LJUBLJANSKI ČASNIK.
St. 43.
T petih SO. Vethiga travna
18 SI.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačnje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Tracliii tlel*
27. maja 1851 je bil XXII. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan , ki zapopade:
Porazumljenje cesarske avstrijanske vlade s kraljevo saksonsko 31. Decembra 1850, zastran lega kako skleniti vožnje po železnih cestah obeh strani eno z drugo. — Ukaz ministra za obdelovanje zemlje in rudarstvo 25. 31arca 1851 zastran osnovanja (sistemizira-nja) 30 štipendij po 200 gld. k. dn. za redne poslušavce na Štjavnicki akadeinii in zastran premeinbe nekterih odločb, ki se tičejo spre jemanja rednih učeneov in doverševanja njih ukov na imenovani rudarijski akademii. — Okoljni ukaz c. k. štajarško-ilirskega denar-stvinega deželnega vodstva 3. Aprila 1851 nižjim okrajnim oblastnijam, dohodnim in davk nim uradom, zastran odpustbe davšin in tistih ženitnin, ktere, dajo osebe, ktere niso dolžne. — Razglas c. k. krajnskega dež. poglavarstna 8. Aprila 1851. Natanjčno napisovanje po-slatev po pošti na okrajne glavarstva v kraje, ktere se po nemško Neustadtl in Neustadt imenujejo.
Zavolj over pri vredništvu romanskega, i%-danja deriavnega zakonika se začasno tu izdajanje ne l>0 več na svitlo dajalo, dokler da se več o tem naznani.
Potem se bo danes 24. maja 1851 od tečaja 1850 občnega deržavnega zakonika in vladnega lista IX. del v serbsko-nemškem, XV. del v poljsko-nemškem in horvaško-nemškem; XXIV. del v češko-, madjarsko-, slovensko-, horvaško- in serbsko- nemškem, XXIX. del v češko-, talijansko-, madjarsko-, rusin-sko - in horvaško-nemškem, poslednjič CXXVI. del v serbsko-nemškem dvojnem izdanju izdal in razposlal.
Poslednjič je bil 21. maja 1851 XXIX. del v slovensko - nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Dunaj 23. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
18. maja 1851 bo v c. k. dvorni in der žavni tiskarnici na Dunaju XXXVII. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 125. Cesarski ukaz od 7. aprila 1851 glede vpeljave novega bakrenega denarja.
Št. 126. Razpis ministerstva od 24. aprila 1851, po kterem se vojaško policijski stražni oddelk pod vojaško dušno oskerbništvo in pod sodništvo vojaških superiatov postavi.
Št. 127. Cesarski ukas od 11. maja 1851, s kterim se predpis za izpolnenje naredb in spoznanj politiškili gosposk (to je, politiških gosposk in občinskih predstojnikov) izda.
Št. 128. Ukaz ministerstva pravosodja od 12. maja 1851, s kterim se vstanovi, da se imajo pravni prepiri o odvezi zemljiš tudi takrat po predpisu sumarniga ravnanja obravno-vati, če tudi stranke brez naročila komisije za odvezo zemljiš pot pravice iščejo, ali so jo pa že po oznanilu komisije za odveso zemljiš nastopili, in s kterim se nektere druge odločbe o ravnanju pri takih pravnih prepirih ukažejo.
Št. 129. Ukaz ministra denarstva od 12. maja 1851, s kterim se naznani, da se od dohodkov, ki so združeni z svetinjo hrabrosti, ne plačuje dohodkini davek.
Št. 130. Cesarski ukaz od 18. maja 1851, s kterim se terpež začasnosti za vradnike, ki so postavljeni pri novo vstanovljenih sodnijali kakor tudi pri deržavnih zastopništvah, za zdaj do 1. julija 1851 podaljša.
St. 131. Razpis ministerstva denarstva od 20. maja 1851 , glede izdajanja novega bakrenega denarja.
Nevradni del*
Avstrije prihodnost.
CDalje.)
VI.
Obojni premembi dočasniga stanu vladne deržavne podobe, francozovska v letu 1789, avstrijanska 1848, ste si nekaj podobni v vzrokih, razni pa zastran namenov mož, ki so se pervaki premembe skazali, clo razni pa zastran konca ali izhoda prekucije, kolikor smo v stanu zdaj še od konca govoriti. Slišali smo pretekle tri leta sem prav pogosto imenovati besede: enakost prostost, brato-Ijubje narodov, vstavna vlada, deržavni zbori, perva druga prekucija na Francozkim i. t. d. Te besede pa niso ostale predmet za preisko vanje pametnih, skušeniri deržavnih moč, katerim bi bilo dano mirno razsoditi, kaka naprava pravim potrebam celiga ljudstva ne le nekaterih oseb, stanov ali tudi narodov služi — Žali Rog, de to tako ni bilo, — in čeprav prevdarimo natoro človeškiga rodu — tudi ni bilo v stanu, se prigoditi. Neizmerno velika truma na pol učenih , dostikrat pa clo sirovih ljudi se je iskreno teh besed poprijela, tako pogosto so nam zrasli nanaglama politiški preroki, de si kateriga zagledal, ki si le skoz vežo stopil, — kmeti, mestnjani, mladenči fantalini, clo ženske, vsi vsi so se v politiko vtikali, — in kar je bilo nar veči hudo, od besedovanja do djanja od prepira do punta ni bilo tako daleč, kakor se je mnogim pošte nim pa v zgodovini malo skušenim ljudem zdelo. Zraven tega, de se je vse z politiko po čalo, je bila naša nar veči nesreča, de se je neizmerna večina tako lahko dala omamiti od glasa besed, katerih važni pomen je večde še dandanašni po takih skušnjah clo pogosto ljudstvu znan. Je li hotel kaki domači modrijan ali ptuji podpihovavc oči na svojo ose bo verniti, urno je stopil javno med zbrane ljudi, kvasil je kaj od enakosti, svobode, vsta
ve i. t. d. — cela truma se je dala voditi ka-merkolj so vabili vodivni glasi dozdaj neznane sladkosti. — Ro morebiti kdo rekel: Hvala liogu, to je vse minulo, zdaj od taciga hrupa in prepira clo nič več slišati ni, tacih časov nikoli več ne bo. Rog daj, de bi tale govor resničen bil, nas pa up v tako sladkih sanjah nikakor ne ziblje, in mislimo nobeniga, kateri stan evropejskih zadev v globočini in ne le poverhama preiskuje. — De je ljudstvo vsih evropejskih deržav trudno, tedaj mirno in ti-hotno, nobedin ne taji, de je pa srečno in zadovoljno, kdo bi to terditi hotel? Tu in tam še bolijo nezaceljene rane, se skriva v sercu serdita jeza in čaka dneva maševanja, lu in tam si oslepljeni ljudje nič bolj ne želijo nazaj kakor strupeni sad tako iinenivane svobode, kateriga jim je bilo v lastno škodo nekdaj pripušeno okusiti.
