Štev. 17. PdSTMNA Llubljana, dne Podružnica: ZAGREB, IZDAJA ZA Si.OVENI JO PAVSALIRANÄ. 1. septembra ]920.____ Demetrova ulica 14/1. 1 . IZDAJA ZA I SLOVENIJO Leto II. ž : j izhaja 1. in 16 ▼ mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Ta dopise sprejema Inonioa ekspedicija Oatefit, Ljsbljana, Ronpsni In 3 Bnojavi: Jima“ Ljobljaa. Telefoo mterarb. 11174. Ček. ratno 51.11.021 Razpošilja se menjaje biezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K Oglasi po posebnem ceniku. Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilindrovo olje Tovot-mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje i. t. d. dobavlja promptno Dravogradska mineralna rafinerija Centrala Maribor. Tel. 80. Brzojavi: Rafinerija. STISKALNICE [p kösft i ^{ljusuana j lastnega izdelka za grozdje in sadje si nabavite pri D. Z KOMFT LJUBLJANA o.z. rvumLj_ Dunajska c_33. M. Trebar — Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Telet. 539. Teriwlie za izlito, list — 200°-f- 600" C. areometre, alkoholometre, preizkuševalce za bencin, bencol, lug, mineralno olje, kis, mošt in lini, izdeluje WIDDER & Co., SEHMIEDERFELD, Kreis Schleusingen in Thüringen. IMPORT-EXPORT ■■■■■!■ ■!! 5 55555 5 55 iS! I Hü111 ■ ■B■■■■■■■■■■■■■■■BUB«MB■■■BBB Centrala: Zagreb, Kaptol br. 21. Telefon: 3-73 iiiiiiiiiiiiliijil;! CORIĆ I HULIŠ Registrirana firma. IMPORT-EXPORT" Agenturni, komisionalni i otpremnički posao. — Veletrgovina, svakovrsnom ovo- i inozemnom robom, kao kolonijalnom, manufakturnom, zemaljskim proizvodima, kožom, vunom, drvetom, vinom, žestom i ostalim. — Imade glavna zastupstva prvih čeških industrijskih kuća. Posjeduje velika skladišta svih vrsta gvoždja, emajliranog posudja, porzelana, te kancelarijskog i sobnog namještaja od prvih čeških tvornica. Imade na raspoloženju mnoge prazne prostorije, te prima u komisiju raznu robu za koju postizava najbolje cijene. Posreduje prilikom kupoprodaje medju ovo i inozemnim trgovačkim kućama. Brzojavni naslov: Corkul Zagreb-Prag. ■i iuiilillüüüiüüiiL:j Podružnica: Prag, Spalena ul. 40. Telefon: 31—78 i:::::::::::::::::;:::::::: ,BALKAN y Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. LJUBLJANA ■ MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarlnanja — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi m vse strani — Skladišče, sooieno s tirom lužne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče. PF" Naivežie demaže špedicilske podjetje. I Dobavni viri ,.j.OonU?mS,izr torji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana, Gosposvetska c. št. 14, tel.int.462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406 dos. Reith, L™,?,’ kem. čiščenje, svetloli-kalnica, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Šelen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. s. Peter Kozina S to., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. 4. „Küßt 1 jed el' Stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c 33, telefon 142/a in 1230 a. 5. Hiiuiiiiia Kiupeuilt Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 147. lloi Selioger i sini zem proizvodi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11. ,.l.t. Kolar, dPxr rija, fotomanufaklura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402. 8. Strojne lovne in livarne i. i T'ir,2s c. 48, elektro-oddelek. v S. Pototnik. 5ŽTŠ gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenbnrg ul 6. m. Fran Parke!, IX“ Ljubljana, Šelenb.ul. 6. Hririin“ čvančara, 11. „HUiijll drogerija, Ljubljana, Šelenb.ul. 5 io. Brata tniit 'TE; Sad (Bačka). Najboljši izvor za kupovanje zemaljskih proizvoda, na vlastito brašna, žita, posija, zobi itd , izravna veza sa producentima. Tražite cijene i mustre. Čurcijska ulicabr.il. Telefon br. 10. Brzojavna adresa: Bračulič, Novi Sad. nM. Tomažin,,*Ä Pred Prulami. Piinfln“ elektrotvrd-14. „alimid ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. 15. Oeikajs, zaloga elek-tro tehničn. predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4. lije „Helios“,,,™«, Ljubljana, Aleksan. c. 5. n. Marija Titar, "tg" lant rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. Marko Fleš, S;1,;'; boja, lakova, terpentina, firnisa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Intemrban tel. 5—85. ,9.1. Bonat sin, “T varna, Ljubljana, Čopova ulica 16. Tel. 307. 20. I. Bonat, STuT Ljubljana, Šelenb. ul. 5.' Telefon 222 ,.F.$A.Ier,ipomSji zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117. iJoii i Snkle, Ä varska radiona, Za- greb, /Preradovićeva ulica 13. 23. Švab $ Bizjak, "S in manufakture, Ljubljana, Dvorni trg. 3 tt Hlinil najvi če tvor-24 Öl. nuyll, ničko skladište papira. Knji-gara hrv. vseučilišta L jugoslov. akademije, Zagreb. n Rrarkn parfumerija, 25. U. DldlttU, Ljubljana, Dunajska c. 12. ., The Bex to.. strojev in pisarniških potr, bšrin, Ljubljana, Gradišče 10. 27.JJ.lhntli,TrE Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Špecijaliteta: „Selja- čke vodenice“ — za armu, brašno in gerstle. 9. Brata Sever, tS;: na, Gosposvetska c. (Kolizej). 29. Filip Bizjak, EC: telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). 30 Frkovii i črno, f;1^ reb — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul, 7, Beograd — Sarajevsica 8. 