TALIBI TALEBAJO str. 4
STRAŽA str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 14. junija 2001	$ Leto XI, št. 12
Predsednik M Adi prvič v Slovenili
31. maja in 1. junija se je mudil na prvem uradnem obisku v Sloveniji predsednik R Madžarske Ferenc Madl. Madžarski predsednik je obiskal Slovenijo na povabilo predsenika Milana Kučana. Na dvodnevnem obiskuse je sestal tudi s premierjem Janezom Drnovškom, s predstavniki slovenske opozicije ter s predstavniki madžarske skupnosti v Sloveniji. Drugi dan svojega bivanja v Sloveniji je obiskal tudi Luko Koper. Do obiska je prišlo v obdobju, ko Madžarska slavi 1000-letnico državnosti, Slovenija pa 10. obletnico samostojnosti.
Predsednika sta govorila o vseh področjih sodelovanja, vključno z gospodarskim. Obe državi si prizadevata za članstvo v EU. Državi imata skupni cilj, da sodelujeta na volitvah v Evropski parlament leta 2004 že kot članici EU. Kot je napovedal Ferenc Madl, bo Madžarska na vstop v EU pripravljena do leta 2002, pričakuje pa tudi, da bo na širitev pripravljena tudi EU sama. Obe državi želita, da bi z včlanitvijo novih članic v EU prišlo do
dokončne odprave posledic nekdanjih blokovskih, političnih, ideoloških, gospodarskih in socialnih delitev v Evropi, je poudaril slovenski predsednik Milan Kučan. Madžarska, ki je od leta 1999 članica zveze NATO, podpira širitev se-veroantlantskega zavezništva na svoje sosednje države.
Državi povezujeta tudi slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji, ki sta po besedah predsednikov „most med obema narodoma”. Pred-
sednik Madl je sicer priznal, da obstajajo manjši problemi, vendar ti ne spreminjajo skupne ugotovitve, da je manjšinska politika dobra in sledi standardom EU. Državi sta že leta 1992 sklenili poseben meddržavni sporazum, s katerim sta se zavezali k zaščiti in varstvu obeh manjšin. Na majski seji madžarsko-slovenske manjšinske komisije v Monoštru je madžarska stran opozorila, da Slovenija še ni uredila statusa muzeja in knjižnice za potrebe ma-
džarske manjšine. (Pred Madlovim obiskom je potekala v slovenskem parlamentu večurna razprava o položaju osrednje knjižnice za pripadnike madžarske manjšine.) Slovenska stran je na zasedanju opozorila, da je za Radio Monošter Madžarska zagotovila le del denarja za opremo, za delovanje radia pa do zdaj ni namenila nobenih sredstev.
Tudi na srečanju s predsednikom vlade Janezom Drnovškom je bilo govor« o manjšinah. Premier ’
novšek je opozoril na dejstvo, da se manjšini obeh držav nahajata na manj razvitem območju in poudaril potrebo po prizadevanjih za izboljšanje ekonomskega položaja v celotni obmejni regiji.
Predsednik Madl je med uradnim obiskom v Sloveniji obiskal tudi Luko Koper, kjer mu je predsednik uprave Bruno Korelič predstavil ambicije in cilje razvoja luških storitev na madžarskem trgu in možnosti izrabe neposredne železniške povezave Slovenije in Madžarske. Madžarska je za Luko Koper druga najpomembnejša partnerica, preko nje izvaža predvsem žitarice, blago široke potrošnje v zabojnikih in v zadnjem času tudi živino. Prek Kopra poteka tudi madžarski uvoz soje, avtomobilov in sadja.
Predsednik Madl je v Kopru dejal, da bo domačim predstavnikom gospodarstva in politike posredoval, daje v Sloveniji in Luki Koper veliko možnosti za sodelovanje in da bo gospodarstvenike še bolj spodbudil k sodelovanju.
M. Sukič
2
Balta in Vijolični dim
Nej tak dugo nazaj so v Murski Soboti notapokazali dvej nauvi knigi, steri je vö-dalo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc. Kak je pravo Franci Just, Profesor slovenščine, te cajt je nej najbole naklonjeni (nem ke-dvez) kulturi pa nej knji-gam. Zatok so oni radi, ka leko v taum leti vödajo štiri knjige, dvej sta že vöprišli, dvej pa načrtujejo do konca leta.
Pesniška zbirka z naslovom Balta je sedma pesniška zbirka Milana Vincetiča, steroga naši bralci bole poznajo kak prozaista. Njegve pripovejst! so leko šteli v knjigaj Srebrni brejg pa Šift Vidim.
Najnovejši roman Ernesta Ružiča Vijolični dim je tretji tau trilogije, stera je povezana z Madžarskom (Delibab, Erd, Vijolični dim).
Po predstavitvi sam se po-gučavala z obema avtoro-ma.
•	Zakoj je naslov tvoje najnovejšo pesniške zbirke Balta? Si znau, ka pomejni ta rejč? - sam pitala Milana Vincetiča.
»Ges sam sploj nej znau. Šteu sam nikšo staro, indašnjo pesem, sam notri najšo ime Balta, te sam šeu v slo-var pogledat, pa te sam vido, ka pomejni sekira.«
•	Zakoj ranč sekira?
»Ne vejm. Meni sé je tau tak lepau čülo. Sekira je orožje (fegyver), stero je leko orožje in orodje (szerszám). S sekirov si delamo drva pa sé leko tüdi branimo. Sekira je leko tüdi simbol.«
•	Zakoj je tau najbola Mir
lanova zbirka, kak smo čüli na predstavitvi? »Mislim, da sam v tej zbirki dau vse od sebé, sam rejsan čüto vsakšo pesem, djau sam notri dosta Prekmurja, sebé, ženske, lübezni pavsefele. «
• Kak se pesmi rodijo? Nika ti samo tak na pamet pride, ena rejč, ena vrsti-ca...
»Nika mi na pamet pride ali mam kakšno čütenje, pa te si moram dolasesti pa vse napisali. Ponavadi mi na pa-
met pride samo ena beseda, ena vrstica pa ges te tau napišem do konca.«
• Tak včasin napišešpesen ali go dugo „piliš”? »Dugo-dugo pilim. Tau je tak kak če bi delat kip (szobor). Vzemeš eno völko drejvo,
en völki rast pa iz tistoga narediš enoga malogajezuška. Tisto moraš fanj gladiti, pi-liti, ka rejsan pravo düšo notra najdeš. Tak je tüdi s pesmimi.
V tauj zbirki mam - kak vsepovsedik - sedemkrat se-
dem pesmi plus dvej. Petde-setena mi je nikak zacum-prana številka, mlinara. Štiri lejta sam piso tau zbirko. Tak je, eni pišemo duže, eni nej. Ge tak mam, ka mi na vsakše štiri-pet lejt vöpride ena knjiga.«
•	Pravo si, ka je tau nikši vrh (csúcs) tvojoga ustvar-janja. Rejsan tak misliš, ka si ozrejlo?