Pri tem tudi šuntarji v raznih evropejskih deželah neprenehama podpihujejo v globočini serca skriti ogenj sovraštva in nezadovoljnost, in posebno puntarska stranka kaže na prigod-be priliodniga leta na Francozkim, ko se bo končala vlada zdajniga predsednika franco-zovske republike, ki jezaštir leta izvoljen bi po vstavi 1848. Vsakimu je dobro znano, de se vsaki dan bolj in bolj bližamo tistimu dnevu, ko prememba politiškiga stanu na Francozkim, naj se že v tej ali uni ali kakorkoljšni podobi naznani, ne bo zamudila svoje nasledke roditi kakor po celi Evropi tako tudi v naši dragi domovini, avstrijanskim cesarstvu. Kdor misli, de se bo naznanjena prememba naj že bo vladne podobe ali pa le oseb v Parizu prihodno leto mirno brez potresa razvila, se pred ko ne moti, ker on pozabi mnoge in serdite stranke, ki se tam že v čelerto leto za der-žavno veslo ravsajo in kavsajo, katerih nobena sama zase ni kos nagibu nasprotnikov, brez da bi se terdno vezana in neprelomljiva večina deržavljanov zbrala v to ali uno vunder pravično in stanovitno vladno podobo. Kdor, pa meni, de nam važne prigodbe v ptujih deželah posebno v Parizu nič niso mar, de nam od tod nič dobriga nič hudiga več dočakati ni, se ludi nedvomljivo moti. Zavolj imenitne važnosti ima francozka deržava neodrekljivo prednost, de se tje že dolge leta obračajo ogledi evropejskih vlad, deržavnih in politiških mož, če je francozovska dežela mirna in pokojna, se teh dobrot cela Evropa veseli, če se pa tam vladni stan prekucne, ali, če se le kaj v prekucijo obstoječiga kuha, berž je v sosednih in daljnih deržavah vse na nogah. Kako mirno je Evropa počivala trudna pet in dvajsetoletniga vojskovanja od sprave miru leto 1815 do 1830 in če kake izjeme odraj-taš do 1848. Kaj se je pa tačas prigodilo, kaj smo z ostermenimi očmi vidili in skusli? Zakaj tako? — Naše avstrijansko ljudstvo, desiravno v rokodelstvu obertniji in tudi mnogih vednostih clo dobro vajeno, je bilo sploh govoriti, sirovo in neomikano zastran zgodovinske znanosti in politiških reči. Ko so tedaj novi politiški veri se pri nas široke vrata odperle, ljudje niso zamogli pravice od kri-
viga, resnice od laži, zernja od ljulike dobro ločiti.
V lastno škodo so se mnogoteri še le po žalostni skušnji zučili, de ni varno sladkim besedam ptujih ali domačih šuntarjev lahkomiselno verjeti. Jeli niso imeli vsi pošteni možje, posebno pa modri in učeni pisatelji dolžnosti v pogovoru in časopisih skerbeli, da bi deržavljanam svitla ljuč prave čiste vednosti tudi v politiških zadevah zasijala? Čimur je bila dana od miliga cesarja Ferdinanda prostost tiska, gotovo luč za svetiti ne bakla za požigati.
