170
O cerkvenem petji in orglanji po deželi.
Spisal Kamilo Mašek.
Mnogo sem jih slišal tožiti, da v nekterih krajih na deželi ni skoraj v cerkev iti, ker petje in orglanje je tako slabo, da morajo človeka ušesa boleti, ako bi imel tudi zabasane. Prepričal sem se pa tudi večkrat sam, da take tožbe niso zgolj domišljije, ne sovražtvo do tega ali unega orglarja; dostikrat so take tožbe   prav   pravične.    Ako ti nad  glavo
njavkajo, kako boš serce kviško povzdigoval v nebesa — saj človek ne more druzega misliti, kakor, da bi bilo cviljenja in ropotanja kmalo konec. Naj večja napaka je pa, da cerkvene pesmi pojejo na posvetne viže ali napeve, polke in Bog ve vse kaj še, popravljeno in pokvarjeno čobo-dro pri sv. masi lomijo. Vem kraj, kjer je orglavec (in čisla se visoko omikanega) med povzdigovanjem svoje serčne čutila razlival, Prešernovo ,5pod oknom" igraje!! Ali je mar neomikani kmet kriv, da se mu noge in rožnikranc začno mesti, kadar „šomošter" tako okrogle žvižga?! —
Temu zlegu v okom priti in truditi se, da bi cerkveno petje vredno bilo svojega imena in visokega namena, mora biti veselje vsacega omikanega kristjana, zapoveduje dolžnost ne le orglavcom, temuč vsem duhovnim gospodom. Kdor pa hoče o tej reči kaj govoriti, mora imeti ljubezen do svojega poklica, in, kar je najbolj potrebno, temeljito muzikalno izobraženje — dve reči, ktere ste pač redkokrat zedinjene.
Marsikdo bi utegnil prašati: kako se more učnik ljudski v enem ali dveh letih toliko naučiti, da bo vsem vstre-gel, ker se je komaj orgle prijemati in le najpotrebuiše pesmi in predigre navadil?
Pravično je vprašanje in res nespametno bi bilo terjati od vsakega pripravljavca za ljudske šole, da bi bil izurjen igravec — ali pregovor pravi: star lovec dobro zadene. Ce vaja kaj velja kje, ima gotovo naj večjo važnost pri mu-ziki. Zato, le pridno vaditi se; trud vam bo plačan, ako prav ue s cekini, vendar z zadovoljnostjo vesvoljno.
Vprašal bo sopet kdo: česa se čem vaditi? kako in od kod jemati potrebne reči?
Te vprašanja razložiti je namen teh verstic. Kako se mora organist vesti,   in kaj se sme od njega tirjati ?
Kadar službo nastopi, mora skusiti: ali so orgle v dobrem stanu ali ne; klop ali stol pri orglah mora biti priležen velikosti organistovi, in, kakor za-nj potrebno, daleč od orgel oddeljen biti, da more podnožnike (pedale), igre (registre) in perstnik (manual) lahko doseči. Igre (registre) ne sme prenaglo in ne prepočasi potegovati. Ako prenaglo, se lahho kaj pokvari; ako preleno in le napol, oslabe glasovi in le na pol se slišijo. Mehovi naj bojo v dobrem stanu, to je, da ne spušajo nič; tudi prenaglo mehove vleči ali jih naglo spušati ni dobro, ker čistega glasu ne bodo dale piščali in meh ne bo dolgo terpel.
Petje in orglanje mora biti času in svetemu namenu primerno. Voli le proste, lepe in sercu dobrodjavne, pobožnost obudljive melodije, ktere naj polno, ginljivo soglasje (accor-di) spremlja, in vse druge okolšine in nepotrebnosti naj se opuščajo, ker skoki (passagen) in žvergoljenje (triller) se kaj malo v cerkvi spodobijo.
Ako v cerkvi vsi pojejo, ktera navada je kaj lepa in vredna, da bi se povsod vpeljala, naj se napev ali viža pesmi, ktero mislijo peti, umetno vplete v predigro, da koj vsak ve, ktero vižo ima peti. Peti in zraven igrati na orgle je kaj težavno in zdravju škodljivo; zato naj skuša berž ko je mogoče pevcov in pevk dobiti, ako vsi ljudje v cerkvi ne pojo, ali pa naj si jih izuri sam, če so pevke že preveč ontarale. Kako si dobre pevke in pevce izuriti, bom pozneje povedal. Izvoli si svoji moči, času in priložnosti v besedi in glasu primerne cerkvene pesmi; dobro je, ako organist sam tudi čuti, kar pesem hoče v sercih kristjanov zbuditi. Tudi pri spremljevanji pesem naj se varuje kolikor mogoče zvijač in skokov, posebno ako nima prav izurjenih pevk ali pevcov, in bolje je, da jih bolj in večkrat vadi.
