga na največjem
tekmovanju v bivši Jugoslaviji, re-
liju za pokal maršala Tita leta 1980
(prvo mesto Krepfl - Cestnik, dru-
go Hojnik - Kralj), prehodni pokal
pa je krasil ptujsko vitrino tistikrat
drugič. V letih 1967 in 1968 ga je
namreč dvakrat zapored osvojil
Stane Verbančič, nato pa 1987 še
Tomo Verbančič s kopilotom Ro-
bijem Tetičkovičem.
Poleg najboljših pilotov, katerih
imena preberemo tudi na časopi-
snih straneh, so v aeroklubu še
mnogi drugi, tisti, ki so vzljubili
nebo nad Ptujem, pa so se v sivem
vsakdanjiku ukvarjali s čisto
običajnimi, za preživetje potrebni-
mi posli. Leteli so, ko sta jim vreme
in čas to dovoljevala. Letijo, ker
uživajo v tem, hkrati pa sezavedajo,
da lahko letenje pokaže tudi zobe.
To je temna stran letalstva.
In ko piloti po letenju sedejo pod
brezo na letališču, ko obudijo spo-
mine na doživetja v zraku, sedijo
poslušalci kot prikovani. Pa tudi
smeha in zabave ne manjka. Se po-
sebej takrat, ko pilota za prvi sa-
mostojni vzlet krstimo in mu z brco
v zadnjo plat pošteno izprašimo
hlače. In tista nagajiva zbadan ja, ko
so majhne pilotove nerodnosti bile
povzročitelj prav komičnih situacij
... Se leta kasneje jih pilot na ta
račun veliko sliši. Mnogo, res mno-
go spominov nas druži, obenem pa
nam daje tisto enkratno pripadnost
skupini, brez katere bi bilo letenje
neizvedljivo.
Prihajajo pa novi, drugačni časi.
V Sloveniji se pojavljajo privatna
motorna letala, privatne letalske
šole in skokovito se veča število
motornih pilotov. Uveljavlja se za-
hodni vzorec. Letenjesekomercia-
lizira, zato se pojavlja razslojevan-
je. Ali je to za športno letalstvo in za
letenje v aeroklubih dobro ali sla-
bo, še ne vemo. Odgovor bo znan
kasneje...
{Nadaljevanje prihodnjič)
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Sezono fe bifa odltčhn
Slovenski kolesarji so končali letošnjo tekmovalno sezono. Za njimi je na tisoče
prevoženih kilometrov, veselih in žalostnih trenutkov. S podelitvijo priznanj v
upravni zgradbi Perutnine Ptuj so sezono končali tudi uradno. Poleg vse slovenske
kolesarske smetane so bili tudi člani kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki so v
letošnjem letu trdo delali in dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Naj omenimo
samo Mitja Mahoriča in Mirana Kelner ja, ki sta kot člana reprezentance sodelovala
na svetovnem prvenstvu za mladince. i
Odelu v KK Perutnina Ptuj smo
se pogovarjali z predsednikom
kluba Renejem Glavnikom in tre-
nerjem mladincev Andrejem Pe-
trovičem.
9 Kje vidite kolesarski klub
Perutnina Ptuj v Sloveniji?
R. Glavnik: "Glede na vse rezul-
tate smo sedaj v Sloveniji po jakosti
na drugem mestu do kategorije sta-
rejših mladincev, pri starejših mla-
dincih pa smo v samem vrhu. V
naslednjem letu prestopita Maho-
rič in Eržen v člansko konkurenco,
potem pa bomo imeli pokrito še
člansko vrsto v popolni postavi.
Štela bo šest ali sedem članov in ti
naj bi potrjevala dobro začrtano pot
s sistemom treningov in dobrim
načinom gospodarjenja v klubu. V
tem vidimo perspektivo kluba in še
boljše rezultate."
# Koliko stane kolo?
R. Glavnik: "Cene so različne -
od sedem pa vse do trinajst tisoč
mark. Naša dva tekmovalca že ima-
ta sodobnejša kolesa. Imamo tudi
kolesa za ekipno vožnjo. Moram
povedati, da srno se šele letos uspeli
opremiti kompletneje tako s kolesi
za ekipno vožnjo kot za kronome-
ter. Kolesarstvo je zelo drag šport,
celo strahotno drag. Ob tekmoval-
cu je velik tim ljudi, ki mora biti
strokovno podkovan in tehnično
opremljen tako, da lahko kjerkoli
in kadarkoli nastopi na vrhunski
tekmi. Uspeli smo z generalnim
sponzorjem Perutnino Ptuj in dru-
gimi, ki so nam priskočili na
pomoč in so imeli posluh za naše
delo. Za to pa je potrebno narediti
na stotine in stotine kilometrov,
zraven pa se še dokazati z rezultati.
In hvala bogu, letos je to doseženo."
# Letos je bila v Ptuju ena dir-
ka. Kaj se obeta za leto 1995?
R. Glavnik: "V programu je dru-
gi Grand Prix Pucha, nastopili
bodo tudi člani, in tudi državno
prvenstvo za mlajše in starejše mla-
dince in člane. Za ta program tek-
movanj bodo potrebna velika fi-
nančna sredstva in veliko garanje
kolesarjev, vodstva kluba in vseh
drugih, ki nam vedno stojijo ob
strani. Ne smemo pozabiti ptujske
policije, planincev PD Ptuj, pohva-
liti moram gasilce iz Grajene, ki so
nam pristopili na pomoč pri zava-
rovanju proge. V programu pa je še
večetapna dirka mladincev, ki bi
bila skupaj s sosednjimi državami.
To naj bi bil samo uvod v organiza-
cijo dirke za svetovni pokal. To je
tudi cilj razvoja v našem programu
tekmovanj."
# Kaj prinesejo te dirke Ptuju
in vašemu klubu?
R. Glavnik: "Dirke nosijo mestu
popestritev, so pa tudi velika
vzpodbuda mladim. Če nimamo
dirk doma, ne moremo računati na
pridobitev kadra. S tem motivira-
mo mlade. Kar pa se tiče našega
sponzorja Perutnine, je vsekakor
pomembno, da nastopamo tudi on-
kraj naših meja. Vse to je povezano
Ekipa mladih kolesarjev je vedno na "terenu"
in ni enostavno. Stvari je potrebno
tehtno končevati."
# Ali ste kot predsednik KK
Perutnina Ptuj zadovoljni s prete-
klim tekmovalnim letom?
R. Glavnik: "Bolj sem zadovol-
jen, kot sem si predstavljal, saj smo
dosegli več, kot smo pričakovali."
# Andrej Petrovič, vi ste trener
v KK Perutnina Ptuj. Kako ste
doživeli preteklo sezono?
A. Petrovič: "Sezona '94 je bila
zelo dolga in naporna. Pričela se je
20. februarja, končala pa v drugem
vikendu oktobra. Prvi del je bil v
znamenju borbe za reprezentančni
sedež naših dveh Mahoriča in Kel-
nerja za Ekvador. Na vsaki dirki je
bilo potrebno odpeljati maksimal-
no. Nato so prišle priprav na Ekva-
dor, za njimi pa državna prvenstva,
ko je bilo zopet potrebno biti
vrhunski in nabirati dobre rezulta-
te in točke. Letošnja sezona jebila
za nas dobra, saj smo dolgo delali,
da smo v kategoriji starejših mla-
dincev posegli po samem vrhu."
% Kakšen je trening kolesarja?
Vemo, da morajo fantjeza dosegan-
je dobrih rezultatov kar pridno
vrteti pedale.
A. Petrovič: "Dnevno je potreb-
no napravili od 80 do 120 kilome-
trov, odvisno od tekmovanja."
9 Iz vrst ptujskih kolesarjev
prihajata dva udeleženca svetov-
nega prvenstva v Ekvadorju.
Kako bi ocenili njun nastop?
A. Petrovič: "Že pred prvenst-
vom smo veliko govorili o Ekva-
dorju kot veliki neznanki. Mitja je
bil devetindvajseti, kar je odličen
rezultat, Miran pa petinosemdese-
ti. Imel jeokvaro na kolesu in šepa-
dec - lahko bi bil boljši. Skupni re-
zultat pa je, da smo imeli kot KK
Perutnina Ptuj dva v slovenski ko-
lesarski reprezentanci, to pa je
odlično."
# Kako pa je s pripravami na
naslednjo tekmovalno sezono?