lvdo bi se prederznil izreči, de nam božja previdnost več časov skušnje podelila ne bo, skušnje katera se bo morebiti mnogoterim kakor pred tremi letini v skušnjavo spreobernila. So se morebiti že vsi černi oblaki na obnebju evropejske politike za dolge leta zgubili? Hi mornar preveč upal mirni tihoti nezvestiga morja in neprevidno na svoji barki zaspal, ga bo neprevidama zbudil šum viharja in grom valov. Brez da bi tedaj ljudi plašili in poli-tiški stan našiga cesarstva in cele Evrope v kaki silni nevarnosti skazovali, vunder prepričani do globočine serca rečemo: Treba je čuti, treba je delati, ne pa roke na skrižem deržati. Tudi stranka deržavnimu redu in sreči človeškiga rodu nevsmiljeno sovražna ne spi in ne praznuje, okolj in okolj se vidijo in slišijo znamnja, kako netrudno podkopava pun-tarski nagib dozdajne pravice deržave, posestva, družine, če ne v naših, vonderv ptujih krajih. Če se beguni in izverženci vsih dežel družijo v izpeljavo svojih hudobij, zakaj bi si vsi deržavljani dobrih namenov prijazno roke ne podali. Zdaj je treba čuti in delati, kadar topovi gromijo je prepozno meče k vojskovanju še le brusiti.	%
Kako se pa primeri, bo morebiti kdo rekel vse tole naše govorjenje (katero se morebiti marsikaterimu že zlo predolgo vleče) napisu naših sostavkov: Prihodnjost Avstrije? Misli-mode, če se ravno tu in tam nit nekaj zmuzne. Ozrimo se en malo nazaj. Skazali smo kako je zdajno avstrijansko cesarstvo bilo mnoge stoletja ena nar imenitniših nemških dežel, katere slavni vladarji so skoro šest sto let nemško cesarsko krono nosili, kar kaže svojo-stojnost avstrijanske deržave, skazali smo ozko, nikoli pretergano zvezo Avstrije z drugimi nemškimi deželami, katerim je stala terdna hramba napadam Avarov, Ogrov, Mongolov in Turkov nasprot. Od tod izvira za njo svojo-stojnost, pri tem pa neodvisnost, Avstrija je nemškimu poročena zvesta žena, in sicer ne po pol (einuč z celim telesam. Govorili smo od zedinjenja njenih kronovin po pragmatiškim nasledništvu leta 1713, od hvale vrednih namenov Jožefa II. za povzdigo lastne samovlad-nije po sredku razprostniga nemškiga duha. Omenili smo, de je njega v dokončanju svojih namenov zaderžal prenagli odstop iz tega življenja. Pridemo zdaj na čase perve franco-zovske prekucije leta 1789, katere perve žalostne novice so se glasile okoli smertne po-stlje strica zadniga nemškiga cesarja. Važne so bile prigodbe perve francozovske prekucije za osodo nemškiga cesarstva — ono je v letu 1806 raspadlo; važne so bile za prihodnjost Avstrije — ona se je dvignila v letu 1804 ko velika evropejska deržava; važne so še dandanašni, ker njeni nasledki so v letu 1848 priložnost dali, de se je do tačas samoderžna pa razdelena vlada spremenila v vstavno vlado čez terdno zedinjeno deržavo z enakopravnostjo vsih narodov.
Bomo tedaj o kratkim nakazali vzroke te revolucije z popisani nar imenitnejših prigodb do leta 1815; in zgodovino avstrijanskiga cesarstva pod vlado cesarjev Franca I. in Ferdinanda I. Iz tega se bo spoznalo, kako
in v kakih razmerah se ji da primeriti temeljna vladna premcmbe avstrijanske samovladnije v letu 1848. Začetek, tek in izhod te pre-membe naj bi nam naznanili prihodnjost cesar stva naše drage domovine.
Bo morebiti kdo odgovoril, de mi preveč govorimo od že dolgo preteklih časov in clo ptujih reči, in da je tedaj malo primerjenna pis, kateriga smo našim sostavkam na čelo postavili, ker se bolj glasimo zastran zgodovine kakor zastran prihodnjosti avstrijanskiga cesarstva. — Naša misel v tej zadevi je pa tale. Kdor od prihodnjiga stana kake važne reči postavim deržave kaj koristniga, kaj resnični-ga govoriti hoče (kolikor omejena človeška pamet v prihodnjo viditi zamore), se mora poprej v zgodovini preteklih časov dobro ozirati. Ban za dnevam se odločeni del člove ških reči mola, od česar letaš ljudje pogosto govorijo, ima svoje korenine v lanskim in bo imelo morebiti svoj konec v prihodnjim letu. Le, če pazljivo gledaš nazaj, boš vidil resnično in modro naprej. Taka vednost je manjkala posebno večini v pervih mescih naše mlade svobode, sicer bi bili gotovo od njeni-ga drevesa več sladkiga sadu pridobili. In ne samo v lastni deržavi, temuč daleč okolj se mora modri politikar ozirati, ker v naših časih bolj tanjka zveza ko kterikrat poprej družino evropejskih ljudstev in deržav veže. Posebno je pa dopolnjena znanost perve francozovske prekucije, njenih nasledkov, njene zveze z osodo nemškiga in avstrijanskiga cesarstva, njeniga teka do naših dni važna ne-odrekljivo potrebna vsim tistim, ki hočejo prav ceniti prigodbe, katerim smo mi vpričo stali, vsim ki si žele tudi v prihodnje pripravno vodbo pametniga, hvale vredniga in dovoljub-niga djanja. Mnogi so se motili lahkomiselno posnemaje ptuje napčne izglede, mnogi so si vošili kakor samozveličavne lake naprave, katerih napčnost in neprimerjenost našim zadevam je še le dolgoletna skušnja prav očitno skazati v stanu bila. Ta znanost, taka skušnja naj bi nam bila šola zdrave treznosti, naj bi nas učila, de le to, kar se po poti pravice iše in najde — velja, ostane, in v prihodnje obilno sladkiga sadu donese; de pa z krivico posili pridobljena in razujzdano rabljena prostost obstoječih zares zveličavnih nasledkov nikakor ne rodi, temuč svoje iskrene prijatle in njih -oslepljene naslednike v brezdnu pogube potopi.
(Dalje sledi.)
Austrijansko cesarstvo.