To so dolžnosti organista, ki hoče svojemu poklicu zadostiti. —
Ktere znanosti mora organist na deželi imeti, ako htfče svoje dolžnosti hvalevredno spolnovati?
J. On mora v teorii muzike dobro izurjen biti.   V teorijo spada: 1) občno glasboslovje,  2)   presledkoslovje (in-
171
tervallen), 3) soglasoznanstvo, 4) uauk o eno- in vi-seglasni službi, 5) o premenitvi enega tona v dražeča (Modulation der Tonart), 6) o cerkveni pesmi in glasbi. II. Tadi mora vsaj toliko v orglarstvu izurjen biti, da more sam kake male popake popraviti, ker orglarji so dragi in tudi jih ni povsod, kakor, postavimo, čevljarjev in krojačev dobiti. III. Mora znati na orgle igrati in nastava perstov mu znana biti; podnožnik mora vediti rabiti in tudi igre (registre).
Zadnjic mora tudi, ako sam nima prijetnega glasu, toliko znanost imeti o praktičnem petji, da zamore mladino z vspehom učiti.
To je organistu neobhodno potrebno, ker to mu daje kruh — in v umetnijah je gotovo, kdor ne koraka naprej, gre rakovo pot. Pridnost je tukaj pervo pravilo.
(Dalje sledi.)
182
O cerkvenem petji in orglanji po deželi.
Spisal Kamilo Mašek.
(Dalje.)                                                      j
Razložil sem znanosti, klere mora vsak dober orga-nist imeti; skusil bom jih še na drobno smatrati io zraven naznaniti pripomočke, s kterimi si more vsak sam potrebno vedo o tem zadobiti. Mislim pa, da imam tukaj z ljudmi opraviti, ki so se že z uiaziko pečali ali kterim vsaj per~ venci muzike niso neznani.
1. Kaj je občno muzi ko slo vje?
Občno muzikoslovje obsega: a) osnovo not ali sekiric (Notenplan, Vorraume und Nebenlinien), b) imena in versto not in stank (Pause). c) peterih raznih notnih ključev,   d)
183
takte in razmero not v takte, e) mero časa (tempo), f) iskalo in g) vse olepševanje in znamnja muzi kalnega igranja ali popevanja.
Kar je o teh rečeh vediti treba, se nahaja v vsakem muzikalnem vodila. Ako se hoče pa kdo bolj izuriti in na-tanjčniše se podučiti, mu svetujem: Knecht's „musikalischer Katechismus", F. D. Weber „Theorie der Musik", Prag bei M. Berra, in Dr. G. Schilling „allgemeiue Volksmusiklehre", Augsburg bei Lampart 2 gold. 15 kraje.
2. Presledkoslovje   (Intervallenlehre).
To je za organieta iz dvojnegn obzira potrebno. Per-vič mora vediti daljino enega glasa de druzega natanko, ako hoče iz not (ex notis ali a vista") peti, in drugič je tvarina vseh soglasij (Akorde).
Poduk o tej reči se zadobi v vsaki večji muzikalni-generalbas-soli, ali v knjigi, ki o noglasji govore, n. p., v knjigi : Weber ?5Theorie der Musik".
3.   Znanstvo general bas a.
To se s prejimenovanim sklepa in govori o sočasnem za-fcvonenji več glasov.
Ako več glasov naenkrat zapoje, se veli to soglasje ali akord. Najnižji glas se imenuje glavni glas (Gruudton); vsi drugi so iz tega izpeljani. Če, na priliko, zapojo glasovi /*. a, c, je glavni glas f; izpeljana glasova sta pa a in c. Cerki a in c se ne zapisujete v notah, ampak nad glavni glas f se zapišete številki 3 in 5, kar toliko pomeni kakor tretji in peti glas iz/*. —Tako ravnanje se imenuje generalfa a s. Dobre in dober kup knjige o generalbasu ho: „Kurz gefasste Generalbassscbule" von W. A. Mozart, Wien bei Haslinger, 30 kr., „Anfangsgriinde des Generalbanses" von J. Wanhal, Wieu bei Hasliuger, 30 kr., „der Generalbass in Beispielen zur SeILstubunga von A. Rieder, Wien bei Spina 1 fl. 30 kr.. ;,Generalbasslehre" v. G. Walder, Augs-burg bei Bohrn.
