Leto XV številka 10 cena 1,46 EUR 30. oktober 2013 Slaba letina, a boljša prodaja.............................................str. 6 Spomini preteklosti, ujeti v oblačilih....................................str. 25 YAMAHA «Sl^ProMotor ^rešinjarvasi2^^etrovee4rfprNe m vam bo retrogradni Merkur OdIa 1 r Ar*ArA Da '»iplnn! <■ K aV . .v. A A L J ~ 1 • celo v oporo. Po zaslugi ugi marljivi, vaša odlika bo tue čas v drugi polovici novemL, si boste zamislili. Na zasebni tretjini novembra uredite kr kakšno osebo. Le tako boste a Marsa boste delovni in novosti bo primernejši lažje uspevalo vse, kar . področju lahko v prvi o situacijo ali odnos s __________remenjeni naprej. Nekaj več previdnosti se svetuje ob sončnem mrku, ki bo nastopil ob mlaju 3. novembra. BIK Prvi novembrski dnevi so lahko precej stresni zaradi mlaja in sončnega mrka, ki bo poti Predvsem bo izpostavijo tako poslovnih kot tudi bo odvisno, kaj vam to Kozorogu in Mars v Devid saj bosta pripomogla k dela1 dotočenosti na konkretne d, priložnost urediti tisto, kar prostor za novosti. z vašim sončnim znakom, ih partnerskih odnosov, šega trenutnega položaja ite premišljeni. Venera v seču vaša velika zaveznika, osti, premišljenosti in osre-zni imateprav v tem mesecu lj časa muci, in tako naredite DVOJČKA Vaš planet vlada^Merkur bo do 11. novembra poto- preteklost in v uacijami. Delovali boste val retrogradno, kar bo soočanje z nerešenimi al: bolj rutinsko. Mars bo v kar lahko povzroča večji gijo. Nujnost sproščanja področju se boste nekol tretjini novembra. Opti, stveno boljše in pomer vaših prioritet. ^ m sončnim znamenjem, in prinaša konfliktno ener-membna! Na zasebnem lažje zadihali v zadnji cascati, počutje bo bi-odnosov bo ena izmed bo nost ■ja vse do 11. no-kršnih koli odločitev. Si-iporo pri delovanju. Mars n s premišljenostjo, Jupi-iša nekaterim med vami “..'“i ihvviuu viwuoi.111, z vašimi projekti. Ve- nera, kraljica ljubezni, ki be'p'otovala skoraj ves november po vam nasprotnem znaku Kozorogu, lahko občasno povzroča občutke črnogledosti. Preženite jih in si ne dovolite takšnih skrbi! sp na vseh področjih. Zaradi retrogradneg vembra nikakor ni primeri» sprejen cer vam novembra planetAptnJijo do ___ vas bo oborožil s potrebnpenergijii-Satu ter, ki potuje prav po v*ec nekaj srečnih okoliščin, za * LEV V prvih treh tednih meseca boste morali pošteno garati in si prizadevati za delovne rezultate. Vaša vitalnost ne bo na najvišji ravni, zato se preventivno^ajroi*mte z vitamini in minerali, poskrbite za dovolj gibanja ii>#prostitei. Sonce, ki je vaš naravni vladar, bo ob luninem mlaju v 9r—-----------!------‘J—"--------! * Veliko bolj prijazni časi Sonca v sorodno znameni Zasebno področje bo prvi tretjini meseca vam skušajte vsaj v preostanku ni tnerju. je previdnost upravičena, ib vstopu vašega vladarja godilo 22. novembra, i ostalih dogajanj. V ijkovalo časa, zato se ävestno posvetiti par- » DEVICA V prvi tretjini meseca kasneje pa boste imeli vse do konc Merkur, vaš vladar, potuje po intuicija vrednota, ki jo upošti bo ves november potoval prav bo z energijo in notranjo n ‘Y! vim izzivom naproti in uspe utrditev. Na ljubezenskem pi kombinacije, kot je boste del^ zelo skladna, kar obeta zelo p se lahko v karieri še malce zatika, novembra na široko odprto pot. Škorpijona, zato naj bo tudi odlično vam bo služila. Mars ašem znamenju, oborožil vas gumno se boste podajali no-delovanju, obeta se vam lega skoraj ne morete želeti lepše mbra. Mars in Venera bosta oživljanje tega časa! nejsi v letu. Končno je se pripravite! Sončni mrk v vaš neke spremembe, ki irrij vlogo! Merkur, ki potuj živahno dogajanje na po: 'T - ite novega. Novosti uvajajte ptf 1 R^ko 00 JVJefkur potoval že direktno. Po vasem znaku potuje tudÄatprniiVVtfm daje lekcije, ki jih morate osvojiti, zato ne spreglej tfLite/ var* lai sporočiti. V ljubezni bo lepo, strastno in vroče, sprenujakrvas bo sreča. Previdno le pred polno Luno 17., ki bo v opoziciji z vašim Soncem. STRELEC Vaš planet vladar Jupiter trogradno pot, zato boste občutilij*ek del katerih ste tudi vi. Istočaj Merkur, zato je to obdobje v tuacijami iz preteklosti. Znati si nabrati novih moči, dr 1— Mars lahko v napetem pi k hitremu delovanju. Bistveno retrogradnega Jupitra, ki potuje tovost na čustvenem področju, zaveznika v Soncu, ki bo 22. v mesecu ki vam bo pisan na kožo. Re- bo pisan na kozo. Revami. Skladnost planetov, !kdi proti uspehu, zato se ne te in borbenosti. Venera bo KOZOROG November je mest snično se lahko veselite časa, l~’rr ključnih za delo in uspeh, vas ustavljajte. Mars prinaša obilid._ _ poskrbela za izboljšanje vašeačgmotnsga položaja. Marsikdo med vami lahko prav v tem časi^oseže>zboJšanje svojega poslovnega statusa, velja se potruditi, 45? bostejfiagrafeni. Na ljubezenskem področju si lepšega ne bi mogli želekfVetera bo prav očarljivo svetila na vaše znamenje in vas vi4h» potapšala, Mars bo dodal erotično noto. Kaj bi si sploh še lahko želeli? ♦ VODNAR Pred vami je naporen in stresen mesec, y katerem se boste soočali z različnimi izzivi. Že ob ju in sončnem mrku, preti poveč odveč! V prvi tretjini meseca se 'J zmot, pričakujete lahko, da ne 1 zahtevajo preveč od vas, vas bo živce. Vaša vitalna enersi te na svoje zdravje. Zadnj boljše razmere. Na zasebi TEHTNICA Nekoliko zgodaj boste delali inventuro, ki jo po navadi ob koncu leta. Vaša pozornost bo v največji meri usmerjena v finance in izboljšanje vašega gmotnega položaja. Spremembe so mogoče že v prvi tretjini novembra, zato uporabite razum in intuicijo, v pomoč vam bosta Merkur inVgpera. Vse, kar boste vložili v izboljšanje svojega statu^rsemo leppvobrestovalo! Venera, ki bo večji del meseca potovala.po iimirjeriem znaku Kozoroga, vas bo v ljubezni na nek način postavlja na talna, Üa. Kako trd bo ta pristanek, je odvisno od vaše ^renutne situacij® Vsekakor bo vaš pogled na to področje v tem časU- zefo realehrZahtevali boste dejanja, saj bodo besede premalo. * ŠKORPIJON Izjemno dinamičen mesec je pred najpomembnejši v letu. Končno je november čas ito s vami, vsekakor vaše vladavine, aku napoveduje začetek osti še kako pomembno m znaku, bo poskrbel za i, naučili se boste veliko kur potoval že direktno. bo 7. novembra nastopil re-> vrsto ustavljanja procesov, retrogradnem gibanju tudi ■ ;dealno za ukvarjanje s si-staviti, se razbremeniti in kar prihaja v prihodnje, več nervoze, silil vas bo olj premišljeni. Zaradi se lahko pojavi nego-loste dobili odličnega vstopil prav v vaš znak. I začetku novembra, ob mla-zato previdnost ne bo iveča možnost pomot in 'gladko. Občutek, da vsi m občasno spravljal ob a in bo nižja, zato pazi-;a prinaša boljšo energijo in ___________________________i _ bo prevladovalo zatišje. Bodite pozorni, da zaradi trenutnega nezadovoljstva ne ogrozite svojih medosebnih odnosov. RIBI Saturn in Merkur v Škorpijonu sta planeta, ki vam bosta v veliko oporo in pomoč pri urejifrcrvanju delovnih ambicij. Do 11. ne uvajajte nobenih sprememlCčgs zanjsje ugoden po tem datumu. Mars bo ves mesec v opozicnbj-vqgjm-5xmcem, kar bo povzročalo napetosti in stres. Nikar s^e^feeibaite kJCpremišljenemu hitenju. Lahko se poveča tudi radalo s t go pmktpv z moškim spolom, zato previdno. Bonce v naklonjgifenrtjidiWenju Škorpijona vas bo v prvih treh tednih novembra Oskrboval« z vitalnostjo, zato bo počutje odlično. Nujnost prilagoditv^partnerskih in prijateljskih odnosih je pomembna, saj boste iz harmonije črpali veliko pozitivnega. NIKI VEDEŽEVANJE, s. p., Arja vas 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 33 wu’w.iiolores.si, 090 64 30 (Dolores) Zahvala Zahvaljujemo se občinskim svetnikom in vodstvu žalske občinske uprave za sodelovanje in uslišanje civilnih iniciativ v zvezi s pogajanji za znižanje višine komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. Posebno zahvalo izrekamo občinskemu svetniku gospodu Matjažu Krku, ki se je še posebej zavzel za znižanje prispevka. Na seji občinskega sveta 4. julija 2013 so namreč sprejeli sklep o znižanju prispevka na nek razumen znesek. V imenu civilnih iniciativ: Aleš Lazar za Šempeter, Ana Feldin za Kasaze in Liboje Janez Vošnjak za Petrovče, Drešinjo vas in Arjo vas, Bojan Stražar za Migojnice, Griže in Zabukovico. Pismo oddal Bojan Stražar, Zabukovica 36, Griže S 03/712 12 80 ISI zkst.utrip@siol.net Praznovanje v Arji vasi \ Potem ko so kmetje hmelj obrali, smo vaščani v Arji vasi praznovali. To je bil velik praznik za našo vas, 110 let gasilstva je posebna čast. Začelo se je s slovesno akademijo, v paradi si po protokolu vsi sledijo, ki gasilsko parado svečano nar'dijo. Na koncu pa gasilski jubilanti, arnovski gasilci, dekleta in fanti. Za novo brizgalno smo bolj bogati, s prispevki je uspelo sredstva zbrati. Prapor trakovi donatorjev krasijo, zlati in srebrni žebljički se bleščijo. Ob takih jubilejih je priložnost dana, da za predanost izkaže se zahvala. GZ Žalec je ob 110. jubileju to storila in s priznanji zaslužne nagradila. Za dobro voljo so gasilci poskrbeli, do jutra veselico so imeli. Tako so spet združili vaščane ob dobri glasbi zadovoljne, zbrane. Tudi trta Arnovčanka nas raduje, dobro obrodi, gospodar jo skrbno neguje. Trgatev nas vsako leto združi jeseni, da nazdravimo in pokramljamo o letni beri. Lepo je, kadar se ljudje dobimo, se o izzivih sobivanja pogovorimo in se napredka kraja veselimo. Saj čas tako hitro mine, da že jutri imamo le spomine. \ Olga Glušič, Arja vas X Sem že mislila, da se bom izognila trenutno najbolj vroči in aktualni temi, to je zgodbi o nepremičninah. Pa ne gre. Moram nekaj pridati tako po svoje, enim v spomin, drugim v opomin. Nepremičnino, eno, res moramo imeti, lastno ali družbeno. Pa ste se kdaj vprašali, ali res potrebujemo takšno nepremičnino, v kateri se včasih le še srečujemo?! Se vam ne zdi, da smo iz nekoč premajhnih čevljev obuli prevelike? Vam bom razložila, kaj mislim. Ko sem bila majhna, smo imeli krasno nepremičnino, vsaj meni se je tako zdelo. Imeli smo kuhinjo, ki je bila osrednji del stanovanja, spalnico z zakonsko posteljo, kavčem ob vznožju zakonske postelje in »kinderpet« (kdor ne ve, to je bila malo večja otroška postelja), seveda smo imeli tudi stranišče, kopalno kad v kuhinji za zaveso, predsobo in drvarnico za drva in premog. In v tej nepremičnini smo čisto lepo in srečno, predvsem pa poceni skupaj živeli. Res je, da je bilo v taki majhni nepremičnini tudi življenje samo na trenutke nepremično. Naj obrazložim. Ata je zvečer počakal, da smo otroci nepremično obležali, seveda je mislil, da smo zaspali, potem pa se je skoraj nepremično pomaknil do mame, ki je tudi nepremično ležala. Ko sta v veri, da sta