Tečaj XV List 80. Çû i obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl-, sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, eicer 1 fi. 30 kr. V Ljubljani v sredo 7. oktobra 1857. Pretres nekterih vraz in krivih misel naših Kako češpljeve drevesa množiti in rediti? kmetovavcov Bolj ko učenost in vednost razsvitljuje tamoto, s ktero (Konec.) *' "' '■ ■ , t Temu važnemu terdenju nasproti zamorem pa jez iz jo skrivna delavnost nature pokrita, bolj tudi vraže in krive lastne skušnje reči, da so semenice mojega drevnega sa misli slovo jemljejo. Zlasti je tekoče stolétje k temu veliko pripomoglo. Pa vendar nas žalostné skušnje še učé, da je med disca > ki sem jih iz košić priredel, vse drugačne kakor sem že gori pod a) našim i a »cuuoi úcto, ziaiuBiuc nituoujo ne uv*/ , u« ju — o"" r * sicer verlim in dobrim ljudstvom še sila veliko 8e Je tU(*» v moji eadj ; zakaj od češpljeve nadloge omenil, pogostoma in s tako škodo go- dilo, da sem zato sem pa tudi skleni», rejo s koreninimi izrastki popolnoma pri reji izrastkov dovelj zastonj potrosil y vraž, krivih misel in nevednost, ktere mu ne dajo napredovati v kmetijstvu, kakor bi treba in za-nj dobro bilo. Koliko zlatega časa, ki se nikdar več ne verne, opustiti, posebno pa ker se mi semenice, ki jih iz košić zgubljuje marsikteri, ki misli, da mora, kakor njegovi vsako leto veliko priredim, kaj dobro ponašajo, rastejo kakor konoplj brez prednjiki, s svojimi poljskimi opravili nekterih znamenj v pratiki, spreminov lune, ali pa drugih prikazin v naturi čakati, ktere se po večuo enakih postavah godé! Je viditi posebne strežbe, in skorej bi rekel, speš neje kakor izrastki, in so v malo letih take drevésa. da jih ? Koliko škode zadene dostikrat takega lahkoverneža kteri Za cespljevo rejo začnem košiće vseh češpljevih in misli i da človeško okó živini tž^« iflURU.cuw-fl, n^ii -----r v---- škodo prinesti zamore, alivnih plemen, zgodnjih in pozno h, že mesca avgusta Da bi to izmišljeno škodljivost od svoje živine odvernii i se ióti zdravil in opravil, s kterimi dostikrat svoje sicer zdravo IZ veeh kraj in v začetku septembra skupaj spravljati, kterih mi otroci in terdno živinče pohabi. da je kaj. Pozueje septembra posebno pa iz češpljevega sejma nauesó ze nepomesano nabranih Kako sméšno je, se pri obdelovanji polja po znamenjih kakor tudi tistih, ki so se pri raznih kuhah iz češoeli iz-v piatini ravnati, dokazujejo ie znamenja same, ker celó irebiie, dobim kaka 2, včasih blizo 4 doljuo avstrijanske nič druzega niso kakor — znamenja. Saj bi sleduji lahko vagáne. Te košiće posejem in iz njih izrastlih drevesc ne vedil, da ni ne povodnega moža, ne škorpijona, pocepim, ampak jih pustim, ne bika, ne device na obnebji, temuč da so take drevés za dom in za prodaj zaredim kakor so, rasti, in si lepih imena le učeni ozvezdju dali, da bi mogli povedati, kje ta ali una zvezda stoji, ktera se v odločenih dobah na obnébji redovno pokaže. šic Iz omenjenih 2 do 4 doljno trijanskih vagánov ko » Naj tukaj nekoliko tacih vraž povémo, po kterih se semenice ki sem jih ze mesca avgusta nabral, in kmali potem posejal, pribodejo prihodnjo spomlad mnogoverstne češpljeve čez neke leta tudi mnogoverstnega