4.   Naukoharmonii (Harmonielehre).
Ako bi ne bilo samo na sebi potrebno dobro izurjen biti o mnogoglasni stavi ali harmouii, bi je vendar mogel vsak organist toliko znati, kar je za-nj neobhodno potrebno, da zamore namreč cerkveno godbo za svoje okolšine in svoje moči prenarediti. Postavimo, da organist na deželi ima samo eno pevko, ktera sopran poje, in on sam je tenorist. Kaj slabo bi se ujemalo, ako bi ?e iz čveteroglasue stave sopran (najvišji glas) spremljal s teuor-glasom (tretjim glasom). Ako pa ima vednost o stavi, si bo kmalo potrebne presledke (Intervalle) za spremljevanje melodije zmislil. — Mnogoglasje ali harmonijo razjasnuje prav dobro dr. Schilling v knjigi „Harmomielehrecc (Polyphonie), Langensalza, Schulbuchhandlung. in Albrechtsberger „Kurze Regelu des reiusten Satze*", Wien bei Hasliuger 30 kr.
Kaj več o tej reči bom pozneje enkrat  govoril.
5.   Nauk o zavijanji  glasa ali modu taci i.
Tudi o tej reči hočem pozneje eukrat obsirnise govoriti. Za zdaj  naj  zadostuje sledeče :
VTsak prestopek se zgodi po tako imenovanem domina utne m akordu (imenuje se namreč peti glas v skali „do-miaantea (vladavni glas) in ako temu petemu glasu pride-nerao terc, kvint iu sept, se imenuje to soglasje dominantni akord. V razjasnjen je prilika: Preskočiti hočem iz Cdur v Ddur: ako hočem to, moram najprej vediti peti glas (dominante) od Ddur; peti glas je a, tedaj je a do-minante od Ddur. Zdaj glavnega glasa a išem terc, kvint in sept. in dobim a\s\ e in g, tedaj dominantni akord od Ddur je a, ci$% e, g in je tisti akord, kteri me prepelje iz Cdur v Ddur. Na to vižo se vsi prestopki gotovo zadenejo.
Dobre knjige o tej reči so : ,?Ausweichungen von C in die Iibrigen Tone fur Anfanger", Augsburg bei Bohrn, 18 kr., wAusweichungen von Albrechtsberger", Wien bei Ha-elinger, 20 kr.,   „48 Uebergange von  J. C. Kuhn",   Wien
bei Haslinger, 30 kr., „Kurze und lelchte Modulationu, von Kempter, Augsburg bei Bohrn, 18 kr.
6. O cerkveni glasbi (Choral).
O tej reči si naj lože vsak organist pri svojem gosp. fajmoštru potrebnega znanja poišče. Naj opomnim tukajle, da v koralu sta samo dva ključa:   ključ C in ključ F.
Tista nota, ktera s ključem na eni linii stoji, ima tudi ime kakor ključ. Linije so čvetire, note pa so trojne, namreč: dolga, srednja in kratka.
Polglas je vedno eno stopnjo pod ključem.
Več o tej reči se nahaja v: „Choral-Lehre" von Schieder-meyer, Linz, „Abhandlung iiber Kirchenmusik" von Anton Scherer, St. Polten, in v družin knjigah.
(Dalje sledi.)
190
O cerkvenem petji in orglanji po deželi.
Spisal Kamilo Mašek. (Dalje.)
Dospeli smo do druzega poglavja, v kterem razložiti hočemo zuotranjo napravo orgel in kako orglar majhne po-pake sam popravljati more. Preden začnem o tem govoriti, se mi pa ne zdi nepotrebno, nektere besede od zgodovine orgel govoriti.
Orgle niso bile znajdene v tej podobi kakor so zdaj; se le počasi so se vzdignile na stopnjo popoluomasti, na kteri zdaj stoje.
Perva podoba orgel bila je pastirska pišalka (Panpfeife, syrinx). Ta pišalka je zložena iz več mednih ali lesenih pisal, kakor jo najstareji pisatelji popisujejo; — tudi iz terstja so jo narejaii in sicer iz več cevk, ktere so različne dolgosti in od spod dobro zamašene, od zgor pa se piše v njo, da piska. Ta pišalka se še zdaj nahaja pri ciganih in družin umetnih samoukih.
Ker se pa glava in roke preveč spehajo pri ti pišalki, so znajdili ustničarke (Labialpfeifen), in postavili jih na majhno skrinjico, v ktere so skozi cevko (Windkanal) pihali, ktera je bila peljana v skrinjo. Tiste pišalke, ktere so hotli, da niso pele, so zatisnili s perstmi ali loparčki (zdaj Spielventil). Ker je bilo pa še težko igrati na take pisali, so znajdli vzdigala (taste) in s temi zvezane abstrakte, in tako so pomnožili število pišalk.
Ko je bilo pa več pišalk, ni več človeška sapa zdala. so znajdli d ud o ali gajdo (Dudelsack), ktero je eno naj-starejih muzikalnih orodij jutrovih dežel.
Človeški duh ne praznuje; vedno uaprej iti je njegov posel. Naredil je tedaj nekdo večjo versto pišalk, kte-rim je sapo z ročnim mehom dajal, enakim našemu pihav-niku.