neslišna in nepremična, opravljala, kar se v zakonu opraviti mora, smo otroci nepremično zrli v strop. Pa smo se počasi naveličali biti premične nepremičnine in smo začeli graditi večje in večje nepremičnine, ki nas bodo še kako udarile po žepu. Poznam pa še nekaj premičnih nepremičnin. Na primer nekatere ministre, poslance, raznorazne direktorje direktoratov, svetovalce svetovalcev in njih nadzornike, pa še bi se jih našlo, in ti že deset, dvajset let nepremično taborijo na svojih položajih in se do nas obnašajo tako, kot da jih njihova nekoč premična nepremičnina »boli« za nas. A mislite, da bo novi nepremičninski davek oplazil tudi njih? Skoraj bi pozabila omeniti Frančeka. Je imel ta mesec srečanje osnovnošolcev generacije 1962/63. Sem ga vprašala, kako je bilo, pa je rekel, nič posebnega, sami stari obrazi in veliko novih zobov. Ostanite premični in vas prav lepo pozdravljam! Ola Mar Oddamo poslovne prostore v bližini centra Žalca. Velikost: 150 m2 ali 84 m2 ali 66 m2, vse v pritličju, lastni parkirni prostor. Cena 6 EUR za m2 in stroški. Vsa dokumentacija je urejena. Tel.: 041 714 112. Naročnik: Mužar k.d. MALI OGLASI ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na Ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 NUDIM INSTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole v okolici Polzele. Info.: 031 490 824 (Ana) POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili. Info.: 031 706 281 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700,041 746 700 PROJEKTIRANJE - Izdelujemo načrte hiš, gospodarskih in poslovnih objektov. ARS^ Projektiranj e, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. Info.: 03 810 41 82,031 393 560 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE, brezplačno za ženske do 48. leta, 10 € za ostale, ugodno za moške. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Info.: 031 836 378 Urejanje okolice (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje, čiščenje snega... ), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam. Info.: 031 684 312 (Bojan) PRODAM novo POSTELJO, masiva smreka, 1,8 x 2 m, po ceni 150 €. Info.: 040 419 577 Lado Bizovičar v Ponedeljek, 11. november 2013, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice v TIC-u Žalec, tel. 03 710 04 34, in preko spleta: zkst-zalec.kupikarto.si ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec Četrtek, 28. 11. 2013, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec NAVIHANKE, VERA IN ORIGINALI gostji Tanja Zajc in Brigita Vrhovnik Koncert za narodno-zabavni abonma in izven VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC Naravoslovni tabor v Mariji Reki Druženje s kostanjevim piknikom Egon in nas popeljal po gozdni učni poti okrog Brda. Polni vtisov smo izdelali gozdni bonton, po kosilu pa smo se odpravili na novo odprto krožno učno pot okrog Reške planine. Ustavili smo se pri vsaki tabli, se pogovorili o zapisu na njej in si ogledali slike. Pohodu je sledila naravoslovna delavnica na temo veter, kar bomo uporabili v projektu MODRI JAN. Izdelali smo vetro-kaz in vetromer, ju preizkusili in zapisali ugotovitve. Zvečer smo ob pomoči gospoda Staneta zakurili ogenj in si na palici popekli hrenovke ter kruh. Vsem je ta hrana zelo teknila, kasneje pa smo imeli družabni večer v pižamah. Z igro »KLANJANJA« smo si izbrali par in tako zaplesali. Posebno doživetje je bil ples z metlo, uživali smo ob plesu z jabolko in igri s stoli. Drugi dan nas je obiskal vodnik Matic. Popeljal nas je v svet alpinizma in tako smo lahko tudi sami doživeli prve plezalne korake. Za te užitke pa je bila prikrajšana druga skupina, saj ji je ponagajalo vreme. Ta dan smo izdelali tudi padala in jih preizkusili. Druženje smo zaključili z likovno delavnico na temo jesensko listje. Za vse, kar smo doživeli na taboru, se zahvaljujemo vsem omenjenim v članku. Učenci 5. a in 5. b OŠ Prebold Ljubezenska pesem Hej, ti! Ljubezenska pesem je pesem, v kateri govoriš najlepše ti, dišiš najlepše ti, in pesem, ki jo poješ, najlepše zveni. Ko gledam te iz oči v oči, v njih vidim lesketajoči se sij, ki blešči se v vse smeri. Staša Čoklc, 8. b Ljubezen Dan, s soncem obsijan, lepo mirno sedim, skozi okno strmim in le o njem govorim. On se bo pripeljal, s kulskim avtom zahupal, se na glas zasmejal. Morda nekoč, morda nekje res on pride pome. Vendar to še ni danes, si rečem, povesim pogled, se delat odpravim spet. Angelika Vasle, 8. b To je ljubezen Kaj je, ko Amor sproži lok, ko nad tabo se naredi obok, ko se ti zdi čudovito vse naokrog? To je ljubezen, ki v tebi živi. Ljubezen je brez meja, ljubezen je brez glave, ljubezen je iz srca. To je ljubezen, ki v tebi tiči. Pia Turk Žagar, 8. b Hej, ti! Kdo si ti, čudovito dekle, ki samo živi? Hej, ti! Pojdi z mano tja v višave, kjer veter hiti mimo tvojih oči. Hej, ti! Napišem ti pesem, če tvoje srce tako si želi. Hej, ti! Čudovito dekle, ki samo živi, pojdi z mano. Tja, kjer naju nihče ne dobi. Kevin Školnik Škrabe, 8. a Daleč stran Nekje, skrit v temi, skrit pred ljudmi, daleč od neba, stran od srca, se skriva plašna dušica. Nima imena in nima veliko, ima pa dve srci, ki bijeta in se skupaj skrijeta, ko pride temna noč, brez lune in zvezd. Počuti se sam, a ni nikoli sam. Ob njem nekje, skrita v temi, skrita pred ljudmi, daleč od neba, stran od srca, ga čaka plašna deklica. Nuša Železnik, 8. b Vsi OŠ Polzela Učenci 5. razredov OŠ Prebold smo se v tednu otroka odpravili na naravoslovni tabor v Mariji Reki. V ponedeljek in torek smo uživali učenci 5. a z učiteljicama Marjeto in Antonijo, v četrtek in petek pa učenci 5. b z učiteljicama Andrejo in Nives. V Dom pod Reško planino sta nas prijazno sprejela in gostila skrbnika Ivanka in Stane. Že v dolini smo se pogovarjali o okusni hrani in prijetnem bivanju v domu, ki smo ga že doživeli na preteklih taborih. Prvi dan nas je obiskal gozdar Jezikovna tržnica na žalski šoli V okviru tedna otroka so marsikje po dolini pripravili razne prireditve. Na vesel in prijeten način so ta teden obeležili tudi v preboldskem vrtcu, kjer so poskrbeli za jesensko druženje s kostanjevim piknikom in z ustvarjalnimi delavnicami. V sredo, 9. oktobra, so se otrokom pridružili starši, babice in dedki, ki so ustvarjali v delavnicah, uživali ob nastopih otrok, jedili kostanj, marsikomu pa so teknili tudi pečena jabolka, grozdje in druge kulinarične dobrote, ki so jih pripravili v vrtčevski kuhinji. Zbrane je uvodoma pozdravila in nagovorila vodja vrtca Milica Podgoršek in ob tem poudarila, da je letošnje leto še posebej veselo zaradi dokončanja obnove vrtca ter obnovljenega in posodobljenega igrišča, na katerem so se družili tudi ta dan. D. N. Učitelji in učenci I. OŠ Žalec so v petek, 25. oktobra, pripravili jezikovno tržnico, s katero so krepili medkulturni dialog na šoli. Tako so dan odprtih vrat medpredmetno in medkulturno povezali v zanimivo spoznavanje jezikov in sladic drugih narodov. Šolski tim za učence priseljencev je na hodniku šole pripravil jezikovno tržnico. Na jezikovnih stojnicah so starši skupaj z učenci prikazali del kulture različnih narodnosti, učenci so se lahko preizkušali v govorjenju novih jezikov, njihove mame pa so pripravile tipične narodne sladice. Tako so učenci razredne stopnje na stojnicah devetih kultur (angleške, albanske, bolgarske, bosanske, brazilske, nemške, portugalske, romske in srbske) preko sladic in besed družina, ata, mama, brat, sestra, V delavnicah so ustvarjali ježke. veselje spoznavali kulinariko in jezike posameznih narodnosti svojih sošolcev. Učence predmetne stopnje pa so obiskali gostje, tujci, ki živijo v Sloveniji. Jezikovna tržnica je samo ena izmed dejavnosti, s katerimi na šoli spodbujajo medkulturni dialog in sprejemanje drugih narodnosti in kultur. Zavedajo se bogastva srečevanja jezikov in kultur, predvsem pa strpnosti, ki se je ob tem učijo eni in drugi. Na šoli je bilo vse dopoldne živahno in za vse nekaj posebnega. T. T. Moja trmoglavost Bilo je zgodnje jutro in po deževnem dnevu je sledil lep sončen dan, ki pa se je zame spremenil v nočno moro. Kot sem že povedala, je bilo krasno jutro, in sicer za skakanje po trampolinu. Seveda sem to takoj hotela izkoristiti. Povedala sem mamici, da grem na trampolin, mami pa mi je odgovorila: »Ne hodi zdaj ven in mi raje pomagaj počistiti klet. Pravzaprav pa je platno trampolina še mokro, padla boš in se poškodovala.« Jaz sem jo seveda ignorirala in splezala na trampolin. Mami se je vdala in šla postorit delo, ki je bilo namenjeno meni. Tako sem skakala in skakala, platno ni bilo mokro in bilo je super. Lahko bi rekli, da je šlo vse po načrtih. Čez nekaj časa sem se naveličala. Usedla sem se na rob platna, vendar moje noge še vedno nišo bile čisto na tleh, zato sem vseeno morala malo skočiti. Takrat pa BUM! Ko sem skočila s trampolina, mi je nogo zaneslo in klecnil mi je gleženj. Grozno je bolelo in y očeh so se mi nabirale solze. Komaj sem prišla do klopi, ki je bila zunaj, in se usedla nanjo. Lahko sem samo sedela in upala, da bo bolečina minila. Takrat pa sem zaslišala sestro, ki me je klicala in rekla: »Klara, odpelji samokolnico nazaj v hlev.« Vstala sem in poskušala hoditi. Močno je bolelo, ko pa sem prišla do samokolnice, sem se zlomila in začela jokati. Začutila sem mešanico jeze in bolečine. Nisem hotela verjeti, da sem naredila napako. Sestra je šla po mamico in prinesli sta mi obkladek, jaz pa sem se usedla nazaj na klop. Kasneje sem šla k zdravnici in povedala mi je, da sem si zvila gleženj. Komaj sem hodila in zdravnica me je poslala v bolnico. Tam sem šla na slikanje. Morala sem čim bolj zravnati gleženj, ampak je tako bolelo, da nisem mogla, čeprav mi je bolničar govoril, naj gleženj zravnam. Zdelo se mi je, da je trajalo celo večnost. Ko je bilo konec, sem dobila samo povoje. Zdaj vem, da moram poslušati starše, vendar še vedno ne morem verjeti, da se kdaj zmotim in nočem priznati svojih napak. Saj veste, moja trmoglavost. Klara Cizej, 8. c, OŠ Polzela ČAROVNICA GRDOMILA IŠČE ČRNO ZLATO Plesni teater Velenje, plesna predstava za Cici abonma in izven Četrtek, * k 14. 11. 2013, 4C ; ob 17.30 ■ . 1 Dom II. slovenskega BHB Jfifc tabora Žalec Vstopnice za izven Prodaja: TIC Žalec. 