»Ges mislim, ka je vrh. Zdaj sam že tüdi v zrejlij moškij lejtaj. Tau pravijo tüdi ženske.«
Poezljaje intimno delo. Če mo šteli Vincetičovepesmi, leko ka nam nika čisto drugo napamet pride, kak njemi, gda jije piso. Dapa rač tauje najlepše pri pesmaj.
* * *
Na predstavitvi je Ernest Ružič emo lilasti kravatli, njasti baršan zvezanoga. »Za gnešnji den sam si ga direktor) gordjau, ka je naslov moje knjige Vijolični dim ali pa Lilasti dim.« - je pravo Ernest.
•	Napiso si trilogijo, stera seje začnila spesniško zbirke Delibab, drugi tau je biu roman Erd, Zdaj je pa pred nami roman Vijolični dim. Vse tri knjige so nikak navezane na Madžarsko, na püsto Hortobagy, na Va-
raša Érd pa Debrecen. Ali Si tau Samo tak vönajšo ali
Si pa rejsan vsepovsedik ojdo?
»Eno je tau, ka sam rejsan ojdo po tej varašaj, drügo so pa pesmi pa romana. Tomi se pravi pisateljska pesniška intuicija. Tau malo ma skupnoga s pravim živle-njom. Dosta je takši pisate-lov, ka svoja dela, svojih ju-nakov (hőseiket) ne postavijo v tisti kraj, v sterom živejo. Tak kak ništerni pisa-telji, ka pišejo zgodovinske romane, steri so tüdi nej mišleni, ka bi samo dojspi-sali zgodovino (történel-met), liki ščejo povedati, pokazati tisto, ka je najbole aktualne tistoga časa, v sterom roman nastaja, v sterom se piše.
Tisti, steri postavlemo svoje zgodbe (történet), svoje ju-nake nekam vkraj od domačega kraja, tisti tüdi telko ne mislimo na Debrecen ali Érd, dosta bola mislimo na svoja okolja, gde živimo pa delamo.«
• Vtej najnovejši knjigi sta dvej zgodbi.
»Dvej sporedni (párhuza-mos) zgodbi. Ena je Zgodba debrecenskoga univerzitet-noga profesorja madžarskoga jezika. Te Profesor se pri enom svojom izpiti (vizs-ga) zagleda, zalübi v eno svojo mlado študentko, s sterov preživela dosta lejpoga na Madžarskon pa tüdi v Sloveniji.
Drüga Zgodba je pa debrecenskoga doktora, patologa (boncolóorvos). Te je ože-njeni, dapa rad ma ženske, stare, mlade. Zavolo po-klica, svojoga dela, nej pa zavolo pokvarjenosti, tüdi pije. Na njegvi operacijski Sto pripelajo mlado žensko, ka se je obejsila. Spitava se, Zakoj?! Pripelajo ešče mlajše deklino, nej dvajsti lejt staro, ka so ji stariške nej dopisti^ ka bi se s pojbom, s sterim sta bila dalečna žlata, oženila. On se vsigdar spitava, Zakoj si Žitek djemlejo mladi lidgé?!
Gda sam roman piso, sam se pogučavo s psihiatri, če je tau istini Vsi so mi pravli, ka na patologe tau trno vpliva (hatással van) s kakšnimi človeškimi usodami se sre-čavlajo.
Žau, se tüdi profesorova Zgodba lagvo končá, ka nje-gova Andreja pride na Sto tauga barbejra, patologa Vilmoša. Tak težko je rodila dejte, ka je med porodom mrla. Tau doktora tak priza-dene (megrendíti), kaide pa napiše odpoved pa slüžbo pisti. Pravi, kakoli mo delo, tüdi če kolapoš doj denem, ka mo kaudivo, več tau nemo delo, ka sam do tejga-mau.«
• Vtaum romani jeíeven-drik več, kak dvej žalostni zgodbi?
»Tisti bralci, steri do brž pa površno (felületesen) šteli te roman, tisti nedo zvedli vsega, ka sam Sto povedati. Tisti, steri do se potrüdili pa razmišlali, gda do šteli, do meli kaj misliti o dosti živ-lenskij dilemaj, s sterimi se lidgé srečavlemo.«
(Bejdvej knjigi najdete v knjižnici Slovenskoga doma v Varaši, če je Sto ščé prešteti, si je leko na pa-usadbo vzeme.)
M. Sukič
Porabje, 14. junija 2001
3
Papiri pripovejdajo
Vanekov zbornik: pravo-narod-kultura
Sveti Gotthard - Monošter
Madžarski krau Béla III. je 1183• leta dau grünt cistercija-nski redomikom v našoj krajini. Tistoga ipa je tü eške vse nuzaraščeno bilau po bregáj, v dolinaj pa je müzga (moč-virje) bila. Samo malo lüdi je eške živelo tü, zatok so cister-cijanci sé pozvali slovenske pavre s Koroškega, pauleg Celo-vca (Klagenfurta) tö. Lejs so vöstrejbili, müzge so vöposišili pa marofe so zozidati. Po tistom so začnili vertivati. V ma-rofaj so živeti menihi-delavci pa paverske držine. S takši marofov so sledik gratali vesnice, med njimi naše slovenske vesnice v Porabji. Grad Dobra z grüntom vred so od cister-cijancov prejkvzeti zemelski gospaudje iz družine Batth-yány. Cü toma grünti sta stišati dvej naši vesnici: Gorenji in Dolenji Sinik. Drüge vesnice so ostale pri cistercijanski po-pevaj.
L. 1570 je že biu mlin na Rabi s štirimi kolami. Te mlin je 1902. leta dojküpo baron Wiesner pa je cüzozido kosino fabriko. Med 1588 in 1601 so varašanciprejkstaupili vevan-getičansko vöro, meti so dva predikatora.
Cistercijanci so zozidati cerkev, štera je bila posvečena Sv. Gotthardi. Gda je bila Bocskaijeva bojna, so tau cerkev porüšili, samostan so minirati. Gnes je v staroj cerkvi gledališče.
1617. leta so Törki že tak pauleg biti Varaša, ka bipejški en den leko taprišli. Lüstvo, štero je živelo v vesnicaj kauti Monoštra, so Törki táodgnati v robstvo. Dühovnik so sé nej mogli braniti Törkov, vsikder so biti plačam sodacke, šteri so je skrp meti. V bojni 1664 so varašanci tö dosta trpeti. Katotičanska fara je do 1755 bila v Traušča (Kethely). Tá so ojdti, k n^iešilidgé iz madžarski in slovenski vesnic (Andovci, Števanovci, Otkovci, Verica, Slovenska ves) kauti Monoštra. Cerkev je stala zvüna vesi, törma je nej mejla. Če sé je stoj ženo, je mogo plačati: 5 grošov, pintek vina, kolač krüja, eden vacalejg, pečeno mesau. „Če so snejo vkradnili” - pa so mogli 1 tolar plačati. Za pokapanje v vesnicaj, daleč od fare so plačüvati 10 grošev in so mogli dati vacalejg, šteroga so gorzvezati na križ. Plebanoš je biu Hrvat.