31. Sever s Komp. H semena in deželni pridelki, Ljubljana, Wolfova ulica 12, tel. 316. d d spedi-32 „uamail cija - komisija — javno skladišče Ljubljana, Dunajska c. 33 tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. E k s p o z i t u r a. Wien, Opernring 21. Fraejo [erar, tovarna ' slamnikov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale 31. Terezija [vitko,‘S: niča, Ljubljana, Kolodvorska ul 8. a,, liitoii[iroe„.f„b".™r: Dvorni trg 1. 36 „Slovenija“, irS“ va niča, Jesenice — Fužine, Gorenjsko. o? flotoo Paoli, /sir mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul 41. »Fr.ioiieosin, zaloga 38.11, LUliKII Sili) ur in zja tnine, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). 39.1. Löu/wer, iE - Zagreb, V'laška ulica štev. 24. frnotil“ zavaroval-40. „LlUdlld ) na družba, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. 4,. Filip Prislov, k“«!;: bljana, Šelenb. ul. 7. 42M. Letijo, EE Maribor, Aleksandrova ul. 23. 43. Emil nora "S" no otpremništvo Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I, Zagreb, Fran-kopanska 9. industrija 44 ITII1QII IIBII, kravata i Zagreb. Boškovičeva ul 3, telefon interurban 17-62. _ ______ 45. Jtol“,-n“ ured za električno industriju i pogon, Za- greb, Frankopanska ul. 8. Tel inter. 3-31. Brzojavi : ,Elektros‘ Zagreb. itnrü“ družba z o. z 46. „ulUid Št. Vid nad Ljubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine 4, IvitaMošlioeiiitomp. Import, export, zema j-skih pro zvoda, kolonijalne robe, žilarica, gradlevnog i gorivog drveta, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel int. 17. 48. let. Slep, pSŠ pridelkov in bilij, Kamnik vegeta- 49. Jovan lomit, Ežg ječma (Malzkaffee) i Ijuštenog ječma, Mitroviča, Srem Brzojavi: „Amerikanec“. Telefon broj 37. s». Franz i img, 3 em-ništvo Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61. H,11131,‘ exP- kuća Novi 51.,illlildV Sad (Vojvodina). Najboljši izvor kupovine : pasulja (Br h-nen), žita, kuurruza, brašna, ječma, zobi. Mustre i cene šalje. vele-, trgo- .«.Simon Seligmann vina kolonijalne i spe-cerajske robe, Zagreb, Vlaška ulica 57. [iriimeMha knjlžaia i papirnica d. d 54 Hit M. Pivljahovit. carinarska agentura, Maribor, Cafova ul. 2. Dq*U Jugoslovenska 55. ))llc$ , tvornica elek. strojeva d. ii. Karlovac, Brzojavi: ,Ites“,Tel. 15. 56,.Miia“,--Siöenih pec Ini pr šek, vanilni sladkor, čaj v zavitkik, sladna kava, L j u b 1 j a n a, Gosposka ul. 16. 57. .[lio“,-Bikar Fnibs i rinm f)0ia za tkanine, 1 Ulllg, Zagreb, Vlaška ul. 59. 58.Koutk!i Odon, tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska uL 37. Tel. 460. . .. ŠlmkelBBoiak. d; zelišča,deželni pridelki, zastopstvo paroplovnili družb, Ljublana, Kolodvorska ul 35. cementarna, . ))hld ) Laško, Slovenija. EiiaveiSTnik, ..ti! lopati"), trgovina z železnino, Ljubljana, Walvazorjev trg 7. . „FlltlllS“, promet maljskih proizvoda, plodinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 21. Brzojavi: „Fructus“, Zagreb. KBvateviiiSalalii, vački, odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod trgo- cigaretnog papira, do-pisn’ca, materijal za pisanje 1 risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. Meg. pharm. Iteiht i Koval,/„li”: mikalije. Zagreb, Poslovnica, Ilica 31. Telefon 17-95 INDEKS k „Dobavnim virom“. A Agenture, 13, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1. Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr, 14. c Carinarjenje, 54. Cement (porti, roman), 60. Cvetje, 48. - Čaj, 56. Čepice, 29. Čevlji (prodaja), 3, 30. Čevlji (tvornica), 3. Čiščenje blaga, 2. Črkoslikar, 41. Črnilo, 53. D Deteljno seme, 48. Deželni pridelki, 6, 12, 31, 37, 43, 47, 49, 59, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 53. Drogerija, 7, 11. E Eksport, 18, 39. Elektromotori, 55. Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55. Elektrotvrdka, 14, 45 F Firnež, 18. Fižol, 48. Fotograf, 16. Fotomanufaklura, 7, 11. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Gobe (suhe), 48 I Graveur, 35, Gumi (tehnični). 1. I Import, 18, 39 Inseriranje, 5. J Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49. K Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič. delavnica, 22. Knjigarna, 24. Kolesa, L Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12,21,32,50,63. Korenine, 48. Kože, 29. Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. Krznar, 29. L Laki, 18. Les, 47. Lekarniške embalaže, 20. Lepenka, 20. Livarna, 8. Lubje, 48. M Manufaktura, 23. Mast, 49. Motorji, 1. O Oglaševanje, 5. Obleke. 23. Orodje (alat), 58. P Papir, 17, 20, 24, 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Ferlini prašek, 56. Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potrebščine, 26. Plakatiranje, 5. Pohištvo, 28. Poljedelske potrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36. Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44. Premog, 21. R Reklama, 5. S Samoveznice, 42, 44. Semena, 31, 51. Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33. Slanina, 49. SHvovec, 47. Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. Špedicija, 12,21,32,50,63. Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35. Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49. T Terpentin, 18. Transformatorji, 55. Tvornica tinte i kemikalije, 64. U Ure, 38. V Vinska klet, . Z Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 48, 59. Zlatnina, 38. Ž Žarnice, 14. Žganje, 47. Železnina, 58, 61. sadjarske in vinorcj- ! skc šole z pra so, star ; 34 let, oženjen, išče ! primernega m- sta na j kake n veleposestvu 5 na Hrvatskom. Dopisi ■ pod „Ekonom“ na 5 upravo lista. Automobilni plašči z dušami v raznih dimenzijah, ceno na prodaj. Dopisi pod: „GUMA” na upravo lista. I I ■ I Žito! Žito vseh vrst ima in dobavila najhitreje in najkulantneje Hartl i Mernatovic (preje Petrovič i Hartl) veletrgovina I I h- ■ Subotica-Bačka. Gospodarska razmišlje-vanja. (Vladni tajnik dr. Fran Ogrin ) Kakor politične tako so tudi naše gospodarske razmere še neurejene, brez trdne medsebojne zveze ht brez jasnih ciljev. O tem podajam naslednjo razpravo: 1. Državno gospodarstvo. S postankom Jugoslavije je bilo treba ustvariti tudi temelje za redno državno gospodarstvo. Da merodajni krogi tudi na tem polju (kakor na političnem) niso imeli srečne roke, je dokaz, da še do danes nismo uredili svojih financ. Finančna uprava je bila v vedni denarni zadregi. Pomagala si je na razne načine. Med te spadajo tudi te-lc slučaji: Leta 1919. smo si izposodili, kakor pripoveduje dr. Janko Hacin v nekem članku, med drugim 60!) milijonov v avstro-ogrskih bankovcih, ki smo jih potem žigosali in dali v promet. Pri tem je šlo za vrnitev 200 milijonov zagrebškim bankam po dunajskih bankah-, 400 milijonov pa nam je kar avstro-ogrska banka posodila iz svoje neizčrpne zaloge bankovcev. Kako je z bankovci, ki jih je finančna uprava potegnila iz prometa za 20% povodom kolkova-nja, smo šele pozneje izvedeli. Naknadno so se kolkovali in porabili za državne izdatke. Taki ukrepi so bili na dvojni način škodljivi: 1. zmanjšali so vrednost vladnih odredb v prepovedi uvoza nežigosanih bankovcev in samovoljnega (nepostävnega) žigosanja in kolkovanja. 2. Se je s tem perpetuiral nered in zmešnjava v državnih financah, namesto da bi sc jih poskušalo sanirati. Kakor v vsakem zasebnem podjetju, tako je i Domača Ivrdka. Solidne cene. ■ Ljubljana Prešernova ulica 9. Najnovejši kroj. Točoa postrežba. Velika izbira izgotovljene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, pašnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. Kapitalisti! Kdor hoče naložiti milijone kar sploh najbolj mogoče varno, dobro, najbolj plodonosno in popolnoma diskretno, ta naj piše pod šifro „Fortuna“ na Anončtio ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. ŠBlonDurgova ulita l\l (nasproti glavnB pcftB.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. treba tudi'glede državnega gospodarstva (proračuna) dobro premišlienega načrta. Ako so sc ugotovili državni izdatki v enem gospodarskem letu, je treba najnatančneje premisliti in preudariti, kako jih bomo pokrili. Med vire dohodkov bi šteli: 1. davke (direktne in indirektne). 2. doklade iz državnih domen. 3. doklade iz državnih monopolov. 4. doklade iz državnih prometnih podjetij (železnice, pošta). 5. carino (uvozno in izvozno). 6. razne pristojbine (kolki). Ves primanjkljaj, ki ga pokaže primerjanje izdatkov s proračunanim povprečnim donosom državnih dohodkov, je.treba pokriti z redovitim! viri, ker ne moremo vedno le na posodo jemati ali se celo zatekati k tiskarskemu stroju. Katere pod 1—6 naštete vire se lahko uporabi, je treba poprej temeljito preudariti, da se ne oškodujejo s previsokimi bremeni posamezne panoge narodnega gospodarstva in da se ne otežkoči življenja raznim socijalnim slojem. V prvi vrsti je uvesti za celo državno ozemlje enoten davčni sistem in enotni finančno-imravni ustroj. Velikanska napaka pa je, gotove pristojbine na slepo kar po 100% hkrati povišavati. To velja zlasti za železniške pristojbine. Ako sc že te zvišujejo, naj se tiče povišanje samo osebnega prometa, zadnje 100% I zvišanje tudi glede tovornega prometa, pa bo imelo za posledico avtomatično podraženie živil in drugega blaga. Tako sc z uradno pomočjo ; ustvarja in veča draginja in s tem vseobča neza-: dovoljnost. Da sc ustvari ravnovesje v državnem prora-I čunu. bo treba izvršiti pravično oddajo premoženja, in sicer, ako ne prej, vsaj povodom defi-pitivue ureditve valutnega vprašanja, s čimer bo združeno tudi zmanjšanje cirkulacije papirnatega denaria. Ker bi bila s pravično in dosledno izvršeno oddajo premoženja združena stabilizacija celega našega narodnega gospodarstva, ne pomeni ista nobenega trajnega oškodovanja posameznih podjetij. Nasprotno bi sc moda ta, ker bi davek na vpinc dobičke odpadel in bi zavladala no končani oddaji večja gotovost in zaupnost v prometu, uspešneje razvijati. Razni tihotapci in verižniki (nelegitimni trgovci) bi izginili. Dobljeni sklad, ki bi mu bilo treba dati posebno upravo, bi uporabljala država na trojni način: a) za delno poplačilo državnih dolgov, b) za zmanjšanje cirkulacije papirnatega denarja, c) za kritic tekočih državnih izdatkov. Na ta način bi lahko davčni vijak, ki ga kaže tudi sicer spretni finančni minister Stojanovič v državnem proračunu za leto 1920—21 za nekaj let. da se naše celotno narodno gospodarstvo poglobi, razširi in ustali, malo popustil. Ako se je sklenila oddaja premoženja v Nemčiji in Nemški AvstrijC potem