Na ta način sapo narejati ni bilo ne le okorno, tudi glasovi niso bili vedno enaki, ker zdaj je bolj zdaj manj sape v pišalko prišlo, zato so znajdli pozneje tako imenovane orgle na sopar ali hlap (Wasserorgel), in pozneje k enim orglam dva mehova, da se vlečeta ali na nji stopa. Narejaii so pa za te orgle na sopar sapo iz vodene sopa-rice. Ta znajdba spada v perve stoletja po Kristusu; zato bi se utegnilo reči, da je sv. Cecilija, ktera je v sredi 3. stoletja živela, na take orgle igrala in ž njimi svojega ženina Valerijana spreobernila, — zato pa tudi ni preveč rečeno, ako terdimo, da je bila moč soparja ali hlapa že našim starodavnim prednikom znana.
V sredi 7. stoletja so imeli skoraj v vseh angležkih cerkvah že orgle z navadnimi mehovi. Konec 9. stoletja so Nizozemci in Saksonci jih tako zboljšali, da so bile v vse cerkve vpeljane, in nemške orglarje in organiste so hotli na Laško imeti. Na povelje Ludevika pobožnega so naredili v Ahenu 800 let po Kristusu orgle, ktere so bile nek perve
191
' brez hlapa. Tadanje orgle na sopar so imele 9 do 11 tast, kterih vsaka je bila vatelj dolga in poldragi vatelj široka; organist jih je mogel s perstmi čevelj globoko pritiskati. V 13. in 14. stoletji so taste skrajšali, da so mo^li tudi s perstmi igrati; v 15. stoletji je znajdel Nemec Beruhard podnožnik (Pedal) in kmalo potem tudi potege registrov.
V 13. stoletji so orglanje tako visoko čislali na Fran-cozkem, da so duhovni prepovedali orgle igrati, ako so bili farani nerodni, dokler se niso poboljšali.
Odslej so orgle vedno popolniše narejali, ker so jih mojstri kakor Rottenbnrger v Bambergu (v 15. stoletji), Henning v Hildesheimu in Praetori na Saksonskem in v Brunšvigu (v 16. stol.) in Ratz v Miihlhausnu (v 17. stol.) delati začeli. V 18. stoletji so še bolj popravljali orgle: brata Wagner in mehauik Kaufmauii v Dreždani, opat Vo-glar v VViirzburgu, orglar Marks v Berolinu, profesor T6-pfer v Vojmiru itd.; skrajšali so predolge taste in odpravili mnogotere nepotrebne igrače, ktere le motijo pobožnost ljudstva. Ali Bogu bodi potoženo, še dandanašnji se nahajajo po Estrajskem, Češkem, Marskem in Krajnskem orgle z okrajšanimi oktavami in registri, kteri kukovico ali slavca posnemajo, ali pa še kak turški boben tolče, kakor pri kaki komedii. Da bi se pač vse to kmalo odpravilo! Orgle in zvonovi naj bojo ponos katoliških kristjanov, ne jim pa za šalo in igračo.
Le toliko o zgodovini orgel. Kdor hoče natančniši popis, naj bere: „Antoni geschichtliche Darstellung der Ent-stehung und Vervollkommnug der Orgel."
(Dalje sledi.)
198
O cerkvenem petji in orglanji po deželi.
Spisal Kamilo Mašek. (Dalje.)
Poglavni deli orgel so: mehovi, sapovodi, sapohrani s pišalkami, abstrakti, vitlice (Wellen), register, taste in slednjič omara. Ti deli niso vedno enako uarejeni in tadi niso pri vsacih orglah na tistem mestu. Ravnajo se po velikosti orgel in po prostori, kamor se hočejo orgle postaviti. Zato naj je perva skerb organista, da pregleda vse orgle, ka-košne so in kakošno lego imajo. Glasovi ee tako le proiz- v vodijo: najprej naj se potegue tista igra (register), kakoršne baze glasove hoče kdo imeti. Pišalke registra so vtaknjene v vžgane luknje, ktere so v eapohranu, ki je temu registru lasteu. Pod vsako luknjico je koritice (kancela) po široko-sti luknje in debolosti sapohrana, ki je spodej s pousnjenim priklopcom (ventilom) zapert. Kadar se taste pritisnejo, se odpre priklopec in sapa gre iz mehov po koriticih (kance-lah) v sapohran (Wiudlade) in tisti glas zbudi, čigar tasta se pritisne.
Ako ne zapoje koj, ko se tasta pritisue, je znamenje, da je sostava orgel pokvarjena.
To se godi, ako pišalka ni v pravi legi ali če so ab-strakti predolgi, ali pa če sapa namesti v kancele zraven njih piše. Ce pisal še poje, kadar si že perst od taste vzel, je znamenje, da se ventil ne zapira dobro, ali pa so peresa, ktere ventil gonijo, oslabele ali zarujevele. Dosti je, ako ab-strakte in vitlice le uekoliko odjenjajo. Ako taste zastajajo in orgle cvilijo, je vzrok temu, da je ali les se napel ali pa so polne prahu. Kaj je tu storiti, vsak lahko ve.
