3%haja irikrai na iexiftn; T? tore k, četrtek, soboto. tJireetimc^ awwt Tue? dajy fTh >.n\5claj 5odurdaij. ^ GLASILO ILOT«nnaA KATOLIŠKEGA PgLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV MOHORIA V CHICAGO. ŠTEV. No.) 147. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER, 13, 1923. LETO fVOL.) IX. ameriške bojne la-dije odplule v kitajsko vodovje. Resne posledice znajo nastat za Kitajsko. — Amerikanski zastopnik našel v kitajskem gorovju kanibale. Tujezemsko brodovje se zbira pred Kantonom. Manila. — Nenadno povelje iz Washingtona je ukazalo, da ima takoj odpluti v Konkongj šest torpeduih rušHcev. Ladijei so že na potu in bodo v k»at-| kem dosegle svoj cilj. Kaj je namen wash i neonske vlade nihče ne ve. Vendar sklepa se, da zadeva je nujna, ki ima opraviti z zadnjimi nemiri na Kitajskem. Drugo poročilo iz Kantona naznania. da se zbira pre gov, ki vidijo v revežu samo breme moderne družbe, so se zdru- j žile v neko organizacijo, katere namen je razširjati zabranjenje j spočetja in rojstva otrok. Nadele so si seveda lepo doneče ime, j da bi preslepile ljudi, ki še nočejo javnega vlačugarstva ,ki imajo pred vsem vsaj še malo človeškega čuta. Te poganke so sklenile, da bodo ustanovile posebno "klini-j ko" t i. moderno age nt uro z c. pospeševanje nemoralnosti, zlasti . za ponižanje zakonskega stanu v navadno napravo živaljske me-j senosti in pohotnosti. Ha bi to mogle, potrebujejo seveda dovo-1 1 jen je zdravstvene oblasti, ker " klinike" so zdravniške napra-] ve. Vložile so zato prošnjo na županstvo. Toda oba. župan De-j ver in zdravstveni komisar Dr. Bunderssen sta odločno odrekla! dovoljenje "češ, da bo to pospeševalo nemoralnost in da ie to! proti večnim zakonom, katere je dal človeku sam Stvarnik in ka-| terih nihče, tudi cel narod ne sme prestopiti brez kazni." Vendar kapitalistovske poganke so šle pred sodnijo in te' dni je bila obravnava pred sodnikom Fisherjem, ki je baje Žid. ! In to je drugi mož. na katerega opozarjamo volivce mesta! Chicago. Ta sodnik Fisher je namreč ugodil tem pogankam in' ukazal županu Deverju in zdravstvenemu komisarju, da morata takoj izdati dovoljenje za to "kliniko." Seveda sta takoj vložila proti tej odločbi protest pri višjem sodišču. • Ta sodnik 7isher je dal to dovoljenje brez ozira na vso javno moralo. Iz ugovora Deverja in Dr. Bndessena, da je to proti "večnim zakonom Stvarnika," se nekako norčuje 111 pravi, da sodišče ni za to tu, da bi odločevalo v kakih bogoslovnih vprašanjih sv. pisma. Pozabil je pa popolnoma, da je to vprašanje že' vprašanje naravnega zakona. Pozabil je tudi misliti in vpošte-vati na strašne posledice, katere bo ta "klinika" imela na javno družbo glede morale pa tudi na zdravje dotičnih živaljskih žena, ki se bodo te klinike posluževaJe. I Da, sodnik Fisher, le pospešujmo živaljsko pohotnost v človeku, le učimo narod pobijati in uničevati potomstvo — bomo kmalu za Frar^ijo. , Vendar, sodnik Fisher, ako ste za to kliniko, aH bi hoteli, da bi se je posluževala tudi vaša žena, vaša hči? Volivci, mi si pa ime tega sodnika dobro zapomnimo, kajti' moža, ki.je takega prepričanja, ki mu ni pri srcu pred vsem revno ljudstvo, je treba, da poznamo dobro, ako bi kdaj prosil naših glasov pri volitvah. Čast pa obema, kakor županu Deverju, tako posebno Dr. Bunderssenu. Tako neustrašeno postopa katoliški mož v takih-le slučajih ! Predvolitvene spletke. __* • Kakor gobe-po dežju se oglašajo razni možje po Ameriki, ki jih skomina po beli hiši. Prvi, ki se je oglasil in začel teči proti Beli hiši, je bil Hiram Johnson, stari lisjak iz Kalifornije, mož' izvanrednih zmožnosti in krepke volje. Johnson bo nevaren tek-' mec predsednika Coolidgea, ki bo tudi kandidat. Do sedaj se je predsednik ogibal vsake izjave glede svojih načrtov za prihodnje' volitve. Nekateri so sploh mislili, da ne bo kandidiral. Toda rav- j no te dni se je pa republikanska večina v N. Dakoti oglasila in bo svojim zaupnim možem, ki bodo šli prihodnje leto na republikansko konvencijo, naročila, da morajo dati glas za nominacijo Coolidgeu. Predsednika je to spravilo ven na piano in izjavil se je, da bo kandidat. Poleg teh dveh je še več republikanskih senatorjev in poslancev, ki se resno pripravljajo na boj in že zbirajo svoje zveste čete okrog sebe in že brusijo svoje "uma svetle meče," da bo-! do šli v boj. , Demokrati pa tudi ne mirujejo. Vendar, ker so sedaj v manj- ! šini, so bolj tiho in samo bolj opazujejo meteže med republikanci, da bodo videli, kake može bodo dobili za svoje nasprotnike, da jim bodo vedeli potem postaviti primerno močne in krepke' proti-kandidate. Glavni zaupniki stranke se pridno posvetujejo ' Skoraj vsaki dan imajo sejf. da proučavajo politični položaj od' dneva do dneva, McAddoo, zet predsednika Wilsona je baje! prav resen kandidat in tudi močan. Drugi je New Yorski gover-ner Smith, vendar pravijo* da ni misliti, da bi on dobil nominacijo, ker je katolik. Ali bo naš večni kandidat Bryan zopet nastopil ali ne, se ne ve, baje bi na stara leta kar še enkrat rad poskusil, kako prijetno je biti kandidat. Vendar resno nani nih-! ce ne misli. 