710 04 www.zkst-zalec.si 103. leto najstarejše Savinjčanke Trikrat zlati da v Braslovčah In tako so nazdravili za 103. rojstni dan. Kako bi strokovnjaki navedli razloge za tako dolgo življenje Polzelanke Marije Andrejc, po domače Rojškove mame, lahko samo ugibamo. V poplavi nasvetov, člankov, delavnic, prehranskih dodatkov in drugega, ki vsi po vrsti obljubljajo dolgo življenje, z življenjskim stilom te stoletnice ne vidimo nobene povezave. Živi spontano, brez posebnih pravil, skromno, delavno, pošteno, z zaupanjem v božjo voljo in previdnost. Čeprav se življenjska doba po raznih statistikah podaljšuje, pa je tistih, ki dočakajo sto in več let, zelo malo. Redki med njimi so tako kot Marija bistrega duha. Svoj rojstni danje ta klena ženica, ki je tudi najstarejša Savinjčanka, praznovala 27. septembra. Ob tem visokem prazniku so jo obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki ji je voščil v imenu Polzelanov in ji zaželel še veliko zdravja in dobre volje, predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in v imenu Župnijske Karitas Polzela Blaž Jelen in Marta Matko. Za veselo razpoloženje je poskrbel Kvintet Lastovka, v katerem od vsega začetka, torej 31 let, prepeva tudi slavljenkin sin Lojze. Marija je bila obiska zelo vesela. Presenetila jo je pozornost, saj je po naravi skromna. Živi na manjši kmetiji skupaj s sinom Lojzetom in snaho Evo. Čeprav jo je življenje pogosto preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Otroška leta je preživela v Ravnah pri Šoštanju. Pri sedemnajstih letih je izgubila mamo in v veliki družini je morala prevzeti njeno vlogo. Kljub obilici dela jo je oče poslal v gospodinjsko šolo. S sedemindvajsetimi leti je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na Rojškovo kmetijo. Rodila je štiri otroke, Franca, ki je kmalu po rojstvu umrl, Ivana, Lojza in Majdo. Ima tudi štiri vnuke in pravnuke. Ob svojem stotretjem rojstnem dnevu nima posebnih želja, le da bi bili njeni zdravi, srečni in zadovoljni in da ne bi obležala. Njen življenjski moto se glasi: Rad delaj in bodi dobre volje! T. Tavčar Marija Andrejc z gosti in domačimi Kačji pastirji na fotografijah Takšen naslov ima fotografska razstava Milana Vogrina, ki so jo ob informacijskem centru Ribnika Vrbje odprli ob letošnjem svetovnem dnevu turizma teden dni pozneje, in sicer v petek, 4. oktobra. Prvi vikend je potekal tudi Eko-fejst, v okviru katerega so si lahko obiskovalci brezplačno ogledali Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, Savinovo hišo in se udeležili drugih dogodkov. Zanimivo je bilo tudi za otroke, ki so lahko pri ribniku jezdili ponije, sodelovali v ustvarjalnih otroških delavnicah in opazovali ptice. Udeleženci sobotnega in nedeljskega Ekofejsta pa so se lahko podali na ogled Ekološke učne poti Vrbje. Na petkovi razstavi Kačji pastirji je avtor Milan Vogrin zbranim govoril o žuželkah. Med drugim tudi to, da so kačji pastirji dobro znani red žuželk z okoli 5500 opisanimi vrstami, ki jih najlažje prepoznamo po vitkem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh. So dokaj velike žuželke (med 20 in 135 mm dolžine), nekatere vrste so zelo pisanih barv in jih je po vzorcih mogoče tudi prepoznavati, vendar barva ni povsem zanesljiv določevalni znak. »V Sloveniji živi 74 vrst in podvrst kačjih pastirjev, kar je velika številka, če upoštevamo, da so do zdaj v Evropi našli okoli 130 vrst. Velika pestrost vrst je na našem ozemlju prisotna na račun raznolikosti habitatov in razmeroma toplega podnebja. Na Ribniku Vrbje smo doslej ugotovili 32 vrst kačjih pastirjev, kar je skoraj polovico vseh, ki so jih odkrili v Sloveniji, pričakujemo pa, da bomo odkrili v Vrbju še kakšno vrsto. K temu velja dodati, da v okolju ribnika živi nekaj redkih in ogroženih vrst kačjih pastirjev, ki sodijo na seznam Natura 2000. V Sloveniji je po uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zaščitenih 24 vrst kačjih pastirjev. Pričakujemo, da bodo inštitucije zavarovale tudi Ribnik Vrbje in ga uvrstile v Naturo 2000,« je povedal Milan Vogrin in dodal, da se s preučevanjem kačjih pastirjev ukvarja odona-tologija, ki sodi v entomologijo. Slovensko ime so dobili po tem, da jih pogosto najdemo v bližini vode, kjer se zadržujejo tudi kače, na primer belouška. Kljub zastrašujočemu videzu večjih vrst kačji pastirji človeku niso nevarni. V Sloveniji so kačji pastirji razmeroma dobro raziskana skupina žuželk, ki sta jo prva preučevala že Valvazor v 17. in Scopoli v 18. stoletju. Danes pa so slovenski ljubiteljski in profesionalni odo-natologi združeni v Slovensko odonatološko društvo. D. N. Zlatoporočenci s pričami - sinovi in vnuki Te dni so v Braslovčah praznovali trojno zlato poroko. Pred 50 leti so namreč zakonsko zvezo sklenile tri sestre Završnik, po domače Hribnkova dekleta z Dobrovelj. Prav tesna povezanost sester, ki so imele še osem bratov in sester, je bila povod za skupno praznovanje visokega zakonskega jubileja. Obred civilne poroke je opravil braslovški župan Branimir Strojanšek, ki je slavljencem v svojem nagovoru povedal, da je tudi sam Dobrovc in zato še toliko bolj ponosen nanje, ter jim zaželel še veliko zakonske sreče in ljubezni. Cerkvena slovesnost je bila v župnijski cerkvi, obred s slovesno sv. mašo pa sta opravila domači župnik Milan Gosak in p. Franci Kovše, župnik iz Nazarij. Zlatoporočen- cem so bili priče vnuki, ponovni zaobljubi pa je sledilo druženje v dvorani Doma krajanov Go-milsko. To je bila tudi priložnost za obujanje spominov. Seveda njihovo življenje ni bilo postlano le z rožicami, toda ob takih jubilejih se je vredno spominjati le najlepših dogodkov. Naj kot zanimivost povemo, da imajo skupaj 12 otrok, 27 vnukov, čakajo pa na prvega pravnuka. Svatje so slavljencem zaželeli vse dobro, veliko zdravja, veselja, še več pravnukov in dogodkov, ki osmišljajo življenje. T. Tavčar Z obreda civilne poroke Večer na zofi z Mišo Molk V pogovoru z Janezom Vedenikom je bila brez dlake na jeziku. V preboldski knjižnici nadaljujejo z Večeri na zofi. Idejni vodja in voditelj Marko Repnik je doslej gostil že kar nekaj znanih osebnosti iz sveta glasbe in kulture, in sicer Damjana Damjanoviča, pevko Neisho, pevca Zorana Predina in pevko Ireno Vrčkovnik. Prvi letošnji jesenski Večer na zofi je v dogovoru z Markom Repnikom pripravil Janez Vedenik. V goste je povabil znani obraz TV-ekranov in slovenskega razvedrilnega programa Mišo Molk. Brez dlake na jeziku je spregovorila o sebi, svojem otroštvu, poklicu, televiziji, zakulisju pa tudi o novi oddaji, ki jo pripravlja. Pravzaprav je odgovórila na vsa vprašanja, tudi na provokativna, in jim dodala še kakšen slasten ocvirek. Miša Molk je bila rojena na Vrhniki, blizu znamenitega klanca Ivana Cankarja, ki ga ceni kot pisatelja. Študirala je na FSPN in leta 1980 diplomirala iz novinarstva. Za svojo diplomsko nalogo Stil in kultura jezika v naslovu športnih komentarjev je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Že med študijem je delala na RTV, najprej kot honorarna sodelavka v uredništvu mladinskega in otroškega programa, od leta 1989 pa kot redno zaposlena urednica in televizijska voditeljica. Pred tem je med letoma 1984 in 1989 vodila interesne dejavnosti študentov Univerze v Ljubljani. Na RTV Slovenija je zasedala različne položaje. Bila je urednica, scenaristka in voditeljica TV SLO (do 1996), odgovorna urednica športnih in razvedrilnih programov RTV SLO (1994-2004) in vodja projektov RTV SLO (2004-2008). Od takrat dalje je bila vse do letošnjega maja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. Zdaj pa se ponovno vrača na TV-ekrane. Vodila je letošnjo 51. Slovensko popevko, kot voditeljica pa bo najbrž kmalu tudi v svoji novi oddaji, za katero je že oddala scenarij in čaka na potrditev. Za svoje dosedanje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj, med drugim trikrat zlati ekran revije 7 dni, dvakrat nagrado Gordane Boneti, dvakrat kristalni globus (časopis Nedeljski dnevnik), šestkrat Viktorja revije Stop, priznanje za večletno vodenje in urednikovanje festivala Melodije morja in sonca in razna druga priznanja, ki govorijo o njeni profesionalnosti in borki za lepo slovensko besedo. Bila pa je tudi ena izmed 571 podpisnikov peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji. Ob koncu nam je še zaupala, kako je doživela tokratno srečanje s preboldskim občinstvom in s kakšnimi občutki se vrača domov. »Moram povedati, da sem izjemno vesela, da sem lahko prišla med vas. Zame je bil to res lep in prijeten večer. Zelo smo bili povezani med seboj. Med pogovorom sem začutila, da se res poslušamo in zato sem še s toliko večjim veseljem povsem odprla svoje srce. Navdušena sem nad prelepim prostorom knjižnice, nad prijaznostjo in nad tem, kako ste se odzivali neposredno tudi s smehom, kar pomeni, da se nismo samo poslušali, ampak tudi slišali. Vsekakor pa odhajam iz Prebolda z lepimi in s prijetnimi občutki. Z veseljem se bom še kdaj vrnila, saj sem zdaj spoznala tudi rojstni kraj vašega rojaka Ervina Fritza, ki ga zelo cenim in spoštujem.« D. Naraglav Spomini preteklosti, ujeti v oblačilih Ujeti preteklost, minule čase, običaje, navade... je za nekatere ljudi poseben izziv. Ena izmed njih je tudi Marjetka Škorjanc iz Prebolda, ki oživlja spomine na preteklost zlasti z izdelovanjem najrazličnejših noš za folklorne skupine, narodno-zabavne ansamble, igralce in druge, ki želijo biti ob posebnih priložnostih oblečeni v starodobna oblačila svojih prednikov. Marjetkino obleko nosi tudi letošnja vinska kraljica Slovenije Neža Pavlič iz Slovenskih Konjic, v njenih krilih in predpasnikih pa plešejo V radioamaterskem klubu S59DZA Žalec so pred kratkim praznovali 40. obletnico ustanovitve kluba. V ta namen so zadnjo septembrsko soboto pripravili dan odprtih vrat. Dogodek so organizirali v okviru zadnjega Teka po ulicah Žalca, to je bila tudi zadnja izmed prireditev v okvi- tudi plesalke naše najbolj znane Folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Marjetka Škorjanc, rojena leta 1968 v Celju, bi morala biti po poklicu računalničarka. Bila je odličnjakinja, toda srednja šola v takratnem Titovem Velenju je bila, kot pravi, povsem napačna izbira, saj je hotela biti šivilja, a so ji dejali, da matematiki in odličnjaki niso za ta poklic. Šolo je dokončala kot štipendistka Tekstilne tovarne Prebold, kjer je nekaj let opravljala delo računalni-čarke, doma pa izpolnjevala svoje ru akcije Razpnimo jadra. Na žalskem stadionu so radioamaterji ob pomoči Občine Žalec, MS Žalec in ZKŠT Žalec pripravili predstavitveno stojnico s prikazom delovanja radijskih zvez. Odprli so tudi vrata klubskih prostorov v mansardi Bergmanove vile v ulici Savinjske čete 4 v Žalcu. V prostorih sanje po kreiranju in šivanju. Krojila in šivala za svoje punčke »Že med šolanjem v Velenju sem hodila pomagat h krojačici, ki mi je naredila obleko za birmo. Občudovala sem njeno delo, vonj blaga, krojenje, stranke, ki so želele biti lepo oblečene in drugačne. Ves prosti čas sem preživela pri njej, naučila sem se mnogo ... Ni