A. Petrovič: "Fantje so pričeli
trenirati 30. oktobra. Dvakrat na
teden smo v fitnes centru, nekaj v
telovadnici, ker pa je vreme še do-
volj ugodno, vozimo kolo. Ko je
sneg, večinoma tekamo na
smučeh."
# Kateri so cilji za leto 1995?
A. Petrovič: "Nastop najmanj
enega mladinca na svetovnem
prvenstvu, ki bo v Italiji, v Pokalu
Slovenijepa uvrstitev med tri prvo-
uvrščene ekipe."
Na podelitvi priznanj najbojšim
kolesarjem v točkovanju za Pokal
Slovenije in kriterij slovenskih
mest jebilo slišati veliko pohvalnih
besed o dobrem delu v KK Perutni-
na Ptuj. Starosta slovenskega kole-
sarskega športa in direktor KK
Rog Ljubljana Zvone Zanoškar je
naprimer dejal: "Prav vesel sem,da
smo se zbrali v Ptuju, kjer domači
kolesarji zelo dobro delajo.
Ptujčani so na dobri poti, da z de-
lom in rezultati dokažejo svojo vel-
javo. Rezultate so potrdili že pri
mlajših selekcijah, nadgradnja, to
je člani, pa pride na vrsto, ko bodo
dobili iz mladincev člane. Njihova
pot je lahko samo navzgor."
•»D.Klajnšek
OIMNASTIKA j
Ptuiianke ekipno druge \
v dvorani Gimnasučnega centra v:
L j ubij an i j e v soboto potekala II. k val i-i
fikacijska tekma za nastop na držav-
nem prvenstvu zakategorijomlajšede-;
klice "B" program. Ponovno so se izka-;
zale predstavnice Gimnastičnega
društva Ptuj. Ekipa jeosvojila2. mesto,
prav tako med posameznicami Alenka
Bukovič. Na prvih treh tekmah tega;
tekmovalnega obdobja je tako dokaza-;
la, da se lahko bori tudi za sam vrh. Do
spomladanskih tekem je še veliko časa^
da izboljša predvsem preskok, vendar;
je tudi na drugih orodjih potrebno
spremeniti vaje, saj trenira že precej
zah tevn e elemen te.
Rezultati - ekipno: 1. ŠD Tabor
Ljubljana 102.80,2. GID Ptuj 102.20,
3. GD Koper 97.00; posamezno: 1.
Naja Ferjan, Sp. Šiška - 37.10,2. Alen-
ka Bukovič, Ptuj - 35.60,3. Nina Mihe-
lič, Tabor - 35.50, 8. Manja Ur-
bančič, Ptuj - 34.40, 15. Sanja Dre-
venšek, Ptuj - 31.80,20. Julija Šenveter,
Ptuj -30.40.
B.L.
ROKOMET

Litija - športna dvorana, gledal-
cev okoli 500, sodnika Melanšek,
Velenje, in Povalej, Celje.
Drava: Valenko, Osterc 1, Terbuc,
Hmjadovič 9, Belšak 6, A. Potočnjak
3, N. Potočnjak, Vugrinec 6, Štum-
berger, Pisar, Mešl in Zuran.
Rokometaši ptujske Drave so do-
segli pomembno zmago s konku-
rentom na prvenstveni lestvici ter
jim tako vrnili za poraz v ptujski
športni dvorani. V vrstah Litijanov
je nastopil tudi nekdanji član Dra-
ve Uroš Pri všek.
Prvi del srečanja ni kazalo, da bi
Drava lahko dosegla zmago, saj sov
22. minuti domačini imeli pred-
nost sedmih zadetkov. Takrat pa so
Ptujčani pričeli igrati. Res je, da so
prvi del dobili domačini s tremi za-
detki prednosti, v nadaljevanju pa
je na igrišču bila samo ena ekipa.
Fantje so dobro in predvsem bor-
beno igrali v obrambi, v napadu pa
vztrajno polnili mrežo domačega
vratarja. Domačini so se gostom
približali na samo dva zadetka šest
minut pred koncem. Toda ptujski
igralci na čelu z zelo dobrim vratar-
jem Valenkom so znali vzdržati na-
pade; še več, povečali so prednost.
Tako točki zasluženo odhajata v
Ptuj. S to zmago je Drava prehitela
domačine in se nekoliko povzpela
na prvenstveni razpredelnici.
Danilo Klajnšek
16-NASVETI
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
-o MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV - VIII.

I.
o        Delovna
sodišča
Ta so pristojna
odločati:
1. v naslednjih in-
dividualnih delov-
nih sporih:
a) o sklenitvi, ob-
stoju in prenehanju
delovnega razmerja,
b) o pre-
moženjskih in dru-
gih posamičnih pra-
vicah in obveznostih
iz delovnega razmer-
ja ali v zvezi z delov-
nim razmerjem med
delavcem in deloda-
jalcem, razen v
odškodninskih spo-
rih za poškodbe pri
delu in poklicne bo-
lezni,
c) med delodajalci
in delavci v zvezi z
izumi, oblikami te-
les, slikami ali risba-
mi in tehničnimi iz-
boljšavami,
č) iz pogodb o delu
za opravljanje
začasnih oziroma
občasnih del,
d) med organiza-
cijo oziroma deloda-
jalcem in učencem
ali študentom v zve-
zi s kadrovsko šti-
pendijo te začasnim
ali občasnim opravl-
janjem dela,
e) v zvezi z opravl-
janjem volonterske-
ga pripravništva,
f) za katere tako
določa zakon.
Naj opozorim, da
je za odločanje v spo-
rih, navedenih pod
črko c), izključno
pristojno Delovno
in socialno sodišče v
Ljubljani.
2. v naslednjih ko-;
lektivnih sporih:
a) med strankama
kolektivne pogodbe
ali med strankama
koletivne pogodbe
in drugimi osebami
o obstoju ali neob-
stoju koletivne po-
godbe in o njenem
izvrševanju,
b) glede pristoj-
nosti za koletivno
pogajanje,
c) o medsebojni
skladnosti kolektiv-
nih pogodb in sklad-
nosti kolektivnih
pogodb z zakonom,
č) o zakonitosti
stavke,
d) ki izvirajo iz za-
kona o sodelovanju
delavcev pri upravl-
janju in se nanašajo
na kršitve zakona s
strani sveta delav-
cev, na spore med
vodstvom in svetom
delavcev, na izvolit-
ve delavskih zaupni-
kov, članov sveta
delavcev in nadzor-
nega sveta, če ni z za-
konom drugače
določeno,
e) o pristojnosti,
ki jih ima sindikat v
zvezi z delovnimi
razmerji,
O v zvezi z določit-
vijo reprezentativ-
nosti sindikata,
g) za katere zakon
tako določa.
Tu naj opozorim,
da je za spore iz ko-
lektivnih pogodb, ki
so navedeni pod
točko 2 in črkami a),
b), c) in ki veljajo za
območje Republike
Slovenije, krajevno
pristojno Delovno
in socialno sodišče v
Ljubljani. Za druge
kolektivne spore je
krajevno pristojno
sodišče, ki je splošno
krajevno pristojno
za delodajalca.
# Organizacija
delovnih sodišč
V Republiki Slo-
veniji so naslednja
delovna sodišča prve
stopnje:
a) Delovno
sodišče v Celju,
b) Delovno
sodišče v Kopru,
c) Delovno in so-
cialno sodišče v
Ljubljani, ki pa je
poleg delovnih spo-
rov pristojno za
reševanje socialnih
sporov za območje
Republike Sloveni-
je,
č) Delovno
sodišče v Mariboru.
Vsako od naštetih
sodišč obsega v 7.
členu ZDSS
določeno število
sodnih okrožij.
Tako n.pr. delovno
sodišče v Mariboru s
sedežem v Mariboru
obsega območje sod-
nih okrožij Maribor,
Murska Sobota, Ptuj
in Slovenj Gradec.
Zelo pomembna
se mi zdi določba, da
sodišča prve stopnje
sodijo kot delovna
sodišča na sedežu
sodišča in nazunanj-
ih oddelkih. Tako bo
n.pr. Delovno
sodišče v Mariboru
sodilo na oddelu v
Ptuju v zadeveh z
območja sodnih
okrajev Ormož in
Ptuj.
Obseg sodnih
okrožij in sodnih
okrajev sem opisal že?
pri obravnavi zako-
na o sodiščih.