Ako se zraven glasu tudi sapa sliši, ne stoji pišalka prav v luknji, ali pa je sapovod pokvarjen. Da naj se pišalka dobro v luknjo vtakne in prevelika luknja zamaši, ni treba dalje razlagati.
Ako se dva registra odpreta, in zraven glasii, če eno tasto pritisneš, se čoje še eden, je gotovo znamenje, da fe eden izmed teh dveh registrov pokvarjen. Vzemi preglašeno pišalko iz orgel in popravi jo. Težko pa je spoznati, ktera pišalka je preglašena, kadar je več registrov odpertih. Da pokvarjeno dobiš, zaperaj registre zaporedoma, dokler ne vtihne preglašena pisal, in kadar neha pokvarjena pisal peti, imaš register v pesteh, v kteri je pisal — namreč v zadnjem registru mora biti, ktero ni zaperl.
Pišalke so dvojne: namreč take, ktere že dajo glas, ako le dahne sapa v nje (Labialpfeifeu) in take, ktere morajo imeti jezičke iz kake medenine (Zungenpfeifen). Perve se razdclujejo v odkrite, pokrite in napol pokrite.
Odkrite ali odperte pišalke kositeroe se vbirajo z me-singastim vbiravcom, ki je navadnemu lijaku podoben in je zgoraj špičast, spodej pa širokeji in votel.
Ako hočeš da bo debelše pela, se pritisne zgornja luknja pisal skupaj. Ako hočeš tanšji fflas, naj se leseue nekoliko odrežejo ali pa se kositerna plošica nekoliko kviško vzdigne.
Pokrite in na pol pokrite jezičnice (JLabialpfeifen) so take, kterih zgornja luknja je vsa ali na pol zadelana, ali pa ima v zamašku cevko, skoz ktero zrak v njo gre. Taka pisal tanje poje, če se dalj« zamašek v njo porine, in de-beljsi ali nižji glas ima, ce se zamašek višje dene.
Slednjič se mi zdi potrebno opomniti, da se pišalke De smejo po rokah valjati ali na solncu imeti, kadar se popravljajo, — sploh ni dobro, dalj časa se krog njih potikati, ker se zgrejejo in tanjše, potem pa spet ohlajene debelše pojo. (Dal. si.)
207
O cerkvenem petji in orglanji po deželi.
Spisal Kamilo Mašek. (Dalje.)
Tretje zahtevanje je čisto praktično, to je, orglanje s pomočjo podnožnika in registrov.
Kdor hoče prav organist biti, mora razun že naštetih teoretičnih znanost tudi vediti: kaj je resnično lepo. Vse drugo si zamore vsak z lastno neutrudljivo pridnostjo in prebiranjem slavnih mojstrov prilastiti. Da je fantazija o tem veliko vredna, je gotovo; da bi jo pa mogel vsak organist imeti, ni potreba, ker mnogo izverstnih organistov je že bilo, akoravno niso imeli ne cempera fantazije.
Orglanje je trojno: ali 1) orgle spremljajo petje, ali 2) se igrajo serce povzdigajoče zložene vi že brez petja, aH 3) proste igre.
Ako je orglanje združeno s petjem, naj je tako rekoč, petju podverženo in naj se ne povzdiguje čež-nj — tudi naj se opuščajo vse berklarije, ktere bi utegnile pevce motiti.  Če prostejše in manj okinčano je orglanje, lepše se
bo pelje razlegalo, da bode to, kar v resnici ima biti, namreč pobožna molitev vernega serca Jemlji pohlevne in njež-ne (registre) in nikar ne misli, da je lepše, ako hrup in šunder principalov in mikstur po cerkvi doni. Rekel bi, da samo pri: „gloria in excelsis Deo" in „hosana in excelsis" so krepki in močni glasovi primerni. Pri vseh družin delih svete maše se bolj nježni glasovi prilegajo, [lavno tako se mora varovati, ne prevečkrat pedalov pritiskati. Drugači je, ako vsa množica v cerkvi poje, ker o takih okolšinah se morajo glasovi prostejši spušati, podnožnik naj ne miruje in sploh krepkeji naj pojo orgle, da vsak lahko pravi glas vjame in da se ne pozna, če se prav kteremu nekoliko spotakne. Kteri registri naj se rabijo o spremljevanji, bodem pozneje povedal.
