116
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J aro slav.
Plemstvo avstro-ogersko.
(Konec.)
Pred dualizniom je živelo visoko plemstvo avstro-ogersko po zimi najraje na Dunaja. Ta ima ono jako lepih, knežje opravljeuih palač. Po dualizmu je začelo doma ostajati, po zimi stanuje najraje v glavnem mestu dotične dežele, in po letu na starih, arhitektonsko lepih svojih gradovih, ki so obrobljeni s prekrasnimi parki in gosto zaraščenimi šumami.
Magnati madjarski, poljski in hrvatski se radi po-kazujejo v starem narodnem kroju. Ta kroj je sicer zelo drag, ali je tudi jako maleričen.
117
Veliko bolj strogo narodno od visokega plemstva avstro-ogerskega je niže plemstvo, vzlasti madjarsko, poljsko in hrvatsko. Drži se strogo starih domačih običajev tako, da se le s težavo udaja po nekoliko novodobnim zahtevam. Žalibog, da to plemstvo bolj in bolj propada ter leze v siromaštvo. Marsikater potomec ne-kedaj velike, mogočne in slavne rodovine postopa brez dela po mestu, dosti potov pomanjkanje trpi, posestvo njegovih prednikov pa imajo v rokah ljudje, ki se ne upirajo novodobnemu napredku, nego z bistrim razumom osvajajo od njega vse, kar vedo, da jim utegne hasniti. Zna se, kako zelo se je zadolžilo madjarsko in poljsko plemstvo. Mnogo so zakrivili tudi špekulativni judi. Tudi znamo za svet, ki ga je dal nekdo madjarskim plemeni-tašem: „Poženite svoje sinove s hčerami judovskimi, pa se bodete dolgov znebili".
Poglejmo si še bosensko plemstvo. Večina bosen-skega plemstva zavrgla je vero Kristusovo in se pomu-hamedanila, ko so Osmani Bosno osvojili. To je učinilo zbog tega, da si je rešilo svoja posestva in staro svojo veljavo. Ti renegati, te poturice so telesno in duševno mnogo bolj razviti od bedne raje. Bosenski plemenitaši so visokostasni in koščeni, širokopleči in žilavi; na čelu jim kraljuje ponos in samosvest, česar ne opazujemo pri ubogi, toliko časa zatirani raji, ona je ponižna in udana predpostavljenim. To bosensko plemstvo je imelo svoje dni izredno veliko veljavo pri narodu. Ponaša se s svojimi avitskimi pravicami, ter je ohranilo tudi stara slovanska imena.
Ali ti begi in agi so bili vsak čas najnevarnejši nasprotniki centralne vlade v Stambulu, in najsilnejši opo-nenti vezirom, ki jih je vlada v Bosno pošiljala. Kajti v njihovih rokah je bila ne samo moč in veljava, ampak tudi veliko posestvo. Še le znani graničar Omer paša jih je ukrotil 1850. 1. potlačivši njih ustanek. Sedaj jim je vlada vzela desetino, pravico lovsko, ribiško, in mit-nino, nastavljala jim je tuje osmanske uradnike, ter jim podrezala sploh vsako vplivanje na javne zadeve. Na vse zadnje je odredila celo to, da noben Bošnjak ne more dobiti nobene javne službe. Tudi jih je preoblo-žila z davki, in njihove sinove je od 1864. 1. naprej začela uvrstovati v redno vojno. S kratka, vlada se je po-prijela najstrožih sredstev in naredeb, da jih vpogne in zlomi.
Od slej je to nekedaj tako ponosito in razuzdano plemstvo se začelo bližati bedni raji, katero je popreje zatiralo.   No, nič čudnega to, kri ni voda.