3 Tudi naš Henry tam v Detroitu — kdo bi si mislil — hrepeni po. Beli hiši Kot najbogatejši človek na svetu, najbrže n,' Rock Springs, Wyo. "Ne hodi v Rock Springs. Slaba ti bo tamkaj predla" me je svaril prijatelj v Denverju. ko sem se poslavljal od njega. "Poglej." je rekel in mi potisnil pod nos dopis katerega je priobčil pred par dnevi neki Frank S. Taucher v Prosveti. V resnici sem se bal da bom naletel na slabo. Vsedel sem se v kot v kadilnici in prešteval gumbe na suknji. Stokrat sem jih. preste 1 in še danes ne vem koliko jih je prav za prav. Knkrat so mi gumbi pokazali: bom drugič ne bom. Iz te zamišJjenosti me ie zbudil j>o-govor dveh sopotnikov ki ^ta se-'b'la za menoj. Eden je poznal Wyoming od krinc.n do kraja in deželo po svoje opisoval svojemu sopotniku ki ie prvič stopal v zagonetno deželo, kateri pravimo "Wild West." Mož jo je po-gruntal takole: "Devet mesecev zime in tri mesece mrzlega vremena : to je Wvoming. Mark Twain je porabil mesec julij in avgust svoje dni v teh hribih in po končanih počitnicah pripoznal s črnim na belem, da še nikdar ni videl lepše zime v svojem življenju. Tam pri mestu Cheyenne bi se mogla napraviti visoka žična ograja, druga pa pri vhodu v Ogrin. Utah. Cel ta svet naj bi se porabil za pokopališče. Ker ima Wyoming svoj National Park naj bi se porabilo preostalo ozemlje za National Cemen-terv. Kedor ne gre pogledati parka v življenju tega naj bi se pokopalo po smrti v teh gorah za kazen." — Kako blagodejno je vplival ta pogovor na mene sj lahko vsakdo sam misli. Srce mi je zlezlo nekam doli v noge in ko se je začelo zjutraj daniti sem cul, kako je # bilo in zbijalo doli v črevlju, prav nekje tam koncem palca. Šele takrat ko se je zasmejalo solnce črez vrhove gora. šele takrat sem se toliko skorajžil. da sem sklenil ustaviti se v državi Wyoming. Kjer sije tako lepo solnce sem si mislil je vredno obstati, če človek ne vidi drugega kot žarko solnce in sinje nebo. ^ Dežela res ni bogsigavedi kaj. Kup peska. Na tem kupu peska kup kamenja in zadaj za kamenjem ne^otične gore pokrite z večnim snegom. Toliko zapuščene zemlje še nisem videl nikdar v svojem življenju. Mislim, da je- divji pelin edini pridelek, s katerim se mora dežela ponašati. Iz prerije smo stopili na pušča--vo, ki zasluži to ime v pravem j pomeTTu besede. Celo uro hiti vlak naprej. Ni je hiše, ne drevesa in ne živega bitja nikjer. Le tu in tam čepi in samotari hišica železničnega čuvaja. Oddahnil sem se ko se mi je naznanilo po dvanajsturnem cincanju, da smo dospeli v Rock Springs. Mesto Rock Springs sem našel pri najboljšem razpoloženju. Pri Mrakovi družini j> bilo pripravljeno okrepčilo za mene. Gospodična Apolonija Mrak, naša vrla zastopnica mi je naznanila, da sem dobrodošel kot šmarnica' v maju, da vladata v naselbini lepa sloga in mir, in da se mi ni treba bati nobenih večjih težkoč .kot jih nudi katerakoli slovenska naselbina v Ameriki. Prav iz dna srca sem hvaležen za lepe besede, nič manj kot za vrlo postrežbo, katero mi je nudila Mrakova IZ SLOVENSKIH NASELBIN. želi te službe, da bi obogatel, saj mu denar kar teče v njegove blagajnice, da kmalu ne bo vedel več kam z njim. Imeti mora za svoje namene kake druge vzroke. Morda je tako častilako-men, da bi še to službo rad poskusil. Toda ves ameriški kapital se ga pa boji in se mu že hlačke tresejo pred tem človekom. Da, da, Henry je "kerelc." njegovi možgani so nekaj posebnega. Njegove podjetne zmožnosti so občudovanja vredne.. Če bo zmagal in zakaj bi ne. saj vsaka njegova "plehasta Liza" za j reklam6' dela, ima jih pa po Ameriki nad 10 milijonov. Well. ! bajgali, zakaj bi pa enkrat ne imeli za predsednika moža. kateremu je denar postranska stvar. Poskusiti bi bilo vredno.* Take prilike narod ne dobi vsakih sto let. Vprašanje je samo, na ka? terem programu bo kandidiral. Gotovo je, da ga nobena obstoječa stranka ne bo nominirala za kandidata. Ustanoviti bo moral tretjo, svojo stranko, da ga bo volila. Bomo videli, je rekel slepi. 1 družina. — Za pomočnika se mi je pridružil g. Bartel Jereb, mož prve vrste, trda in verna slovenska korenina. Ker si je mož pridobil bogatih skušenj kot podčastnik v avstrijski armadi mi je nudil s svojim spremstvom nič 1 manj zabave kot pomoči. Dva ! dni sva korakala od praga do. j prnga in obiskala večino hiš v Rock Springs. Na nfrje veliko^ znčtidenje sem našel v teh zapuščenih gorah toliko dobrih ljudi, toliko dobrih slovenskih src kot m a lok je drugje. Povsodi sem bil sprejet prijazno*in vs-1 peh je zagotovljen. Pohvala v tem oziru gre seveda v prvi vrsti g. Jerebu, kateremu kličem tem potom : Bog povrni! Naj1«»ljša Šola za človeka je' I potovame. Pojdi med ljudi in spoznal jih boš! Povedali so mi' v kosk Springs, da so ona izmed najmlajših slovenskih naselbin. ! Organizirani so Slovenci kot le i mnlnkie Hrtigje. Slovenskih tr željo je priredilo društvo Kolumbovih vitezev pokojniku dostojen pogreb. Na katoliškem pokopališču počivata drug poleg , drugega in listek z imenom v » ceneveni klopi jasno govori, da je umrl Mr. Koshir kot podpo-1 ren Član cerkve sv. Cirila in Me- j toda v Rock Sp-jngs, \Vyo. _ j Da je vse premoženje dobro os-, krbov-.no bo skrbela okrajna sod-nija. V državi Wyoming, kot 1 sem imel priliko opazovati, je zakon ravno toliko v veljavi kot v kateri drugi državi naše Unije. Sorodnikov pokojne Mrs. j Koshir živi lepo število