moramo imeti tudi 'mi toliko poguma, da začnemo z zadevnim delom. Višek priprostosti je olajšano in okrajšano knjigovodstvo. Takoj in lahko uporabljivo za vsako podjetje. Sestavil Maks Kovač v Mariboru, Krekova ulica 6. - Prospekt - zastonj. ■ • —= UPEMSlMelle. Fotomanutaktura, popravilo aparatov in zatvorov. In oglje in p-Ijiva Mm dm ima na prodaj tvrdka MOB BELI III Sl« pošta Podlehnik, žel. postaja Ptuj. • iiiiiliiiiiiinmiii ■ ■ ■ ■ 11111111111 i 11 n 11111111111 1111111111 • 11111111 n 111 - Iiiiisl i čiom sir nudi po It -10'-- Mlekarska udruga u VIROVITICI. ■■ ■■ ■■ ■■■■■■■■■E EEEEEEBEEE EBSESEEBEE I M Z <53 M >U Z © j? < v a ° fl) t> « 0 (8 .H Za s, —i Kupujemo svaku količinu daščica za sanduke razne veličine le štapove za melle. Ponude na ' tvrdku Corić i Kulis, Zagreb, Kaptol 21. llrz.ojavni naslov: COBKUL. Bolesnima na želucn i crijevima, ženama u porodu, rekonvalescentima Iječnicki preporučeno. Vrlo hranljivo! :: Lahko prebavljivo ! V. BIZJAK i drug tvornica dvopeka, engl, biskvita, keksa, hostije. Lječilište Rogačka Slatina. EN OHOSS. EXPORT KN DFTAH,. := -............."11^= E Illllllllllllll Hill Medjunarodna špedicija Emil Eichhorn Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I., Zagreb, Frankopanska 9. Špedicija svake vrsti, carinjenje, presc-leiijeu vlastitim pokučtvenim kolima itd. Brzojavi: Eichhorn. I n h I I razmnožuje strojnoj ružno pisanje (risbe, note) putem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne staklplolže Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljevinu E ÜraURBOVÄ ULICU li 71] Veletrgovina kolonijalne e i špecerijske robe k Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. Zadruga ia »ili ZAGREB, Preradovićeva ul. 20. Telefon br. 17-74. Preporuča svoje prvorazredno garantovano povrća, cvijeća i gospodarkog bilja, te voćaka kao i sadenica. (IJlLMIt šalje na zahtjev badava! Vojno odškodnino, ki bo i Uk mala. pa bo treba porabiti, kadar jo dobimo za obnovo Srbije in tudi event. drugih krajev. Sicer pa moramo ostati skeptični glede vrednosti, ki se nam bo nudila v vojni^ odškodnini. Slednjič naj še omenim, da mora tudi državna uprava štediti, kjer je to mogoče in umestno. (Dalj pril odnjič.) Izseljevanje. Razvoj vsake industrije, tako tudi naše jugoslovanske jc odvisen od znanih pogojev: 1.) kapitala, 2.) surovin. 3.) prcmo.ga, 4.) gonilnih moči (vodnih sil in drugih), 5.) prometnih zvez in 6.) delavskih moči. Opaža pa se v zadnjem času. da je izseljevanje spričo naših dezolatnih gospodarskih razmer silno naraslo. Posebno se selijo ljudje v moderno obljubljeno deželo, v Ameriko. Pri tem jih nič ne ovira draga vožnja (do 8000 K), taksa za potni, list (1000 K) ter sitnosti in stroški. I i jih imajo zlasti radi vidiranja potnega lista no :• merikausk m konzulu v Beogradu oz, Zagrebu. Tudi obidejo naši izseljenci vse amerikanske prohibitivne predpise glede naseljevanja.. Ako hočemo, da bomo imeli pri industrializaciji svojih dežela, ki sicer počasi, pa vendar stalno napreduje, tudi dovolj delavskili moči na razpolago, bo treba državni upravi poskrbeti, da sc izseljevanje omeji. Vrhutega bi lahko veliko storila v tem oziru privatna inicijativa v časopisju in v društvih. Jugoslavija rabi za svoj politični in gospodarski razvoj vse svoje državljane doma. Pšenica ali moka. Na zadnji skupščini mlinarjev se je sklenilo, da se bode izvažala moka mesto pšenice. To so sklenili mlinarji, manjka pa skicira vladnih gospodov, ki imajo veliko smisla za strankarske koristi, nobenega pa za narodno gospodarstvo. Pni trde da je izvoz moke nemogoč, ker so mnenja, da naši mlini tega dela ne zmorejo, drugi se pa niti ne potrudijo, da bi se informirali in poizkusili to trditev ovreči. Po podatkih saveza mlinarjev. zamorejo njihovi mlini producirati dnevno 548 vagonov moke, mlini izven saveza na 400 vagonov. Dokaz toraj, da so domači mlini temu delu kos. Korist z izvozom moke mesto pšenice bi bila dvojna. Dohodki mletve ostanejo našim mlinarjem, kmetje pa dobe vrhutega še otrobe, ki se prvič dobro prodajo in so izvrstna hrana za živino. Zmanjša sc obenem brezposelnost v deželi. Ako ne bomo upoštevali tudi takih malenkosti za kakršno se smatra gornia zadeva, bomo ostali vedno le kolonija tuiih držav. Vinska letina. Letošnja vinska letina obeta jako mnogo pridelka. Znano pa je, da imajo naši kmetje še mnogo vina iz leta 1918. in 1919. ter ne vedo kam z njim. Nadprodukcija bode najbrže tolika, da je pričakovati takega padca cen pri vinu, da viničarji ne bbdo pokrili niti lastnih stroškov. Vrhu vsega tega pride vpoštev še pomanjkanje vinske posode, katere nabava je združena z ogromnimi stroški. Naša država ne konzumira vsega vina. Od dosedanjega kupca gornje in spodnje Avstrije smo pa po ustanovitvi lastne države ločeni, oziroma navezani na izvozna dovoljenja. Kljub veliki pri-Ijubnosti našega vina v nemški Avstriji ne moremo istega izvažati, ker "nas ovira visoka izdatno znižanje izvozne carine in prevoza po že-vozna carina, še višja prevozna tarifa po železnici in konkurenca Madžarske, ki oddaja svoje vino veliko ceneje. Edina rešitev gospodarskega propada marsikaterega vinorcjca je takojšnje in iz-Icznici. Ako ne za dalje časa, vsaj za letos se mora izdati tozadevno dovoljenje, ker izgubi