Dopis iz Beča. 22. t. m. smo bili pri velkim letnim izpraševanji v tukajšnji „Froh-lichovi" učilni devovodnici (Fr6hlich's Lehr-und Erziehungsinstitut fiir Tochter.) Ta de-vovodnica se deli v pet razredov in obseže vse predmete ženske omike. Z velikim do-padajenjem je množica povabljenih oseb poslušala gladke odgovore iz vsih predmetov. Vpraševati se je jelo z kerščanskim naukam. Vprašanja in odgovori dokazujejo ne le obširno vednost gospodičen , ampak tudi posebno pripravnost gospoda duhovniga kerščanski nauk razlagati. Gotovo je le la nar potreb-njiši vednost za vsaciga, posebno pa za ženski spol; koliko več je zaloraj treba, de tak nauk le tisti razkladajo, ki lepo in umno koristne in neprecenljive zaklade sv. vere z gin-ljivo besedo v serčica mladih ljudi stavili znajo.
Slišali smo brati. Jako je celi množici do-padlo, ko so bile gospodične vprašane zapo-padek braniga razkladati, pa ne z besedami knjige, ampak s svojimi lastnimi. Bes, le na tako vižo se kaj dobička od branja pridobi; ne pa, kakor se dopisavec domisli, kjer, če se zapopadek braniga terja, otroče z besedami knjige vse po verstici iz glave pravi. Ka-
ko napčno je pač bilo tako branje; upam, da se je vsaj letos opustilo, zakaj po tem takim se je mehaničnost v cvetje pripravila in um se ni začel bistriti. — V obeh jezikih, nemškem in francozkim se je slorilo, kar je bilo moč. Deklice šest lel stare berejo ne le nemško dobro, ampak govore in berejo že fran-cozko. Posebno pripravnost „ dr. Ahrove" slovnice smo tukaj dovolj spoznali.
Iz zemljopisa, zgodovine, dušoslovja, nemškiga slovstva se je odgovarjalo, kakor marsikteri ni pričakoval. Povsod se je vidila inno-goverstna vednost , nikjer pa sled mehaniški-ga naučenja. Ko bi pač tudi v družili javnih učilnicah se kmalo tako zgodilo, koliko več bi učenci po dokončani poti skozi 8 gimn. razredov vedili!
Tudi iz živalstva, rastljinoznanstva in rudo-slovja so se odgovori glasili, de se je množica čudila, kako se zamorejo gospodične — v 7 mescih toliko koristniga naučiti.
Ako je ravno izpraševanje 4 in pol ure ne-prenehama terpelo, je vse do konca z veseljem poslušalo. Nadzornik ljudskih šol v Beču, ki je predsednik bil, je potem s sledečimi besedami sklenul: „Iz odgovorov sim se prav živo prepričal od velike vednosti iz vsili predmetov. Priča vsih poslušavcov svojo zadovoljnost razodenem, veliko zaslugo vsili učilnih oseb spoznam in Vas, drage gospodične, ki ste toliko sadov uka si pridobile, očitno pohvalim in nadjam se, de bote tudi tako storile, kakor Vas nauk uči. Zahvalite se jutri pri sveti maši nebeškimu pomočniku, de biVam še za-naprej, kot letos v učilnici, v vsih dobah življenja svojo milost dodelil!"
Nato je ena deklic zahvalno molitev molila. Zdaj smo pregledovali razstavo ženskih roko-del. Kar si le zmisliš, se je narejati učilo, in vsiga je toliko , de bi se celi dan potreboval , predenj bi se vse na tanjko pregledalo. Nar lepši je pa bil v sredi razstave mašnji plajš, zalo okinčan, in zraven vse, kar se razun kellia obleke pri sveti maši potrebuje.
Ta plajš, pri kterim je vsaka gospodična rada in z veseljem kaj pripomogla, se bo daroval tukajšnji cerkvi nemškiga viteškiga reda danes 23. t. m. pri zahvalni maši za izpraševanje blagoslovil.
Sostavek sklenemo se nadjaje,debo pridno vodslvo zmiraj nevlrudeno napredovalo, gotovo je velika zasluga in radost toliko gospodičen omikati.
Krajnska.
Ker se je krivo mnenje razširilo, da so zavolj telegrafa zraven ležeča poslopja v nevarnosti, da bi vanje ne trešilo, spoznamo za potrebo v pomirenje občinstva na to opomniti, da je telegraf velik strelovod in da toraj ravno blizo ležeče poslopja varje,da vanje ne treši in da jih v nobeno nevarnost ne pripravi, ker blisk po telegrafu gre, ne pa, da bi telegrafa zapustil in na sosedne reči preskočil. Iz tega, da tresk včasih kole pri telegrafih prekolje, se pokaže, da je res, kar smo rekli. Tresk je nevaren le telegrafovodu, ki pa nevarnost odverne s tem od sosednih hiš ravno tako, kakor strelovod, ki tudi včasih škodo terpi, ker hišo strele obvarje.
Istrija.
Iz Volovskega se piše 16. t. m. v„Narodne novine":
Dopustite, da se tudi naš glas v vaših no-vinah čuje. Ako nas slaba pamet ne slepi, naš milostijivi car nam obeta, da bodo zana-prej naši poglavarji z nami po naše govorili, po naše sodili in po naše nam zapovedi dajali. Zato, če se ne motimo, je postava, da mora vsaki vradnik znati jezik naroda, med kterim živi. Gotovo naš milostljivi car in vi-
soko ministerstvo ne ve, da se njegove zapo-vede pri nas tako slabo izveršujejo. Naša gospoda nam nemško intalijansko zapoveduje. Mi smo menili do zdaj, da gospoda zna her-vaški, pa te dni smo se prepričali, da temu ni t ako, ker so to sami izrekli, ko so jedno pismo iz Reke nazaj poslali, ker je bilo her-vaški pisano in ker oni liervaškega ne razumejo.