1728. leta je bilau v vesi 34 majstrov (sabau, šauštar, mesar, tkalec, pek, cimerman, tišlar ptt.). V vesnicaj kauti Monoštra so duvan (tobak)pauvati pa so odavati na Štajersko.
1757. leta so dojspisati, ka je tistoga leta bila gotova nauva cerkev. Po nedelaj so meti nemške in madžarske meše, vsi-kšo tretji nedelo pa slovenske. Tistogaipaje živelov Monoštri 814 lüdi. L. 1828 pa 850 lüdi v 100 ižaj. Pri ljudskem štetju 1.1941 so vküpparšteti 3377 Madžarov, 166 Nemcev, 1 Romanara in 4 Slovence.
Marija Kozar
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI
vsak drugi četrtek ob 13.00 na 1. programu madžarske televizije.
Naslednja oddaja bo v četrtek,
21. junija 2001.
Ponovitev v soboto, 23. junija, ob 11.05, na 2. programu.
V spomin človeku, ki ga ni več
„ To stoletje, posebej njegov prelom in njegova druga polovica, sta tako odločujoče zaznamovala življenje dr. Vaneka Šiftarja. Segalo je na spoštovanja vredno število zelo različnih področij ki sta mu jih od-pirala bodisi njegov prirojeni aktivizem, s katerimje dejavno posegel v družbeno in politično dogajanje svojega časa, bodisi njegova profesionalna pravniška in intelektualno znanstvena radovednost. Njegovega dela preprosto ni mogoče zaobjeti po posameznih področjih, ki se jim je posvečal. (...) Po svoje je ostal v svojem delu radoživ otrok prekmurske ravnice in angažiran napredni mladi intelektualec tudi v svojih najbolj tehtnih znanstvenih razpravah. (...) In še nekajje potrebno ve-deti o Vaneku Šiftarju, da bi mogli razumeti človeško razsežnost njegovega dela. Pisal je skoraj vse do svojega konca za javnost prikrito, tudi poezijo. To je bil njegov najbolj intimni svet, vkateremje skozi svoja močno razgibana čustvovanja izpovedal tisto, za karje mislil, da s tem nima pravice obremenjevati drugih, "je zapisal za uvod v Vanekov zbornik Milan Kučan, predsednik R Slovenije.
Vanekov zbornik pravo-na-rod-kultura so predstaviti v dvorani Frana Miklošiča Univerze v Mariboru in s tem dejanjem obeležiti tudi 40. obletnico pravnega študija v Mariboru. Ivan Vanek Šiftar je bil tako profesor kot dekan višje pravne šole, zdaj Pravne fakultete, umrl pa je kot njen zaslužni profesor. O življenju in delu prekmurskega razumnika so na slovesnosti govoriti rektor UM dr. Ludvik Toplak, dekan Pravne fakultete dr. Franc Pernek in predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije dr. Oto
Luhar. Na domačiji na Pe-tanjcih, v Vrtu spominov in tovarištva, v katerega je bil dobesedno zaljubljen, pa je Vaneka Šiftarja predstaril akademik dr. Anton Vratuša, ki je bedel tudi nad pripravo obsežnega zbornika, v katerem so prispevki osemintridesetih avtorjev iz Slovenije, Avstrije in celo daljnega Tokiya. Akademik dr. Anton Vratuša je dogodek označil za »praznični dan”. Vrbi žalujki, v spomin na Vanekova brata Franca
in Jožeta, sta zasadila akademik Anton Vratuša in Vanekov sin Marjan Šiftar. Urednika in uredniški odbor so zbornik razdeliti v več poglavij in dodati podrobno bibliografijo.
Kar se zdi tisto najbolj vredno in najtesneje povezano z dr. Vanekom Šiftarjem je, da ponuja zbornik pogled v širok spekter dogajanja v Prekmurju in širšem, tudi čezmejnem političnem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem prostoru: to ni zbornik, ki bi predstavljal delo in hvalil Vaneka, ampak obsežna, z raznoliko vsebino prepredena knjiga, kakršnih je v Pomurju malo, če sploh je katera. Kot njegov znanec in prijatelj lahko zapišem, da Vanek ne bi
sprejel zbornika o sebi, če se avtorji ne bi lotevati drugih aktualnih tem pred in v času, ko je on živel. Zato najde bralec v zborniku vrsto pomembnih informacij, podatkov, premislekov in razmislekov - širine duha in uma, kakršen je bil dr. Ivan Vanek Šiftar.
Delo dr. Vaneka Šiftarja si zdaj prizadeva nadaljevati Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, ki ta čas aktivno pripravlja dva mednarodna simpozija: o Prekmurski narečni slovstveni ustvarjalnosti in Sezonstvo in izseljenstvo na panonskem prostoru. Kako dr. Vanek Šiftar manjka s prizadevanji pri sodelovanju v panonskem prostoru, se opazi v Panonskem zborniku 2001, ki je izšel pred kratkim v gradiščanskem Pin-kovcu (Gutten-bachu). Publikacija objavlja prispevke različnih tematik iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. S sodelavci iz Slovenije se je za sodelovanje v zborniku (urednik dr. Robert Haj-szan) dogovarjal dr. Vanek Šiftar. Ker njega ni, v Panonski letni knjigi letos prvič, odkar izhaja, ni prispevka iz Slovenije. Kdor pozna vsebino te tri oz. štiri-jezične publikacije, za katero uvodna razmišljanja napišejo najvidnejši predstavniki štirih držav, iz Slovenije je pred leti napisal uvodno razmišljanje predsednik Milan Kučan, lahko pritrdi, da gre za knjigo, v kateri je pomembno sodelovati in predstaviti različne dejavnosti iz Slovenije.
Ernest Ružič
Porabje, 14. junija 2001
4
Kučan in Havel v Pragi o širitvi zveze NATO
"Ne morem si predstavljati, da bi tako pomembno zasedanje, kot je vrh zveze NATO, potekalo v Pragi, ne da bi zavezništvo povabilo nove članice in da med povabljenimi ne bi bilo Slovenije," je po pogovorih s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Pragi dejal njegov češki kolega Vaclav Havel. Predsednika sta se med Kučanovim enodnevnim delovnim obiskom na Češkem pogovarjala tudi o razmerah na Balkanu in dvostranskih vprašanjih.
Predsednik Kučan obiskal tudi Grčijo
Slovenski predsednik Milan Kučan se je s soprogo Štefko na povabilo grškega predsednika Konstantinosa Stefanopulosa mudil na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji. Glavne teme pogovorov z visokimi grškimi predstavniki so - -bile sloven-sko-grško sodelovanje, tudi gospodarsko, in možnosti za njihovo poglobitev. Za Slovenijo je krepitev odnosov z Grčijo, ki je članica zveze NATO in EU, od 1. januarja letos pa tudi evropske monetarne unije, posebnega pomena. Državi sodelujeta tudi v Paktu stabilnosti za JV Evropo in v okviru Jadransko-jonske pobude. Slovenski izvoz v Grčijo je v zadnjih letih dokaj stabilen in znaša približno 24 milijonov ameriških dolarjev, medtem ko se uvoz spreminja in znaša med 15 in 24 (lani 22) milijonov dolarjev.