II.
SOCIALNO
SODIŠČE
Kot sem že ome-
nil, je za reševanje
socialnih sporov za
območje Republike
Slovenije stvarno
pristojno le Delovno
in socialno sodišče v
Ljubljani s sedežem
v Ljubljani, ki sodi
kot socialno sodišče
na sedežu v Ljublja-
ni, opravlja pa naro-
ke in obravnave tudi
na svojih zunanjih
oddelkih v Brežicah,
Kranju in Novem
mestu ali na zunanj-
ih oddelkih drugih
delovnih sodišč, če
ima stranka prebiva-
lišče na tem območju
in če se tako posto-
pek lahko opravi z
manjšimi stroški.
# Pristojnosti
socialnega sodišča
prve stopnje
To sodišče je pris-
tojno odločati v tako
imenovanih social-
nih sporih z nas-
lednjih področij so-
cialne varnosti:
1) pokojninskega
in invalidskega za-
varovanja: v sporih o
pravici do in iz po-
kojninskega in inva-
lidskega zavarovan-
ja,vsporihizpostop-
ka za ugotavljanje
delovnih mest, na
katerih se šteje zava-
rovalna doba s
povečanjem, o spo-
rih o vključevanju v
prostovoljno zavaro-
vanje in o sporih o
izvrševanju pogodb
o vključitvi v prosto-,
voljno zavarovanje,
v sporih iz priznanja
in dokupa zavaro-
valne dobe, v sporih
v zvezi s plačevan-
jem prispevkov za
pokojninsko in in-
validsko zavarovan-
je,
2) zdravstvenega
zavarovanja: v spo-
rih o pravici in iz
zdravstvenega zava-
rovanja, v sporih v
zvezi s prosto-
voljnim zavarovan-
jem, v sporih v zvezi
s plačevanjem pris-
pevkov za zdravstve-
no zavarovanje,
3) zavarovanja za
primer brezposel-
nosti: v sporih o pra-
vici in iz zavarovanja
za primer brezposel-
nosti, v sporih v zve-
zi s prostovoljnim
zavarovanjem, v spo-
rih v zvezi s
plačevanjem pris-
pevkov za zavaro-
van je za primer brez-
poselnosti, v sporih
o varnosti sredstev,
izplačanih iznaslova
zavarovanja za pri-
mer brezposelnosti,.
4) družinskih in
socialnih prejem-
kov.
Socialno sodišče
je na področjih, ki so
navedena, pristojno
odločevati tudi v
sporih o odgovor-
nosti za škodo,ki jo
zavod povzroči zava-
rovancu, oziroma za
škodo, ki je
povzročena zavodu v
zvezi z zavarovalnim
razmerjem.
Krvodajalci
24. NOVEMBER - Terezija
Pihler, Trnovska vas 15/b; Srečko
Čeh, Bišečki Vrh 15, Trnovska vas;
Ivan Čeh, Ločič 13, Trnovska vas;
Franc Pihler, Trnovska vas 15/b;
Alojz Zoreč, Minoritski trg 4, Ptuj;
Peter Vugrinec, Kajuhova 3, Ptuj;
Branko Zaje, Industrijsko naselje;
Jožef Rajh, Apače 294, Lovrenc na
Dravskem polju; Edvard Rižner,
Spuhlja 107/d, Ptuj; Stanko Jus,
Ptujska Gora 2; Slavko Intihar,
Gerečja vas 9/a, Hajdina; Franc
Čuček, Podvinci 38; Avguštin Ros,
Plan jsko 7, Majšperk; Radovan Me-
saric, Slape 17,PtujskaGora;Roma-
na Mertuk, Kraigherjeva 23, Ki-
dričevo; Bogdan Šimenko,
Gruškovje 11, Podlehnik; Janko
Milošič, Jablovec 56/a, Podlehnik;
Anica Šemrl, Orešje 147, Ptuj; Ivan
Strelec, Zg. Hajdina 78, Hajdina;
Terezija Milošič, Jablovec 56/a,
Podlehnik; Avgust Majcen, Sodinci
77, Velika Nedelja; Anton Peršuh,
Trnovec 4/a, Dolena; Daniel
Roškar, Gorišnica 146; Drago
Arnuš, Borisa Kraigherja 9, Ki-
dričevo; Boris Blažek, Keleminova
16, Maribor; Janez Šilak, Slomi 16,
Polenšak; Anica Dodlek, Apače
296;FrancRajšp,Destrnik55;Mar-
jan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a,
Ptuj; Janez Plajnšek, Tovarniška 1,
Kidričevo; Dragica Bavdek, Apače
194, Lovrenc na Dravskem polju;
Marjan Aubelj, Majšperk 76; Milan
Rihtar,U1.5.prekoraorske 12, Ptuj;
Iztok Kojc, Volkmerjeva 27, Ptuj;
Danilo Reihs, Rucmanci 43,
Tomaž; Metod Belšak, Sp.
Ključarovci 17, Velika Nedelja; Ja-
nez Vogrinec, Pobrežje 140/a, Vi-
dem; Davorin Muzek, Zabjak 5,
Ptuj; Branko Lukman, Jurovci 5/a,
Videm pri Ptuju; Jože Horvat,
Poljska C. 18, Rače; Vilko Turk,
Lovrenc na Dravskem polju; Mar-
jan Kovačec, Apače 64, Lovrenc;
Bojan Petek, Tibolci 34, Gorišnica;
Janko Levanič, Kajuhova U, Ki-
dričevo; Branko Forstnerič, Tržeč
14, Videm pri Ptuju; Zdravko
Krošl,Savinsko 38, Majšperk; Kon-
rad Rižner, Spuhlja 107/b; Miran
Trantura, Savinsko 22, Makole;
Branko Matjašič, Stojnci 51, Mar-
kovci; Drago Žerak, Zupečja vas 7,
Lovrenc; Milan Strupar, Strmec 10,
Destrnik; Mario Geček, Panonska
5/b, Maribor; Roman Križnjak,
Formin 39, Gorišnica; Marjan Hor-
vat, Krčevina pri Ptuju 72; Dušan
Najvirt, Celestrina 11, Maribor;
Zdenka Cebe, Ptujska 65, Prager-
sko; Branko Ivančič, Hrastovec 73,
Zavrč; Franc Pišek, Stari Log 56,
Pragersko; Alojz Brunčič,Trnovski
Vrh 11, Trnovska vas; Janez Marin,
Podgorci 74, Ormož; Peter Najvirt,
Ložane 6, Pernica; Dušan Kmetec,
C. v Rogozo 27, Miklavž; Danijel
Ters,Hotinja vas 122, Orehova vas.
25. NOVEMBER - Bojan Senjur,
Mrakova 14, Vrhnika; Bojan Hren,
Predmost 30; Robert Rogač, Pe-
tajnci 15, Tišina; Sašo Firbas,
Prušnikova 4, Maribor; Gorazd
Horvat, Porabska 6, Gornja Radgo-
na; Igor Gaber, Bistriška cesta 69;
Branko Roškar, Gabrnik 6/a,
Juršinci; Primož Krese, Mirna Peč;
Kristian Guštin, Pot Janeza Trdine
3/a; Nedžad Zilkič, Preglov trg 11,
Fužine.
29. NOVEMBER - Dominika
Kolarič,^Vodranci 20, Središče;
Dragica Skripač, Gomilšakova 12,
Ptuj; Janez Žumer, Hajdoše 66; Sil-
va Kozel, Zakl 37, Podlehnik; Fran-
jo Bezjak, Arbajterjeva 3, Ptuj; Ani-
ca Zajšek, Stanošina 9, Podlehnik;
Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj;
Martin Cvetko, Gradiščak 8,
Juršinci; Boris Spindler, Kremplje-
va 6, Ptuj; Sandi Roškar, Pobrežje
146, Videm pri Ptuju; Jelka Voda,
Mestni Vrh 43, Ptuj; Edvard Jurgec,
Lancova vas 68, Videm; Viktor Mla-
kar, Vitomarci 75, Vitomarci; Mari-
ja S venšek, Hrvatski trg 4, Ptuj; Ma-
rija Kožic, Kraigherjeva 24, Ptuj;
Stane Cafuta, Prešernova 17, Ptuj;
Erika Skuhala, Zamušani 53/b; Ja-
nez Kozel, Potrčeva 4, Ptuj; Eliza-
beta Roškar, Strmec 13, Polenšak;
Janez Pernek, Dravinjski Vrh 8/a;
Sonja Predikaka, Šturmovci 11, Vi-
dem pri Ptuju; Mihael Bohanec, Za-
gorel 53, Juršinci; Anton Feguš,
Sedlašek 15/a, Podlehnik; Anton
Glaser, Borovci 50, Dornava; Janja
Toplak, Langusova 30, Ptuj; Janez
Bedeniic, Kočice 25, Žetale; Radivoj
Dovečar, Strjanci 33, Podgorci;
Franc Lah,Mihovci 100, Velika Ne-
delja; Stanko Polič, Vintarovci 76;
Matilda Šegula, Moškanjci 111,
Gorišnica; Dušan Cizerl, Janežov-
ski Vrh 14/b.