je šole, ki bi te izučila tako dobro,« pravi Marjetka, ki je s svojo vztrajnostjo, ljubeznijo do prete- imajo več radijskih postaj za vzpostavljanje zvez na kratkovalovnih in ultrakratkovalov-nih dolžinah frekvenc. Zveze, ki jih vzpostavljajo v lokalnem območju in z drugimi operaterji po vsem svetu, opravljajo z glasovnimi klici in s pomočjo telegrafije, ki pa v radioamaterstvu ni več obvezna. Na strehi imajo nameščeni anteni za kratkovalovne in ultrakratkovalovne postaje. Kot je povedal predsednik Orlando Sordini, bi bili veseli novih članov, predvsem podmladka, zato medse vabijo vse somišljenike, da jih obiščejo v njihovih klubskih prostorih. Radioklub Žalec je odprt vsak prvi torek v mesecu od 18. do 19. ure, ko imajo redna mesečna srečanja, za občasna srečanja pa poskrbijo tudi ob raznih radioamaterskih tekmovanjih in po dogovoru. T. T. klosti, raziskovanja, kreiranja in šivanja postala izjemna mojstrica oživljanja preteklosti. »Vse se je začelo že v otroštvu, ki sem ga preživljala v Dolenji vasi pri stari mami. Zame je bilo to res lepo otroštvo, nanj me veže mnogo spominov, ob katerih mi še danes veselo zaigra srce. Spominjam se zajtrkov, pečenih jajc, domačega kruha, kosil, druženja z živalmi in vsega, kar ti ponuja narava na kmetiji. Stara mama in stari ata sta bila zame vse, bila sta človeka, ki ju še danes obožujem in se ju rada spominjam. Kadar mi je hudo, se spomnim, kako lepo je bilo takrat. Vse stare fotografije, ki jih hranijo na naši domačiji, občudujem in preko njih vedno znova spoznavam nove zgodbe. Prav stare fotografije so mi v pomoč pri izdelovanju nekdanjih oblačil. Ujeti preteklost, minule čase, izdelati oblačila, ki pripovedujejo zgodbo preteklosti, je zame velika vrednost, dragocenost, ki jo je potrebno ohranjati za prihodnje rodove. Bodimo ponosni na to.« Njena mama je delala v Tekstilni tovarni Prebold in blaga pri hiši ni manjkalo, imeli pa so tudi šivalni stroj. Kadar je bila sama doma, je vzela kakšen kos tkanine, ga razrezala in naredila krilo za svoje punčke. Mama se je po navadi jezila, da ji uničuje blago, a jo je potem šivilja in sorodnica Nežika Čremožnik iz Spodnjih Grušovelj pri Šempetru vedno pomirila z besedami: »Pusti jo, če ima veselje, mogoče pa bo enkrat nekaj iz tega.« Gorenjske noše za gostovanje v Franciji Po nekajletnem delu v tovarni je Marjetka začela uresničevati svoje sanje. »Najprej sem šivala za stranke, popravljala oblačila, vse, kar je naneslo. Ampak v meni je bilo nekaj, kar sem potrebovala, nek izziv, da preizkusim nekaj več. Želela sem si delati oblačila za gledališče ali folklorne kostume, nekaj drugačnega pač. Prijateljica Marija Zagoričnik iz Šempetra je nekega dne prišla k meni s prošnjo, da za Folklorno skupino Grifon iz Šempetra popravim predpasnike in nekaj oblek gorenjske narodne noše. Odpravljali so namreč na gostovanje v Francijo, njihove obleke pa so bile že precej dotrajane. Z veseljem sem se lotila dela in noše so bile za gostovanje skoraj kot nove.« Po vrnitvi iz Francije so jo Grifonovci prosili tudi za izdelavo primorske narodne noše. »Malo sem navezala stike z ljudmi, ki že dolgo izdelujejo oblačila za folklorne skupine, predelati sem morala zajeten kup literature, nabaviti ustrezno blago, nato pa sem se lotila dela. Bilo me je strah, kako bo izpadlo vse skupaj, saj so oblačila pomemben odraz oblačenja prebivalcev v preteklosti. Pomembno je tudi, da so narejena iz blaga, ki ustreza tedanjemu času. Spoznavanju te in podobne tematike so namenjeni vsakoletni seminarji v Ljubljani v organizaciji Javnega Marjetkina belokranjska narodna noša sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na teh seminarjih se srečujemo izdelovalci oblačil, vodje folklornih skupin, garderoberji in mnogokrat tudi plesalci. Mnogo novega izvemo, izmenjujemo mnenja, izkušnje in tako si bogatimo zaklad znanja,« je povedala Marjetka in dodala, da je bil do pred kratkim direktor JSKD dr. Bojan Knific, s katerim je vrsto let dobro sodelovala. »Predlagal mi je, da bi za Folklorno skupino Leščeček iz Veržeja izdelala nova folklorna oblačila, vendar po zbranih starih fotografijah iz leta 1910. Z Bojanom sva se pogovorila o ustreznosti oblačil, naredila sem skice, kupila material in se lotila dela.« Stare fotografije kot osnova »Tukaj sem se zares našla, saj to delo vključuje veliko raziskovanja, preučevanja in vztrajnosti. Zame je res velik izziv obleči skupino na osnovi starih fotografij. Seveda pa velik izziv predstavlja tudi izbira materialov, ki morajo biti čim bolj avtentični. To je pri nas velik problem, saj moramo uporabljati samo naravna vlakna, vzorce, podobne tistim iz preteklosti, enako velja tudi za čipke, gumbe in ostale dodatke. Po te stvari je običajno potrebno v tujino, zlasti k našim sosedom v Avstrijo in Italijo,« pravi moja sogovornica, ki je za svoje delo prejela tudi certifikat rokodelske sekcije Obrtne zbornice Slovenije. »Dr. Bojan Knific mi je predlagal, naj nekaj svojih skic in po njih narejenih izdelkov pošljem na ocenjevanje na Obrtno zbornico Ljubljana. Izdelke je ocenil etnolog dr. Janez Bogataj in prejela sem certifikat za izdelovanje folklornih oblačil in ostalih tradicionalnih izdelkov.« Med 100 najboljšimi rokodelci Naslednje leto se je Marjetka uvrstila med 100 najboljših rokodelcev Slovenije in je skupaj z njimi razstavljala v Slovenj Gradcu. Izdelala je oblačila na podlagi fotografije svoje prababice. Tej razstavi so sledila povabila na obrtni sejem v Celju, pred dvema letoma je razstavljala tudi v okviru mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca, letos pa je s svojimi izdelki blestela na razstavi v Mozirskem gaju. Seznam oblačil preteklih obdobij, ki jih je izdelala Marjetka Škorjanc, je iz leta v leto daljši. Poleg oblačil za FS Grifon je izdelala tudi noše za FS Galicija, FS Ponikva in FS Celje ter moške brezrokavnike za Prekmurje. Na osnovi starih fotografij pa je izdelala tudi oblačila za FS Leščeček, FS Gomilsko in nekatere druge skupine in posameznike. Sodelovala je tudi pri urejanju oblačil za opereto Poslednja straža, izdelala je replike oblačil za muzej Rista Savina v Žalcu in tudi nekaj oblačil za narodno-zabavne ansamble. V prostem času pa Marjetka rada pohajkuje po trgovinah z blagom, se potika po sejmih s starinami ali prebere kakšno dobro knjigo. Sicer pa ji izzivov ne manjka, saj želi še marsikaj raziskati, se poglobiti v kakšno staro fotografijo in ustvarjati nove zgodbe iz preteklosti. D. N. Z vatni že 21 let Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 14.11. in četrtek, 28.11. 15 % GOTOVINSKI POPUST NA SONČNA OČALA Obiščite nas in videli boste bolje! Marjetka v svojem delovnem okolju v Grižah Marjetka ob obleki svojih prednikov Ob obletnici odprli vrata Spominsko srečanje na Čreti 900 let malteškega reda Letošnji slavnostni govornik načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič Prva oktobrska sobota je v koledarju prireditev veteranskih organizacij Spodnje in Zgornje Savinjske doline že nekaj let v znamenju spomina na I. frontalno bitko slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem, ki je 26. oktobra 1941 potekala na Čreti. Letos so proslavili že 72-letnico tega zgodovinskega dogodka. V hladnem vremenu je številne obiskovalce ogrel bogat kulturni program, ki so ga sooblikovali Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik in ob harmonikarski spremljavi Milana Kasesnika ter recitatorka Jožica Ocvirk, ki je prireditev tudi povezovala. Svoj delež so k slovesnemu obujanju spomina dodali tudi praporščaki vseh treh veteranskih organizacij in Kulturnozgodovinsko društvo Triglav Ajdovščina. Zbrane je pozdravil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, v nadaljevanju pa sta jim spregovorila županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik in podžupan Občine Vransko Alex Reberšek. Tokratni slavnostni govornik je bil načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič. »Ponosen sem na trud posameznikov in organizacij, ki požrtvovalno ohranjajo spomine na takšne zgodovinske dogodke, saj s tem ohranjamo spomin na številne padle, ki so dali življenje za prihodnost slovenstva in ki so v vseh vojnah bili boje za to, da danes živimo kot samostojen narod. /.../ Njihova herojska dejanja nam morajo biti navdih tudi v teh težkih časih, ko nas ne pestijo vojne, temveč drugačne, socialne in druge stiske. Upajmo in želimo si, da bo tudi tokrat zmagalo dobro nad zlim in da bomo zmogli še enkrat iziti iz te krize kot zmagovalci. Tudi Slovenska vojska, ki jo vodim, se odgovorno sooča s podobnimi izzivi kot ostali družbeni sektorji. Z občutno manj denarja kot v preteklosti se že sedmo leto zapored trudimo izvajati osnovno poslanstvo in naloge v čim večjem obsegu, vendar je realnost neizprosna. Z manj ni mogoče narediti več. Z manj ni mogoče slediti razvoju drugih vojsk v Evropi in zavezništvu. Vendar se v upanju na boljše čase ne predamo. Ko ni virov za razvoj in opremo, vemo, da so ljudje najpomembnejši kapital in edino zagotovilo obstoja in razvoja Slovenske vojske. Pripadniki SV smo in moramo-ostati aktivni in koristen del slovenske družbe. /.../ Zahtevni časi zahtevajo enotnost, enotnost v presoji sedanjega trenutka in enotnost v iskanju odgovorov za prihodnost. Pri tem nas razlike v presoji preteklosti ne smejo zavajati in odločilno razdvajati. Samo tako, skupaj in enotni, bomo lahko v teh zahtevnih časih zagotovili zadostno kritično maso za preboj iz krize ter nadaljnji razvoj slovenske družbe. Le tako bo dobro zmagalo nad zlim.« V drugem delu svojega govora je načelnik SV Dobran Božič spregovoril tudi o dejavnosti Slovenske vojske na raznih področjih pomoči. Ob koncu pa dejal: »Veliko je bilo narejenega, marsikje smo pomagali, vsekakor pa je naša želja, da se še bolj povezujemo z lokalnim okoljem. Lep primer sodelovanja je tukaj najbližja vojašnica v Celju, ki nosi ime poveljnika I. Štajerskega bataljona Franca Rozmana Staneta. Želimo, da naše vojašnice postanejo neločljiv del skupnosti, ki slovenskega vojaka dojema kot nekoga, ki ji bo v težkih časih pomagal in ki se bo tudi v današnjih časih upiral vsem in vsakomur, ki bi ogrožal varnost naše čudovite dežele in njenih prebivalcev.