Slovenija prvič v poročilu o kršitvah človekovih pravic
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Sicer pa poročilo Al omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu.
„Lače na ižaj?”
TALI BI TALÉBAJO
Dostakrat se taužimo, ka v kakši lagvi državi Živemo. Istina, ka gestejo od nas dosta bogatejši, bole demokratični rosagi, depa eške več je takši, v Steraj bi ge ibahap nej rad živo. Napriliko v Afganistani. Nej čüda, ka po našaj grajncaj tö naponi škejo nistarni Afganci prejk vujti.
Pred par leti so eni čüdni dvauri prejk vzeli oblast ali hatalom v taujoj azijski državi. Zovejo se: Tálibi. Kak biks črne zastale majo. Nej je tau baja, ka so Muslimani, ka je muslimanstvo ranč takša poštana vöra, kak katoličanstvo, liki ka v imeni njine vöre (in politike) velke norije delajo. Tau, ka dekle in ženske ne püstijo v šaulo in delat oditi, je samo ena. Radi knige tö künjo, mladi ne smejo muziko poslüšati pa plesati ali v kino odit. Nej dugo je po cejlom svejti velki krabal vövdaro, ka so dva strašno velkiva Buda-kipa, Buda-szobora dali razstrejliti, samo zato, ka je Buda nej njini Baug, liki od budistov.
Zdaj so pa zapovödali, ka vse tiste iže, v Steraj ne živejo Muslimani, liki lidge drüge vöre, morejo z dva mejtara viskim platnom kauli zagradíti. Zvün toga takši nej-Muslimani morejo ne rokej nositi iz žutoga platna trak ali szalag. - Vi, starejši eške gvüšno ponite, ka so Židovge tö iz platna mogli zate zvejzde ne prsi gorpiknjene meti. Vi, mlajši, pa ste se, Vüpam, v šauli kaj včili o tom. Vsi pa vejmo, ka so z njimi delali v Dachauni, v Kőszegi, na Ljubeíji, v Auschwitzi pa indrik.
Talibi v Afganistani tau tak tomačijo, ka s tem škejo onemogaučiti, ka nej ka bi vörska policija Munkrat - ka Uni takše tö majo - od nej-Muslimanov kaj terdjala ali pa bi je napriliko posonsili v njine cerkve tírala. (Baug dragi je svoje vömike slabaudno v cerkve tirati s policijo?) O najnovejši talibski diskriminaciji se vüdo eno karikaturo tö, ka kecasti Talib enotni manjšino, kak smo napriliko mi Porabski Slovenci na Vogrskom, eno malo tablico gor na prsi veže. Takšo s krožci, na štere sodacke cilati šagau majo.
Of ga prestrašano gleda, natau pa ma bradati Talib pravi, ka: Ta tablica iz platna je nej zato, nej, ka bi Stoj leko na njau cilo, liki zatogavolo, ka če bi ger stoj na tabé strejlo, ta tablica iz platna te rejši, stavi patrune. Če bi té nuzaraščani Talibi kaj razmiti madžarski, bi jim leko pravli, ka: Ingyon-bingyon talibi, tUrtalibi-malibi.
Po pravici je ta diskriminacija prauti hindujski manjšini, od šteri kauli 30-50 gezaro žive v Afganistani, gde je v zadnji 20 lejtaj milijon pa pau lüdi spadnilo v bojnaj, pet milijonov pa se skriva ali je pobejgnilo tá po svejti. Na svejti je vsakši tretji prebežnik iz Afganistana.
Samozvani voditeu v tom rosagi je mulah OmarMohamed. Nej mala, nej, liki mulah, tau je takši vörski in politični voditeu vküper. Če ta muia zagledne kakšoga novinara z mikrofonom ali fotoaparatom - pa ga zagledne, če rejsan samo eno okau má -, ga da bujti. Drugiva dva njegviva ministra tö samo na eno okau škrilita, ka sta njiva v bojnaj, štere že dvajsti lejt trpijo, tö zgübila eno.
Kak pravi guč? Če slepec slepca vodi, badva v djamo spadneta?
Navadno lüstvo v Afganistani ne trpi samo od vörskoga fanatizma, liki od bojn brez kraja in konca in od lakote tö. Kak če bi vse tau nej dojšlo, je neznanska süuča tö, kakšo so
Kak si kaj?
Tau šegau mamo eden drugoga pitati. Pa te če človek šké malo ironičen biti, tak od-govori: »kak srmak v boga-tom Varaši«.
Majuša je tak prišlo, ka sam se dosta po svejti »trausila« od Budapešta do Italije. Nej mi je trbelo ironije k tomi, da bi ugotovili ka sam se dosta-fart tak čütite, kak srmak v bogatom Varaši. Z gorenjise-ničkim pevskim zborom sam se pelala v Italijo na nastop. Gda smo se doma pripravlali na tau paut, smo si tak zgučali, ka mo rano šli, pred nastopom poglednamo morje, Trst pa okoli«), šli mo si kaj küpüvat tü. Na polonje se je tau tak Zgodilo tü. Kumaj je minaula vöra deset, smo že v Tisti bili.
Dali smo si tri vöre, da bi si kaj poglednili pa bi si kaj küpili. Pa te človek napravi prve stopaje v tau Varaši, gde človek od autonov, od velkoga prometa, od velki reklamov se kumaj pokisi staupiti. Že od toga se človek tak čüti, kak srmak v velkom Varaši. Pa té smo eške ranč nika nej vö-sprobali. Najšli smo senje tü, gde vse odavajo. Cejne so na-pisane pa telko nule geste po ednoj ali drügoj numeri, ka se sam vrag vö ne pozna. Depa če kaj sploj škeš, leko vözra-čunaš. Mi smo nej lire, liki najbole šilinge meli pa te pejnaz zatok tam tü vzemajo.
Kak sam etak ojdla po placi, gnauk sam samo zaglednila od daleča, ka lejpe črešnje odavajo. Ge za črešnje trpe-čem, sploj rada mam te sad. Tak sam si zgrüntali ka je ja küpim, če sledjen filer ta dam. Skurok sam pod auto skaučila, tak sam nepotrpliv-
na bila, ka naj brž pridem do črešenj. Pa vsakšomi povejm doma, ge sam prva črešnje gejla v Italiji. Te sam se ta pre-tepla. Eške sreča, ka so meli napisano ceno, zatok ka sam že na lampaj mejla, ka povejm, škem prajti, pokažem, naj mi dajo tak za edno kilo valaun. Depa dajte mi valati, ka se človek v svojom nameni obrača. Meni je samo pet se-kund trbelo pa sam na tau prišla, ka tak čütim, ka ge nejmam rada črešnje. Sto je pa takšo vido? Črešnje gesti! Vej je pa tau najbole nežiteven sad, ranč je nej dober, no pa človek brez črešenj sploj naleki leko žive. Vej pa ne morem tak gladauvna pa parau-vna biti!? Gda sam se vkraj obrnaula od tej črešenj, mi je napamet prišlo, ka brž vözra-čunam, kelko pejnez mam v denarnici pa če bi itak küpila te črešnje, stere so pa Vogrski forintaj skurok štiri gezero forintov koštale, kelko mi ostane, povejmo, za kakšo »Silo«. Ka če človek sad gej, ga leko kaj zaodi tü. Pate brez pejnaz.je.tau.tü nej mogoče opraviti. Pa te sam že ja nej rada mejla črešnje. Vej pa eške drugi den tü geste, pa Sto Vej, ka me vse zaodi.