Mučno je to, ko prideš k predstojniku in se ne moreš z njim pogovoriti; nekterim gospodom je pa to celo šaljivo; mi pa vemo, koliko nam je to v škodo. In nikogar nimamo, ki bi naše potrebe potožil. Mi ne iščemo nobene osebne pravice, samo to prosimo, da nam se sodi in zapoveduje v jeziku, kterega razumemo; in mi bomo radi ubogali. Mi želimo, da carska beseda resnica poslane, ker smo tolikokrat culi, da so vsi narodi, vsi jeziki v carstvu jednaki.
Mi bi radi to željo našemu caru naznanili, pa ne vemo kako.
Bi ne mogli vi to storiti. Mi bi bili vam do smerti za to hvaležni.
Horvaška.
24. maja popoldne je v Zagrebu po dolgem bolehovanju občnoljubljeni pisatelj in pesnik Stanko Vraz umeri. Po njem je zgubila knji ževnost mnogo. Pokopali so ga 26. na večer ob '/,j9 na pokopališče sv. Jurja.
Avstrijanska.
Njegovo veličanstvo, svitli cesar se je 23. t. m. v Olumuc podal.
* Njegovo veličanstvo je sledeča najvišja lastnoročna pisma izdati blagovolilo:
I.	Ministru kupčije, obcrtnje in javnih stavb,
od Bruck.
Ljubi od Bruck! Po prošnji, ktero ste mi podali, Vas vodstva ministerstva kupčije, obertnije in javnih stavb rešiti, Vas po milosti iz te službe, za ktero Vam svoje spoznanje, ker sle jo tako vredno dostali, spustim in izvolim ob enem deržavnega svetovavca, Andreja viteza Baumgartnerja, za svojega kupčijskega ministra.
Dunaj, 23. maja 1851.
Franc Jožef s. r.
F. Schwarzenberg s. r
II.	C. k. deriavnemu svetovavcu, Andreju
vitezu Baumgartnerju.
Ljubi vitez Baumgartner! Primoran sim, Vas na mesto od Brucka, kterega sim po milosti na njegovo prošnjo službe odvezal, za svojega ministra kupčije, obertnije in javnih stavb) izvoliti. Vi imate to službo brez mude prevzeti.
Dunaj, 23. maja 1851.
Franc Jožef s. r.
F. Sclnvarzenberg s. r.
*	V drugej polovici leta 1850 je iz zunaj-nih dežel na Avstrijansko raznih časopisov 7695 iztisov poslanih bilo; in sicer iz Malte, Norveškega, Švedskega, Valaškega, Holand-skega, iz jonskih otokov in iz Kitajskega po 1 iztis; iz vshodnje Indije 2 iztisa; iz aziati-ške Turčije 3, iz Danskega in iz Gerškega po 4; iz evropejske Turčije 8; iz Poljskega 9; iz Ruskega 25, iz Schweize61; iz Serb-skega 92; iz Angleškega 94; iz Belgiškega 112, iz Laškega 522; iz Francoskega 1574, in iz Nemškega 5178 iztisov.
Češka.
Mestni župan iz Prage, dr. Wanka bo s svetovavcem Turecki in štarašinom občine J. Bergerjev te dni na Dunaj šel, njegovi svit-losti predsedniku ministerstva častni diplom gradjanstva mesta Prage podeliti.
*	„Pražske noviny" so naznanile, da več prebivavcev nekterih čeških občin misli, se na Ogersko vseliti. Dopisavci „P. N." in Vid.
den." jim svetovajo, da naj kaj lacega brez pomislika ne store.
*	Malica češka je imela preteklega leta v 51,430 gold. v srebru naloženih isting, 1 1,641 isting za vložiti, 13,108 za izdavanje knjig, tedaj skupej 75,180 gold. v srebru.
*	Xa Češkem pri Reichenau-i je mnogo psov steklo, in več živine in tudi dva človeka sta bila popadena.
Moravska.
29. maja ima ruski car Nikolaj z knezom Paskievičem in mnogim spremstvom priti v Olumuc, kjer se bo, kakor pravijo, dva dni mudil in se potem v ruski tabor v Lovic ver-nul.
Ogerska.
Na Ogerskem se bo kakor se sliši, šest učilnic za učitelje vstanovilo. V Pešti in Po-žunu se bodo učitelji za glavne in ljudske šole, na drugih krajih po le za ljudske šole pripravljali.
Dalmacia.
Minister uka je ukazal v Zadru pravno aka-demio napraviti in sicer po odločbah za Oger sko, danih 1850.
Tuje dežele. Rosna.
Iz Bosne se sliši, da Omer paša z vjetimi vodji vstaje ne ravno po stari turški šegi ampak jako vljudno; do zdaj se še ni nikdo po vojaški sodbi obsodil, nikdo s smertjo kaznoval; govori se, da bo Seraskier le glavarje vstaje v Malo Azijo in v Tunis poslal. Ker Omer paša tako vljildno ravna, se je mnogo vstajnikov, ki so iz Bihača pobegnuli, spet nazaj vernulo Omer paša je zdaj v Travniku , kamor se vsi vjeti peljejo.
Černagora.
Vladika černogorski je dal v Neaplu zgo-toviti veliko svetinjo v spomin bitve na Koso-vem polju. Na jednej strani je izzbražen šotor Muratov in Miloš Obilici, ko mori Murala; pod tim napis:
Ubi Miloš cara pod šalorom Bič svietski Amurata prvog.