država v slučaju nemožnosti izvoza precejšen utež na aktivni strani bilančne tehtnice uvoza in izvoza. Opomin je prišel v pravem času merodajni faktorji naj ga upoštevajo. Dr. O.. Zunanji politični in gospodarski stiki. Nobena država ni tako gospodarsko zaokrožena. da bi proizvajala vse predmete, ki jih rabijo njeni državljani za svoj obstoj in razvoj. Ka- želi, v reWaiii siri® Izvežbao Hoover I. s. kjerkoli v Sloveniji. Dopisi pod R. P. na upravo. II # Notier i drug ZAGREB Telefon 1-27. Ilica 25/1 Pnwiifa svije nie sMi ÄDierikanskog uredskog namještaja: pisarili stolova, registratur-ormara, fotelja, ormarića za spise i. t. d. tiuli-garnitura gospodskih soba. Pisaćih strojeva svih sustava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje I umnožavanje. Blagajna sigurnih proti vatri Inrovall. Vlastita mehanička radiona za popravke svili n tu struku zasiiecaintili strojeva. v Mariboru. 6 mesečni tečaji in 4mesečni tečaji. Začetek dne 4. oktobra 1920. Tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike, hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilico in obrtno risanje. Obširni prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod Legat MARIBOR, Vetrinjska ulica 11/1. Sprejema od 11. do 13. ure. kor se mora država, da ne ostane osamljena v mednarodni tekmi, nasloniti politično na sosedne države, t. j. skleniti ž njimi politično zvezo, tako in še bolj potrebno je to v naroduo-gospodar-skem oziru. Tu gre za mednarodne trgovske pogodbe. V sedanjem času.-ko se vse politično in gospodarsko življenje Evrope, da celega sveta, raz-ruvano po strašni vojski, šele na novo ustanavlja, prenavlja in urejuje, se moramo tudi na meddržavnem gospodarskem polju zadovoljiti le z začasnimi oblikami. Cilj te gospodarske politike ne presega dosti forme ..od danes do jutri1«, iz roke v usta. Vse je še v Stadiju iskanja, tipanja, hlastanja, predno se svetovne politične in gospodarske razmere izobličijo. Do prave konsolidacije in stabilizacije pa je še dolga pot. Tudi Jugoslavija, krepko dveletno dete. se mora še boriti z raznovrstnimi notranjimi in zunanjimi težkočami. Notranje bi bili lahko že do dobra premagali, da je med nami več medsebojne ljubezni, strpnosti in več smisla za skuone narodne in državne interese. Zunanje težave pa nam dela splošni današnji svetovni položaj in mednarodna borba in tekma za politične in gospodarske dobrine. Vendar pa je naša pozicija v tem tekmovanju odvisna od naše notranje politične in gospodarske moči. Čim jačje. čim enotnejši bomo na znotraj, tem več ugleda in tem več uspehov bomo imeli tudi na mednarodnem torišču. Da nas je začel zunanji svet kljub našim še neurejenim notranjim razmeram upoštevati, to nam kaže med Čehoslovaško in Jugoslavijo pred kratkim sklenjena zveza. Ta je političnega, vojaškega značaja. Gledati pa moramo, da sklenemo s čehoslovaško republiko tudi v kratkem čim najboljšo gospodarsko pogodbo. Nc gre, da bi mi na slepo izvažali letošnje bogate poljske pridelke. Ampak izvoz nam je naravnati tja, od koder dobimo lahko kot protivrednost predmete, ki jih še sami sploh ne proizvajamo, ali pa ne v zadostni množini. To so razni stroji, poljsko orodje, barve, zdravila, manufaktura itd. Češka n. pr. nam bi lahko dobavljala med drugim sladkor, porcelanasto in stekleno blago za naša živila. Na vsak način moramo izrabiti letošnjo obilno žetev in svoj les tako, da dobimo potom komnenzačnih in drugih pogodb vse kar rabimo od drugod, po primernih cenah v svojo državo. Za izvedbo te velikanske akcije pa je treba dela. organizacije in zopet dela in to hitro. Na ta način dosežemo tudi trajno zboljšanje valute in zmanjšanje draginje. _____ Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. Urad za vrnitev predmetov, odnesenih iz Srbije. Po členu 184 st. germainske mirovne pogodbe nam mora Avstrija vrniti vse predmete, ki so jih Avstrijci za okupacije odnesli iz Srbije in ki se še dajo indentificirati. Da bi se moglo to izvesti, je predlagal izvrševalni odsek za mednarodne pogodbe, da se otvori na Dunaju urad, sličen belgijskemu in francoskemu v Wiesbademi, ki bo delal na to. da se nam vrnejo omenjeni predmeti. Jugoslovansko poslaništvo na Dunaju. Z ozirom na to, da je mirovna pogodba ratificirana, je kr. vlada ustanovila na Dunaju poslaništvo in_ imenovala za op ravnika dr. Miroslava Jankoviča, ki le svoje poverilno pismo izročil nemškoavstrij-skemu tajniku za zunanje zadeve dr. Rennerju. Kanali v Bački. Z dovolenjem ministrskega sveta se je Francov kanal v Bački prekrstil v kanal kralja Petra in kanal Franca Jožefa v kanal Prestolonaslednika Aleksandra. Tečaj za krojače v Beogradu. V Užicah seje končal usnjarski tečaj, v Beogradu pa se je pričel večdnevni tečaj za krojače. Udeleženci dobe od ministrstva za trgovino po 100 dinarjev, brezplačno stanovanje in hrano na režijske stroške. Naši konzulati v Zedinjenih državah. Poleg dosedanjih konzulatov v New Yorku. Chicagu in S. Franciscu se bosta otvorila še dva jugoslovanska konzulata v S. Louisu in Pittsburgu. Nov premogovnik v Rogatici. Te dni^ se bo otvoril v Rogatici velik premogovnik. Začela so se že nreddela za vzpostavitev železniške postaje. Ta premogovnik bo najboljši v vsej Bosni. Hrvatsko društvo „Radiša“ je izložilo mnogo svojih