zemlje, ktere kmetje véčdél ravnajo a) x Av w f »vr wiF 1 w v v w mí v w g* w f w w mw\y vr w w w uw^ * v • ««m w ^ w t m f uv n \r v u T w M y tM nu ^ um uvui um rija pohabila, sej jo tretjo uro po sipu lune." nje že v tretjem letu, ki so že po 6 do 7 čevljev visoke, Ako hoćeš pravijo da ti pšenice ne bo vec ali menj dobrega sadja obrodijo. Veliko teh semenic ne izrečeno naglo raste, so ravne kot sveča, tako, da sem na Povej mi, preljubi moj, kako se sklada ta trétjaura marélice in razne žlahne slive in pije pil Drevesca, ali svitloba lune te ure s tvojim, z zemljo pokritim kimi niso po volji rastle, ali pa če mi niso dopadle, sem senom in z zemljo tvoje pšenice, ki bo V se Ie čez mesce dal izruvati in preč vreči. • * p i s močimo klasje dělala? Odkrižaj se tej krivi véri, in stori, kar te skušnja in pamet učíte, namreč ne sejaj zaduhlega, kavega semena, ne sejaj ga na vlažno ali njivo, ne gnoji zato odločenega polja preveč s pré sni m (frišnim) gnojem, in ne boš je vidil rijč na pšenice, če ji bo sicer vreme ugodno. „daj svojo iivino samo o mladi luni skopsti, ker Je tedaj tékne Ce bi prav res bilo, da ima luna pri tém opravilu res bi bil ravno čas mlade lune živini škodljiv. Po tako To je pač res, da se pride naj ložej k lepemu sadju če se izrastki le od j žla h n ej m aj b o lj š jemljejo. Toda to se ne ujema z obeinsko sadjorejo sorte ampak kaj 5 le za manjsi zasade, ker enakih žiahnih izrastkov veliko dobiti ni. Zive priče tega so nam taki kupčevavci ki se z rejo euakih drevés pečajo, ki rujejo izrastke češpljevih drevés brez vsega razločka in iz vertov pobirajo, da le več šare za prodaj skup spravijo ; ali je za kaj ali ne, za to jih ni skerb. Ravno od imenovanih tergovcov dobivajo skorej vsi bolestnem opravilu, kakor je skopljenje, potřebuje bolna živina kupci od tako visocih drevés pravo mešanco sadja, ki je pokoja in spanja. Vsakemu je pa tudi znano, da je spanje po debelosti, okusu, zrelosti in ločenji od košić ravno tako ljudi in živine bolj nepokojuo, kadar je mlada luna da tako spanje tedaj tudi menj moči *«««« j* ima u« mu«, u« različno, kakor so drevésa, na kterih je zrastlo. Enaka nad-dá in je bolni živini škod- i0ga se nahaja tudi pri sadji takih drevés, ki so iz košić ljivo. Pa ce bi tudi tako ne bilo, kolikokrat bo se v daljnem življenju živine mlaj in scip in bo domisljevana moc gotovo še doletelal živino zarejene. Na terg prinešeno sadje je ravno tako veliko-sortno, kakor so drevésa, na kterih je prirastlo, ktere so namreč tudi mešanca iz izrastkov in semenic zarejena. Toda Glej le, da svoje živine « cim ne v prehudem mrazu ; ne dajej ne skopiš ne v preveliki vro- omenjena različnost sadja ni na videz tako očitna, kakor živim » dokler se ne zacoe céli ti klaje po ukusa. Ljudje segajo po navadi raji po debelem, kakor ^ « . -m m 1 i • V • 1 1 » io živina po kteri bi se kako vnetje izeimiti znale, drobném sadji, akoravno je dostikrat drobneje boljsi od de ti bo tudi brez lune tekniia. (Dalje si.) bel ega ker na kraji in zemlji, kjer je prirastlo, je naj vec UUiU^a } r\iu i livi rviwjt IU livuuji ^ ajvi jv ^ j- --- ležeče. Veliko lepše in okusniše sadje je na dobro obdělaní 318 vertni zemlji, ali pa na takih krajih, ki so po poslopjih cverl! Resnice tega se je prepričala sama gosposka _ « m m « v «, , 1*1 1 t f II • 1 •! 