Ha g raci n o turistično vp rala n je
Letošnje leto je po svoje prelomno za ptujski turizem. Po nekaj letih je znova
dosežena zavidljiva rast turističnega prometa. Za več kot 40 odstotkov se je še po
nepopolnih podatkih povečalo število obiskovalcev, občutno pa se povečuje tudi
število nočitev.
Za nadaljnji razvoj ptuj-
skega turizma so zelo po-
mcmhnc nove nočitvene
zmogljivosti v ptujskih
Termah in ustanovitev go-
spodarskega interesnega
združenja Poetovio Vi vat,
ki ima že okrog 60 članov.
Krona letošnjih prireditev
v Ptuju pa ho zaključna
prireditev letošnje akcije
luristične zveze Slovenije
"Moja dežela - lepa, ureje-
na in čista". Potekala ho v
sohoto popoldne v roman-
skem palaciju in v viteški
dvorani na ptujskem gra-
du. Del prireditve z emi-
nentnimigosti, ki ho pote-
kala v viteški dvorani, ho
posnela tudi slovenska te-
levizija. Posnetek si homo
lahko ogledali v nedeljo,
18. decemhra, oh 18.20
uri na drugem kanalu slo-
venske televizije.
V zvezi s prvim no-
vemhrskim turističnim
vprašanjem oziroma odgo-
vorom smo dolžni dati po-
pravek. Pomotoma smo
napisali, da ima ptujski
Pokrajinski muzej stalno
zhirko rimskih novcev v la-
pidariju; v resnici pa je
zhirka v refektoriju domi-
nikanskega samostana.
Za napako se hralcem in
reševalcem opravičujemo.
Na drugo novemhrsko
turistično vprašanje, v ka-
terem smo spraševali, ka-
tera sta druga dva svetni-
ka na sliki (veduti Ptuja),
smo prejeli veliko odgovo-
rov. Večina je pravilno od-
govorila, da sta druga dva
svetnika na sliki sv. Jurij
(zaščitnik prostijske cer-
kve in celega Ptuja) ter sv.
Florjan, zaščitnik pred
požari. Nagrado za pravi-
len odgovor homo poslali
Barbari Jus na Zaloško
58 v Ljubljano. Čestita-
mo!
Danes vprašujemo, po
kom se imenuje POVOD-
NOVmuzej v Ptuju. Na-
grada za pravilen odgovor
je družinska vstopnica za
ogled muzejskih zhirk in
muzejske puhlikacije. Od-
govore pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Raičeva
ulica 6, dc 24. decemhra.
Prijetne hožične in novo-
letne praznike ter srečno
novo leto 1QQ5 vam želi-
mo!
V vrtu
v pozni jeseni in v začetku
zime, ko se narava pripravlja na
mirovanje in počitek, moramo
tudi v vrtu postoriti opravila, ki
bodo v korist drevninam in dru-
gim vrtnim trajnicam za boljšo
prezimitev.
Na počivanju pa niso le rastline,
temveč tudi zemlja. V zemlji se po-
zimi raztapljajo težko topljive rud-
ninske snovi, da bodo spomladi zo-
pet na voljo rastlinju in novi vege-
taciji. Če je v tleh dovolj humusa, se
pozimi med počivanjem tal ob-
navljajo koristne drobnoživke,
prerazmnožene škodljivce pa
zmrzal uniči, da se v tleh nekako
ponovno vzpostavi biološko rav-
notežje. Zaradi vsega dogajanja v
tleh v času zinmskega mirovanja
narave in vzdrževanja rodovitnosti
tal je vrtno zemljo, proste gredice
in kolobarje okrog trajnic potreb-
no globoko prekopati. Zemlja se v
globoki in grobi brazdi čez zimo iz-
datno napoji, kar je najpomemb-
nejša zaloga vlage v naslednjem ve-
getacijskem letu, sicer pa je pri tem
potrebno izrabiti fizikalno lastnost
vode, da se v zmrznjenem stanju v
obliki ledu razširi, to pa ima za pos-
ledico, da se zbita zemlja zdrobi in
ponovno preide v mrvičast zlog. V
zdrobljeni zemji se poveča
zračnost in ugodneje se razvijajo
drobnoživke. V zračni zemlji z do-
volj humusa in drobnoživk bodo
vzpostavljeni osnovni pogoji za
rast in razvoj vrtnega rastlinja v
naslednji vegetacijski dobi.
Vrtna zemlja pa se kljub redni
obdelavi ter gnojenju z rudninski-
mi in organskimi gnojili zaradi in-
tenzivnega gojenja iz leta v leto si-
romasi in enostransko se izčrpava-
jo nekatere matične rudninske
snovi, ki so v tleh manj obstojne.
Med takšnimi je poleg biogenih
elementov kalija, fosforja, dušika
in drugih najpomembnejši kalcij.
Ker je v začetku zime najugod-
nejši čas za apnjenje tal, se tokrat
nekoliko bolj spoznajmo z vlogo
kalcija v tleh in razstlini, o sredst-
vih, primernih za apnjenje, ter
načinu njihove uporabe. Kalcij
najdemo v vseh organih rastline v
sestavi rastlinske celice, predvsem
v njeni opni, kar pomeni, da je kot
biogeni element sestavni del rastli-
ne in potreben za njeno rast in raz-
voj. Se bolj kot za samo rastlino pa
je kalcij potreben v tleh za
vzdrževanje in povečanje njihove
rodovitnosti. Tla, oskrbljena z do-
volj kalcija, so rahlejša in s tem
zračnejša. Ob prisotnosti zraka se
bolje razvijajo talne drobnoživke
in korenine lažje dihajo. Z
zračnostjo tal se povečuje prepust-
nost za vodo, peščena tla po apn jen-
ju postanejo kompaktnejša in bolj
zadržujejo vlago. Kalcij v tleh mo-
bilizira rastlinska hranila, nevtra-
lizira kisline in pospešuje razkra-
janje organskih snovi.
Sicer pa je kalcij v tleh dokaj nes-
tanoviten, saj ga le del porabi rastli-
na za hrano in tla za prej omenjene
biološke, fizikalne in kemične pro-
cese, drugo pa se izpira v globlje
sloje ali izgublja z erozijo. Tla s si-
romašenjem s kalcijem postajajo
kisla, zbita, med pleveli se širi vse
več neželenih kislih zeli in trav, v
senci se razrašča mah, pridelki
vrtnin pa se iz leta v leto počasi,
vendar vztrajno zmanjšujejo, pri
okrasnih rastlinah pa je očitno
skromnejše cvetenje, mnoge pa
prično odmirati.
Ko opazimo znakepomanjkanja
kalcija v tleh in zakisanost tal, jih s
kalcificiranjem ali apnjenjem po-
pravljamo in izboljšujemo njihovo
rodovitnost. Za apnjenje upo-
rabljamo mleti apnenec ali dolo-
mitno kamninsko moko 20 deka-
gramov na kvadratni meter
površine ali 10 dekagramov dehi-
driranega apna ali 1 do 2 kg karbo-
natnega mulja, ki je stranski proiz-
vod pri pridelavi sladkorne pese
(TSO v Ormožu). Takšne količine
porabimo na kvadratni meter
površine, če nimamo izdelane la-
boratorijske analize tal, sicer pa se
ravnamo po napotilih in odmer-
kih, ki izhajajo iz analize talnega
vzorca.