v mestu. Kakor kaže se oni strinjajo popt-lnoma s poslovanjem oskrbnika in sod 11 i je. Do danes še ni , bilo čuti nobene pritožbe od no-, benega izmed njih. Dovolj o tej i zadevi za danes! — Mesto Rock Springs živi od premogorovoy. ki so menda neizčrpni. Nad štirideset let vlačijo premog na dan. Do dna še niso prišli nikjer. Premog je visok in ker sem videl delavce pri-j ha jati iz rovov z odprto karbi-j clovo svetilko, sklepam, da so ro-j vi strupenih plinov prosti. De-I lavstvo je izvrstno organizirano j m v s led tega so plače navadno j boljše kot po drugih krajih. De-j lo je seveda težko in nevarno kot j povsodi po premogorovih. Ravnokar so prinesli iz majne mladega Hrvata. Podsulo ga je kamenje in Matt Radalj je že izdihnil svojo blago dušo predno je prišla pomoč. Naj mu sveti večna luč! Kamor koli se prestopiš povsod je vse založeno s premogom. Severno od mesta se vrsti naselbina za naselbino in črni dija-mant daje kruh celemu prebivalstvu. Včeraj sem prehodil Reliance in obiskal Dines v spremstvu izvrstnega tovariša g George Thomas-a iz Pueblo Co-| lo. Povsodi sem bil prijazno vs-prejet in povsodi se vidi isto razpoloženje kot v Rock Springs, s katerim so zvezani Slovenci ™aTV ali več za svoje družabno življenje bodisi že potom društev, Slovenskega Doma in pa slovenske cerkve. Pred odhodom iz naselbine se lepo zahvaljujem vsakemu posebej za vse kar ste napravili za mene. Preferčna Vam zahvala za vsako lepo besedo, ker vem da je prišla iz dobrega in poštenega srca. Pozdrav vsem Slovencem v Rock Springs in okolici! Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- Regulacija Maribora. Maribor. — Mestni stavbeni urad je izdal načrt za zidavo mestnega dela med Dravo in Koroško cesto. Po novem načrtu bo dobilo mesto popolnoma drugačno lice. -o- Obrekovanje ima tisoče jezikov, ki delajo čez uro noč in dan. * * * Dobro ogledalo vedno pokaže resnico, neglede kdo se v njem ogleduje. iNarodu, ki mu zaide v kri porni duh ni nikdar 2anes * Mehikanci so tak narod ko ' vek misli vse je v najlepše*t du se dvignejo m začno Pu * na novo. at! * * * Amerikanci in Mehikanci sosedje, pa kako velika razlik je med obema narodam. kanec izvede reformacije v T di z volilnem listkom v roki M hikanec pa jo hoče izvesti z vol ver jem in bombami. * * * Ce bi vedel pokojni ViHa j se bo v letu 1923. ponovila me h i kan ska zgodovina, gotovo hi' ne umrl. Kdo je pa bolj ljuy take špase kot Villa » j l! * - * Kdor bi hotel v Mehiki vzdr- žati red recimo vsaj deset le t-bi moral imeti dva žandarj;i Za vsakim mehikancem. . .. t * * * Skušnja je vedno bila jn bo najboljša učiteljica posamezni-kom in kolektivnim masam. Da ie#to resnica potrjuje dobesedno izjava uglednega državnika, kj 1 ie bil svoje ča?e sam proti pri-I vatnim farnim šolam p0 katoliških župnijah. Te dni Pa je \z .javil: "Po desetletni skušnji , sem prišel do zaključka, da ovi-I rati versko vzgojo ni samo veli-i ka krivica, ki se s tem ^odi cer-1 kvi in njenim udom, pač pa ie i pi lil o škodljivo za druztaspk?h; [ Skoda fe le to. da časopisje ni i prines'o imena dotične^a državnika. Pod citatom je označeno, j da iz gotovih vzrokov je ime zadržano. Razume seveda se. da ! državniki imajo silno veliko političnih nasprotnikov in da je vsled tega ime zadržano. * * * \ endar ime samo ne šteje nič. Najvažnejši pomen nosijo njegove besede, ki jih je izjavil. V svojem stavku jasno pove. kaj je verska vzgoja. Glasno govori in med vrsticami pove. da edino verska vzgoja ustvarja zanesljive in poštene državljane. Rojaki po Ameriki, ki morda svoje 0-troke pošiljate v nekatoliške šole. pomislite malo na to izjavo. In ta izjava ni prva, ki povdar- ja o važnosti verske vzgoje. * * * Mi smo že večkrat pribili. da I 1 naj neverni Tomaži mala po-, mislijo in sodijo z svojim last-j nim razumom. Poglejte in po-i globite svoj razum v zgodovino. ; Vzemite za vzgled Francoski narod, študirajte sedanje Ru?'sf razmere pa boste kmalu na jasnem, kam pride narod brez verske vzgoje. * * * Duševno je slep, ali pa toliko zloben in hinavski, kdor trdi, da verska vzgoja ne da narodu najbolj poštene, pravične in zanesljive državljane. Zakaj vso ljubezen, ki jo ima človek do sv^ jega bližnjega je dobil od krščanstva. ki uči človeka pravičnosti in ljubezni do bližnjega. * * * Da med socialisti in vsemi drugimi protiverskimi elementi ni ni nikake medsebojne ljubezni priča dovol j jasno to dejstvo, da dosedaj se še ni slišalo, da bi sja na Rusko, kjer so do zadnjih časov ljudje umirali lakote, kaka socialistična dobrodelna organizacija. Dočim je sv. Oče nakazal že milijone in milijone za ke reveže. * * * Pa kaj bi to, poglejte, kako veliko medsebojno ljubezen o kateri se lia Lawndale to« kokodaka ?! "EDINOST* 12 neodresene d0h01 vine. Trst osvaja Dalmacijo. Tržaški italijanski listi z veseljem beležijo, da je Dalmacija Načela obnavljati trgovinske zve-ze s Trstom. Dalmacija dobiva danes vse potrebščine moke iz Trsta in ne iz Banata. To je tudi naravno če pomislimo,; da dobi iz Trsta naročeno blago zaradi ugodne pomorske zveze najkasneje v 48. urah, a iz Banata komaj v enem mesecu. Gotovo je, da mora biti blago iz Trsttf tudi znatno ceneje nego iz Banata. Lahko bi bilo v tem oziru pa popolnoma drugače. Ako