Že sam doma. Snočkar se mi je senjalo. Pa vejte ka? Tak se mi je senjalo, ka sam si s tejmi italijanskimi črešnjami pripovejdala. Sploj lejpe so bile pa so se samo tak svejtile pa na smej držale. Edna me je pa pitala: »Kak se kaj mate, tatica?« Ge pa: »Lejpa črešnja, kak bi se pa leko mejla. Ge s penzije živem, pri vas se čütim tak kak srmak v bogatom Varaši.«
I.B.
že več deset lejt nej čütili. Zdrüženi narodi aliENSZsé bogi, ka pride do humanitame katastrofe.
V Afganistani se skriva eden najvekši danešnji teroristov na svejti. Piše sé: Osama binLaden. (B)asama kauli vrat, ka z njim ne lada cejli svejt nej! Da so enoga ENSZ-diplomatana pitali, ka bi bilau, če bi Talibe malo zbombarderali, ka bi leko don kaj k sebi Prišli, je diplomat prej pravo: Baug vari, ka bi Talibe nazaj zbombarderali v srednji vek ali v középkor, ka se té djudaške tak najbole v takšom zaostanjenom svejti dobro počütijo.
Ingyon-bingyon Tálibi, tü-Talibi-malibi -- tu-Tdlibi-malo-bi - zato don leko čednejši bili!
Francek Mukič
Porabje, 14. junija 2001
5
V	Varaša sam pripovejdala z Margit Komč-Šulič, ki je rodjena v Ritkarovci. Živle-nska paut te ženske se je buma dostikrat obračali Največ ovinkov (kanyar) je kak mala dekličina preživela. Ka so tej cajti itak nej slabi bili za njau se leko zavali tomi, da so njau starišje trno radi meli.
• Müve dvej sva si v rodbini. Dobro se spominjam na 1951. leto, gda so vas ta-odpelali na AlJöld. Ti si te kumaj 9 lejt stara bila.
»Moj Oča je pavar bio, moja mati - tvoja tatica - pa sobolica. Kesno dejte sam bila. Dva brata sam mejla, starejši je že 18 lejt star bio, gda sam se ge narodila. Za toga volo so me pa v držini - najbole mati pa mlajši brat -sploj radi meli. Lejpo, za tiste cajte moderno hišo smo si zozidati v Ritkarovci. Gda sam 91é'jt stara bila, na mik-laušovo1 iso“prišÍr po-nas. Vnoči. Ka smo si vednoj ali v dvej vöraj leko vküp pobrali, smo na kaula sklali. V do-lej nas je Čako tovonjak (te-herautó). Ka so nam dopü-stiti, smo sklali na njega, ka nej, smo njati na pauti. V Varaša na panaufi so nas v ba-gaun naklali pa ranč ne vejm, za kelko časa smo Prišli na Hortobágy. Vnoči. Te so nas vö spakivati pa nas je zranjek pod nebom, v straš-nom mrazi najšo.
V	štalaj smo dobiti salaš, od edne do druge postele nej več kak 30-40 cm bilau. Vküp smo živeti z velkimi igralci (színészek, színész-nők), z grofami, s fiškališi, profesori... Nut smo biti za-grajeni. Vsakšo nauč so nas tavö zagnali pa so nas etak-šoga reda vküp šteti. Eden mali kaštel je bio tam, ta smo ojdti mi deca v šaulo. Zame je zatok nej lagvo bilau, ka so me moji radi meti. Zgodilo se je gnauk, ka so po navadi vsakšoj držini žir (mast) falati. Že ne Znam, če
Lübezen pomaga
za eden keden ati eden mejsec valaun, depa mati je mé postela z ednim malim vajd-tingom po žir. Na Alföldi tistoga reda skurok nej bilau drejve. Zemla je redna pa sploj pejsačna bila. Po dežji smo do kolen v blati ojdti. Ranč etakšo blato je bilau, gda sam šla po žir. Žir sam dobila, se je tak malo v mojom vajdlingi čujsko. Nika sam zijala pa sam se poteknila pa hup, not v blato z žiraum vred. Z mene je blato teklo, žir je v blati bio, steroga sam probala nazaj v vajd-ting skopati.
Nej trbej povedati, ka z blatov vred. Gda sam etak domau prišla, lübezen es, lübezen ta, mati me je nebesko napatji-valar Štraf sam tü dobila. V šta-l^gde smo živeli, sam pod postalaj vse mogla spucati.
Po tistim, kak so držino püstiti iz lagera, sva z očom domau šla, malo poglednit, kak je kaj pri hiši pa doma v vesi. Te smo že poleg Sárvára živeti. Kak etak prideva domau, doma v našoj hiši je bio arandaš, steri kakoti ka je z vesi bio, nas nej z dobrim srcom sprejo. Po tistom sva pa k rodbini šla - ranč k tvoji starišom. Pri mausti, gde potok teče v Ritkarovec, sva se srečala z decov, tam so se kaupati. Nigdar ne pozabim, kak je nas ta deca gledala, kak če bi se kakša čüda Zgodilo Znauvič sam čüla slovensko rejč. Te sam zastopila, ka sam znauvič doma.
1956. leta smo se nazaj domau spakivati. Pomaleg smo vred Prišli. Mojamati je bila sobolica, brat pa sabau,
mi smo za toga volo tam doj na Alföldi tü baukše živeti. Doma je mati znauvič začnila šivati. Te sam že velka de-kla bila, s padaškinjami smo po nedelaj ojdti po vesi ati v sausedne vesi. Zgodilo se je, ka smo z Verice šle domau, iz krčme. Casaren Anuš -več ne živi - Ercatjen Magdi pa ge. Sprtoletja konec je bilau, vsepovsedik pokošeni sonžeti pa navile vküp skla-jena, napau posenjana tra-va. Me smo cejlo nauč navile
vküp nosile v eden velki na-vil. Svoje ranč tak kak druge, zatok ka bi ovak znati, Sto smo biti. Gda so Zazrankoma šli navile ta trausi, je vse v ednom naviti bilau. Gazde pa vertinje so čemeriti bili, depa nigdar so nej zvedli, Sto je tau napravo. Pravijo, ka prej mladi človek vse vöprstoji. Pa je tak.