« Spominsko slovesnost na Čreti so tudi tokrat organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije OO Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, žalski odbor Veteranskega združenja Sever in Društvo generala Maistra Žalec, za lačne in žejne želodce pa so poskrbeli člani Planinskega društva Vransko. D. Naraglav Prvi talci Polzelani opominjajo Občina Polzela praznuje svoj občinski praznik 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Pri osrednjem spomeniku narodnoosvobodilne vojne v središču Polzele so se na komemoraciji zbrali številni člani borčevske organizacije za vrednote NOB in drugi. Zbrane je nagovoril polzelski župan Jože Kužnik in poudaril: »Danes mineva 71 let od tragičnega dogodka, ki smo ga prav zato, da ne bi bil pozabljen, izbrali za naš občinski praznik. Zbrali smo se v spomin na deset ustreljenih rojakov, ki so pod nemškimi streli omahnili na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Ob teh nesrečnih ljudeh pa se ob spomeniku zbiramo tudi v spomin in v čast drugim rojakom, saj je Občina Polzela dala domovini veliko življenj padlih in ustreljenih na obeh straneh in umrlih v taboriščih in izgnanstvu. Vsaka njihova smrt je pretresljiva zgodba, ki jo je izpisala zgodovina 2. svetovne vojne in ostaja opomin našemu ravnanju, da se kaj takega ne bi nikoli ponovilo. Vse nas, tako starejše kot mlajše, druži iskrena želja po svobodi in miru. Ti dve vrednoti smo dolžni žlahtniti v vsakdanjem življenju in ravnanju, dolžni smo se upreti kakršnemukoli poskusu nespoštovanja ustvarjenih vrednot in vsega, kar je dragocenega zraslo iz njih za našo sedanjost in prihodnost. Dolžni smo izstopiti iz črede, ko je treba jasno povedati, kaj je prav in kaj ne. Obsojanja vredno je vsakršno nasilje nad drugače mislečimi, tako v besedah kot v dejanjih. Zato so vsi totalitarni režimi v zgodovini največje zlo za človeka in človeštvo.« Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci polzelske osnovne šole pod mentorstvom Mojce Kralj, člani borčevske organizacije so položili venec in prižgali sveče, učenci pa rože. Slovesnosti je sledilo družabno srečanje. T. Tavčar Člani borčevske organizacije med polaganjem venca * - MOŽAK JANEZ OSTMI 05T! KEA* USTVARIL AXADÜ6E SUUS t kU® S0> WWW N* NWt» «o*»"®* !h i. «“■■iSEESféi S slovesnosti pri spominski plošči V tem letu praznuje Suvereni malteški viteški red (SMVR) 900 let, odkar je bil uradno potrjen s papeško listino papeža Pashala II. Glavno praznovanje je bilo februarja v Rimu, kjer so se člani slovenske asociacije srečali s tedanjim papežem Benediktom XVI. Ob tem jubileju so se spominjali, kako je bila pred desetimi leti ustanovljena slovenska asociacija Suverenega malteškega viteškega reda. S praznovanjem so začeli v soboto, 12. oktobra, na Gori Oljki s sv. mašo, med katero so v Malteško pomoč Slovenija sprejeli nove člane. Na Gradu Komenda pa so odkrili spominsko ploščo, ki jo je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, in odprli dopolnjeno stalno razstavo malteškega reda na Slovenskem in stalno razstavo o življenju in delu dr. Štefana Faleža, zavednega Slovenca, malteškega viteza, diplomata in dobrotnika. Vabilu na slovesnost se je poleg gostov iz Italije in Avstrije udeležil tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik. V pozdravnem nagovoru se je zahvalil organizatorjem razstave, ki bo omogočila bodočim rodovom odkrivati slavne može naše zgodovine. Pripravili so tudi simpozij o njegovem delovanju in zaslugah ob priznanju samostojnosti naše države. Kar sedem govornikov je osvetlilo posamezna področja njegovega delovanja, med njimi tudi Alojzij Kačičnik, župnik s Slomškove Ponikve. Povedal je, da je dr. Štefan Falež odkupil Slomškovo rojstno hišo in tako omogočil njeno obnovo in pripravo za ogled, nato pa s Slomškovimi besedami pohvalil organizatorje simpozija: »Hvaliti svoje rajne dobrotnike, povzdigovati njihova lepa dela in znamenite zasluge nam je prav toliko dolžnost, kakor posnemati njihove zglede. Kdor ne časti svojih slavnih prednikov, ne zasluži biti njih naslednik. Hvalimo torej sloveče može, rodoljube naše, obnavljajmo njihov spomin!« T. Tavčar Po kulturni dediščini v Govče Domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec je v okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih vsako leto organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, organiziral sprehod po kulturni dediščini protestantov v Spodnji Savinjski dolini. Vodja domoznanskega oddelka v žalski knjižnici Karmen Jezernik je pohodnikom pokazala dragocen knjižni zaklad, ki ga hrani Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Gre za knjigo z naslovom Deductio, Das ist: Nothwendige Außführung, Bericht und Erzehlung, deren Ursachen und Motiven, darumb Kayser Ferdi-nandus II. nach tödtlichen Abgang weyland Käysers Matthiae deß Regiments im Königsreich Böheim, und desselben incorporir-ten Länder verlustigt ..., ki je izšla leta 1620 v Pragi. V zadnjem delu knjige je popis člana protireformacij-ske komisije prošta Jakoba Rosolenza iz leta 1607, ki popisuje gibanje protirefor- S 03/712 12 80 S zkst.utrip@siol.net Med pohodom macijske komisije na Štajerskem. Med drugimi natančnimi podatki o uničevanju cerkva, pokopališč in knjig na slovenskem Štajerskem je prvi opisal monumentalno protestantsko cerkev v Govčah pri Žalcu. Pohod so nato nadaljevali do Ložnice, kjer je Razvojna agencija Savinja Žalec postavila informacijsko tablo z najpomembnejšimi podatki edine protestantske cerkve, ki je bila na Slovenskem na novo postavljena v 16. stoletju in je znana pod imenom Govče. Pohodniki so se nato podali do bližine najdišča, kjer je Karmen Jezernik osvetlila zgodovino protestantizma in govške protestantske cerkve. Kljub mrzli soboti se je zbralo lepo število pohodnikov, ki se zavedajo pomena ohranitve kulturne dediščine v lokalnem okolju. T. T. Karmen Jezernik med razlago knjige SAMOTNI RADIATORJI Mužar k.d., Tomšičeva ulica 15, 3310 Žalec tel.: 031 886 191,03 5419 366 fax: 03 5419'367 w; www.muzar.si e: muzar-energetika@siol.net ✓ DIPLOMAT. SPOROČILO OBSEŽEN SPIS, REFERAT RIMSKI CESAR DODELITEV SREDSTEV, DAR, DARILO KROG,PO KATEREM SE GIBLJE PLANET ZADNJI DEL STOPALA POD NARTOM VRSTA SODOBNEGA PLESA ERIKA ROŠKAR MESTO NA SEVERU SUDANA SESTAVA Boris >|3§!IEyj SMUČAR JURE ZVALNIK, SKLON (SLOVN.) PIANIST BERTONCEU JAPONSKA LETALONOSILKA V TIHEM OCEANU SLOVENSKI DIRKAČ DARKO TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA NEKDANJI KANADSKI HOKEJIST BOBBY NACIONAL- SOCIALIST PAŠNIK (NAR.) ŠČENE (KNJIŽ.) GIBKI DISK LASTOVKI PODOBNA PTICA ČLOVEK S TELESNO OKVARO AMERIŠKI IGRALEC BERT HAVAJSKA GOS MESTO V NIGERIJI OKENSKA ODPRTINA KAR SE ULIVA ODTENEK, RAZLIČICA MESTO V RUSIJI SZ. OD MOSKVE REKA V MISSOURIU RASTLINSKI SOK ASTRONAVT ARMSTRONG NEKDANJI KONGOŠKI POLITIK JOSEPH VRANJI SAMEC FRANCI IVANČIČ NACE (DOMAČE) SVETOVLJA- NSTVO (KNJIŽ.) PASTIR OVNOV AMERIŠKI PREDSEDNIK RONALD NIKOLA TESLA ALEŠ KLINAR NAJVIŠJA IGRALNA KARTA GRAFIČNO ZNAMENJE ZA POUDAREK ITALIJANSKI IGRALEC ARNULDO (R.1916) energetika lepo Ogrevanje s Samotnim jedrom j|. Kvaliteta In cena bo tudi vas presenetila CENTRALNI ELEKTRIČNI RADIATOR ZA BIVALNE IN POSLOVNE PROSTORE O Oh ob c o M Ö J cd C ‘S Tj O cd M c/5 Ö JS o SRBSKO MOŠKO IME, ALEKSANDAR MAJHEN OVEN FIGURA PRI ŠAHU, KMET (PPG.) POTAPLJAŠKA PRIPRAVA REKA V PANDŽABU MESTO V UKRAJINI PODATKI (KNJIŽ.) IZRAELSKI IGRALEC NASH MAN AMERIŠKA TEDENSKA REVIJA TATARSKO IME ZA VOLGO CIRIL IVKOVIČ PETER TOŠ NORDIJSKI IZRAZ ZA SMUČI JAPONSKI REŽISER KUROSAWA NJORKA STADION V BUDIMPEŠTI MEDNAROD. ORGANIZAC. ZA BEGUNCE VOJAKI (NAR.) IME ATLETA BOLDONA TESALSKI KRAU PRISTANIŠČE V MAROKU OLIVER ANTAUER KAMEN Z AVALE ROMAN ZMORSKI MARJAN ŠORLI POVRŠINSKA MERA ELEKTRON. PRIPRAVA ZA MERJENJE GLOBINE Z ULTRAZVOK. PRETEPAČ REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE INDIJANSKO UUDSTVO V OSREDNJI MEHIKI ISLANDSKA DOLŽINSKA MERA (67,78 CM) PAVEL ZIDAR AMERIŠKA PISATEUICA KALLAS DEL DREVESA, KI JE OSTAL V ZEMUI FRANCOSKI IGRALEC CHARLES Nagradna križanka "Energetika Mužar" Rešitev križanke, objavljene v septemberski številki Utripa: FOTO-RIZMAL-NA-NOVI-LOKACIJI. Izžrebani nagrajenci: 1. Jošt Jožica, Železno 22, Žalec; 2. Martina Rajh, Šešče 20 b, Prebold; 3. Ani Ledinšek, Šmatevž 17, Gomilsko. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja Foto Rizmal Žalec. Pokrovitelj križanke v tej številki je Energetika, Mužar, k.d., Tomšičeva ul. 15, Žalec Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18.11. 2013. PRISTANIŠKO MESTO V GRČUI, V VZHODNEM DELU EGEJSKE MAKEDONUE SESTAL Boris >tast|eyj MRŽNJA, SOVRAŠTVO. NEJEVOUA, ODPOR (KNJIŽ.) ELEKTRIČNA MORSKA RIBA AZIJSKA DRŽAVA ZNAČAJ JAKOB ALJAŽ YU NOGOMETAŠ SLIŠKOVIĆ IGRALKA KACJAN GLAVNO MESTO ARMENIJE / MESTO NA OTOKU KJUŠU NAOČNIKI SLOVENSKI KIPAR IN GRAFIK JANEZ ZVEZA V ŠPORTU ALI DRUŠTVU, TEKMOVAL SKUPINA NAJSVETLEJ. ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA GROBO DOMAČE SUKNO GODRNJAV ČLOVEK ŽIVA AMBROŽIČ ČLOVEK, PERSONA ROČKA ZA ZAVIRANJE PAZNIK, KI SKRBI ZA RED USED (REDKO) OBŠITI DEL NAJVEČJI SLOVANSKI NAROD PRIPADNIK ITALOV RAZPRŠENA SVETLOBA PRIPADNIKI ESEROV RAZPRAVA, BESEDNI BOJ NAJTRŠE ŽELEZO Z LASTNOSTMI JEKLA EGIPČANSKI BOG SONCA 4? rs' A TUJA, EKSOTIČNA ŽIVAL JEMENSKI POLITIK-HAJDAR ABU BAKR AL GRŠKA OSVOBODIL. VOJSKA HRVAŠKI OTOK .AMERIŠKA KUKAVICA JAP. DROBIŽ VZDEVEK ONASSISA STARO KITAJSKO BRENKALO KRAJ PRI VELIKIH LAŠČAH VOLNA ČESANKA SLOVENSKI IGRALEC MARKO POŽIVILNA PIJAČA OKOUSKI ORGANIZEM TONE CENCEU MAJHEN ZAJEDAVEC PETER ČERNE NASLOV MUSLIMAN. VLADARJEV RAZLIKA MED MOŠKIM IN ŽENSKO ČRTA, KI VEŽE KRAJE Z ENAKIM ZRAČNIM TLAKOM PRIREJENA STVAR (REDKO) DVORANA ZA OGLED FILMOV GLAVNO MESTO PROVINCE ADRAR V MAVRETANIJI ORODJE ZA PIUENJE ŽUU OD OBUTVE, ČEVLJA (KNJIŽ.) REKLO, PREGOVOR SPODNJI DEL PROSTORA, POD ALKALOID V LISTIH TOBAKA REKA V RUSIJI SLOVENSKI ČARODEJ MIRAN MLINSKI ŽLEB (NAR.) SLOVENSKI ARHITEKT MIHEVC KRAJ NA OTOKU BRAČU PETRA ARČAN PRAVOSLAV. ŠKOF ALI NADŠKOF REKA V FRANCIJI, DESNI PRITOK SENE HAJSTAREJŠA KAMENA DOBA REKA V BELORUSIJI JAJČNIK (ANAT.) Nagradna križanka "Pizzeria Zanzibar" Pokrovitelj križanke v tej številki je Pizzeria Zanzibar na Filipovem trgu, Žalec, Lidija Repas, s.p. Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 18.11. 2013. oktober 2013 ŽIVIMO Z ZEMLJO Nov sistem obdavčitve v kmetijstvu V Nemčiji zadišal slovenski hmelj Martin Ribar s kratkodlakim ptičarjem Lastniki in vodniki s pasjimi lepotci Kmečka gospodinjstva, ki so s povprečjem dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leti 2011 in 2012 presegla 7.500 evrov, morajo do 31. oktobra 2013 na davčnem organu priglasiti ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Rok za začetek obveznega vodenja računovodstva oziroma evidenc za davčne namene je 1. januar 2014. Kmečka gospodinjstva, ki so presegla ta prag, so z DURS-a že prejela obvestila o obvezni priglasitvi. Zelo pomembno je, da dobro premislijo, kateri način obdavčitve je zanje ugodnejši. Prva možnost je obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. V tem primeru se kmetiji priznajo stroški v višini 70 % ustvarjenih prihodkov. 