bi se Jugoslovanska vlada nekoliko dvignila in hotela zboljšati svoje železniške zveze z morjem. -o- Nečloveški napad. Na Martinovo nedeljo so zve-~~ čer fašisti brez najmanjšega povoda na ulici napadli in pretepli trgovca Stresa, učitelja Šturma in nekega gospoda iz Jugoslavije. ki je prišel v Kobarid obiskati svoje sorodnike. Kaj take-, ga se sme počenjati samo v visoko kulturni Italiji. . . /1 v *-o- Šolske razmere v Kringi. V Kringi je šolska oblast po-italijančila oba razreda. Prejšno ■ dolgoletno, zasluženo učiteljstvo je moralo oditi, na mesto tega sta prišla italijanska učitelj in učiteljica, ki se v šoli sporazumevata z otroci samo s pomočjo znamenj, kakor to delajo mutci med >eboj. Tudi verouk bi se moral vršiti na ta način, ako bi duhovnik ne poznal svoje dolžnosti. Otroci tudi med seboj v soli ne smejo spregovoriti nobene besede hrvatske. Utuljivo je. da nb takih razmerah šola ne izvaja na mladino najmanjše privlačnosti. -o-- Fanatizem. "Istra" poroča, da so nekatere osebe v Rovinjskem selu te dni (»d "neke strani" prejele grožnjo. da ne smejo več prejemati slovenskih in hrvatskih listov. Bodo že spet fašisti po sredi. -o- ŠIRITE LIST EDINOST: POZOR! Vsem onim. ki so poslali naročilo za Mohorjeve knjige na naše upravništvo naznanjamo, da smo naročila odposlali Rev. i Fathru T. M. Trtinku v Berwick. N. Dak. od katerega bodo prejeli knjige direktno. Obenem opozarjamo one, ki imajo namen knjige naročiti naj pošljejo naročilo kar direktno na Father Trunka in bodo dobili knjige mnogo hitreje, kakor če jih naročajo skozi nas. Obenem pa nam prihranijo tudi delo, ki Ra imamo s takimi pošiljatvami. Upravništvo Edinosti. i\ZNANILO IN PRIPOROČILO. V Sem cenjenim naročnikom in ateljem tega lista po držali Wyoming, Montana, Oregon California naznanjamo, da jih > v kratkem obiskal naš poto-lIn> zastopnik, Mr. Leo Mla-ki je pooblaščen pobirati; ročnino za list Edinost, Ave-lria in Glasnik P. S. J« kakor oglase, naročila za knjige vse kar je v zvezi z našim Ujetjem. Drage naročnike in vse roja-Po naselbinah prosimo, da mu tdo v vseh ozirih na roko in pomagajo širiti dober kato- j fi tisk. Jprava Edinosti, Ave Maria Glasnika P. S. J. ^^^_ J.KOSMACH W. 22nd St. Chicago, 111 Diakom se nriporočam ori nakuDU raznih VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. 31 bol j se delo. nainižie cene evzamem barvanie hiš zunaj znotrai, uokladara „stenski oaoir. DRUŽINSKA PRATIKA. za prestopno leto 1924. cen^l 15c., se dobi v zalogi knjigarne, "EDINOST", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. nezgode y premogovnikih tekom oktobra. Glasom poročil rudniških nad-, zornikov na federalni rudniški urad so nezgode v premogovnikih po vseh Združenih Državah povzročile tekom meseca okto-' bra 153 smrti. Izkopalo se je tekom istega meseca skoraj 58 milijonov ton premoga^; razmerje smrtnih nezgod znaša zato 2.54 za vsak milijon ton izkopanega premoga. V oktobru lanskega leta je to razmerje znašalo: 3.83, torej precej več. * Od teh 153 smrtnih nezgod se je 12Q pripetilo v bituminoznih premogovnikih in 24 v antracit-nih. Razmerje za milijon ton izkopanega premoga bi znašalo 2.62 za mehki in 2.75 za trdi premog. V istem mesecu lanskega leta je to razmerje znašalo 3.90 oziroma 3.48. Mortaliteta radi| nezgod se je torej znatno znižala | v obeh vrstah premogovnikov. Skupno število smrtnih nez-I god v vseh premogovnikih je znašalo tekom prvih desetih m£-feecev tekočega" leta 2.059; v istem razdobju je bilo lankso leto 1.443 smrtnih nezgod. Letos j v prvih desetih mesecih je bilo ; torej mnogo več smrtnih.-nezgod kot lani. ali lani se je v istem raz-i dobju veliko manj delalo. Kajti i v razmerju z izkopanim premo-i gom imamo v tem letošnjem raz-I dobju 3. /t) smrtnih nezgod za vsak milijon ton izkopanega pre-1 moga nasproti 4.08 v istem razdobju lanskega leta. Razmeroma se je to torej število smrtnih nezgod znižalo za 7 odstot. Od večjih nezgod smg tekom i :oktobra imeli eno, namreč plino-i v o eksplozijo, ki se k* 7. oktobra pripetila v Midwest Mine pri Palisades. Colo. Šest rudarjev je pri tem zgubilo življenje. Vštevši to-le nezgodo, smo imeli letos do konca oktobra vsega skupaj osem večjih nezgod, pri katerih je vsega skupaj smrtno ponesrečilo 260 rudarjev. V prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo 10 enakih večjih nezgod z izgubo 100 življenj. Do konca oktobra 1923. so večje nezgode v premogovnikih radi eksplozij plina in ogljenega prahu ( t\ < »rile 12.6 odstot. vseh smrt-, nih nezgod: v istem razdobju' Ir aškega leta so enake nezgode J povzročile le 6.9 odstot. od*vseh i smrtnih nezgod. Ako torej primerjamo smrtne nezgode v premogovnikih v prvih desetih mesecih letošnjega] in lanskega leta, najdemo, daj razmerno število smrtnih nezgod radi usutja kamenja in premoga,' prevažanja, razstreliv in elek-tricitete se je znižalo, da pa je 1 raslo število smrtnih nezgod ra di eksplozij plina in ogljenega' prahu. ena. oseba okužila . mesto. V mestu James town se je lani pojavilo devetnajst slučajev 1 legarja (typhoid fever). Zdravstvene oblasti so se prizadevale na vso moč, da bi dognale, od kod je ta bolezen začela in kako ' se je razširila. Najprej je padel sum na mestni vodovod, ker so bile ravno tedaj