Najprimernejši čas za trošenje
apnenih sredstev je pozno v jeseni
aH pozimi na brazdo ali pa trati, da
sebodopozimispadavinamisprale
in razporedile po ornici. S hlev-
skim gnojem, gnojevko ali kom-
postom se apno ne sme mešati, ker
prihaja za zemljo in rastline do
škodljivih kemičnih procesov. V
delu vrta, ki ga gnojimo z organski-
mi gnojili, ta z jesensko globoko
obdelavo zakopljemo, po grobi
brazdi apnimo, rudninska gnojila,
ki jih nameravamo uporabiti za
gnojenje posameznih vrtnin, pa
potrosimo šele spomladi, vsaj dva
tedna pred setvijo.
(***)
Po biokoledarju je priporočjivo se-
jati in saditi rastline, kijih prideluje-
mo zaradi lista, od 11. do 13. ter od 20.
do 22. decembra, zaradi plodov 13.,
14., 19. in 20 ter od 22. do 24. decem-
bra, zaradi korenike od 15. do 18. de-
cembra ter zaradi cveta ter zdravilna
zelišča 14. in 15. ter od 18. do 20. de-
cembra.
•» Miran Glušič, ing. agr.
Kuharski nasveti
Danes bomo pripra-
vili: angleški sadni
kolač, sirovi kolač in
domači prijatelj.
ANGLEŠKI SADNI
KOLAČ
Potrebujemo(za okro-
gli model s premerom
23 cm):
-500 g rozin
- 500 g suhih korint
- 250 g nasekljanih
kandiranih poma-
rančnih lupinic
- 250 g nasekljanih
kandiranih limoninih
lupinic
- 375 g moke, 1/2
žličke soli
- 1/2 nastrganega
muškatnega oreščka
- 1/2 žličke zmletega
pimenta
-375 g mehkega suro-
vega masla
- 375 g rjavega slad-
korja
-6 jajc
-3 žlice vinjaka
Model namažemo z
margarino in obložimo z
dvojno plastjo perga-
mentnega papirja, ki ga
tudi pomastimo. Maslo
in sladkor penasto
umešamo in postopo-
ma dodajamo jajca ter
med mešanjemo še
moko s soljo, muškatom
in pimentom, ki smo ju
prej presajali. Moko do-
damo vdveh ali treh od-
merkih. Na koncu do-
damo vinjak in sadje, ki
smo ga že prej namočili
v topli vodi. Testo damo
v model, poravnamo
zgornjo ploskev, na sre-
dini pa naredimo
manjšo vdolbinico.
Pečemo pri temperaturi
150Cod2do2,5uri.
SIROV KOLAČ
Potrebujemo
Sladkorno testo:
-200 g moke (po potre-
bi malo več)
- 100 g mrzlega suro-
vega masla
- 100 g mletega slad-
korja
Ostalo:
- 4 jajca
- 200 sladkorja
- 500 g skute
- 500 g kisle smetane
- 20 g koruznega škro-
ba
- 2 žlici vaniljinega
sladkorja
- malo limonine lupine
-100 g rozin
lzmoke,maslainslad-
korja pripravimo testo.
Model namažemo z
margarino, ga
obložimo s pripravlje-
nim testom in damo na
hladno.
Rumenjake in sladkor
penasto umešamo, do-
damo vaniljin sladkor,
primešamo kislo smeto-
mo, škrob skuto in rozi-
ne. Na koncu pridamo
trd beljakov sneg. Maso
zdevamo   v   model.
obložen s testom. Kolač
pečemo eno uro pri
temperaturi 200 C.
Med peko nadev neko-
liko naraste, vendar
med ohlajanjem spet
upade in se potem strdi.
Če prehitro porjavi,
kolač pokrijemo zalufo-
lijo. Preden ga ponudi-
mo, naj stoji v hladilniku
2-3 ure. Za pripravo si-
rovega kolača uporabi-
mo tortni model.
DOMAČI
PRIJATEU
Potrebujemo
- 4 jajca
- 28 dag sladkorja
-26 dag moke (1/1)
-15 dag orehov
-15 dag rozin
-1 pecilni prašek
Rumenjake ločimo od
beljakov, jim dodamo
sladkor ter jih penasto
umešamo. Dodamo
mleko s pecilnim
praškom, grobo sesekl-
jane orehe in rozine. Na
koncu s kuhalnico pri-
mešamo trd sneg belja-
kov. Model (podolgo-
vat) dobro namažemo z
margarino in potrese-
mo z ostro moko.
Pečemo pri temperaturi
1 80C 45 minut do eno
uro. Se nekoliko tople-
ga potresemo s sladkor-
jem v prahu.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
TEDNIK -15. DECEMBER 1994
ZA KRATEK CAS - 17
^Mladi dopisniki
v GOZDU
z bratcem sem šla v gozd na spre-
hod. Naenkrat je iz mlake skočila
žaba. Jaz sem se je prestrašila. Po-
klicala sem bratca. Bratec je stal za
menoj in mi rekel: "Saj veš, da žaba
nič ne naredi."
Jasna Rozman, Z. a
OŠ Velika Nedelja
NA RAZSTAVI
Danes smo bili na razstavi malih
živali. Videli smo kozo, purana, gosi,
race, kokoši, golobe, peteline, faza-
ne in zajce. Govorili smo za radio.
Tam so imeli srečolov.
Videli smo zajčka, kije stal na
dveh nogah. Najbolj všeč mije bil ta
zajec. Bilo je veliko otrok iz drugih
šol.
Katja Svenšek, 2. r.
OŠ Sela
MAMI
Moja mami je bila doma v Žicah.
Je zelo lepa in pridna. Ima rada
rože. Včasih me razjezi. Rada ima
vijolično barvo. Je kuharica. Zelo
dobro kuha. Kadar je doma, vedno
dobro jemo. Če je ni doma, jo že
kličemo. Vsi jo imamo zelo radi, po-
sebej pajaz. Če sem bolna, me pelje
k zdravniku. Ima nas zelo rada.
Rada se smeji. Če mije dolgčas, se z
mano igra.
To je moja mami.
Natalija Sagadin, 2. a
OŠ Kidričevo
TRGATEV
Prišla je jesen, z njo pa tudi zadnje
spravilo pridelkov z njiv in vinogra-
dov. Pri nas v Halozah je zadnje po-
membno delo trgatev. Tako smo
tudi pri nas doma morali potrgati
grozdje in spraviti sladki mošt v
klet.
Zjutraj, ko je sonce ogrelo zrak,
smo se veselo odpravili v vinograd.
Hitro smo trgali grozdje, brentarji
pa so ga nosili v prešo.
Ko smo vinograd obrah, seje za
nas otroke začelo najlepše, saj smo
bili glavni pri stiskanju grozdja. Ve-
selo smo se vrteli okrog vretena,
vmes pa si pogasiU žejo s sladkim
sokom.
Po prvem stiskanju smo si malo
odpočili ter se navečerjali. Po
večerji so starejši moški šli ponovno
v prešo ter prekopali zmleto in
stisnjeno grozdje. To delo je bilo za
nas otroke pretežko, zato smo jih
lahko samo opazovali. Po prekopu
grozdja se je vse delo zopet ponovi-
lo, tako dasmo mi otroci znova vrte-
U vreteno, kar pa je bilo tudi zadnje
naše delo v trgatvi. Naslednji dan
sva z očetom dosladkala mošt, saj
ga moramo dobro pripraviti za do-
bro vino.
S tem seje končala moja letošnja
trgatev, v spominu pa mije ostal lep
in topel sončen'dan.
Mitja Milošič, 5. b
OŠCirkulane
ZA USTVARJANJE NI
POTREBNO BOGASTVO
stopali smo po peščeni poti in se
spraševali, le kakšen talent neki bi
lahko živel v tako nedostopnem
kraju, vendar je naša mentorica,
čeprav ji nismo verjeli, to ves čas
trdila...
Pričakovala nas je med vhodom
hiše, za katero bi vsakdo rekel
"podrtija", in nas veselo povabila v
hišo. Vstopili smo v nekakšen pred-
prostor, kjer so bila vedra, "štor" s
sekiro, v kotu je bila repa in skozi
okno vrt, ravno od nas pa je nekako
začudeno postrani gledala koza.
Gospa nam je s prsti kazala, naj ji
sledimo, in zavili smo na levo stran
do vrat, ki jih je načel zob časa, kot
očitno vse stvari v tej hiši. Od pre-
mišljanja meje odtegnilo škripanje
vrat in vsi smo se pošteno zmotili.