1 J» • • V I . » v 9 kteri ojstrili sap zavarovani i ali pa na juzuih berdih lezé, kakor je bil lonec z ocvertimi psicki izrocen. na raznih vetrov prostih prostorih ali na pustih pasuikih. Ne bomo na dalje pretresovali, h kako groznemu ter Iz omenjenega je dovelj pojašnjeno, da dobro ukore- pinceoju uboge živali peljejo neumne vraže cloveka ■■H — saJ ninjene in krepko zrasene čespljeve drevesca iz kosic, če to vsak sam previdi, kteremu ni serce popoinoma oterpnilo; so le po pravem uku sadjoreje izrejeue, delj rastejo in rodé, le to bi radi, da bi tak trinog se enkrat sam vsedel na kakor šibki koreniniui izrastki, posebno tisti, ki so iz ko- žerjavico in si tudi skusii mast iz mastnika creti, da bi zvedil, kako to dobro dé. Pasja véra! da to svojo mast bi še veliko dražje spečal vražnim ljudém, ker čio ve ška renin starih drevé3 pognali in vecidel v senci rastejo kterih je bilo že zgorej v pervem sostavku govorjenje. od v ^ Ce bi hotel pa vendar le kdo pri koreniniuih izrastkih mast pravijo ima še veliko večjo moč v sebi kakor ostati in jih več obrajta kakor semenice, mu stretujemo, pasjal jih ne koj presajati v drevesna sadišča (vertne šole), ampak ž njimi ravno tako ravnati in jih presajati, kakor smo v drugem sostavku od enoletnih semenic priporočali. Kdor bo po tem svetu z drevesi ravnal, si jih bo gotovo kmali dovelj cverstih zaredil, s kterimi bo une prostore Jezikoslovne in zgodovinske drobtinice v drevesnem sadiscu nadomestoval, ki so se mu zastran slabih korenin posušile, ker drevesa, če se večkrat presa- dijo 9 se tem bolj ukoreninijo. Končaje, moram še omeniti, da sem popisano rejo če vlast - - ~ ~ ~ -j - •----------------------------^ r r------ J v »ioni , špljevih drevesc le po stanu svojega verta, ki je v pešéni vlast. Spisal P. Hicinger. 4. Ptujščine ne po sili deriati v slovenscini. Razun besed, ki se ptujeom hočejo vzeti kot slovenska so tudi besede, ki jfh ptujci uazaj tirjajo kot svojo in rahlji zemlji, in kjer se mi semenice in cepljenke z na kladom kaj dobro obnašajo, popisal. Tam pa, kjer je zemlja rabijo v govorjenji, in zdaj se vri va Taka je z besedo t v ega ti se. Gorenci jo že dolgo v pisanje s tem, y se ---------J - - f / « « • ' ' ^ v • wMtj v w ^vi v.jviiji ^ « u lillUj DV f 1 I f M DU» V piCU UJ V O tV I1J 4 bolj ilovnata in težka, se mora ta, da se drevesca preveč da je slovenska. Je li to res? blezo da je staronemška r • t«t Vf A • V .» m t t * J ne zamoré, nekoliko s peséno perstjo pomesati. Tako ni 5) sich entwegen"; čisto slovenska je se zderžati, se n. pr. gosp. Siebenfreund v Tirnavi na Ogerskem, ka- znebiti; tedaj se tudi ne piše netvegama, ampak ne kor mi je pred malim časom pisal, kteri se že veliko let s češpljevo rejo ukvarja, pri izrastkih nikakor dobro opravil ker se mu niso, naj jim je stregel, kakor koli koli po njegovih željah obnesli. utega m a to je naglo, da se ne utegne ravno. » je hotel, ni Euaka je z besedo limbar. Ta se je posnela od Lim barske gore, ki se po nemško zove Lilienberg. To, da se reja češpljevih semenic večidel po pripravni Lilienberg Je