izvršene nekatere spremembe na .njem; večina meščanov je zares obdolževa-la vodovod kot povzročitelja bolezni. Zdravstvena oblast je analizirala vodo, da najde, da-li se v njej zares nahajajo klice ?egar-ja. Ali raziskava je dognala, da je voda popolnoma zdrava in da v njej ni nikakih škodljivih bakterij. Začelo se je izpraševati po izvoru drugih potrebščin in se je našlo, da je vse mleko večinoma prihajalo iz ene farme. Mlekarna v tej farmi je bila zna-1 na, da stoji zdravstveno na precej visoki stopinji. Ali zdravstvena oblast je dala natančno preiskovati vsako osebo, ki je bila zaposljena na farmi. In končno so našli, da je bila mlekarjeva žena "prenašalka" legarja. Ona je bila sama popolnoma zdrava, ali imela je v sebi bakterije legarja. Ker je prala posode za mleko, so bakterije prav lahko prehajale v mleko in tako okužile mesto. Ta prenašalka legarja je bila pred svojy poroko bolničarka in je pred mnogimi leti. ko je oskrbovala nekatere bolnike legarja, sama zbolela na tej bolezni. ^ Radi tega je zdravstveni komisar države New York, Dr. Nicoll, mnenja, da oseba, katera je kedaj trpela na trajni mrzlici, lit M utegnila biti legar, ne bi ^nela biti zaposlen 1 v mlekarski industriji, razun ako sn zaporedne preiskave v laboratoriju dokazale, da ni to flotičnik nikak prenašalec nalezljivih bolezni. JUNAKINJA IZ ŠTAJRA je dospela z ravno došlo pošiljat-vijo. Rojaki sezite pt> tem krasnem romanu. Kaj tako zanimivega še niste čitali. Knjiga vsebuje do 750 strani krasnega berila. Stane samo $1.50. Pišite po njo dokler ne poide. Knjigarna Edinost 1849 W. 22nd St. Chicago, 111. Tel.: Rosevelt 8221. l. stritar 2018 W. 21^ Place Dovaža premog — drva — prevaža pohištvo in vse kar spa da v to stroko. Vsem se najtopleje priporoča Pokličite ga po telefonu! STALNO DOBRO SLUŽBO dobi fant ali mož, ki mora biti vešč slovenskega tn angleškega jezika. Rabi se ga pri upravni-štvu in pri ekspediranju lista. Katerega veseli in se čuti zmožnega za to delo se naj zglasi o-sebno ali pa pismeno na: Tiskovna družba Edinost 1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL. j raznoterosti NAJVEČJI TAJFUN. Naravne sile od časa do časa - počivajo. Vidimo n. pr. da se po-r tresi, izbruhi vulkanov, repatice - in podobne pojave ne ponavlja-s jo v rednih obrokih. Narava je l vedno elementarna. Kadar pla-) ne na dan, ne štedi svoje sile in I je strašna baš v tej neomejeni > veličini. V Hongkongu se je nedavno ■ pojavil strahovit tajfun, kakrš- - nega ne pomnijo zemljani že 17 - let. Nevihta je tako neusmiljeno vila, da je dosegla brzino 130 - milj na uro. Med deveto in enaj-r sto-uro je padal nenavadno gost - dež. Burja je ruvala drevesa, te-l legrafske droge, dvigala krove 1 raz hiš in jih nosila kakor liste - po zraku. V Hongkongu je bilo > uničenih brez števila hiš in ob : življenje je prišlo na stotine lju- - di. Tajfun ni prizanesel niti Ev-. ropejcem. Porušil je mnogo hiš, - v katerih prebivajo, in poškodo- - -val ljudi, ki so morali vsled ne- - pričakovanega naravnega pojava - iskati pomoč pri zdravnikih ra-1 nocelnikih. ) Najstrašnejše je tajfun divjal 1 na vodi. Dvigal je valove 20 do 1 50 m visoko ter zalival z njimi , ulice, ki so prišle pod vodo. Lad- - je. ki so bile zasidrane v lukah, i so se odtrgale in splavale čez na- 1 brežje med človeška bivališča. - Mnogo ladij se je potopilo. Neki -' angleški mornar, ki se mu je po- - srečilo ohraniti prisotnost duha - V teh strahovitih urah narave, je - splezal na jambor neke japonske j ladje, s katere je zbežalo moštvo in vodstvo, ter otel ladjo gotove--•[ ga konca, Otevši ladjo, se je vr-. gel v morje ter plaval več sto - ; metrov do poročnika Dicksona, - poveljnika nekega podmorskega 2 čolna, ki se je potopil tik pred - njegovimi očmi. Ladja "Loong > Sang'' od Indo-China Stean Na- - vigation Co. je tonila pod vodo. c Moštvo je klicalo na pomoč. Pr- - vi komandant je skočil na neko holandsko ladjo ter se tako rešil I smrti. Vse ostalo je poginilo. ' Takih slučajev je bilo še več. le, - žal. se ne dado ugotoviti in bo- - do prišli na dan šele morda čez • mnogo tednov ali mesecev. -o-— — Rock Springs. Wvo. — Več > rudnikov je prenehalo z obratovanjem za nedoločen čas. Pravijo, da družbe nimajo naročil in . da je to vzrok, da se je prenehalo z obratom. — Gilbert, Minn. — Požar, ki je izbruhnil na domu Russell Pengrove je naredil mnogo škode. Ogenj se je zanetil radi slabega dimnika. Užgal se je les pod streho in silni dim je povzročal teškoče gasilcem, da niso mogli tako hitro najti pravega me- h sta. kjer se je ogenj začel. Še! le ko so streho razsekali so >e pokazali plameni, katere so ga-1 silci nato pogasili. New York. — Nizozemski konzul je vložil protest proti pre-L iskavi, ki so jo izvršili prohibični agentje na nekem nizozemskem parniku. Konzul je baje dobil poročilo od kapitana, da se je preiskava izvršila na drugo stran predpisane zone. Uboga prohibi-cija. kako si firbčna ! Ne argumentiraj z bedakom,' ker bedaku nikdar ničesar do-^ kazal ne boš. * * * 1 Nič ni bolj nepopularnega, kakor prisiljena postava. * * * Hinavščina velikokrat paradi-ra v obleki ponižnosti in odkritosrčnosti. BULGARSKI ŽELIŠČNI ČAJ (Preje imenovan Krvni čaj) Vzemite vročega, ko greste v postelj, proti