Ta sobaje, naj... svet naše gostitelji-
ce Jelice Vogrinec iz Sp. Voličine 12
in za druge hkrati pravljični svet.
Posedla nas je meter vstran od
vrat in nam dala vedeti, naj bomo
domači. Ni bilo treba iskati njenih
izdelkov, saj sobo krasijo plodovi
nj ene ga ustvarj anja.Ženamizismo
opazili šopek rož, narejenih iz pa-
pirja, in maketo Jeličine rojstne
hiše: hiša iz papirja, na oknih rože,
okrog hiše mah kot trava in malo
vstran so posipani kamenčki, ki so
ponazarjali cesto.
Na začetku je bilo bolj tiho, ven-
dar je takoj za spremembo
poskrbela Jelica. Izpod mize je po-
tegnila zaboj, v katerem je imela ve-
liko doma narejenih lutk. Na eno
roko sije nataknila lepo deklico, na
drugo pa fantka in nam v nemščini
uprizorila prizor iz pravljice
Trnuljčica, potem pa nam je dala
malo časa, da smo si lahko bolj ogle-
dali sobo, in nam zraven povedala,
kar nas je zanimalo.
Pol metra od nas je bila velika sta-
ra omara z glasbilom, imenovanim
lajna. Zraven lajne je bil stol, na ka-
terem so bile biblije iz leta 1893/94,
napisane v nemščini. Sredi sobe je
stala velika postelja, poleg nje pa
zopet omara in na steni iz lesa nare-
jene slike z raznimi motivi. Jezus,
kmečka opravila, tihižitje... Ob tem
nam je povedala, da so iz lipovega
lesa in gaje z izvijačem izoblikovala
v prave umetnine. Za posteljo je
stala zofa in na njej so sedeli njeni
"priatelji", ki jih je iz pliša sama na-
redila, to pa so medvedki in dva
kužka. Vzela jih je v naročje, malo
poklepetala z njimi in jim pojasnila,
kdo in kaj smo, nato pajih je posadi-
la nazaj nazofo, ki jo je samaprevle-
kla z rumeno zlatim blagom. V kotu,
ob postelji, je imela za božič nareje-
ne jaslice. Glavni material so kam-
ni, mah, veje in predvsem les. Ob
vsej tej lepoti pa smo tudi opazili na
sredini sobe hlod; z njimje podpira-
la strop sobe, da se ne bi zrušil, in že
ta je bil ves luknjičast od lubadar-
jev.
Po tem ogledovanju je odprla
omaro in iz nje izvlekla zvezek, v
njem ima zbrane svoje pesmi, kijih
je napisala ob raznih zanimivih do-
godkih. Nekaj jih ima celo napisa-
nih v nemščini, in čeprav ne pozna
not, jih ima uglasbene in nam jih je
kar na pamet zapela. Njeno
obnašanje ob petju pa je bilo
takšno, kot je bilo besedilo pesmi.
Po nastopu nam je pokazala kup
prtičkov, ki jih je skrojila, zašila in
izvezla sama. Izvedeli smo, da se je
vehko stvari naučila, ko je obisko-
vala nemško šolo, veliko pa je
"zrastlo" v njeni glavi. Svoje primere
vezenja nam je pokazala tudi na
vzglavniku, ki gaje sama naredila.
Vzdušje v tej sobi je bilo že prav
domače in veselo. Nihče ni mislil na
drugo kot na to, kar nam je Jehca
pokazala, predstavila... Čas je hitro
minil, zato smo se morali počasi
posloviti od vesele, sposobne žen-
ske, ki sije ustvarila svoj čudoviti
pravljični dom - srečni svet sredi
razpadle hiše in revnega okolja...
Za konec pa še nekaj, kar sem se
ob tem obisku naučila: za ustvar-
janje nista potrebna bogastvo in
šola, ampak zadovoljstvo ob ust-
varjanju česa novega, lepega...
Gordana Ornik, 8. r.
OŠ Veličina
NOVA TEHNIČNO DELAVNICA
IN NOGOMETNO IGRIŠČE
Učenci OŠ Cirkovce smo imeli 27.
oktobra praznik: odprh smo novo
tehnično delavnico in nogometno
igrišče. Povprašali smo nekaj učen-
cev 6. razreda, kako je bilo tega dne.
V spominu mi bo ostal ves dan, saj
je bilo zanimivo. Predstava je bila
"super", še boljše pa je bilo, ko smo v
dvorani plesali in peli. Za hribom
smo pekli kostanje, da nas ni oviral
veter. Ko je zmanjkalo kostanjev,
smo si ob ognju peli.
Darja Potočnik
•••
Všeč mije bila tekma med učenci
in starši. Tudi na pikniku je bilo "su-
per", čeprav nejem kostanjev. Tako
bi lahko bilo tudi vsak teden.
Marjan Petje
Bilo je "super", čeprav meje bilo
strah, da se bom pri recitiranju
zmotila. Sprostila sem se, ko smo
po tekmi bili nekaj časa v dvorani
ter ob duetu iz Novega mesta. Bilo
mije žal, ko sem morala ob 14.30
oditi na avtobus.
Blanka Goljat
•••
Ta dan je bil lep. MisUm, da mi bo
vedno ostal v spominu. Dan, ki mije
bil najlepši od vseh, kar sem jih
preživel v tej šoli.
Robert Ribič
učenci OŠ Cirkovce
Božiček, da ali ne?
če še ne verjamete, da obstaja tis-
ti čisto ta pravi Božiček, je šc
zmeraj dovolj ča.sa, da to preveri-
te. Kako? Enostavno mu napišite
pismo, po možnosti v angleščini
ali nemščini (če tujih jezikov ne
obvladate, naj vam pri pisanju
kdo pomaga), in ga prosite za od-
govor pa še kakšno fotografijo za
priboljšek. Poskusite, nc bo vam
žal, saj boste prav gotovo dobili
odgovor. In kam morate pi.sati?
Na Finsko, seveda. Pravzaprav
na Laponsko, ki jjredstavlja se-
verni del Finske. Se naslov: SAN-
TA CLAl S, 99999 Korvatuntu-
ri, nNLAND; ali pa: SANTA
CLAUS, Arctic Circie, FIN-
LAND. V naše uredništvo pa
lahko pošljete prispevke o tem,
kaj vse vam je Božiček v pismu
odgovoril.
D. Sterle
8 - ZA RAZVEDRILO
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
TEDNIK -15. DECEMBER 1994
POSLOVNA SPOROČILA - 21
22 . POSLOVNA SPOROČILA
15. DECEMBER 1994- TEDNIK
TEDNIK-15. DECEMBER 1994
OGLASI IN OB.IAVE-23
GAHVCI, PLA^CEROVCI / TEMELJNI KAMEN ZA NAMAKALNI SISTEM

Preišnji petek so ob dravskem kanalu v Gajevcih položili temeljni kamen, ki po-
meni tudi uradni začetek gradnje namakalnega sistema. Namakalna zadruga Ga-
jevci- Placerovci, ki je pobudnik gradnje, bo delo izpeljala ob pomoči Ministrstva
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namakalni sistem bo dolg deset kilome-
trov, napeljan pa bo po 316 hektarjih kmetijskih površin.
Namakalno zadrugo Ga-
jevci-Placerovci so pred
dobrim letom ustanovili z
namenom, da bi lažje
reševali nastale težave sušnega
obdobja. Po letu dni jim uspelo
pridobiti kar 90 odstotkov inter-
esentov med vsemi tistimi last-
niki zemljišč, ki imajo svoje
kmetijske površine na tem
območju. Kot je na petkovi slo-
vesnosti po\eda\ Janko Bezjak,
predsednik iniciativnega odbo-
ra, so že dalj časa razmišljali o
individualnem namakalnem
sistemu, vendar se je kmalu po-
kazalo, da je potrebno združiti
vse uporabnike zemljišč. Težav
pri pridobivanju lokacijskega
in gradbenega dovoljenja ni
bilo veliko; precej so jim pri tem
pomagali na ptujskem sekreta-
riatu za kmetijstvo in na pristoj-
nih republiških službah.
Petkove dopoldanske slove-
snosti so se poleg vaščanov in
lastnikov kmetijskih zemljišč,
udeležili še gostje: Ivan Obal, na-
mestnik kmetijskega ministra,
Jože Petek, predsednik nama-
kalne zadruge, Ervih Kuhar iz
slovenske svetovalne službe,
ptujski kmetijski minister Franc
Bezjak, župan Vojteh Rajher in
novi župan občine Gorišnica
Slavko Visenjak.