Ako so orgle samostojno godbeno orodje, to je, ako se hočejo na orgle igrati viže za orgle narejene, naj se vselej izvoli času in kraju primerna kompozicija, ktero moraš dobro preigrati in se je navaditi, da ti bo gladko spod rok šla. Bukve, ki o tej reči govore, so priporočila vredne: BiblAnt. 12 Praludien zum deutschen Hochamte und Segen. Wien bei Spina, 30 kr., — Rieder Amb. 6 kurze Praludien zur Selbstiibung. Wien bei Haslinger 30 kr., — Keller M. 20 kleine Vorspiele, Augsburg bei Bohm, 36 kr., — Kempter Fr. 200 leichte Compositionen der besten Mei-ster. Augsburg b. Bohm 4 fl. — Schmid A. Orgeischatz fur schwachere Spieler 200 Stucke, Augsburg bei Bohm 3 fl. 36 kr. — Der vollkommene Organist. Wien bei Haslinger — pet zvezkov — a 45 kr. — Organ on, Sammlung von Orgelstiicken, Augsburg bei Bohm. — Schneider A. 6 PastoraiHtiicke, Wien bei Haslinger 24 kr. — Richter Fr. 8 kurze uud leichte Pastorellen, Augsburg bei Bohm 36 kr.
Tudi sledeči so vredni, da se priporočajo: Bach J. F., Albreehtsberger, Handel, Sahter, Mendels-sohn-Bai tholdi, Kittei, Riuk, Vogel, Graun, Schneider, Knecht, Vierling, Turk. Haasler, Muiler, Umbreit, Mozart, Sevfried, Wolf, Abbe Vogler, Hering, Drechsler, Kirnberger, Bibl, Preier, Fuhrer, Kuhmstedt, Neukomm, Lump, Turna,1 Ass-mayr, Liki, Feigerl, Kafka, Kempter, Krebs, Kiihne, Freih, Volkert, Hauptmann itd.
(Dalje  sledi.)
214
O cerkvenem petji in orglanji po deželi.
Spisal Kamilo Maček. (Dalje.)
Prosta igra na orglah zapopada: pre d igro (prae-ludium), medigr o (iuterludium j in po d igro (postludium) po glavi, organista, to je, brez not.
Predigra je to, kar se igra, preden pevci ali pevke peti začno; njena naloga je, obujevati pobožne čute v sercih kristjanov, ali pa, kakor je že poprej omenjeno, ljudi spomniti na vižo pesmi, ktero bodo peli. Svojo nalogo zamore le nje-žna, po duhu kersanskem narejena podigra spolniti; polke in druge okrogle ali zvite viže kažejo sicer, da je organistova roka vajena po orglah skakati, al kdo poreče, da je orga-nist, ki take viže igra pri božji službi, omikan, izobražen?! Enaki zde se mi taki organisti prodajavcem nekdanjim v jeruzalemskem tempeljnu — o, da bi pač še enkrat prišel Go-
spod gonit s korobačem iz svete svoje cerkve take nesnage, kakor jih je nekdaj spodil iz svojega tempeljna, — koliki je pač razloček med sedanjimi nebožnimi orglarji in nesramnimi prodajavci tadajnimi? - Lufft razlaga v časopisa „Jahr-buch fiir EUern und Erzieher XI. Jahrgang" pod naslovom „uber das Orgelspiel" predigro takole: „Mislim si predigro v širjera pomenu nekak vvod (ouverture) spevoigre ali opero, v kterega so najlepše viže cele spevoigre ali opere kakor v harmonično celost vlite.44 Po tej razlagi bi bila tedaj predigra ričet ali iderska hosta najlepših viž maše, polita a tropinami harmoniških zvijač in skokov.
Jez pa sem teh misel, da ni hvale vredno delo, ako kaj popolnega, kakor je petje, v pokvarjeni podobi predstavljaš, kar se mora vsak pot zgoditi, kolikorkrat viže sv. maše igraš brez besed. Bolje razlaga predigro, kdor pravi, da je pripravljanje k cerkvenemu opravilu.
Te opravila so različne in spremenjujejo se po cerkvenem času in praznikih. Po tem bo previden organist vedno svoje predigre volil.
Imenitni in organistu važni prazniki so: advent, božič, postni čas, velika noč, binkušti ali duhovo, sveta trojica, sv. rešnje telo in Mariini mesec.
Značaj predigre v teh časih bi utegnil sledeči biti.
1)   Advent, čas pripravljanja na prihod Odrešenika. Hrepenjenje po njem iu upanje napolnuje takrat serce. Predigre naj bojo polne, krepkih akordov in močnih iger (vendar brez mikstur), semtertje tudi kaka fuga, pa ne prehitra.
2)  Božič, čas veselja, hvaležnosti. Začetek, gloria, ho-zana, in konec polnoglasen z vsemi orglami; če imajo dva ročnika, z veliko flavto. Medigre naj so proste selanke ali pastirske viže (pastorale) in naj posnemajo melodije, ktere pastirji na pišalke iz bičja, rogov ali tudi na pišalko iz drevesne skorje izdolbljeno igrajo — kar je pri nas neznano, v tirolj-skih in švajcarskih gorah pa se vedno čuje.