Gda sam se oženila, so mi Oča več nej živeti, mati so pa šivati, bratje so od doma odišli. Z možom sva gazdüvati tak, ka je te že delat odo v Varaš. Zazrankoma v tretjoj sva Obadva šla kosit. Te je on delat odišo pa gda je prišo domau, večer sva do desete do edenajste kosila. Vse je nama šlau, vse smo obredili.«
•	Zakoj ste pa tistoga reda itak odišli v Varaš, ste odati svojo lepo hišo, zapüstiti le-pigrünt, gazdijo?
»V šestdese ti lejtaj so v našoj vesi elektrike potegniti. Mi smo tak malo vkraj od centru etak so pa nam elektrike nej potegniti pa so nam ranč nej obečali. Zatok smo 1970. leta küpiti v Varaši ram pa smo se es znositi. Ram smo doma odati.
Zdaj že v drügom rami, sta-novanji Živemo, sé.-sploj dobre počütimo tüj. Če bi nej mejla deco, male vnüke, leko ka bi si zaželela znauvič tam živeti. Samo ka smo zatok na gnes sploj navčeni na tau, ka ležejše tü leko živeš.
Spomini so pa lejpi. Tü pa tam mam domotožje tü, sploj pa te, če Odimo doma v Ritkarovcaj.«
•	Pa teje istina tau, kaprej deco moreš rad meti?
»Sploj je istina, pa sploj je potrejbna maloj deci lübezen. Lübezen starišov, stari starišov.«
I. Barber
RADIO MONOŠTER UKV(FM) 106,6 MHz Od pondejlka do Sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo
od!2.do 14. vöre.
Zasedal kuratorij sklada
Konec maja je zasedal kuratorij Sklada za narodne in etnične manjšine ter odločal o prošnjah v zvezi z versko in gledališko dejavnostjo manjšin.
Turistično društvo v Števano-vcih je za romanje v Turnišče dobilo 70 tisoč forintov, Slovenska manjšinska samouprava za romanje na Kurešček 60 tisoč forintov, Zveza Slovencev na Madžarskem za romanje v Slovenijo 70 tisoč forintov, Slovenska manjšinska samouprava v Sakalovcih za romanje 70 tisoč forintov, Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel v Szomb athelyu za romanje v Slovenijo 100 tisoč forintov.
Gimnazija Vorosmarty v Monoštru je dobila za obisk gledališča v Mariboru za slovenske dijake 58.500 forintov, Turistično društvo v Števanovcih za podporo gledališki skupini 45 tisoč forintov, OŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku za delovanje lutkovne skupine 230 tisoč forintov.
Prireditve, programi
•	Od 13. do 23. junija bo potekalo v Slovenskem kultur-no-informativnem centru v Monoštru mednarodno šahovsko srečanje za pridobitev mojstrskega in velemojstrskega naslova. Na tekmovanju bo sodelovalo 24 šahistov iz celega sveta, med drugim iz Združenih držav Amerike, Mehike, Indije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Madžarske.
•	16. in 17. junija bo Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika sodeloval na Pevskem taboru v Šentvidu.
•	17. junija bodo ljudske pevke iz Stevanovcev nastopile v občini Ljutomer.
•	22. in 23- bo potekalo Športno srečanje zamejske športne mladine v Ribnici, katerega se bodo udeležili mladi nogometaši iz Slovenske vesi.
•	23. junija prireja Gasilsko društvo v Sakalovcih gasilsko srečanje in tekmovanje.
•	24. junija bo na Gornjem Seniku vaški dan.
Porabje, 14. junija 2001
6
S t r a z a
»Franci, če nika neš delo z tau njivov, te tabe prvežem vö. Že tri kedne obačavaš, ka napraviš ograjo, dapa še ednoga količa nega tam, nej ka ograje. Še eden keden pa edna tikev ne ostane,« se če-merijo Marica.
»Jaj žena, ka se telko čeme-riš, tak vejš, ka napravim, ne sili me na teltja,« pravi Franci.
»Dja silim tabe? Brezi mene bi zvonjo, zato ka te je še natau vtraga, ka bi se mujo. Če te tadala dregnejo, tadala staupiš. Če bi Lajoš bijo moj mauž, kak sam dja stejla, te bi cejlak ovak bilau. Samo starištja zavolo zemle so tebe vöodebrali. Mantra-ti se pa dja moram s teuv, naj bi te vrag odneso!«
»Dobro, vreda, lampe si za-pri! Vsakši vačer mo stražat odo vö na njivo; naj jelen tikvi ne zej!« pravi Franci.
»Ti pa stražanja! Vejpa gda kmica grata, te še cükat ne smejš vö iz rama titi. Kak škeš ti stražiti?« pita Marica.
»Mam enga dobroga padaša, Djušina, vej va müva tak stražala, ka še möja nede smejla dolasesti na njivo,« pravi djizdavo Franci.
»Jaj, dva dobriva ftiča, ranč vüva ta stražala,« se je za če-lo zgrabila Marica pa vö na dvor üšla.
Večer v devetoj vöri, gda kmica začnila biti, Djuši na dvera kloncka. »Na, Franci, leko deva?«
»Leko, leko, samo nika va djejlapažedevatö.«
Gda sta se nadjejla, Franci dregna Djušina. »Idi na prag pa če de notra üšla Marica, te mi füčni. Dja dočas vlajem palinko v glaž. Brezi palinke neva šla, ka še zmrznava.«
Gda vö na njivo prideta, Franci samo gleda kaulakvrat. »Ka je? Iščeš kaj?« pita Djuši.
»Nej, samo bola kmično je, kak sam mislo.«
»Vejndrik maš pune lače?«
»Iz slame se napravo edan
šator, ta si leko notra seda-va,« pravi Franci.
»Vzemi naprej palinko pa go malo potegnam,« pravi Djuši pa on tö notra sede v šator k Francini.
»Vejš ka, Franci, gda je moja baba mrla, na drüdji večer...«
»Če ne njaš tak, s tejm bo-tom te v glavau döjnam,« ga je že vkumas zdigno tö.
»Tü sediva pri njivi v šatori, kmica je kak biks, ti pa tašo norijo gučiš. Pijmo bola palinko,« pravi Franci.
Za pau vöre gnauk samo nika šumača. »Djuši, čöjaš, nika odi!«
»Čöjam, Pogledniti bi trbelo, ka je.«
»Nauri si, naja stoj v glavau vdari, te ka va delala? Bola tü znautra ostaneva.« Dvakrat, trikrat sta še glaž potegnila pa se je palinka dojšli Pa njima je tö dojšlo, od palinke sta Obadva zaspala.
»Njaj ma, Djuši, njaj ma!«
»Ka ti je? Nauri si?« pita Djuši.
Gda je Franci gorastano v šatori, edno velko glavau vido. »Jaj, mati Boža, pomagajo
»Ka je, ka je?« skauči gora Djuši tü. Vidita, ka krava ji-manogeliže.