prehladu, za ublaženje jetr, -za pomirjenje želodca. Bulgarski želiščni čaj je nare~j jen iz samih želišč. Vam izboljša kri in Vas drži v zdravem stanju. Se prodaja po vseh drugarijah. Ali se dostavlja po zavarova-j ni pošti. Veliki družinski zavoj stane $1.25. trije zavoji $3.15,' šest -zavojev $5.25. Naslovite na H. H. Von Schlick. President Marvel Product Co. Marvel Building. Pittsburgh, Pa. 1 JUGOSLOVANSKE NOVICE. (Nadaljevanje s 1. strani.). Konšekracija škofa dr. Srebrniča Ljubljana. — Z velikimi slovesnostmi in ceremonijami je bil dne 8. decembra na dan praznika Marije Brezmadežne posvečen v škofa dr. Josip Srebrnič v ljubljanski stolnici. Svete obrede je izvršil škof dr. A. B. Jeglič. kot škofa azistenta sta bila lavantinski škof dr. A. Kar-lin in pomožni škof dr. Jos. Lang iz Zagreba. To je bil velik pomemben dan za našo slovensko pr^tolico. Ustoličenje kot škofa j pa se vrši dne 23. decembra v Krku. -o- Kopališče v Kamniku darovano Kandijski bolnišnici. Novo mesto. — Kopališče in zdravilišče v Kamniku, ki ga je svoj čas kupil veleindustrijalec g. Karol Pollak, ga je te dni podaril usmiljenim bratom v Kan-diji z namenom, da uredijo kopališče in zgradijo bolnico ter zavetišče "Duhovski dom." -o- ŠIRITE LIST EDINOST Smrtna kosa. Leskovec. — Tukaj je preminul te dni občespoštovani vele-; posestnik Fi^nc Pire v starosti . 74- let. R. I. P. / -o- Nova hiša se podrla. Hinje. — Tukaj so nedavno dogradili čisto novo hišo. Ravno so pokrili tudi novo streho in delavci so šli južinat. Tedaj nova hiša zahrešči in se podere do tal. Na srečo so bili vsi delavci odsotni, tako da človeških žrtev ni bilo. Gmotna škoda je pa jako občutna, ker se je le sov je polomilo in strešna opeka pobila. -o- Železničarje odpuščajo. Maribor. — Zadnji teden je bilo odpuščenih v mariborski železniški kurilnici reč železničarjev, ne da bi dobili pojasnilo zakaj morajo zapustiti službe. -o- Cerkvena vest. Maribor. — Predsednik zgodovinskega društva profesor teologije dr. Fran Kovačič, je i-menovan za konzistorijalnega svetnika. VARČEN NAROD VLAGA PREVIDNO IN INVESTIRA RAZUMNO V Kaspar State Bank NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI ^ BANKI V ZEDINJENIH i DRŽAVAH ^^^^^^^^^^^ t9oo — BLUE ISLAND AVENU1, S CHICAGO, ILLINOIS. S KAPITAL IN PREBITEK $1.250,000.00 _ Bj PRODAJAMCf ŠIFKARTE za vn Pod državnim in parobrodne družbe za v Jugoslavije vladnim nadzora- in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi- tvoju in te) za priseljence, ter pošiljamo denar Chicago Clearing v staro domovino najceneje in najhi- House Ass'n. treje. ! KAKŠNA PRAVILA IMA j VAŠE DRUŠTVO? Takšne kaj ne, kakršne ste na letni seji sprejeli! KAM JIH BOSTE DALI PA TISKATI? Ste že tudi to odločili? AKO ŠE NISTE, tedaj pišite nam po ceno. ~ NAŠA TISKARNA n^^Sfjjfrpj izdeluje tiskarska dela lično in točno. % / £3Xl na stot^ne slovenskih in hrvatskih | Jj^Jjjfl društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še |j Vsem cenjenim društvam se pripo- p ročamo. za vsakovrstne tiskovine, kot j pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in E različnih barvah. —■ Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, tr- g govcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre- ^ bujejo kako tiskarsko delo. Zmerno ceno,' lično in točno narejeno delo jamčimo J! jj| vsakomur! m S TRGOVCI IN OBRTNIKI I ' ALI ŽE VESTE? si da ni businessa, če se ne. oglaša. Kako naj ljudje pri- |f ^ dejo k vam. če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi- s S ru lista S J EDINOST I 1 ki zahaja v vse slovenske#naselbine v Ameriki. Vsak ka-§Č toliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in P |t prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da Ij i< se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v g I njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: I TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1 | 1849 W. 22nd St. % Chicago, I1L || I . li • v Kaj dobrega mi dajte za praznike c \ —/T ^ Tako pravi in želi vsaka gospodinja, ko pride kupovati za praznike h mesarju. Toda najboljše sveže meso, kakor tudi suho po domačem načfnu prekajeno meso, perutnino vsake vrste in prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KLOBASE dobe gospodinje vedno pri domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 — West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 6319. j MATAJEV MATIJA j i VESELA NOVELA. i I RADO MURNIK. j "Pri vojakih pa niste bili nič?*' "Nisem bil, ne. Pri naboru sem pač bil takrat v Zaplani. Največji in tudi najlepši šopek sem imel jaz. Mataj — mi je dejal soldaški dohtar — tako lepo ploščate podplate ima le malokdo kakor ti! Škoda bi bilo tako redkega fanta, je dejal, če* bi ga pstreliti na vojski, ali če bi se mu pripetila kje drugod kakšna nesreča. Bati se je tudi. je dejal, da ti s svojima težkima nogama ne bi pohodil tovarišev vštric sebe. Le kar izgubi se mi domov! Tako je govoril učeni dedec, on je že vedel, zakaj. Pa me res niso Vzeli, vidiš!" = ..■■• .. i ... . "Le Boga zahvali dvakrat in trikrat, da te niso potrdili! Pri vojakih, pravijo, ni nič dobrega.'