3)  Post, čas poKore iu žalovanja. Vse olepševanje naj se iz prediger izpušča in noben glasen register naj se ne odpre. Oveteroglasna složba z enojnim pedalom, ki se večidel v troglasji (čistem akordu) in počasno ziblje, je tukaj na svojem mestu. Veliki teden naj le mehki, mili glasovi šeptajo (Molltonart), dokler popoluoma ne omolknejo. Mesto respouzorij med psalmi nekteri organisti igrajo kadence in verseto (to je, kratke viže od 8, 12 taktov).
4)   Velika noč, čas aleluje, slave in radovanja. Zdaj je čas, da organist vse svoje moči in umetnosti pokaže. Iz-verstni sostavljeni spevi (fuge) in umetne složbe naj se igrajo. Kteri organist, ki se kolikaj šteje, ne pozna kako izverstno fago Fechter-jevo, Preyer-jevo, Albrecht s-berger-jevo i. d. v. o pesmih „Christus ist erstanden, Aile-luja", in „ite missa est, alleluja!"
5J Duhovo ali binkušti, god svetega duha. Polne, krepke in navdušene in harmoniške spremene v ravnih taktih se temu godu prilikujejo.
6)  V prazniku sv. trojice in sv. reš njega telesa se poje, kakor o binkuštih.
7)  Mariini mesec, proste, ginljive, serčne viže z ravno tako prostim spremljevanjem. Glasnih registrov ta čas ni  odpirati, tudi ne smejo viže na poskok biti.  (Dal. si.)
274
O cerkvenem petji in orglanji po deželi.
Spisal Kamilo Mašek. (Konec.)
Me d igra (interludium) je samo tam na svojem mesta, kjer vsa množica ali soseska v cerkvi poje, in služi, da se prestavki (pavze) spolnijo, pevci oddahuejo in na sledečo pesem pripravijo. Med igra naj je kolikor mogoče tudi besedam prilična, in kakor berv iz ene v drugo melodijo naj bo. To se naredi, ako se kaka dva akorda spremeoita ali z obema rokama gori in doli igra, ne pa, kakor sem že večkrat slišal, po vsem manualu ropota.
Poigra (postludium) je zaduja igra ali igra na koncu svečanosti. Na zadnje se sme že kaj bolj umetnega igrati. Neumno se mi zdi, ker nekteri mislijo, da nazadnje se morajo sami marši ali poskočnice igrati, kakor da bi mogel kmete še le zbuditi, da začno štorkljati in grede iz cerkve eden druzega suvati. Kar sem govoril o predigri, ima tudi tukaj veljavo.
Zvesti voditelji v teh rečeh so: Krenn Fr. „Auleitung zum Orgelspielen". Wien bei Gloggl 45 ki., — Drechs-ler J. „KIeine Orgelschule". Wien bei Haelinger 1 fl., — Zollner „Kleine Orgelschule". Wien bei Gioggl 1 fl. 30 kr., — VValder G. „Kleine theoretisch-praktische Orgel-echule". Augsburg bei Bohm 3 fl. 36 kr., — Rieder A. 55Anleit. zum Priiludiren." Wien bei Spina 1 fl. 15 kr., — Rieder Amb. „Anleit. zum Figurirena, Wien bei Spina 1 fl. 30 kr.
Najvažniši del muzikalni službe božje je petje. Petje daje še le prav za prav vsi godbi in vsem melodijam značaj molitve, ono je, ktero povzdiguje svete čutila človeške v nebo. Ako pa petje hoče zadostiti tej nalogi, ne sme biti neprijeten krik in tudi ne posnemanje in ponavljanje nespodobnih ponočnaških viž, temuč petje cerkveno mora biti prosto in zložno in v resnici mora se čutiti, kar se prepeva, ker le tako je mogoče, da v serce sega, če iz pobožnega serca izvira.
Razdelujem jaz petje :v občinsko petje, vpetje v šoli, in v figuralno petje.
Za cerkev je občinsko petje najpripravnije ter za-služuje od orgauistov z največjo ljubeznijo gojeno biti. Namesto da bi razlagali, kako ustanoviti dobro občinsko petje, naj povem prigodbo iz svojega življenja, ktere se še zdaj s serčuo radostjo spominjam. Popotovaje po Marskem pridši v tiste kraje, ktere prijatli naravnih lepot zovejo „raj mar-ski", počivam na neki senožeti, kjer je bil na sredi hribček in na njem klop. Popraševaje ljudi, kaj to pomeni, mi odgovore, da je to pevska senožet, na kteri gosp. fajmošter vsako saboto svoje farmane uče pe*mi, ki so se jih namenili nedeljo peti. Biia je ravno sabota, in zato sklenem počakati tega nenavadnega učila. V tem zaspim pod košato lipo zraven senožeti; ko se prebudim, je že vse gomelelo, mlado in staro, možko in žensko bilo je skupaj, čakaje faj-
moštra, veselo in spodobno se razgovarovaje. Ko so gospod prišli, so jih vsi s serčnim „dobri večer pa ne farartt. pozdravljali in kmalo se je cula pod vodstvom častitljivega starčka prosta, ganljiva marska pesem. Ni bilo dolgo, razlegali so se glasovi močnega zbora v bližnjem gojzdu in v stoternem jeku odmevala je bližnja gora pobožne glasove.