»Vej mo vama dja včasin po-
magala,« kriči Marica. »Poglednita, ka je jelen napravo! Zaman sta tü stražila, itak je dolazo tikvi.«
Gda sta domau šla, po pauti so jima že naprej kričati. »Ka je, djagardja, strtila sta kaj ati sta samo frkala?«
»Smejte se samo, vej vnoči vam pokažemo, kak trbej stražati,« pravi Franci.
Prišo je večer. Djuši na sto-mbaj stoji pa od tistac kriči notra Francini. »Šla va, Franci, včasin kmica bude.«
»Deva, samo edno palinko gutnava, pa že deva.«
»Nišo palinko ne gutneva, zato ka tak zapojdiva kak včara pa de se vsakši smejau,« pravi Djuši.
»Istino maš, pojva!«
Gda sta vö na njivo prišla, najprvin sta kaulek njive šla. »Tü edna buja neda gora na njivo üšla, nej ka jelen pa srne,« pravi Franci.
»Tau gvüšno,« kuma Djuši.
Za pau vöre Franci gnauk samo stane. »Vejš ka, Djuši, notra si sedeva v šator. Ka
va tü telko odla gora pa dola!«
»Dobro, sediva!«
Franci se znak vdari v šatori, dapa kak je notra seu, tak je vöskočo tö. »Njegvoga kala-vejnskoga!«
»Ka je, v drek si sejo?« se je smejau Djuši.
»Nauri si,« pravi Franci, dapa nika nej ovado. Djuši si tö notra seda, dapa on tö vö-skauči.
»Tej vuzgrej vi, krptive so nama notra nalekti v šator. Ti se pa ka rakečeš? Tak te döjnam, ka se vugneš,« pravi Francini.
»Dobro, te va tak kak žan-dara, odla va tü pri njivi gora pa dola. Tau mislijo tej norci, ka va zavolo krptiv domau šla. Dja mo tü odo, ti pa titi na drügo strank -
Tak sta mašerala pri njivi, ka se je vse prašilo za njima. Gnauk samo Franci stane. »Djuši, čüjo si tau?«
»Ka?« pita Djuši paskrajej de k Francini.
»Kak če bi sova djala.«
»Pa ka je te, če sova deja? Tau je taša velka čüda?«
»Nej, dapa gda je moja baba mrla...«
»Vejš ka, vrit se piši ti s svojo babov. Pravo sam že včara, ka meni tü od tašoga ne pripovejdaj,« pravi Franci.
Pa sta se šetala tadala, dapa že eden pri drügom. Djuši pa Franci nejsta vedla, ka par ladjenov z vesi se je vtjüp zgončalo, ka vnoči te dva tiflandara malo postraši
»Franci,« pravi Zdaj Djuši. »Ti tü čöješ? Zdaj že tri ati
štiri sove dejejo. Ka je pa na-njé prišlo, tašo se še nikdar nej čüjo.«
»Tü je nika nej vreda,« trpe-če Franci.
»Jaj, jaj... čüjo si tau djajc-kanja Djuši. Nekakoga djöj-tijotamvgrmej!«
»Ta gledej, tam pa nika bejlo de vö z grma. V rokej svejčo drži,« staupi znak Djuši.
»Tau je ati smrt ati šnjava, dapa name edna ne briga, ka bežim domau,« pravi Franci pa že vužiga tö.
»Ne njaj me tü,« kriči Djuši pa on tü za njim beži.
»Stanta, kama bežita? Pa mi smo, ne spoznala nas?« kri-čijo za njimi ladjeni, dapa Francini pa Djušini se že nika nej štelo. Do dauma stá ranč* nej stanila. Tam sta dvera skor nej notra vövidla.
»Ka je? Vrag vaja naganja?« pita Marica.
»Ka vrag? Tau je še üše, ka je tam vanej na njivi,« pravi vözasaplano Franci. »Taši glas ma kak sova, gaubac žrdjavoga, gda naja je pa začno naganjati, te pa človeško rejč daubo.«
»Vüva sta malo vdardjeni-va,« se čemeri Marica. »Ka bau Zdaj s tikvi?«
»Peröjn naj vdari v tikvi, gda sva skur nej svoj Žitek tam njala,« pravi Franci pa roke mašeitaktrpečejo.
Telko aska so zato ladjeni Martin naprajti, ka sta drüdji den ta dva ftiča zato ograjo naprajla kauti njive.
K. Holec
Porabje, 14. junija 2001
7
Dva srmaka pa živanji
Gnauk sta na svejti živela dva sploj srmačkiva človeka, Oča pa sin. Tak sta srmačkiva bila, ka sta več nika nej mejla, nej za gesti, nej za odejvati, nej za gvant. Pa sta si tak mislila, ka ta njiva Zdaj tü po svejti šla, ka pa če kakšna sreča njija zaodi.
No, eden den gor staneta, se malo vküp pobereta, pa začneta od daumi titi, oče naprej sin pa za njim. Gda je Oča tavö staupo na dvera, znak povej smej:
- Ti pojep, dvera zato za seuvpotegni!
Pojep je pa tak razmo, naj dvera rejsan za sauv potegne, je dojvzeme pa vlače za seuv. Oča gnauk samo čüje, ka nika. rogače za njim, znak pogledne, ja pa ka vidi? Njegvi sin dvera vleče za seuv. Oča pravi:
-Dragimoj sin, kapadelaš?
-Ja, pa nej si ti pravo, naj dvera za seuv potegnam!
-No, naj baude, te je pavlej-či, ka pa če nama eške na asek pridejo te dvera.
Deta po svejti pa prideta gnauk prauti vačera v eno gauščo. Na, ka pa te bau Zdaj, v kakšno velko gauščo sta prišla! Nin nikoga nega, samo tau gauščo pa njiva tü v kmici. Ka ta pa delala? Ka ta pa delala, Vejpa ponoči šagau majo živanji ojdti, pa njija pokolejo! Sin pravi:
- Vejš, ka Oča! Gora na drejvo!
No, dobre, gora na drejvo, te do tau
mislili, ka tü nikoga nega.
Oče se vlače naprej, sin pa za njim. Te pa gnauk Oča čüje, ka sin že pa z nikim rogače. Ja, on je dvera tö za seuv vlejko. Oče pravi:
-	Ej pa dvera ne vlejči, nej, kajetau žmetno.
-	Nej, Oča, Vejpa, če dvera tü njam, te do znali, ka tü nekak more biti.
-	Istino maš!
Dvera si tö za seuv gori potegno na drejvo, pa sta je gori djala na vejke. Dvera so trno dobre prišla, doj sta si legla pa si začneta počivali. Te pa gnauk samo nika šumi pod drevjo. Oča pravi smej:
-Jaj, ti, prebüdi se, ka nika odi pod drevjom, ka pa če kakšna živine? Medved ali vukovje.
Gledala dol, pa nika ne vi-dita. Gnauk samo človeški glas čüjeta. Čüjeta, ka si ranč pejneze talajo. Dosta pejnez so mogli meti, ka so dugo šteli:
»Te je tvoj, te je tistoga.« Oče pravi:
-	Sveti Baug, tü so živanji, trno na tiüma moreva biti.