Na drugej strani je grob cara Lazara in Murata in zadej grob Miloša, vsak z napisom pod tim stoji na enej strani orožje in zastava turška, ki predstavlja smeri dveh čarov Okrog stoji napis: Toplica, Obilic, Kosa n č i č in spodej: Kosovo. Vidov dan MCCCLXXXIX. Vokroguse bere: Za spo m e n b e z s rn e r t n o m u vitežtvu d i v o t n i k o
Poljska,
Časopisi iz Varšave naznanijo, da je ruski car na predlog kneza deželnega poglavarja več politiškim begunom prizanesel, ali jim pa azen polajšal.
* Pruski kralj je prišel 17. t. m. zjutraj v rakavo, in se je od tod naravnost v Varšavo
s e r b s k o g.
Albanska.
Paša spodnje Albanije, ki je že 75 let star in je že le zdaj 13 let staro ženo vzel, je zvoljen za vezirja Hercegovine in tako se je želja kristjanov, da bi se Bosna in Hercego vine zjedinile, razbila.
Turška Serbska.
Nektere dni že sla v Belgradu dva Angli-čana, ki se s serbsko vlado v napravi želez niče iz Belgrada v Skader pomenkujeta.
Švajcarska.
V Tessini se je nov Mesias oglasil. Sam se imenuje: „Prava beseda Najvišjega, namestnik božji, drugi zveličar sveta." Posebno deklice je skušal pridobiti. Poiskal si je 12 devic, ki bi imele 12 sinov —- lo je 12 zvezd svete device roditi. S temi 12 zvezdami je hotel svet odrešiti. Bil je zatožen, pa sodništvo je izreklo, da nima pravice take reči soditi in ga je spustilo.
Rusovska.
Pruski kralj je 18. maja v Varšavo priše Car in carica sta mu naproti šla, ga pozdravit.
podal.
Portugalska.
Novice iz Lizabone od 10. t. m. pravijo, a ondi še mir vlada, akoravno so prebivavci nad kraljico in kraljem tako razkačeni, da si ne upata pokazati, in da seje bati, da bodo nju stanovališče zagrabili. V takej potrebi ,Iada komaj pričakuje Saldanha, kije hotel, 12. ali 13. t. m. iz Oporta v Lizabona priti. Pa zdi se, da ga prebivavci Oporta ne bodo hotli tako naglo pustiti. Zdi se, da se kralj vojaškega zapovedništva odrekel in »red kot ne, da bo Saldanha poveljstvo prevzel, ker drugi časti noče. Menijo, da bo kraljici, ko pride v Lizabono, prijazno svetoval, da naj se prestolu odreče. Angleška barka se je podala v Oporto z naročilom, da naj se Saldanha pred ko more v glavno mesto napoti.
*	Govorica se naznaša, da je portugalska kraljica odstopila.
Maršal Narvaec je prejel od Thomar-a dolgo pismo od začetja sedajne vstaje na Portugalskem.
Skoraj vsi vojaki pod poveljstvom kralja v Lizaboni so k Saldanhalu prestopili, vojaški poveljniki po drugih krajih so se tudi za Sal-danhata izrekli.
Angleška.
V veliki razstavi v Londonu je bilo že več reči ukradenih, med drugim prav umetno zde-Ijan samokres iz Ne\v-Jorka, ki je vreden 800 gold. srebra. Zavolj tega mora vsak narod nad svojimi rečmi čuvati.
*	Govori se, da je angleška vlada francosko prosila, da naj na Portugalskem intervenira, ako bi bila kraljica primorana odstopiti.
Turška.
Na Albanskem so velikonočno nedeljo Turki, kterih je bilo 2 do 300, malo keršansko mestice Belico napadli, cerkvene vrata stra-žili, in so dekleta in žene popolnoma slekli, mašnikom pa niašno opravo poropali, ko se temu Gerki ustavijo, so jih v cerkvi pomorili. Ko se tolovajska truma v gore verne, vzame saboj 12 deklic. Pomoči ni bilo nikjer najti.
Ljubljanski novičar.
Gospoda ministra kupčijstva in uka sta poslala unidan po kmetijski družbi pisateljem ži-vinozdravništva pohvalne in zahvalne pisma za 1. del „živnozdravništva" v slovenskim jeziku, ki ga je kmetijska družba ministrama poslala.	(Nov.)
*	Mestni odbor je unidan za celo deželo koristno reč sklenil, namreč da se ima ogledovanje klavne živine in mesa za ljubljansko mesto ž i vinozdravnišnici izročiti. Tako bojo imeli učenci te šole obilno priložnost, se v ti važni vednosti popolnama in djansko (prakliseh) podučiti vpričo svojiga učenika, ki bo klavno živino in meso ogledoval. Iz šole na deželo pridšim bojo zainogle županije tako dobro podučenim ogledovanjem klavne živine in mesa nar varniši izročiti.
(Nov.)
*	V sredo prOti 1 uri popoldne je vstal ogenj v Ljubljani na velkem tergu, kterega so pa naglo vdušili, brez da bi se bila kaka škoda zgodila. Ko bi trenul, seje silna množica na tergu sošla, ki se je pa, ko je vidila, da se ni več nesreče bati, naglo spet razšla.
Igra v treh djanjih iz češkega. (Dalje.)
Deveti nastop.
Berluzga pripelje M oz e.s a. Kmetje in kmetice. Prešnji.
Moz. Ali, gospod Berluzga, jaz storim vse rad, le tako z mano ne ravnajte. Kaj pa spet bode?