stvari v umetniškem paviljonu, na univerzi m v samostanski šoli. Otvoritvi so prisostvovali Predstavniki vseh kulturnih društev, vojaških in civilnih oblasti ter tuji konzuli, ki so se laskavo izrazili o kulturnem napredku našega naroda. Društvo ..Radiša“ deluje za povzdigo domače produkcije. Zasebni učni zavod Legat v Mariboru naznanja, da začnejo novi tečaji dne 4. oktobra t. 1. Glavni tečaji trajajo fi mesecev. Za učence z višjo šolsko izobrazbo je urejen razven tega posebni tečaj, ki traja samo 4 mesece. V zavodu se poučuje slovenska stenografija, nemška stenografija, strojepisje, slovenska korespondenca, nemška korespondenca, navadno računstvo, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, slovenski jezik za začetnike. hrvatski jezik, nemški jezik za začetnike, lepopisje, cirilica in obrtno risanje. Udeleženci tečajev lahko obiskujejo predmete, katere sami želijo. Priporoča se na posečati celoten tečaj, da sc pridobi vsestranska strokovna izobrazba. Pouka za strojepisje je 20 modernih strojev na razpolago. Poučuje po. 10 prstnem stavku. Obširni prospekt brezplačno. Zasebni učni zavod Legat v Mariboru. Vetrinjska ulica 11, I. nadstropje. Vpisovanje in pojasnila vsak dan od 11. do 12. Oddelek za javno varnost v ministrstvu za notranje stvari objavlja: Opozarjajo se interesenti, naj sc v primeru, kadar imajo kake nenrilikc s transporti bodisi v Avstrijo ali v druge' države, ki so zastopane v „Comite des circuiations“, vedno obrnejo na našega uradnega delegata na Dunaju na naslov: dr. Bončina, zastopnik kraljevine SHS v „Comite des circuiations. Dunaj. Hofburg. Gospod dr. Bončina bo v vseh konkretnih primerih posredoval. Inozemski kredit za avstrijsko industrijo. Uradno se objavlja, da je reparacijska komisija v svoji seji dne 24. t. m. ugodila prošnji avstrijske vlade glede dobave sirovin za avstrijsko industrijo s pomočjo inozemskega kredita. Dolg državne železnice pri južni železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Državne železnice dolgujejo južni železnici iz žc dovršenih obračunov medsebojnega prometa za mesece februar, marec, april in maj preko 22 milijonov kron. katerih ne morejo izplačati južni železnici. Iz šc ne dovršenih obračunov za mesece junij, julij in avgust na znašajo terjatve južne železnice najmanj tudi 20 milijonov kron. Te tiriatve izvirajo v glavnem iz tega, da mora iužna železnica izplačevati odoošiljatel-jem visoka povzetja, katera pa sprejemajo postaje državnih železnic obenem z nakazano voznino. Ker je južna železnica navezana le na svoje obratne dohodke, je primorana s 1. septembrom t. 1. ukiniti medsebojni obračun z državnimi železnicami ter odrediti. da sc morajo frankirati pošiljke, ki so namenjene na postaje državnih železnic v Jugoslaviji za potek no južni železnici, ter da sc ne prevzemajo pošiljke s povzetjem in predujmi za po-sf-ie državnih železnic. To je edina samopomoč, ki preostala južni železnici, da more izplačevati svoje uslužbence plačevati izdatke za Premog in materija! in na ta način vzdržati obrat. Žitna borza v Novem Sadu. Trgovci in gospodarski krogi nameravajo ustanoviti v Novem Sadu žitno borzo, ki bo dajala direktive gospodarstvu v vsej Vojvodini. Trgovinska pogodba s Švico. V Beograd so došli švicarski delegati, ki se bodo pogajali z našo vlado o trgovinski pogodbi med Švico in Jugoslavijo. Inozemstvo. Predvobii dolgovi Avstrije. Londonska pogajanja državnega-tainika dr. Reicha o ureditvi predvojnih dolgov Avstrije z Anglijo so zadovoljivo uspela. Dolgove so uredili na drugačni podlagi z Anglfio kakor s Francijo. Mednarodna finančna konferenca se je določila na dan 24. septembra v Bruselju. Nemci ponujalo kredit. Ko smo_ točno plačali naročene avtomobile in ozkotirne železniške vozove berlinskemu trgovinskemu društvu, je omenjeno društvo ponudilo finančnemu ministrstvu naše kraljevine brezobvezen kredit za en milijon mark. V razgovoru z našim berlinskim poslanikom • Vintrovičem je izjavil Ftirstenberg,^ ravnatelj velike berlinske banke, da moremo računati nanj tudi. ako bi šlo za večje svote, ker Nemčija goji njo v finančnem oziru. Č škoslovaška-ukrajinska banka, se ie osnovala v Pragi s 6 milijoni čeških kron ustanovne glavnice. Za našzga poslanika v Budimpešti je imenovan Milan Milojevič. dosedanji poslanik v Haagu. Novi budimpeštanski poslanik je že odpotoval na svoje mesto. Čehosiovački državni dolg znaša kakor poročajo listi. 65 milijard. Letošnja žetev na Madžarskem pod zaporo. Madžarska vlada je izdala naredbo, s katero se jemlje vsa letošnja rž, pšenica in zmesno žito žetve leta 1920. pod zaporo. Francoska žetev. ..Petit Parisien“ poroča, da jc francoska žetev slabše izpadla, kakor so prvotno mislili. Skupno žetev cenijo na 51 milijonov st tov žita, ki bi dalo 40 milijonov stotov moke. Nakupljenih je za prihodnje leto že 16 milijonov stotov moke. v inozemstvu, tako da mora Francija kuriti še 20 milijonov stotov. Francoski podkonzula. v Skoplju Francosko poslaništvo v Beogradu je obvestilo naše ministrstvo za zunanje stvari, da je francoska vlada sklenila ukiniti svoj podkonzulat v Skoplju z namenom. da osnuje pozneje v istem mestu svojo konzularno agencijo. Uvoz — izvoz. Izvoz kož iz Čehoslovaško. Čehoslovaška vlada je dovolila izvoz