Ivan Obal je poudaril, da je v
Sloveniji namakalni sistem na
prelomnici. Pri ministrstvu so
prepričani, da namakanje ni naj-
boljša rešitev pred sušo, saj je po
mnenju Obala pri tem potreben
nujen agrotehniški ukrep za so-
dobno kmetijstvo. Cene se kme-
tijskim pridelkom zmanjšujejo
in ob tem bo v Sloveniji po bese-
dah Obala potrebno uvesti sis-
tem namakanja s spremenjeno
Temeljni kamen za namakalni sistem je položil Ivan Obal Iz repu-^
bliškega kmetijskega ministrstva.
Gradbišče namakalnega sistema ob dravskem kanalu.
pridelavo na polju. Tako bo v
prihodnje osnovno vprašanje,
kako pridelano spraviti na trg.
Obal je še povedal, da bo potreb-
no uvajati nov pristop kmetovan-
ja, v tem času pa se že intentivno
dela na omenjenem področju,
pripravlja pa se nova tudi zako-
nodaja o namakalnem sistemu v
Sloveniji. Z novim zakonom bo
to pomenilo, da se v naslednjih
petindvajsetih letih Sloveniji
obeta kar 10 tisoč hektarjev
površin, urejenih z namakalnimi
sistemi.
Tudi Ervin Kuhar iz repu-
bliške kmetijske svetovalne
službe je poudaril, da intenziv-
nost namakanja zahteva nov
pristop pri pridelavi in prav o
tem bodo že na začetku pri-
hodnjega leta govorili na stro-
kovnem posvetu.
Tekst in foto:
Tatjana Mohorko
FORMIN / PRIHODNJE LETO NE BO VEČ SUŠE
Pitni aveza namakanje
Dve veliki suši sta bili naj-
večja vzpodbuda, da so se
tudi kmetje v Forminu in
okolici odločili izkoristi-
ti vodo iz kanala nad vasjo, za
namakanje kmetijskih površin.
Najprej so pobudniki izvedli
ustno anketo in ugotovili veliko
pripravljenost ljudi, nato so sredi
lanskega decembra sprejeli sklep
o ustanovitni Kmetijske nama-
kalnezadruge ter jo lO.decembra
1993 uradno ustanovili. To je bil
tudi začetek temeljitih priprav in
precejšnjih naporov, ki so jih v
priprave za gradnjo namakalne-
ga sistema vložili posamezniki
na čelu s predsednikom zadruge
Alojzem Žuranom in podpred-
sednikom Ivanom Kelencem.
V zadrugi je bilo pred dnevi že
70 članov, iz dneva v dan pa se nji-
hovo število povečuje, saj kmetje
vedo, da gre sedaj zares, da bodo v
kratkem položili temeljni kamen
in začeli gradnjo črpališča, trafo
postaje in napeljavo primarnega
voda do hidrantov na parcelah.
Po oceni bo strošek gradnje na-
makalnega sistema do omenjene
faze - torej do hidranta na njivi -
Z leve: Podpredsednik Ivan KelenCf predsednik zadruge Alojz Žuran\
in član UO Vlado Horvat na enem od številnih dogovorov.
od 300 do 500 mark na hektar.
Vendar vodstvo zadruge meni,
da udeležencem ne bo potrebno
plačevati v denarju, ampak bodo
svoj delež prispevali z delom. V
prvi fazi bo na območju Kmetij-
ske namakalne zadruge Formin
v namakanje zajetih 186, v
končni fazi pa 356 hektarov.
Kulturni križem
Icražem
ČRNA KRONIKA
TUDI SOPOTNICA UMRLA
v Tedniku z dne 1. decembra smo
poročali o hudi prometni nesreči, ki se
je zgodila 27. novembra v Podvincih.
Osebni avto, ki ga je vozil Anton VrabI
iz Malega Moravščka, je odbilo v zid
gospodarskega poslopja ob cesti. V
nesreči je voznik Anton VrabI umrl, so-
potnico, voznikovo ženo Klaro VrabI,
pa so hudo ranjeno prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico. Žal so bile poškodbe
prehude; v nedeljo, 4. decembra, je
67-letna Klara VrabI v ptujski bol-
nišnici umrla.
MOPEDIST IN KOLESARKA
HUDO RANJENA
v ponedeljek, 5. decembra, ob
16.30 se je po regionalni cesti skozi
Novo vas pri Ptuju peljal na kolesu z
motorjem Janko L. iz Vintarovcev. Te-
sno je prehiteval kolesarko Ano K. iz
Nove vasi pri Ptuju in z desnim ščitni-
kom za noge trčil v pedal kolesa, s ka-
terim se je peljala kolesarka. Oba sta
padla in hudo ranjena so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
AVTO NA STREHO
Po lokalni cesti proti Dornavi se je v
ponedeljek, 5. decembra, ob 19. uri
peljal z osebnim avtomobilom
Tonček K. iz Ptuja. V levem blagem
ovinku je zapeljal s ceste in avto se je
prevrnil na streho. Voznik se je v nez-
godi hudo ranil.
Z AVTOM V BETONSKO
OGRAJO
PTUJ #V petek, 16. decembra,
bo ob 18. uri v ptujskem gleda-
lišču medobčinsko srečanje pi-
halnih orkestrov.
PTUJ # V petek, 16. decembra,
bo ob 19. uri na Muršičevi ulici
v Ptuju predstavitev zbornika o
ročk kulturi z naslovom Bili ste
zraven. Založila sta ga Frontier
ZKO Pesnica in Kid Ptuj. Ob
21. uri bo koncert skupin Hello
Misery, M.I.L.K., Yellow Mi-
nute in IN4S.
PTUJ # V petek, 16. decembra,
bo ob 19. uri v refektoriju Mino-
ritskega samostana predaval
komunikologdr. PavaoBrajšao
komuniciranju med starši in
otroki.
PTUJ • V soboto^ 17. decem-
bra, bo v dvorani SSC božično-
novoletni plesni turnir v stand-
ardnih in latinskoameriških
plesih. Finalni del se bo pričel
ob 18. uri.
GORIŠNICA • V nedeljo, iS.
decembra, bo ob 15. uri v kul-
turnem domu v Gorišnici
občinska revija tamburaških
orkestrov.
PTUJ • V nedeljo, 18. decem-
bra, bo ob 19. uri v refektoriju
Minoritskega samostana do-
brodelni koncert duhovne glas-
be vokalnih skupin Lampica in
Maran-Atha.
PTUJ # V ponedeljek, 19. de-
cembra, bo v ptujskem gleda-
lišču ob 13. uri za SŠC in ob 20.
uri za druge koncert Zorana
Predina.
PTUJ # Od ponedeljka, 19., do
petka, 23. decembra, bodo v gle-
dališču novoletne prireditve za
otroke, ki jih bo vsak dan ob 17.
in 18.30 uri obiskal tudi dedek
Mraz. Otrokom bo podaril tudi
lutkovno predstavo, in sicer v
ponedeljek Kam pa kam, kozle,
v torek bo nastopil čarovnik Mi-
ran Čanak, v sredo Rdeča kapi-
ca, v četrtek Zgodba brez naslo-
va in v petek Tobija.
PTUJSKA GORA • V torek,
20. decembra, bo ob 19. uri v
Marijini cerkvi nastopil New
Swing kvartet z božičnimi pe-
smimi.
PTUJ • V Miheličevi galeriji
jeodprta prodajna razstava aka-
demskega slikarja Dušana Fi-
lipčiča iz Brežic.
PTUJ # V galeriji sv. Jurija v
mestnem stolpu je postavljena
prodajna razstava grafik aka-
demskega slikarja Vojka
Pogačarja iz Maribora z naslov-
om Sprehod nazaj v prihodnost
po vedutah in arheoloških mo-
tivih Ptuja.
PTUJSKA GORA # V galeriji
Paleta je razstava slik in unikat-
no poslikanih predmetov.
KINO PTUJ • Do konca ted-
na predvajajo ob 17.30 in 20. uri
film Forrest Gump, od 20. do
23. decembra pa ob 18. in 20. uri
film Trije lopovi in potepin.