30 % je njihova davčna osnova, ki je obdavčena z 20 % stopnjo in je to dokončni davek. Torej bodo od prihodkov plačali 6 % davka (dohodnine). Drugi način je na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih. odhodkov. V tem primeru se spremljajo prihodki in odhodki po uveljavljenih računovodskih standardih in se na ta način ugotovi davčna osnova, ki je obdavčena po dohodninski lestvici. Na dan 31. 12. 2013 se bo popisalo stanje na kmetiji, ki bo vplivalo na končni rezultat gospodarje- nja. Popisati bo potrebno zgradbe, opremo, čredo, nasade ... Potrebno se je zavedati, da igra davčna osnova v obeh primerih pomembno vlogo pri pridobivanju socialnih transferjev (plačilo vrtca, otroški dodatek...). Za pomoč pri odločitvah v zvezi s tem se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo, seveda pa bomo na našem zavodu vodili tudi poslovne knjige za kmetijsko dejavnost. Ker je na voljo zelo malo časa za tako pomembno odločitev, je najbolje, da se o tem dobro pozanimate, seveda pa smo vam vedno na voljo za pomoč. Anka Luskar, KMETIJSKO-GOZDARSKI ZAVOD CELJE Zaključili Štafeto semen Irena Rotar med svojim nagovorom Eko civilna iniciativa Slovenije je v petek, 18. oktobra, v centru sonaravnih znanj La Vita v Veliki Pirešici v okviru Ekofej-sta organizirala zaključno prireditev letošnje Štafete semen. Na prireditvi so podelili priznanja za sodelovanje v omenjenem projektu in organizirali okroglo mizo z naslovom Ali znamo (pre)živeti s semeni, z znanjem in delom. Zbrana semena so predali v preučitev in hrambo za gensko banko Slovenije mag. Jelki Vozlič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Okrogle mize so se udeležili številni predstavniki stroke, znanstveniki, napredni novinarji, mediji, učitelji, vzgojitelji, predstavniki nevladnih organizacij in somišljeniki, ki želijo s pozitivnimi dejanji in z medsebojnim sodelovanjem poskrbeti za večjo prehransko varnost v Sloveniji. Predstavnica Eko civilne iniciative Slovenije Irena Roter je v uvodu povedala, da je Štafeta semen prispevala k velikemu razcvetu aktivnosti več tisoč ljudi za zbiranje, izmenjavo, sajenje avtohtonih, domačih in tradici- onalnih vrst semen, vzgojenih v Sloveniji in vajenih našega okolja. »Semena so osnovna prehranska varnost, zato so še kako pomembna. Veseli smo, da je Štafeta semen poleg sejanja semen rastlin prispevala tudi k temu, da so še močneje vzklila semena znanja in povezovanja. Prispevala je k večjemu zavedanju o tem, kako pomembna je prehranska varnost in odgovornost Slovencev do lastne usode,« je še poudarila Rotarjeva. V nadaljevanji so svoje delo, misli in vizijo predstavili predsednik La Vite Vito Klinc, podžupan Občine Žalec Marko Laznik, predsednik KS Galicija Jože Kruleč, predstavnica Kmetijskega inštituta Slovenije Jelka Vozlič, predstavnik ministrstva za kmetijstvo in okolje Tomislav Bošnjak, predstavnika Sekretariata Skupnosti višjih strokovnih šol RS Alicia Leonor in Sauli Miklavčič, predstavnica Vrtcev Slovenska Bistrica Ivana Leskovar, predstavnica kluba Gaia Loreta Vlahovič, predstavnica društva Ajda Vrzdenac Meta Vrhunc, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatja- na Žgank Meža in predstavnica Celjskega sejma Sergeja Pregelj, saj na Altermedu vsako leto gostijo tudi Štafeto semen. Vsi udeleženci so si bili enotni, da pomenijo dejavnosti vzgojiteljev, vrtcev, šol, društev in posameznikov vse več posajenih semen, pravi razmah vrtičkov, gredic, sodelovanja in izmenjav semen, kar tudi pomeni, da se zavest o samooskrbi Slovenije povečuje. Ne nazadnje sta k temu prispevali tudi vsesplošna kriza in skrb za vsakdanje preživetje. O aktivnostih, povezanih s Štafeto semen, pa nedvomno pričajo tudi številna priznanja, ki so jih tokrat podelili sodelujočim šolam, vrtcem in posameznikom. Priznanje so prejeli tudi OŠ Prebold, OŠ Petrovče, OŠ Žalec, POŠ Trje, Vrtec Trje, ki z Ekoglavci vsak mesec pripravi tudi razstavo na temo na-D. Naraglav rava. Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije je letos prvič sodelovalo na sejmu Drinktec v Miinchnu. Od 16. do 20. septembra so slovenski hmeljarji predstavljali sorte hmelja, ki jih pridelujejo, svoje hmeljarske kmetije in tudi pivo, ki ga varijo slovenske pivovarne. Slovenske hmeljarje so predstavljali starešina in predsednik društva Anton Rožič, aktualni starešina Jože Ribič, prejšnji starešina Slavko Šalej, strokovna sodelavca IHPS ter vodji ekipe dr. Iztok Jože Košir in doc. dr. Andreja Čere-nak, princese Eva Bizjak, Maja Šporn, Zala Povše in Monika Jelen, starešina in vodja odbora za promocijo pri društvu Janez Oset, član društva Milan Gostečnik in seveda tudi harmonikar Jernej Ribič. Oblikovali so ekipi, ki sta se izmenjali v času sejma. Na razstavnem prostoru s slovensko zastavo in društvenim praporom so ves čas vrteli film s prikazom pridelovanja hmelja, hmeljarskih kmetij in dejavnosti društva (posnela sta ga Marcel Šalej in Zala Povše), obiskovalcem so bile na voljo zloženke v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, promocijski material Savinjske doline, Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Žalec, predstavili pa so tudi deset sort slovenskega hmelja v storžkih. »Vsak obiskovalec je lahko poduhal slovenski hmelj in se tako seznanil z njegovo žlahtnostjo, za morebiten nakup pa smo ga napotili k našim trgovskim hišam,« sta povedala Anton Rožič in Janez Oset ter dodala, da so obiskovalci poleg hmeljskih storžkov in publikacij zelo pohvalili tudi domače salame savinjskih hmeljarjev, Prvič psi lovskih pasem Na sejmu Drinktec so slovenske hmeljarje zastopali: aktualni starešina Jože Ribič (na levi), nekdanja princesa Maša Šporn, sedanja princesa Eva Bizjak in vodja odbora za promocijo Janez Oset Na sejmu Drinktec so slovenske hmeljarje zastopali tudi lanski starešina Slavko Šalej in princesa Monika Jelen, ob njej prejšnja princesa Zala Povše, doc. dr. Andreja Čerenak z IHPS ter vodja odbora za promocijo Janez Oset domači kruh in različne vrste podpore Kmetijsko-gozdarske piva, ki so jima ga za predstavitev podarili Pivovarna Laško, Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Žalec (pivo Kukec). Slovenski razstavni prostor je imel številne obiskovalce z vseh koncev sveta, celo Indijci so pokazali veliko zanimanja za slovenske sorte hmelja, prav tako je prišlo kar nekaj slovenskih prodajalcev hmelja in predstavnikov pivovarn. Slovenski hmeljarji se preko svojega društva na sejmu v Nemčiji ne bi mogli predstaviti brez zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Deželne banke Slovenije, Pivovarne Laško, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ZKŠT Žalec in občin Žalec, Braslovče in Polzela. Še posebej pa so hvaležni tistim hmeljarjem, ki so v zavedanju pomena promocije za to predstavitev prispevali po deset evrov na hektar hmeljišč v obdelavi. Predstavitev je bila zelo uspešna, so ocenili v društvu, seveda pa upajo, da se bo to pokazalo tudi v boljši prodaji slovenskega hmelja. K. R., foto: arhiv društva Lovsko kinološko društvo Celje je v sodelovanju z Lovsko družino Braslovče in pod pokroviteljstvom Občine Braslovče na prireditvenem prostoru v Braslovčah pripravilo 1. državno razstavo psov lovskih pasem z mednarodno udeležbo CAC Savinjske doline 2013. Ljubitelji lovskih terierjev, jazbečarjev, goničev, krvosled-cev, ptičarjev, prinašalcev in šarivcev so lahko občudovali kar 165 psov 41 pasem iz Slovenije, Italije, Avstrije, Srbije, s Hrvaške in Češke, od tega kar 149 psov iz Slovenije. Pripravili so tudi specialno razstavo nemških prepeličarjev, na kateri je bila najlepša črna prepeličarka Vojka Križnika iz LD Vransko, zmagovalec 1. specialne razstave nemških prepeličarjev pri nas pa je s svojim psom postal član LKD Ivan Glušič iz Velenja. Pri pasmi ptičarjev je bil najlepši kratkodlaki weimarski ptičar lastnice Katje Požgaj, vodil ga je Martin Ribar, drugo mesto je s kratkodlakim nemškim ptičarjem zasedel Čedomir Vogrinec (oba iz LD Polzela), kratkodlaki weimarski ptičar Antona Savorgnanija iz Žalca pa je pri veteranih osvojil drugo mesto. T. Tavčar PODEŽELSKA TRŽNICA ŽALEC 4 vabi z bogato ponudbo kmečkih izdelkov in dobrot. Vsako soboto od 9. do 12. ure INFORMACIJE/KRONIKA oktober 2013 NOVO! AKTUALNO! GORILNIKI FENIX NA PELETNO BIOMASO • enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje) • transporter za pelete, zalogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709186, E: danilo.pikl@triera.net ‘/me in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Koncert za citrarski abonma in izven Matjaž Robavs in Tomaž Plahutnik Nedelja, 24. november, ob 17. uri Center Mega pri dvorcu Novo Celje NAROČILNICA ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 8,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip. MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si. SERVIS BELE TEHNIKE *Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika 4 Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net J JKP Žalec, d.o.o. Ulica Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec Tel.: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 E-naslov: info@jkp-zalec.sT Obveščamo občanke in občane občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, da bomo imeli v soboto, 9. 11. 2013 med 8. in 12. uro na dograjeni Centralni čistilni napravi Kasaze DAN ODPRTIH VRAT Javnega komunalnega podjetja Žalec, d. o. o.. Vabljeni Direktor: Matjaž Zakonjšek, univ. dipl. inž. el. spec. ti JKP ŽALEC Pomoč Lobnikarjevim iz Marije Reke po požaru Župnijska karitas Prebold je pri Banki Celje odprla račun za pomoč Lobnikarjevim: 0600 0193 5805 631. Hvala vsem darovalcem! Dobrodelni koncert za Tomaža Močenika Župnijska karitas Prebold vabi v nedeljo, 17. novembra, ob 16. uri v Dom krajanov Tabor na dobrodelni koncert za pomoč Tomažu Močeniku. Vabljeni! Info.: Župnijska Karitas Prebold, 041 576 012 Občina Žalec obvešča, daje od 14.10. do 13.11. 2013 v prostorih Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec in v prostorih KS Šempeter v Savinjski dolini javno razgrnjen dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje oskrbnih dejavnosti, rekreacije in stanovanj v Šempetru (v nadaljevanju OPPN). Ureditveno območje OPPN se nahaja ob regionalni cesti RII-447/0367 Ža-lec-Šempeter v osrednjem delu naselja Šempeter v Savinjski dolini in obsega zemljišča pare. št. 434/4 in 434/7, vse k. o. Šempeter v Savinjski dolini. Med javno razgrnitvijo lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Urad za prostor in gospodarstvo Občine Žalec ali na KS Šempeter v Savinjski dolini. Sklep o javni razgrnitvi je v celoti objavljen na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si, na oglasni deski Občine Žalec in KS Šempeter v Savinjski dolini. Občina Žalec obvešča, da bo še do 3.11. 