* "Kar nas je Telebanovcev, še ni bil nobeden soldat. Nerad bi delal jaz izjemo in zgago! Zato pa ni treba misliti, da smo zanikarni. Jaz, Matajev Matija, sem tako zdrav, kakor mlad kozel, ki ni bil še nikdar bolan. O Svetih Treh kraljih, ko je najbolj mraz, ti hodim razoglav in golorok okoli doma, pa še nahoda ne dobim ! Danes sem se pogledal v ogledalu ; videl sem, da sem tako lepo rdeč, kakor bi imel šen. pa ga nimam, o ne, ni treba misliti! Toda, veš . . . Ena je: fantovanja sem sit! Predolgčas mi je na Matajevini. Oča in mati sta mi umrla oba. Sam sem na očevini . . ." Zopet je pogledal sramežljivo predse in sopihal. kakor bi prenašal farni zvon. Kuhala ga je čudna vročina in nekaj ga je davilo v goltaneu. Pripravljal se je na odločilni naval. "Zdajle ni nikogar tukaj," je preudarjal. "Zdajle je pravi čas! Bog ve, kdaj bova spet takole sama? Matija, Matija, koraj-ža velja! Kar povej ji, kaj te žuli, pa bo!" Nalil si ga je kozarec in izpil, da bi se ohrabril. "Nimam dekleta,'' je sprožil naposled. "Nimam . . . nimam še nobenega. Hm. kaj bi hvalil sam sebe? Dobra jed se sama ponuja!" "Anka !" je zaklical v veži starikav moški glas. "Takoj pridem, ata !" se je odzvala in odhitela. "Zala dečla res, prav zala," je mrmral Matija in se prijel za nos. "Da le stari dedec ne bi bil iztegnil jezika, pa bi zdajle ona že vedela, kako rad jo ima Matija in kakšna sreča jo čaka' na Matajevini!" 3- si tukaj, kakor bi te iztresel iz klobuka!" p Hudopisk pa je vzdignil svojo gorjačo in slovesno japel s svijm hripavim glasom : "Matija Mataj! Roko mi podaj, junak naših krajev,-Matija Matajev V* "Ta je pa res lepa, he he l" ga je pohvalil prijetno poščege-' ta ni Mataj in mu stisnil ponujano desnico. "Par bokalov je vredna, ne samo enega, zato, ker je zložena tebi na čast. Matajev. ali ni res? Kaj pa delaš tukaj čisto sam kakor božji volek- In kaj je že to, da si tako zamišljen ? Kaj ti pa dela preglavico, ljubček moj ?" "O, nič, Andražek l Nič mi ne hodi navzkriž, vse se mi plete po volji; premišljujem samo, veš, tako malo, ker ravno uteg- »» nem. "Prav. Dober premislek je boljši kakor ura hoda." "Sedi no k meni, saj me poznaš, ne, jaz pa tebe," ga je vabil Mataj. "Boš pa kaj povedal. Tamle pij iz Ankinega kozarca. Le pij, saj Anka ni gobava!" "E, pa tudi nismo tako kočljivi," mu je odvrnil Hudopisk in naglo prijel za kupico. "Ker si že tako prijazen, se ga pa ne bom branil. Ha-a' Dobro je in tako prijetno te ureže po jeziku. V Zaplani pa dobiš zgolj kislo podčepino." Berač je naslonil palico v kot h klopi in sedel nasproti Mataja. "V Zaplani je sploh za nič vse skupaj," je zabavljal Matija. "He, vino je pošlo. Danes sem dobre volje, danes dam še zanj. Ali ni nikogar blizu? Anka! Anka! Vina!" Po veži so priropotali trdi koraki in prišel je mlinar, starikav možek v močnati obleki in pošvedranih čevljih. "O, Zagorjan! Dober dan, očka!" ga je ogovoril Matija jako veselo. "Me poznate še kaj?" "Poznam, poznam." je odgovoril mlinar malomarno. "Vaš sosed sem. četudi si malo daleč narazen "Vaš sosed sem, četudi smo si malo daleč narazen," je po-j udarjal Matija. "Dober sosed je boljši kakor devet stricev! Kako' se pa še kaj imate?" "I kako neki?" je berač prestregel gospodarju odgovor. "Kako se ima? Dobro! Mlinar ima zmeraj belega kruha dovolj, za pečenko si nalovi rib. vina ima pa v kleti. Črav dobro se mu' godi. Kaj ne. Zagorjan?" "Eh, imam že tudi svoje križe," je godrnjal starec. "Ali še vina PRIJATELJSKA ZABAVA. Enakomerno je šumela zunaj voda, ki je lila in padala na lopate, umerno so klopotala mlinska kolesa. Vglobljen v prijetne misli, je pogledal Matija zopet doli, koder se je jaril razpe-njeni potok v zoženi strugi. Kakor žive puščice so švigale in strigle lastovice okoli mlina; zdajinzdaj je katera zacvrketala tam' ^ nekoliko dalje nad mirnim tolmunom in si omočila beli trebu-, šček na vodni površini. Včasi se je zagnala ali zabornila riba za- ^ plenom in zasvetilo se je srebrno iz vode. Na bregu so koko-1 ^ dakale kokoši; podjeten piščanec je umerjal čez vrtno ograjo.1'" Preko potoka je begala senca, ki jo je delal dim iz dimnika. Naslonjen na oba komolca, je buljil Matija skozi okno in si dejal: "Dobro sem jo zabaval ves čas, Anko. Rada me puslu-ša dečla, prav rada! Da bi se le kmalu vrnila k meni!" V tem se je pritihotapil Andraž Hudopisk izza peči, koder je čepel nepremično v temnem ždiču in pozorno vtepal poslu-ške v svojo izredno zabavo. Neslišno je stopal kakor maček in1 tedajci na glas zakašljal pred Matajem, obrni vsi se, kakor bi bil pravkar stopil skozi vrata. "Dober dan, Matijče, dober dan !" je pozdravljal pivca in prijazno kazal svoje škrbine. — Rog te sprimi, Andraž!" se je zdramil Mataj, vesel nenadnega svidenja s starim znancem. "Lej ga no, kar naenkrat + JAVNI NOTAR, + ^ soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodni je) + Vi boste na nT hvaležni za .—. 1 ~- velike ponudbe PRI POVRŠNIH SUKNJAH! "Kaj pa! Še ga bova, še!" "Lep klobuk pa imaš, Matija!" se je dobnkal Hudopisk, ko je odšel mlinar v klet. + " - - * * * * * Prav tako z'a ponudbe pri oblekah z dvojnimi hlačami, ki jih imamo v zalogi v vseh modah in velikostih, za mo- ^ že in fante v vseh barvah ^ najboljše narejene v veliko- 4)» sti do 52 nastavljene po ♦ zmerni ceni od jj^ BS^5* $25.00 — $30.00 "^s ♦ $35 00 — $40.00 ^ in višje. + Xič ne de. kako daleč ži- ■Javite od naše trgovine, ved-no se bo vam splačalo priti ^ pogledati našo trgovino in Anton Zbašnik naše blago. Pridite in oglejte si naše ponudbe! V torek, četrtek in 9oboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, *}• pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ-CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. Slovenska Laundrija v Chicago. 