V ponedeljek, 5. decembra, ob
19.20 je po lokalni cesti skozi naselje
Suha Veja vozil osebni avto Janez M.
iz Skorbe. V blagem levem ovinku je
zapeljal čez nasprotni vozni pas s ces-
te in trčil v betonsko ograjo stanovanj-
ske hiše, kjer se je avto prevrnil. Voz-
nikseje hudo ranil.
IZGUBIL OBLAST NAD
VOLANOM
v četrtek, 8. decembra, ob 15.20 je
po lokalni cesti v Tinjski Gori vozil
osebni avto Peter J. z Zgornje
Ložnice, občina Slovenska Bistrica. V
križišču je izgubil oblast nad vozilom
in zapeljal v gozd, kjer je avto trčil v
drevo in tako obstal. V nezgodi se je
voznik lažje ranil, njegov sopotnik
Venčeslav V. s Tinjske Gore pa je bil
hudo ranjen.
Z AVTOM PEŠKO V NOGO
Po regionalni cesti od Ptuja proti
Ptujski Gori je v petek, 9. decembra,
okoli 17. ure vozila osebni avto Marija
K. iz Slovenske Bistrice. Med vožnjo
skozi Lovrenc na Dravskem polju je
zunaj prehoda za pešce nameravala
prečkati cestišče 86-letna Marija M. iz
Lovrenca. Voznica jo je s svojim vozi-
lom zadela v levo nogo, ženica je pad-
la in se hudo ranila.
ČELNO TRČILA AVTOMOBILA
Od Slovenske Bistrice proti Prager-
skemu je v petek, 9. decembra, okoli
18. ure vozil osebni avto Jakob K. iz
Slovenske Bistrice. Iz neznanega
vzroka je zapeljal na nasprotni vozni
pas in čelno trčil z osebnim avtomobi-
lom, ki gaje nasproti vozil Bernard F.
iz Celja. V trčenju je Celjanov avto od-
bilo v jarek. Hudo ranjeni so bili voznik
Bernard F. ter sopotnica Amalija F. in
Ivica S.. Hudo ranjen je bil tudi voznik
Jakob K.
POBEGLEGA VOZNIKA
IZSLEDILI
V petek, 9. decembra, ob 21.40 je
po magistralni cesti od Devine proti
Pragerskemu vozil osebni avto BMW
Gorazd B. iz Slovenske Bistrice. Dom-
nevno zaradi neprilagojene hitrosti je
pred Pragerskim s prednjim delom
avtomobila trčil v zadnji del osebnega
avtomobila, s katerim se je peljal Dani-
jel K. iz Slovenske Bistrice. Danielov
avtojevrgloponasipuin je trčil v ogra-
jo hiše, voznik pa je bil pri tem hudo
ranjen. Gorazd B. ni počakal na kraju
nesreče, temveč je odpeljal naprej.
Policisti so ga še isto noč izsledili.
DELOVNA NEZGODA V
TALUMU
v nedeljo, 11. decembra, zjutraj se
je v tovarni Talum v Kidričevem hudo
ranil delavec Janko P., ker je padel
okoli 5 metrov globoko. Prepeljali so
ga v mariborsko bolnišnico. Med po-
pravilom razpoke v komori ene od
peči se je držal za ogra)0, ta je popus-
tila in omahnil je v globino.
SOSED SE PUŠKE NI USTRAŠIL
Med sosedoma v Kicarju pri Ptuju
se je v nedeljo pozno zvečer vnel pre-
pir, ^i gaje Branko R. s Kicarja name-
rava, poravnati zdoma izdelano malo-
kalil rsko puško. Sosed pa se tega ni
ustrašil m je Branku puško iztrgalter jo
pozneje, ko so na kraj spora prišli poli-
cisti, izročil njim. Razjarjenega Branka
pa so morali policisti pomiriti.
ČEZ MEJO Z NEPRIJAVLJENO
PUŠKO
Na mejnem prehodu Središče ob
Dravi so prejšnji teden policisti nekoli-
ko skrbneje pregledali osebni avto, s
katerim se je čez mejni prehod pripel-
jal italijanski državljan Radames B.
Našli 80 predelano lovsko puško, ki je
tujec ob vstopu v našo dražvo ni prija-
vil. Zaradi tega so ga napotili k sodni-
ku za prekrške.
HIŠA POGORELA DO TAL
v noči s četrtka na petek (pol ure po
polnoči) je izbruhnil požar na stano-
vanjski hiši Janeza K. na Peščenem
Vrhu pri Lenartu. Goreti je začelo zara-
di k- itkega stika v hodniku, ki povezu-
je garažo s stanovanjem. Ogenj se je
hitro razširil po notranjosti hiše in ta je
skoraj v celoti pogorela že pred priho-
dom gasilcev. Po oceni je škode za
dobre štiri milijone tolarjev.
DVA VLOMA
v noči s 7. na 8. december je zaen-
krat še neznani storilec vlomil v samo-
postrežno trgovino podjetja Mercator
MIP Ptuj v Vidmu pri Ptuju. Vlomilec je
našel nekaj malega gotovine, zato pa
se je krepko založil s cigaretami. Po
oceni je povzročil škode za okoli
200.000 tolarjev,
Konec minulega tedna pa je nezna-
nec vlomil v stanovanjsko hišo v Kle-
povi ulici v Ptuju. Vlomilec je bil najbrž
krepko udarjen na tehniko, sajjeukre-
del celo alarmno napravo, ki se je ni
ustrašil ob vlomu. Z vlomilcem je izgi-
nil tudi videorekorder, televizor, oljni
gorilnik in še nekaj drugih tehničnih
drobnarij. Lastnika je oškodoval za
okoli 300.000 tolarjev.
•*FF
RODILI: -SO - lis I I I \\iO:
li)nčka Kunar 1^. 1 l >;i ,i
Ormož - Urško; Albina Šcšo,
Ul. 25. maja 4. Ptuj - A le na; Pav-
la Plohi. Vodranci 21, Kog -
Majo: Zdenka Kokolj, Raičeva
7. Ptuj - Kcvina;.lernejaCJc)bec-
Bombck, 2S. maja 10, Pluj-
Urbana; Zdenka l.esjak,
Dra/eiui 5 a, Hajdina - Tino;
Diišank; Kodba, Veščica 3,
1 juiomer - dečka; Nata.ša Maj-
cenovič. Gorišnica 113 - dečka;
Klavdija Babšek, Sagadinova 8,
Ptuj - Luka; Alenka Hržič. Mi-
hovci 16. Velika Nedelja - dekli-
co; Tatjana Simonovič,
Rogaška 8. Ptuj - deklico; Eliza-
beta Zavec, Zg. Lcskovec 9 -
dečka; Marjeta Žižek. Kokolo-
\ a 2, Ptuj - Lucijo; Slavica FridI,
Podvinci 94, Ptuj - Moniko;
Metka Kline, Nova vas pri Mar-
kaovcih92/a-Nika.
UMRLI SO: Ana Hojnik, roje-
na MAJCEN. Bratislavci 64.
1930 - t4. decembra 1994;
Franc Ropič, Spuhlja 126.:;:
1928 -t 3. decembra 1994; Ja-
nez Gajšt. Sestrže46, '.•■\9\3-f
20. novembra 1994; Rozalija
Solina, rojena Tement, Stojnci
126, 1931 - t 2. decembra
1994; Maksimiljan Vek, Zgorn-
ja Pristava 14, ;:U916 -1 2. de-
cembra 1994; Elizabeta Tikvič,
Mestni Vrh 38,'-; 1923-t 3. de-
cembra 199^; Marija Jerenko,
rojena Kacijan. Njiverce vas 26,
Njiverce,;!: 1915-t3. decembra
1994; Martin Mihelač, Jurovci
6, :i'-1929-t4. decembra 1994;
Ana Fajfar, rojena Podgorelec,
Vinski Vrh 12, 1916-15.de-
cembra 1994; Klara Vrabl. roje-
na Tišler, Mali Moravščak 2, ^i;
1927-t 4. decembra 1994; Šte-
fan Horvat, Nadole 7, 1912 -1
3. decembra 1994; Angela
Šošter. rojena Selinšek, Volk-
merjeva c' 10, Ptuj, 1919 -13.
decembra 1994; Marija
Vrbančič, rojena Kukovec, Bu-
kovci 157, :::"l910-t6. decem-
bra 1994; Alojz Horvat, Žabjak
2, Ptuj, ' 941 -1 6. decembra
1994."
OSEBNA KRONIKA