2013 (začetek javne razgrnitve je bil 4. 10. 2013) v prostorih Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec in v prostorih KS Šempeter v Savinjski dolini javno razgrnjen dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) severovzhodnega dela naselja Šempeter. Ureditveno območje OPPN se nahaja ob regionalni cesti RII-447/0367 Žalec-Šempeter v severovzhodnem delu naselja Šempeter v Savinjski dolini. Med javno razgrnitvijo lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Urad za prostor in gospodarstvo Občine Žalec ali na KS Šempeter v Savinjski dolini. Sklep o razgrnitvi je v celoti objavljen na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si). na oglasni deski Občine Žalec in KS Šempeter. Brglez, cLo.o. Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko Trgovine: P'r Pek Vransko: B 03 703 30 38, Ostrožno: B 03 428 20 60, Griže: B 03 713 30 80, Vrbje: B 03 713 30 86, Tabor: B 03 703 4370, Laze v Tuhinju: B 01 834 52 50, Jaka Zagorje: B 03 566 02 80, Maj Zagorje: B 040 812 347, Ana Kisovec: B 070 568 990; Slaščičarne: Petrovče: B 03 713 30 84, Šempeter: -B 03 703 30 46, Nik Žalec: -B 03 713 30 90; Bar: Vransko: B 040 167 218. Spoštovani kupci! Pred nami sta praznična dneva. V tem času se bomo spomnili na Primoža Trubarja, očeta slovenske reformacije in človeka, ki nam je napisal prvo knjigo v slovenščini in nas s tem postavil ob bok drugim narodom. V luči spomina je tudi L november - dan spomina na mrtve, na naše prednike in vse, ki smo jih imeli radi. Spoštujmo preteklost, njihova dela in vse, kar so dobrega naredili za nas, družbo in svet. V našem kolektivu se zavedamo, da je življenje posameznika le kanček zgodovine človeštva, hkrati pa se trudimo, da bi to obdobje preživeli čim bolj lepo in v polnem sožitju s sopotniki našega časa in naše poslovne zgodbe, ki jo pišemo skupaj že trideset let, vi kot potrošniki in mi kot ponudniki storitev. Naj bo tako tudi v prihodnje! Brglezovi ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi ljubljenega moža, očeta, tatija, brata in strica SAMA PREMIKA (27. 4.1947-28. 9. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Še posebej se zahvaljujemo govornikom dr. Emilu Rojcu ter Alenki in Dušanu Banku, prijatelju Dolfetu Naraksu, gospodu Andreju Pergerju za nežne zvoke trobente in Vokalni skupini In špiritu. Hvala tudi vsem, ki ste mu ob težki bolezni stali ob strani, še posebej dr. Alenki Kobal, dr. Mateju Kolarju in Nataši Leskovšek. Z bolečino v srcu žena Nada, hčerki Lada in Lea ter brat Marjan z družinami V spomin Samu Premiku! Dragi prijatelj Samo! Z veliko žalostjo se poslavljam od tebe v imenu tvojih planinskih prijateljev. Vest, da si mirno zaspal, dragi prijatelj Samo, nas tolaži, prinesla nam je uteho, saj smo težko spremljali tvoje poslavljanje od življenja. Še posebej zato, ker smo vedeli, koliko življenjske radosti in energije je bilo v tebi, ki si jo v tridesetih letih naših planinskih potepanj srčno delil z nami. Ne vem, kdaj si vzljubil planine, hribe in hribčke okrog nas, ali takrat, ko si se petnajstleten povzpel na Triglav, ali kasneje. Vem pa, da smo mi, tvoji planinski tovariši, hribe vzljubili zaradi tebe in s teboj. Zato nam bo za vedno ostal v spominu naš prvi skupni vzpon na Triglav; v soboto, kosi se poslovil od vseh, ki si jih imel rad, in od vsega, kar je bogatilo tvoje življenje, je minilo natanko 22 let od tega dogodka. Triglav nas je za vedno prijateljsko povezal. Kje vse v teh letih nismo bili skupaj! Koliko velikih in drobnih doživetij nam je s teboj polnilo dušo! Noben mraz, le visok sneg in neurje sta nas ob četrtkih in nedeljah prisilila, da smo ostati doma. Kako smo se veselili naših srečanj! To so bili dnevi, ko smo se napolnili z dobro voljo, močjo in radoživostjo za ves delovni teden, se oborožili s samozavestjo, ko smo ponižni, a kraljevsko ponosni stopili na vrh. In ko smo šli, mnogi brez prave opreme, ki smo jo pozabili, je bila, dragi Samo, v tvojem nahrbtniku vedno rezervna srajca ali kapa, našle so se palice in okrepčilo. Nikoli se nisi podal na pot nepripravljen, nikoli objestno, nikoli nepremišljeno, zato nas je tvoja preudarnost pogosto obvarovala pred nezgodo. Bil si prijatelj, tovariš, včasih skrben kot oče, ljubezniv učitelj življenja in poln iskrivega humorja, tako smo nasmejani premagali marsikatero strmino in poledenelo pot. Katera nam je ostala najljubša? Vse. A kaj bi dali, da bi bil še kdaj z nami na bohinjskih strminah, tistih, ki smo se jih tako radi spominjali, na katerih je tik pred nami prhnil v sončen dan divji petelin in smo hodili po stezi, tako posejanimi z žarečimi murkami in svetlimi planikami, da nas je bolelo, ker smo hodili po njih. Da bi bil z nami, nasmejan, skrben, preudaren, takšen, kakršnega se te bomo vedno spominjali! Ljubi Samo, ne moremo še dojeti, da si ne bomo več delili tistih najbolj naših občutkov, ki so nas tako osrečujoče povezovali. Zdaj bomo brez tebe legli v travo, kot smo to pogosto počeli, in gledali v nebo, za potujočimi oblaki, in vedeli, da smo srečni, ker nas osrečujejo takšne drobne radosti. Kako lepo je bilo s tabo poslušati tišino, biti daleč od mestnega hrupa in najti mir v sebi. Kadar bomo zdaj šli mimo zlatega pšeničnega polja, valujočega kot morje, bomo postali kot vedno. Vsak zase bo v spomin poklical tebe, tvojo ljubezen do narave, tebe, občudovalca lepega in zagovornika dobrega, na glas pa si bomo priznali, kako nam je bilo dobro s teboj, koliko lepega si nam podaril v letih druženja, kakšna srečuje bilo imeti tebe za prijatelja. Vem, ko bomo zdaj na planinskih poteh prisluhnili tišini in zrli v nebo, ne bo več tako, kot je bilo s teboj, tako samotno bo, a bomo čutili, da si z nami in da bomo mi vedno s teboj. Alenka Banko Dragi prijatelj! Z žalostjo v srcu smo se sprijaznili s tem, da nas je zapustil naš član, vestni sodelavec in prijatelj Samo Premik. S svojo nesebičnostjo in z željo po pomoči sočloveku je bil med pobudniki lionizma v Savinjski dolini. Bil je ustanovni član in dvakratni predsednik Lions kluba Žalec, vesten, humanitaren in pošten, mož na dobrem glasu. Dragi prijatelj, pogrešali te bomo. Člani Lions kluba Žalec POPRAVEK V septembrski številki časopisa so se nam v članku z naslovom Za praznik nov most v Kasazah napačno zapisali podatki najstarejše krajanke tega dela Kasaz. S prerezom traku je most skupaj z županom in predsednikom Sveta KS simbolično odprla 88-letna Anica Cvirn. Za pomoto se gospej Anici opravičujemo. Uredništvo Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš premagal,. a pošle so ti moči in za vedno si zatisnil oči. ZAHVALA V 77. letu nas je za vedno zapustil naš dragi JANEZ JELEN po domače Hriberškov Ivan s Ponikve (5.1. 1937-15. 9. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč, za svete maše, nam pisno in ustno izrazili sožalje ali nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala pogrebcema Milanu in Bogdanu, župnikoma Tonetu in Janezu Krašovcu, gospodu Jelenu za lep govor, Lojzki za molitve, MPZ, Cerkvenemu pevskemu zboru Ponikva in organistki. Hvala Pihalnemu orkestru Zarja Šoštanj za igrane žalostinke, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Zahvaljujemo se športnikom DU Ponikva, FS Ponikva, ostalim društvom, Marjani Podrzavnik in vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je bilo slovo lažje. Hvala SB Celje, dr. Kravosu za vso skrb v času njegove bolezni. Hvala kolektivom Hmezada Export-Import Žalec, PV Zimzelen Topolšica, Veplasa Velenje, Višjega sodišča v Celju, podjetij Vi-ja, Gotovlje in Tekavc Gomilsko. Še enkrat hvala vsem za vsako tudi najmanjšo pozornost, ki ste mu jo namenili. Posebej pa bi se radi zahvalili Mariji, ki je lepo skrbela za našega očeta, mu bila vseskozi v oporo in ga bodrila, tudi ko je bilo najhuje. Žalujoči: sin Janko z družino, hčere Jožica, Minka, Danica in Jelka z družinami, prijateljica Marija in ostalo sorodstvo Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Ob bolečem slovesu drage mame, babice in prababice MATILDE VAŠL iz Ločice ob Savinji (22. 4. 1926-5. 10. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekli sožalja in jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Kovačcu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in trobentaču. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča, babica in prababica MARIJA PERNOVŠEK roj. KAČ z Ložnice pri Žalcu (9. 4. 1926-10. 9. 2013) Posebna zahvala za pomoč v težkih trenutkih dr. Jurkovnikovi in sestri Cvetki. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, pevcem Kvarteta Idila in gospe Mojci za poslovilni govor. Hvala tudi patru Jožetu za opravljen pogrebni obred, delavcem JKP Žalec ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni S 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net *^Sp POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vanti tn zu vas dosegljivi 24 ur na dan Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (T. Pavček) ZAHVALA Ob smrti dragega MARTINA RIBIČA iz Latkove vasi 239 (16.11.1932-10. 8. 2013) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu kadarkoli s čimerkoli polepšali in olajšali življenje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba, kjer počiva v miru in brez bolečin. Naj lep spomin nanj ostane vedno živ. Vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre SLAVICE SEDMINEK roj. HERMAN iz Vrbja 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Tiho, tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine in pusti spomine ... ZAHVALA V 91. letu nas je tiho in nenadoma zapustila draga mama, babica, prababica, praprababica, sestra in svakinja PAVLA TKAVC iz Zabukovice 25, Griže (1.1.1923-29. 8. 2013) Iskrena hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za slovo in lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Žarek, Godbi Zabukovica, gospe Ivanki Ropotar za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba in JKP Žalec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala osebnemu zdravniku dr. Kravosu in sestri Ireni, prav tako dr. Rezarju in osebju Bolnišnice Topolšica ter Splošni bolnišnici Celje, ki ste ji, kadar je potrebovala zdravniško pomoč, vedno pomagali, dokler konec avgusta telo ni klonilo. Hvala tudi sestri Cvetki Sitar. Še enkrat iskrena hvala vsem! Žalujoči: hči Sonja, sin Slavč in hči Mari z družinami Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 18. novembra 2013 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80 V tihem grobu zdaj boš spal, a v naših srcih kot svetel žarek boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata JANEZA KORENTA iz Šmatevža (16. 