Prevzelo me je tako, da zastoDJ iščem, besed, svoje čutila popisati; rečem le, da me v Beču nikdar niso naj-krasneji in najumuiši spevi tako ganili, kakor ta.
Naj zadostuje ta pripovedba mojim domorodcom, da bi tudi kaj tacega poskusili.
Petje v šoli je na več strani hvale vredno. Pervič je temelj dobrega občinskega petja in mladini je koristen in v nedolžno zabavo. Napačno je, kar nekteri terdijo, da škoduje mladim persim. Zdravniki vseh uarodov zagotovijajo. da ni le neškodljivo otroke peti vaditi, temuč da je zdravo in koristno mladim pljučam,   toda zmerno mora biti petje.
Kako pa se mora učiti, da se to doseže?
Akoravno je že mnogokrat ustmeno in pismeno to vprašanje zmatrano bilo, mu vendar še popolnoma nikdar niso repa zavili. Nekteri hočejo samo po sluhu, nekteri po zna m njih, ki so jih sami znajdli in spet nekteri hočejo po občih muzikalnih pravilih učiti. Učenje po sluhu ima marsikaj dobrega, mnogo več pa slabega. Kar zadeva dobroto je, da ni treba toliko priprav; — učenik dobrega glasu, gosli itd. zadostujejo. Ali kakšen je uspeh tacega učenja? Pri petji brez dvombe dober, ker se otroci, kar je novega, radi poprimejo. Sčasoma omaga naj iskrenši otrok in le po sili še kroži. Dva- ali triletnega truda pridelk je, da znajo otroci 10 ali 20, in če gre prav po sreči 30 pesem iz glave kakor kos. To učilo bilo je dozdaj posestvo pti-čarjev — pustimo jim veselje neprikratenega posestva! Komur je pa to učilo le všeč, naj si kupi: ^Zvvolf Lieder fur Schule und Haus vom Schullehrer Jos. Niklitschek. Wien bei A. Dorfmeister.a
Drugi način, učiti otroke po znamnjih iznajdenih ali po/ tako zvanih „š te vil kan" (Ziffernoten), se mora že zato zavreči, ker ravno toliko časa potrebuje, kakor z navadnimi notami ali pa še več.
Morda je to učilo (Methode) marsikomu neznano, zato
izgled:
»
38   fi   8AA _L JLA A JL A  8-
Hvala     bod'        Go-    spod            Bo-       gu!
Rousseau, Pestalozzi, Klett, Wachsmann in Goosmann so o tej metodi pisali in poslednji trije vaje in zbirke pesem izdelali, kterih več je bilo v Magdeburgu pri Hein-richshofen in v Al t oni pri Lehmkuhlu tiskanih. Pri švab-skih in švajcarskih kmetih so še te note v navadi.
Tretji način je, učiti peti teoretično in praktično, in po mojih mislih naj bolj priporočati, ker le tako je mogoče, se vprihodnje z dobrimi in zanesljivimi pevci presker-beti. Paziti se le morr, da teorija ne nosi hlač, kakor je pri mnogih izverstnih mojstrih navada, kterih naloga je, v kratkem svoje učence kaj naučiti, jim pa razlagajo vse, kar razumeti še že izurjenim v muziki težo dela, in na to vižo se hočejo skazovati pred nevednimi, kakšni mojstri da so!! Da ni vse eno, ali ima učitelj pred sabo otroke ali bolj od-rašene, ni treba razlagovati, da se otrokom linije uspodo-bijo s petemi persti itd.
Nektere razjasnila po tej metodi učiti, se nahajajo v spisu wCaciliaa, ki bo od mene vredovan in kterega bo vsak mesec en zvezek na svitlo prišel (pervi zvezek je izšel 15. avgusta).    »
Tako zvano „šolo za petje" v slovenskem jeziku in duhu izdati, bo še le mogoče, ko bo dovelj tvarine skupaj — dovelj pesem in viž resnično slovenskih. Zato prosim vse prav prijazno, kteri imajo kaj takih pesem in viž, naj mi jih blagovoljno pošiljajo, da doveršim delo, s kterim se že več ko pol tretje leto ubijam.