Njiva sta tiüma, ranč sapau ne djemleta. Sin pravi očej:
-Jaj, mene tak trbej Cükati!
-	Aj, ti somar, tü škeš Cükati, včasek nas te zgrabijo.
-Meni trbej!
-	Aj, te pa cükaj, ka pa ge maram.
Sin se pripravi pa doj cüka.
-Jezuš, Marija, - pravijo živanji, - jaj, že pa dež de!
Stari pa sin tadale počivata pa poslüšala, ka tam doli de. Živanji so začnili ogenj nalagati. Nika so küjati pa so si pripovejdati. Sin pá pravi:
-	Meni bi tisto drugo tö trbelo!
-	Tü ne moreš tašo delati, vej pa do Včasik znati, ka tü nakak geste.
Lače dol potegne, pa dola pisti.
-	Že sveci tö name letijo! -pravi eden živanj.
-	Zdaj pa že tiüma boj! Zdaj ti pa nika nede trbelo več! -pravi oče.
Mladi si lače gor potegne, pa se nika kotöne na drejvi. Gnauk se samo drejva genila tam med vejkami. Njija komaj zdržala, pa dvera ta dol letijo. Živanji so raščati pa kričati:
-	Jaj, gron je vdaro, jaj, gronska pistola je vdarila, letimo, letimo kak daleč vidimo!
Živanji so leteli brez toga, ka bi nazaj gledati. Tam so njati pejneze, ogenj. Oča pa sin se en cajt držita za vejko pa poslüšata. Stari si parbrodi pa etak pravi:
-	Zdaj va miva dolj šla pa vse vküp pobereva.
Rejsan doj deta. Jaj, kelko pejnaz je tam bilau! Sveti baug! Pa ešče gesti tö. Sta se dobre nagela, napila. Pejneze v žepko pa sta po svejti šla, sta bogata bila pa srečna, lepau sta živela, tačas, ka sta živela.
Zbrala in zapisala: Judita Kardoš
Bili smo na izletu v Budimpešti
V razredu smo se tako dogovoriti, da bomo šli letos na šolski izlet v Budimpešto, in sicer za tri dni.
17. maja smo kreniti precej zgodaj, kajti vlak iz Monoštra je odpeljal ob štirih zjutraj. V glavno mesto smo prispeti ob pol enajstih. Potem smo poiskati prenočišče, do tja smo se peljati z metrojem in tramvajem. Spati smo v hotelu Flandrija.
Popoldne smo šli v Luna park in živalski vrt. Sprehajati smo se tudi okoli gradu Vajdahunyad in na Trgu herojev. Po večerji smo zopet šli na sprehod. Ogledati smo si madžarski parlament.
Naslednji dan smo se peljati v Szentendre, kjer smo si ogledati pravoslavno cerkev in muzej. Popoldne smo obiskati terarij, kjer smo videti kače, razne ribe, morske pse. Ob mraku je začelo tudi deževati, zato smo se vrniti v hotel.
Tretji dan smo šli najprej na sprehod po utici Vati, največji nakupovalni utici v Budimpešti. Potem smo šli na Margitin otok. Dobiti smo se ob dvanajstih ter se peljati z ladjo po Donavi. Bilo je čudovito. Potem smo si ogledati Matjaževo cerkev, z Ribičeve trdnjave smo občudovati razgled. Obiskati smo tudi Muzej lepih umetnosti v bu-dimskem gradu.
Vrniti smo se po prtljago v hotel, odšli na železniško postajo, od koder je odpeljal naš vlak. Biti smo sicer utrujeni, toda zelo zadovoljni, da smo preživeti lepe dni. Tudi doma sem veliko pripovedovala o svojih doživetjih.
Andreja Pint Gimnazija Monošter
Na tekmovanju
Na začetku maja je Civilna zaščita Železne županije organizirala tekmovanje v Szombathelyu za učence in dijake. Na tekmovanje me je povabil direktor mojega moža, kajti tudi moj mož je zaposlen pri civilni zaščiti. Odpeljala sem se z ekipo srednje šole iz Monoštra.
Na tekmovanje - ki se je začelo ob devetih - sta prišli tudi avstrijska in slovenska delegacija. Z gosti smo se odpeljali v Sarvar, kjer smo si ogledati grad Nadasdy ter muzej, ki se nahaja v njem. Gostom je bil grad všeč, kajti prvič so biti v tem kraju.
Po kosilu smo se vrnili v Szombathely, da bi bili navzoči ob razglasitvi rezultatov. Prvo mesto je zasedla mo-noštrska ekipa. (Čestitam mentorju ekipe, Petru So-mogyiju.) Ta ekipa bo sodelovala tudi na državnem tekmovanju v Budimpešti.
Goste je čakala južina, nakar smo se poslovili in je vsak odpotoval domov.
Agota Horvath
Porabje, 14. junija 2001
Letošnji Porabski den je bijo Porabja pa Slovenije. Pred 26. majuša v Andovcaj. Po programom je predsednik Slovenskoj meši so gorstau- Slovenske zveze prejkdau pile folklorne skupine iz Priznanje za Porabje. Pri-
Pevski zbor društva upokojencev v Murski Soboti je 30. maja biu v Somboteli. Poglednili so škofijski muzej, cerkev, arboretum in skanzen. V skanzni so meli koncert tö. Po koncerti je Števanovska dramska držina tázošpilala igro „Če je glava naura, tejlo trpi.” Sobočancem in Sombotelski Slovencom se je trnok vidlo. Po predstavi so se pogučavali na prijateljskom srečanji. Ekskurzijo in srečanje Me organizirale Društvo porabskih upokojencev in Slovensko društvo v Somboteli. Na srečanje je prišla Judita Pavel tö. (Sedi na srejdi stike z Estero Pleša).
znanja sta letos dobila direktor Slovenskoga radiona v Monoštri Francek Mukič pa glasbena pedagoginja iz Murske Sobote, Marija Rituper. Kakšen je biu te den v Andovcaj, naj namesto be-sed tapovejo kejpi Kamna Holeca.
Bezgov sok/Mošt od bozonovca/Bodzaszörp
25dkgin2kgcukra, 1/2 litrapa eške lOliterovvodé, 20 lejpi veuki bozonovi rauž, tri limone, 1 kavne zlice salicila in 2 dkg askorbinske kislina (borkősav)
Od 25 dkg cukra karamel naredimo, gorvlegemo s pau litere vodé. 2 kg cukra v malo vodej stopimo, po tistom pa telko vodé cüvlegemo, ka vse vküper 10 liter bau. V tau nütdejemo 20 lejpi veuki bozonovi rauž in od tri limone (citrom) sok in zribano lopinje, saticil in a. kistino. 48 vör njamo počivali, vmejš Večkrat zgraužamo. Po tistom precedimo, v glaže vlegemo in dobor zateknemo.
HildaČabai
(Tau je pravi recejpt, nej tisti, šteri je biu v štev. 11.! - uredništvo)
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1,
P P- 77,
tel.: 94/380-767 e-rnail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST 
. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.