5 j Slovenskim družinam v naselbini naznanjam, da / obratujem lastno pralnico, kjer peremo vsakovrstno pe- ^ rilo. — Delo dobro in za vsakogar zadovoljivo. — Ka- ^ darkoli imate kako perilo za pranje pokličite nas po te- ^ lefonu, da pridemo po perilo na Vaš dom. Perilo Vam pripeljemo, ko ga operemo zopet nazaj na Vaš dom. Kadarkoli imate kako perilo nepozabite na lastno slovensko pralnico! Park View Wet Wash Laundry Co. ŠTEFAN HORVATH, lastnik. 150X— So. California Ave. Tel.: fcockwell 1230. O * * * * * * * * * * JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cor. 18th Street. POZO Rt! -j KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA so dospele. Udje jih dobijo prihodnje dni. Kdor jih še želi, jih lahko takoj dobi. Iztis z vezanim molitvenikom stane $1.30, brez molitvenika $1.00. Takoj se sprejema tudi udnina za leto 1925. Udnina je $1.00. z vezanim molitvenikom $1.45. Obrnite se na zastopnika Družbe sv. Mohorja • \ REV. J. M. TRUNK, P. O. Berwick, North Dakota. NEKAJ ZA NAŠE ODRE. j ljive za razne deklamacije trti del. Napevi h kupletom so uglasbeni vsi zgoraj omeni® m komično satirični spevi qA naših najboljših skladateljev Ant. Foerster, Ferjančič, Pol/ nik, Premrl in A. Dekleva. Priporočamo knjigo vsem dra matičnim slovenskim odrom Prepričani smo, da bo omenjena knjiga režišerjem dostikrat po. magala iz zadrege pri sestavi programov. Cena 75c. Dobi se v Prejeli smo iz starega kraja knjigo Kupleti in pesmi. Omenjeno knjigo je uredil nadučitelj Fran Silvester. Izdala in založila Narodna tiskarna v Gorici. Knjiga je jako zanimive vsebine.1 razdeljena je v štiri dele, prvi del obsega Komično-satirične speve. Krojač in čevljar, komičen dvospev. Liberal. Župan. Mizar. Narobe svet. Piskrovez.' Dimnikar. Smolar. Knajpov ku-plet. Kavarica. Vipavska nolet-nica. Drugi del, dve smešni i-gri, Botra nerga, burka v enem dejanju. Natakar veseloigra v enem dejanju. Tretji del. Domo knjigarnl isdinost 1849 — West 22 nd Street CHICAGO, ILL. -o-- ŠIRITE LIST EDINOST KAMPANJA ZA NOVE NAROČNIKE. List Edinost začne s 1. januarjem 1924. izhajati redno po štirikrat na teden. Sedanjim trem izdajam smo se namenili dodati posebno nedeljsko številko. Težko smo se odločili, ker smo se komaj pririnili, da se list zdržtije in to boli revno pri trikratni izdaji. Toda neprestane prošnje naših dragih naročnikov, prijateljev in dobrotnikov ne moremo prezreti. Ti so se lista tako navadili, da bi ga najrajše čitali vsak dan. ko bi Ie bilo to mogoče. Zato smo se pri vsej svoji skromnosti odločili povečati izdajanje našega lista za eno izdajo na teden. List bo izhajal drugo leto štirikrat na teden. Toda povedati pa moramo vsem cenjenim naročnikom in prijateljem lista, da za štirikratno izdajanje na teden potrebuje list več naročnikov, kakor jih ima sedaj. Zato se mi tem potom obračamo z obratno prošnjo na vse cenjene naročnike, prijatelje in naše dobrotnike, da ta mesec pridno agitirajo za list Edinost. Pridobivajte mu novih naročnikov, da bo list mogoče vzdržati pri štirikratni izdaji na teden. Mi nudimo ta mesec posebno priložnost vsem, ki si hočejo na list naročiti s tem, da damo list Edinost za celo prihodnje leto, kdor si ga naroči tekom meseca decembra za staro ceno $3.00. Po navem letu bo list stal $4.00 na leto in za stari kraj $4 75. Torej kdor si naroči list v tem mesecu si s tem prihrani cel dolar pri naročnini. To je izvanredna prilika za vse. ki si hočejo naročiti list ža prihodnje leto. Za marljive agitatorje, za katere smatramo ta mesec vsakega, ki se hoče potruditi za naš list in mu pridobiti kakega novega naročnika, smo določili posebno nagrado. — Vsakdo, ki nam pošlje tekom tega meseca enega novega naročnika, bo prejel od nas za spomin na to kampanjo za naš list krasen, lepo poniklan takoime-novani "VENUS" SVINČNIK, ki je lep in zelo pripraven za vsakogar. To bo nekak spomin, ki bo Vas spominjal, kdaj ste agitirali za naš list. Ta svinčnik dobi vsakdo za enega celoletnega novega naročnika. * * ♦ Za one, ki bodo nam poslali tri nove celoletne naročnike smo poskrbeli posebno nagrado, lep "FOUNTAIN PEN", ki je prvovrstno pero in stane vsepovsod $3.00. Ta pero b<5 Vas spominjal na agitacijo, ki ste jo vršili za katoliški list Edinost. šeV Filling Fountain Pe Ta "Fountain Pen" dobi vsakdo, ki nam pošlje tri celoletne nove naročnike. Vsak naš naročnik, prijatelj in dobrotnik je prošen, da stori ta,mesec nekaj za svoj list Edinost. Vsakdo izmed naših naročnikov naj nosi spominek, če že ne "Fountain Pena," pa vsaj lepi spominski svinčnik na svojih prsih. Za ženske in dekleta imamo "Fountain pene" posebne vrste, ki se nosijo na lepi verižici. Vi dajte listu Edinosti nove naročnike za božično darilo, mi pa bomo Vam dali lep spominek zato, kot božično darilo. Rojaki vsi od prvega do zadnjega na noge za katoliški list Edinost! "M>IN08T-