sirovih nepredelanih kož. Naše žito hoče Poljska. Poljska vlada zahteva od naše vlade, naj bi dovolila izvoz gotove količine žita. za kar nam bi dovolila Poljska izvoz svoje soli. Prevoz žita na Dunaj. V Baji so pred časom zadržali večje število ladij z žitom za Avstrijo, ker Avstrija ni pravočasno izplačala vsote za te dobave. Sedaj je avstrijska vlada položila potrebni denar, vsled česar je prevoz žita na Dunaj dovoljen. Izvoz v Nemčijo Finančni minister je odredil, da se v bodoče dovoli izvoz blaga v Nemčijo, ako sc zajamči protivrednost izvoznega blaga v nemških markah, kakor tudi izvoz na Čehoslovaško, ako sc zajamči protivrednost izvoznega blaga v čchoslovaških kronah. Češki sladkor. Meseca julija je Čehoslovaška izvozila 163.116 metrskih stotov sladkorja, in sicer v Avstrijo 87.510. v Francijo 59.250. v Nemčijo 6650, v Jugoslavijo 2792. v Rumunijo 2450. v Italijo 1786. ostali del pa na Poljsko, v Bolgarijo in Ameriko. _____ Denarstvo. Nežigosani avstrijski bankovci po eno in dve kroni izgube v Avstriji s 1. septembrom t. 1. svojo Plačilno vrednost. Pri državnih blagainicah se bodo sprejemali še do 15. septembra t. 1. Naš drobiž po 5, 10 in 25 par, ki se bo koval po odredbi ministra za finance v dunajski tvornicu predstavlja vsoto 30 milijonov dinarjev. Pekom meseca bo tvornica dobavljala vsak teden 10.000 kg novega drobiža. Prepovedan uvoz predvojnih in vojnih posod -Finančni minister je odredi!, da se prepove uvoz obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše av-stroogrske monarhije na ozemlje, naše kraljevine, rrftv tako izvoz obveznic predvojnih posojil bivšr-Avstroogrske, dokler ne bo dovršeno žigosanje teh obveznic. Žigosanje sc prične 16. septembra in se bo vršilo pri delegatih finančnega ministrstva v Zagrebu. Uubliani. Sarajevu. Srditu. Novem Sadu in pri vseh državnih uradili, v Beogradu pri generalnem ravnateljstvu državnih dolgov ter pri finančnih uoavah v Srbiji in Črnigori. O ponarejenih bankovcih. V naši državi so se noiavili ponarejeni 20 dinarski (80 kronski) bankovci. Značilni znaki falsifikatov so sledeči: 1. Splošna barva falsifikatov ie bolj svitla m m ih temeljna barva je oranžna, dočim je pravi bankovec v temeljni barvi roza. 2. Slika orača z vprego ni tako izrazita, nego na originalu m so zlasti temnejše barve bolj medle kakor na originalu. Tudi je trojezični napis med obema dvajseticama na falsifikatu vse mani izrazit m naois ne pride tako do veljave nego na originalu. 3. Na drugi strani je trikotni oblačni venec podan nekako v rujavi barvi (Ziegelrot), docmi ie na originalu karminasto rdeč. 4 Žitna snopa na obeh straneh sta, ker je na falsifikatu temeljna barva bolj vodena in orange vse boli izrazita in prihajata izdatno čistejša do veljave, rv go na originalu, ki je roza temeljne barve. Tako se očesu dozdevata na falsifikatu oba sno-a nekako zelenkasta, dočim sta na originalu modre barve. 5. Na zadnji strani je na originalu označena številka 2 iz dveh skoraj paralelnih črt ki sta zvezani v sredini številke s poševno črtico dočim se na falsifikatu tamkaj paralelki križati. Isto velja tudi za črko S v besedi Dinar S Na sploh pa ie falsifikat izredno dobro izdelan in je opreznost tembolj priporočljiva. Promet. Novi železniški tarifi. Dotiskani so novi tarifi za železniški prevoz potnikov in blaga, veljavni sve vrati izvrstne kakvoće, pošilja kuku- ruze i kukuruznog brašna kao i svih zemaljskih plodina i industrijalnih proiz- Skladište .BALKAN« Zagreb Petrinjska ulica 77. Telefon 23—61. BRAŠNO —1 voda na veliko i malo. Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! vrlo rastegljive, marke SOKOL, bolje od gumijevih! — Cijena po komadu njem. M — 'TS, —"SO, —•55, —‘GO; nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno na-doknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M V40, pomjedene M l-50, posrebrene M S'IO, počrnjene M 1‘70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. » Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. m Kdor oglašuje, ta napreduje od 16. avgusta. Tarifne postavke so določene za vse železnice v kraljevini v dinarjih. Poštni promet Nikšič-Cetinie. Podoisana jc pogodba, po kateri se bo_ vršil potniški in poštni promet z avtomobili v Črnigori na progi Nikšič-Cctinje. Brodarski sindikat SHS je bil prisiljen vsled nizkega stanja vode v Savi, da je ustavil promet za potnike in blago od Mitroviče proti Savi. Železnica Beograd-Split. Ministrstvo za promet je izdelalo podrobni načrt za zgradbo nove železnice Beograd-Split. Dovoljena gotovina pri potovanju v inozemstvo, Ministrski svet jc dovolil, da smejo posamezni potniki vzeti s seboj pri prestopu državnih mej do 1000 dinarjev v dinarskih ali kronsko-I dinarskih novčanicah. Ta vsota se ne računa v 1 vsoto zdrave valute, ki jo sme vsak potnik vzeti I s seboj iz naše države na podlagi sklepa vlade. Radi povišanja železniških tariiov. Hrvatski člani gospodarskega sveta, ki bivajo v Zagrebu, so imeli .sestanek, na katerem so razpravljali o povišanju železniških cen. S tega sestanka so odposlali na ministra za trgovino'brzojavko, v kateri obžalujejo, da so sc povišale cene na železnicah in da se prej niso radi te zadeve zaslišali člani gospodarskega sveta. Zahtevajo, da se naj takoj skliče