Beri. Prec slišite. — Bog vas sprimi vse skup mili sosedje! Jaz sem vas dal poklicati; zakaj? To vam prec naznanim. Naša občina je pri vsaki priliki pokazala, da za našega mi-liga cesarja Franc Jožeta rada vse stori. Zdaj je ^pet priložnost, da moramo pokazati, kak zelo ga ljubimo; zato naj vsak, kar premore porteli. in potem to pošljemo k naši vojski.
Miki. Prav, svak, to storimo. Naš gospod fajmošter nam je z dobrim zgledam predšel: ker ravno, kadar sem grem, je odpošiljal šest veder vina naši hrabri armadi.
Beri. In jaz k temu pridani dve vedri vina, in deset korcov (mernikov) reži.
Miki. Jaz dam štiri korce gralia in dvij korca kaše in nekaj pšenice.
Lenč. No, karzamorem, to tudi rada dam.
Jeden kmet. Jaz dva korca reži.
Drugi. Jaz tudi.
Ostali, (vpijejo) Jaz tudi, jaz tudi.
Beri. No, to me veseli, da smo tako jedini.
Moz. (slišati o dajanju, jo hoče ven zmuzniti).
Beri. (zapazi to) Hej , hej ! Mozes ! (ga 7,a roko zgrabi:") kaj ste mi obljubili?
Moz. Ničesar nimam, in ne morem nič dati.
Beri. Sram vas bodi; vedno ste se sami hvalili, da ste naj bogatši v vasi.
Moz. Naj bogatši! Ko bi naj bogatši bil, to bi se moglo reči, da sem ne j bogatši, ali kadar to ni, tedaj naj bogatši nisim.
Beri. Vi imate mnogo žganja.
Moz. Nimam, nimam !
Beri. Mene ne goljufate, jaz to dobro vem. Premislite, kako zaslugo bote imeli.
31oz. Jaz nočem imeti nobene zasluge; pustite me domu.
Beri. Silil vas ne bom, ali žal mi je, da ste se na Slovenskem rodili.
Moz. Jaz za to ne morem, da se je to tukaj zgodilo. To — da veste — li kaj, jaz dam
pošljite k meni; pri moji veri! dam, dam, bo-ste vidi li.
Beri. Bomo poiskali.'
Deseti nastop.
Tone. Prejšnji.
Ton. Prijateli, slišite, skozi vas gre voj-skini gospod (častnik), ti prinese gotovo vesele novice.
Vsi. (hite k oknu) Da bi Bog to dal! on se je vstavil pred našo kerčmo, ostanite tu, jaz ga pojdem pozdravit, (odide)
Ton. Moje serce tolče radosti (Veselja). Tedej pojdem veliko veseleji od vas, ko zvem, da je zmaga na naši strani.
Enajsti nastop.
Do m os lav. Berluzga. Prejšnji.
Beri. Grozno me veseli, da imam to čast-—
Dom. Le hitro, gospod gostinčar, maselc vina, jaz moram koj spet dalje.
Beri. Skoči, Terezka.
Ter. (odide).
Beri. Kaj pa imate, blagorodni gospod, da se tak mudi ?
Dom. Kaj zelo zelo imenitniga; neseni oznanilo (navestje) o popolni zmagi naše vojske.
Vsi. O popolnej zmagi?
Beri. Bodi Bog zahvaljen! — Žena, sosedje, radujmose, kličimo, naj blagoslovi Bog našega cesarja!
Vsr. Bog ga blagoslovi!
Moz. Kdo ve je li to res!
Ter. (prinese vina in nalije.)
Beri. Blagorodni gospod, vi vidite naše veselje. Le nemalo popisati nam to blagovolite.
Doni. Jaz sam sem bil priča junaških del naših vojakov. Vsak zmed njih zasluži ime junaka. Pred malo dnevi se je neprijatelj kar-deloma zbral, si poiskal terdniga mesta med dvema vodama, in si je okopov in zasipov tam naredil. Naša vojska ga je naglo sledila, želje goreč, da bi se z njim berž skusiti mogla. Enega jutra vgledavši narviši vodja priložen čas, je dal povelje k bitvi. Tu so hiteli zjedno gorečnostjo z vsih strani naše množice nad neprijatelja, in naše geslo je bilo: Živio naš cesar Fraz Jožef! živila vstava!
Vsi. (z velikim veseljem) Živio !
Doni. Strašna reč in grozna morija se je počela z obeh strani, krogle iz malega orožja so padale ko gost dež! topovi so gromeli, ko
bi svet na kup letel, dim se je vzdvigal k oblakam , in solnc.e zalemnoval, vasi in inestica so gorele z jediiim plamenom, druziga ni bilo nič viditi, kot žalostne podertine; nič ni bilo slišati, ko razgetanje konj, rožlanje mečev, pok topov, stok ranjenih in umirajočih. — Tako je to terpelo celi dan; naša vojska je stala nepremakljivo , dokler da noč bitvo preterga. Zatim so se zbrali drugi vodci s svojimi vojskami, in drugi dan se je zopet kervavo gledališče obnovijo. Naš cesar in njegovi zvezniki so bili vedno na bojišču pričujoči. Z novo hrabrostjo ste se spet obe vojski zgrabile; modrost naših vodjev in hrabrost naših vojakov je vdarila neprijatelja na glavo, tako da somu tri sto in sedemdeset topov in kakih tisuč vozov pobrali, sedem in dvajset generalov in štir-deset tisuč ljudi zajeli, in ga zdaj razplaše-nega in zmotenega neprenehoma dalje od naših granic ženo.
Beri. Hvala Bogu!
Vsi. Bodi — Bog zahvaljen za to!