10.1944-4. 10. 2013) se iskrefio zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spoštljivo pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za vse darove, izrečena ustna in pisna sožalja ter za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Resnično človekovo bogastvo je vse, kar je dobrega naredil na tem svetu. (Mohamed) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in strica JANEZA ŠTORMANA iz Ločice ob Savinji 55 c se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, članom Športnega društva Savinja 2000, duhovnikom, zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom Splošne bolnišnice Celje za vso pomoč. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zelo ga bomo pogrešali... Žalujoči: žena Manica, sinova Gregor in Iztok z družino ter brat Zvone z družino Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila draga stara mama, sestra, svakinja in teta ROZALIJA RIBIČ roj. ČEHOVIN iz Žalca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu Banku in tovarišu Megliču za lepa poslovilna govora, pevskemu zboru za lepe pesmi slovesa, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata VINKA VOLAVŠKA iz Žalca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter za izrečena ustna sožalja. Posebna zahvala dr. Strouhalu, dežurni ekipi Zdravstvenega doma Žalec, Združenju borcev za vrednote NOB Žalec in pogrebni službi Ropotar. Vsi njegovi Za večno je zastal tvoj dih, srce ti je prenehalo biti, spomin nate ostal bo tih, a žalosti se ne da prekriti. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta BERTA PETEK iz Graščinske ceste 15, Prebold (13.4. 1924-5. 9. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala Domu starejših občanov Prebold za oskrbo in nego, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, praporščakom, pogrebni službi Ropotar za organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti, gospe Ivanki za besede slovesa ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pot. Počivaj v miru. Žalujoči: vsi njeni Minilo je leto dni, odkar sveča ti v pozdrav gori, ni ure, dneva in noči, povsod si z nami v srcu ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. V SPOMIN Ljuba mama in stara mama NEŽA POVŠE iz Založ 63 (16. 1. 1937-24. 10. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in jo imate v lepem spominu. Vsi njeni Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 28. oktobra je minilo šest let, odkar nas je zapustila ljubljena mama, babica, prababica, praprababice in tašča ŠTEFKA CIZEJ roj. CILENŠEK iz Migojnic Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Tiho, tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine in pusti spomine ... ZAHVALA vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi naše mame, babice in prababice KRISTINE HERMAN iz Dolenje vasi 176 (12. 12. 1928-21. 9. 2013) sočustvovali z nami in jo pospremili k zadnjemu počitku. Sinova Jože in Bine z družinama POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11 /c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt 041/672 115 in 041/536 408 www.pogreb-morana.si Kako naj dojamem, kako naj verjamem, da te ni, moja MARUŠA CENCELJ (1989-2012) Vedno skupaj in s teboj, včeraj v življenju, danes v spominu, jutri v večnosti. Tvoji Ni te več na klopci ob hiši, nič več se tvoj glas ne sliši, bolezen te je objela, poslednjo moč ti vezla. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN Dragi mož, oče, dedi in pradedi JOŽEF MATKO iz Miklavža pri Taboru (14. 8. 1921-20.10. 2003) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi njegovi, ki ga močno pogrešamo Spominje kot pesem, ki v srcih odzvanja, spominje kot cvet, ki nenehno poganja, spominje kot svetloba, ki dušo obliva, spomin je kot ljubezen, ki v srcih prebiva. V SPOMIN 2. novembra bo minilo 10 let, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustila, a v naših srcih kakor prej živiš. TANJA PLASKAN iz Malih Braslovč Hvala vsem, ki prižgete svečo in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE. Naročila na GSM: 041 611 087 Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini Vsi, ki jih imamo radi, nikoli ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. V SPOMIN 25. maja in 7. avgusta je minilo tri leta in eno leto, odkar sta nas za vedno zapustila naša draga ata in mama JOSIP in PAVLA GRIVEC s Polzele Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima na grobu prižigate svečke. Sinovi z družinami Tiho, tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine in pusti spomine... ZAHVALA V 90. letu starosti je mirno zaspala MARIJA HROVAT po domače KOŠIRJEVA MARICA z Brega pri Polzeli (17.11.1923-30. 9. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sožalja, sveče in za svete maše. Posebna zahvala vnukinji za čustvene besede slovesa, skupini Dominik za petje pri sveti maši in gospodu župniku Jožetu Kovačcu za opravljen pogreb in mašo zadušnico. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da smo se od nje dostojno poslovili. Vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga IRENA JELEN roj. ŠIRŠE iz Ločice ob Savinji Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu ter ji prižigate svečke ... Vsi njeni Naša življenja spominjajo na pot, ki jo zariše sonce. V najtemnejšem trenutku si lahko obetamo svetlobo dneva. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in zet ALOJZ RIBIČ iz Tabora Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena. Vzame nam, kar smo imeli najraje, in nam dodeli pusto osamljenost, polno spominov. Ampak vsi mi, ki smo te imeli neizmerno radi, živimo z občutkom, da nismo sami. Zato iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v lepem spominu, obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in sveče. Vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešamo Našli Križnarjevo letečo kamero V zakon z gasilskim "žegnom" Krompir batata na pohodu Tomo Križnar (v sredini) in Irena Rotar (levo) ob predaji izgubljene leteče kamere Otroc so lačn, tk je! Mladinska sekcija TD Žalec je v Roblekovi dvorani v Žalcu pripravila zanimivo razstavo z naslovom »Otroc so lačn, tk je!«, ki je imela dobrodelni značaj. Razstava je, kot pravijo, ustvarjalni projekt mladih umetnikov, oblikovalcev in fotografov žalske občine, ki so s srčnim namenom na ogled postavili svoja umetniška dela. To so Daša Jež, Miha Veber, Matic Petrovski, Žiga Zapušek, Maja Strahija, Špela Hvala, Andrej Mratinkovič, Tomaž Vipotnik in Lina P. Zupanc. Z omenjenim dogodkom so želeli opozoriti tudi na določena pereča dogajanja in stanja v sodobni družbi, saj so z zbiranjem prispevkov v višini enega evra zbirali sredstva za pomoč malim lačnim ustom. Zbrani denar so se odločili podariti otroku iz njihovega okoliša, učencu žalske osnovne šole. Prireditev je potekala v vse bolj priljubljeni točki Žalca, v Roblekovi hiši, ki se povezuje predvsem s pojmom kulture in je blizu tako mladim kot starim. T. Tavčar ob Savinji, in ženinu Urošu Žibretu s Ponikve, članu prostovoljnega gasilskega društva, v Ločici pripravili curkomet, skozi katerega sta se zapeljala v gasilskih vozilih. Pred tem so jima njuni gasilski tovariši izročili darila in jima zaželeli srečno skupno življenje. Slavje je bilo zelo bučno in mokro, prisostvovali pa so mu, poleg gasilcev in svatov, tudi številni krajani. T. T. V okviru zadnjega Ekofej-sta in zaključne prireditve Štafeta semen 2013 v Veliki Pirešici so svetovnemu popotniku in humanistu Tomu Križnarju vrnili letečo kamero, ki mu je ob prikazu na junijskem Ekofejstu ušla nad področje kamnoloma in potoka Velika Pirešica. Po množični iskalni akciji, ki so se je udeležili gasilci, domačini, člani EKOCI-ja in La Vita, jo je našla domačinka. Tomo Križnar je bil vrnjene kamere zelo vesel, saj bo kmalu ponovno odpotoval v Darfur, kjer po svojih močeh pomaga izmučenemu, lačnemu in brezpravnemu ljudstvu. D. N. Ženin in nevesta sta se pripeljala pod snopom curkometov vsak v svojem gasilskem avtomobilu V soboto so gasilci pol-zelskega občinskega gasilskega poveljstva in Prostovoljnega gasilskega društva Ponikva nevesti Bojani Tevžič iz Ločice pri Polzeli, predsednici PGD Ločica Na kmetiji Zupančevih v Dobriši vasi so se letos kot prvi v Sloveniji odločili za gojenje sladkega krompirja, znanega kot batata. Pri tem sodelujejo z Biotehniškim centrom Naklo. V svetu je krompir batata ena od zelo pomembnih prehrambnih rastlin, saj ga na 9 milijonih hektarjev pridelajo 130 milijonov ton. Te dni so začeli s spravilom prvega pridelka, saj batata dozori ob prvih ohladitvah. Kot je povedal gospodar Vinko, so za to rastlino značilni zelo veliki plodovi, ki se razvijejo v zemlji in tehtajo od enega do štiri in več kilogramov. Je sladkega okusa, primeren je za sladkorne bolnike, bogat s številnimi vitamini in z mnogimi drugimi koristnimi minerali. Iz njega je mogoče pripraviti številne sladke in slane jedi, ki jih je mogoče kombinirati z mnogimi drugimi prehrambenimi pripravki. T. Tavčar Vinko Zupanc s 3,85 kilograma težkim krompirjem Mladi žalski ustvarjalci Živijo s tradicijo podeželja Turistično društvo Braslovče se trudi ohranjati tradicijo podeželja in obuditi nekdanje življenje in delo na podeželju. Prostor pred brunarico društva, kjer so se zbrali sosedje z vasi na ličkanju koruze, so preuredili v kmečko dvorišče kot pred desetletji. Medtem ko so pridne roke »kožuhačev« ličkale koruzne storže, je druga skupina vezala storže. Tudi najmlajši udeleženci so prišli pomagat. Iz velikega kotla je vel prijeten vonj okusnega golaža, ki ga je kuhala turistka Danica, in po svežem kruhu iz krušne peči, ki ga je spekla Ana Turnšek. Prav prijetno je bilo, ko so se po skupnem delu vsi zbrali za veliko mizo, jedli, pili sladki jabolčnik, lupili kostanj in ob luninem svitu tudi zaplesali. Razšli so se z željo, da bi tudi naslednje leto Stanku Turnšku koruzno polje dobro obrodilo, da bi lahko ponovno pripravili kožuhanje. T. T. TRIANGEL npgtonatrta kulturna na*&a icalje ivcitnja ialac LUKA ŽELEZNIK, flavta UROŠ BARIČ, kitara DRAGO MEDVED, povezovanje Člani TD Braslovče pri kožuhanju Jesenski Trianglov večer VEČER VINA IN POEZIJE 15. 11. 2013 19.30 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec 7 EUR KONJUMACUA É* Vat . na zaključno prireditev izbora Najlepši kraj, hiša in kmetija 2013 Četrtek, 21. november, ob 19. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Z nami bo ansambel Petka, -SÄf-' ■ I Vstop prost!