gospodarski svet, ki bo razpravljal o tem vprašanju. Za potovanje v inozemstvo je treba izpolniti nastopne formalnosti: Za potovanje v Dansko: Za daljše bivanje v Danski ie treba imeti posebno dovoljenje od kr. danske vlade, za potovanje radi trgovine pa je potreben vizum tukajšnjega konzulata. — Za potovanje v čehoslovaško republiko in na Poljsko ali za prehod preko njih ne obstojajo druge formalnosti, kakor samo vizum potnih listov s strani čchoslovaških ali poljskih konzulatov ali diplomatskih zastopstev v našem kralje- j stvu. — Isto velja tudi za potovanje v Romunijo. Kdor pa hoče dalje časa ostati v Romuniji, mora dobiti posebno dovoljenje od romunske vlade. — Vse osebe, ki žele potovati v Avstrijo ali preko nje v kako drugo državo, morajo imeti potne liste z vizumom diplomatskih zastopnikov Avstrije. — Di-kwnätski zastopnik v Beogradu daje vizum za državljane Iz Srbiie, Srema in Vojvodine; državljanom iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja pa daje vizum pisarna za izdajanje potnih listov v Zagrebu; za Slovenijo izdaja_ vizum avstrijska konzularna pisarna v Ljubljani: pisarna za izdajanje potnih listov v Sarajevu izdaja potne liste za državljane iz Bosne. Hercegovine in Crnegore. — Glede potovanja v Ameriko velja nastopno: Osebe, ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list. na katerem mora biti njihova slika in pečat občine, ki jim dovoljuje pot v Ameriko. (Na enem potnem listu se morajo navesti oče. matu mož in žena. otroci moškega spola pod 16 let. ženskega soola pod 21 let.) Radi vidiranja potnega lista morajo stranke osebno priti v ameriški konzulat, razen otrok, ki so mlajši od 16 oziroma 21 let, ki so navedeni v istem notnem listu s starši. Razen tega morajo imeti osebe, ki potujejo v Ameriko. tudi spričevalo policijske oblasti o svojem ponašanju. Moški morajo imeti tudi spričevalo nojicije o svojem službovanju v vojski za časa vojne, t. j. ali' so služili v avstroogrski vojski. Osebe, ki prihajajo na ameriški konzulat radi vidiranja potnega lista, morajo imeti s seboj se eno sliko ki jo konzulat po izvršeni deklaracm zadrži v svoiem arhivu. Taksa za vizum je 2 dolarja. ki se pa lahko phrČa v dinarjih po dnevnem kurzu, in sicer za vsaki potni list Vizum si morajo stranke nabaviti v oni državi, iz katere potujejo. Stranke si morajo nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potujejo do svojega cilja. siamS šešire slamnate torbice (takozvane cekare), slamnate otirače za cipele, sve različne slamnate proizvode preporuče gg. trgovcima i cijenjenom pučanstvu za obilnu naručbu FRANJO CERAR, tvornica slamn šešira v Stobu, pošta Domžale kod Ljubljane. :{ DOT Prodaja na veliko! \l !! 1 ZAGREB, lika 31. Telefon 17-93. Telefon 17-95. Preporuča svoje proizvode, koji su već danas bolji od svih inozemskih. Sve vrsti tinte za pisanje i kopiranje, tuševa, mastila za štampilje sa i bez ulja, arapsku gumu u elegantnim fagon-bočicama. Plavilo u bočicama i krugljicama, elegantno pakovano. Vrlo umjerene cijene! Tražite naš cjenik! ii ii Najmodernejše nhlnlin lastnega izdelka. Dann |||||Ki|it tu- In inozemsko nnnn MH IW HU manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpošiljalna Dvorni trg. -- Pod Narodno kavarno. SÄ: GARAČA MODERNA MEHAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratište automobila, opskrba sa benzinom, uljem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica svilu dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranje, autogenično varenje i željezno i mjedno tokar nje. — Prima sve popravke au omobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Čije..e najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i um.elna bravarija. Prima sve gn djevne i umjetne bravarske poslove, kao : oki vanje prozora i vrala Izradjuje razne želje, m ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te sve diuge poslove po narudžbi. — izradba čestita i brza uz umjerene cijene * * d o * ■■■ ■ ■ ■ ■ e ■ ■ e ■ m ■ ■ • • ■ ■ ■■■■ »«$ MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22—28. (FIRNIS pravi laneni nudi ,ALOMA‘ plakati in reklamne risbe imajo najboljši uspeh! v večjem kraju ali mestu, v bližini železniške postaje, kjerkoli v Spodnji Štajerski, Sloveniji aii Koroški, obstoječe iz 3 do 4 sob s pritiklinami, se vzame v najem. Dopisi po H. P. upravo. Kukuruza žiilog i hijelog kao i mekinje na vagone prodaje uz po.oljno uvjete Hali oglasi. za proizvodnju i nabavu Vukouar. Prazne steklenice parfumske kupi po naj višji ceni 1. C Kotar, Ljubljana, Wolfova uliea 3. Kupi se večjo množino krede (Sch lem kreide). Ponudbe pod „Kreda* na anoneno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Reklama deluje tudi če trgovec spi. * MII Suhopolje agentura! i komisijonaini posao kupuje i prodaje razne živežne namirnice te prima topogledne komisije i narudžbe. T Na prodaj stavb išče v Ljubljani. Dopisi se prosijo pod „Stavbišče“ na Auončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Posjednicima mlateceg stroja i dinama, koji bi trebali, ima da proda jednu rem, niču (Riemenscheibe) veliku 120, široku 40, bušotine 11 ‘/g, glava jaka 22 cm. Stanko Cmelič, mlinar u Brekovljanu, p. Brekovljan, železnička postaja Dugoselo. iz kavčuka ICIRIE SITAR j ,<$> LJUBLJANA