Beri. Blagorodni gospod, ko bi li vedil, kako imam svoje veselje na znanje dati, meni se zalivajo oči —
Dom. Mene to močno veseli, da tu tako dobre rodoljube najdem. Kdor se nad to novico ne veseli, ktera je svobodo in sužnost srečo in nesrečo Evrope razsodila; ta ni vreden, da ima slovensko zemljo za svojo domovino, in zasluži, da bi se izločil z družbe poštenih. (Plača vino in hoče oditi).
(Dalje sledi.) -
Slovstvo in umetnost.
Kralodvorski rokopis je v serbsko prestavil Slavko Zlatojevič. Posvečen je Petru Peho-viču Njegušu II. vladiku černogorskemu. Cena mu je 40 kr. v srebru.
* Histora literatury polskiej od Mihaela Wis-znie\vskega v osmih zvezkih. Cena vsih zvezkov je 100 poljskih goldinarjev, to je 25 gl. v srebru.
Zmes.
Žalostna prigodba se je te dni v Krakovem prigodila. Umerla je ondi devica v naj lepšem cvetju mladosti, in sicer dva dni pred svatbo. Svatje, povabljeni na ženitovanje, pridejo in jo spremijo h grobu.
Odgovorni vredni
Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Hhiznik.
Vradni list št. 30.
St. 4012.
O z n u n i 1 o.
(103.) C 3
13. majat. 1. sov Selu pri Mostah neznanega moškega iz vode zlekli.
" Meril je 5 čevljev in 2 palca, bil je kakih 50 let star, oblečen je bil v čern slergan frak z os kini i škriči, ki je imel černe rudninske gumbe (knofe) potem v debelo srajco, v dolge černobarvane platnene hlače, obut pa je bil v sterganih kmetiških škornjah.
Kar se zavolj tega sploh naznani, da se bo zvedilo, kdo da'je nesrečnik.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana lo. maja 1851.
Glančnig s. r.
Št. 3678.	Proglas.	(100.) C 3
Ker se ne ve, kje se Andrej Plešič in njegovi pravni dedniki derže, se jim po pri-čijočim proglasu naznani, da je zoper nje Gregor Plešič iz Sore tožbo na pridobitev in spoznanje vlastnine, v gruntnih bukvah nekdajne gosposke pod št. 4/a zapisaniga zemljiša vložil.
Podpisano c. k. okrajno sodništvo je za kuratorja zatoženih Matevža Zvolšaka iz Drage postavilo in za obravnavo te reči 1. dan septembra 1851, zjutraj ob devetih odločilo.
Zatoženi zamorejo toraj k tej obravnavi sami priti, ali posebniga pooblastenca poslali, ali postavljenimu kuratorju pripomočke na roko dali, ker se bo sicer ta pravna reč po postavi s kuratorjem obravnala.
Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice 22. aprila 1851.
Heinricher, s. r.
št. i 690. Oznanilo. 02.) c3
C. k. predsedništvo deželniga sodništva v Novim mestu naznani, da bode srečkanje porotnikov zadrugo toletno sejo porotne sodnije, ki se 30. junija prične, 6. junija dopoldne ob devetih v sejni dvorani c. k. deželnega sodništva.
Novomesto 19. maja 1851.
Scheuchenstuel s. r.
St. 1219.
Oznanilo.
(101.) C s
Vpeljava vsakdanjih poštnih potov z vozam med Kaplo in Velkovcam, potem Dobernlo vesjo in Blibergam.
Poštno vodstvo za prav spozna, zdajno trikratno poštno zvezo na teden po vozu med Kaplo in Celjovcam dvigniti in namest tega vsakdanjiga poštniga pota z vozam med Kaplo in Velkovcam v natanjčni zvezi z xMaIe-po-štami med Celjovcem in Mariboram vstanoviti. Poteh vožnjah poštnih potov se bo tudi poštna ekspedicia v Dobernli vesi vsak dan z Velkovcam in Kaplo zvezala in zavolj tega bodo do zdaj obstoječi poštni poti med Dobernlo vesjo in Bli-kovcem nehali hoditi.
Potem se bo dvignila dozdajna po potih z vozam in peš napravljena poštna zveza med Blibergam in Velkovcam in namest nje zveza med Blibergam in Eberndorfam po vsakdanjih vožnjah z poštnimi poti v zvezi z pošto med Kaplo in Velkovcem vstanovila.
Te nove poštne naredbe, ki bi znale po-
Odhod iz				l as hoje
Kaple v Velko- vec	vsak dan ob 5. zjutraj	Velko- vca v Kaplo	vsak dan ob 1. popoldne	3'/a ure
Doberlne vasi v Bliberg	vsak dan ob 2-3 popoldne	Bliberga v Doberlno vas	vsak dan ob 6. zvečer	2 uri
trebam popisovavcov in javnim vradnijam zadostiti, bodo stopile 20. maja 1.1. po sledečem redu v djanje:
Kar se s tem sploh naznani. 0(1 c. k. poštniga vodstva
Celjovec 14. maja 1851.
Lazarint. s. r
■'opravek.
V 28. in 29. listu vradniga lista so se v oznanilu celjovške poštne vradnije pod št. 1219
pošlne
nemsKa imena „Eibcrndori" in ..meioerg- pri-deržala, *) katerima se po slovensko „Do-berlna vas" in „BIiberg" pravi, tudi se je enkrat po tiskarnim pogrešku „BIeiberg" namesti „Bleiburg" natisnilo, kar se s tem popravi.
*) Prosimo, da nam bi se vselej slovenske imena pristavile, ker vsili po nemško in slovensko ne vemo, kar bi bilo tudi preveč tirjati; pripomočka pa nobeniga nimamo.