se je po nemško li to razlaganje temeljito? klical grad, ki je stal na posebnem griču pod Limbarsko zemlji in dostojnih skušnjah ravná, ktera je tudi meni g0ro, in se v oglejskih listinah že bere I. 1202. Slovensko precej učnine in praznih potroškov prizadela, mi bo vsak ime Lem ber g ali Li m berk je posueto po nemško, kakor skušen sadjorejec rad poterdil. Kdor ima tedaj tak in tako obdelan svet, kakor je moj, mu bodo. porok sem mu, tudi češplje, naj so izrastki ali semenice, čversto rastle in rodile, da jih bo vesel. Po „Wochenbl." K. je ze Valvazor spozual (XI. 6, str. 341), in po njem se je tudi kerstila bližnja gora s cerkvijo sv. Valentina, ki se tedaj imenuje Limbarska ali tudi Limberska gora. Za imenovano blago cvetlico imajo drugi Slavani ime li- , tudi krin, Iliri pa lil jan; tudi Slovencom ne ostaja i • • lija, druzega kot li lij a ali tudi lelj i lelj a 9 če se beseda Obertnijske skušnje. (N a v a d g se di žel vini ali v • senega ap oboj se s Idkrot n e Vga iu 1 del svi učene g I a d í n e (Bleiglâtte) go m vkup pomeša in s to nemu rogu podoben), če se vzame 2 delà ? ki m mešauco rog namaže. Ko se je ta maz na rogu posušila se s kertačo obrise in rog je potem zelvini ali šildkrotnemu rogu popoinoma podoben. Za (lomače potrebe kaj. vzame po g. Terste n j a ko ve m dokazu. Kako pa je z besedami žlahta, žlahten ali žlahen? Med slovenskim ljudstvom se sploh močno rabijo, vendar ne edino; zlaj se hočejo prodajati za izviruo slovensko, ia povsod vpeljati tudi v pisanji. Ima vse to z&dosti teme-ljitega vzroka? Beseda žlahta le preočitoo opominja na staronemško S c h 1 a c h t, z laj G e s c h l e cht, kar je toliko, kot slovensko pleme ali rod; nemška beseda pa se sploh izpeljuje iz korenike schlagen, kar pomenja dvoje: biti * tolči, tepsti in razhajati se, razdeljevati se (na pr r> aus der Art schlagen u 9 19 jemanden gut schlagen. u Se li enaka ali podobna korenika nahaja v slovenskem? (Če cloveka zobje bolé), se svetuje pomočkov Pomen tepe nj a bi se našel v podobni besedi, ako ee na cente. Po 99 allg. pharm. Zeit." je kaj dobra zmes po nemški Schlag, žlak primeri s slovenskim zlo, z I eg; apotekarski vagi iz 1 škrupeljna kaj epu to v ega olja, pa kjer je žlahta, ondi se ne meni tepenje, ampak enako pol drahme brinjevega oija, pol drahme olja nagel- pleme ali enak rod, nasprot drugačnemu plemenu ali roda. novih žbic (Gewiirznelkeuôhl) in pol unce žveplj en ega Paziti se mora tedaj na drugi pomen, na pomen razha-etra (Schwefelàther.) Tezmesi, ki se v apoteki dobi, se janja, razdelitve; in tii se nahaja v slovenščini beseda kane toliko kapljic na šopek pavole, da se je dobro na- klati, ki obsega pomen razdeljenja in tolčenja, po P'je 9 in potem se dene na gnjili zob. bijanja (spalten, schlachten.) Ta je z nemškim schlagen po sorodnih jezikih v toliko v bližnjici, kolikor se tihnica sprehaja v s in i, in kolikor je tihnica Cerne bukve le mečje poje-izvirna korenika oboje besede pa se nahaja v sauskritskem /fr, ki pomenja mnogo: manje pervega koreničnega glasu 9 Odprite „Novice" spet černe bukve in zapišite va-nje kriviti se, karati ali tepsti, in tudi deliti (podaljšana ko sledečo prigodbo V P na Notrajnskem je unidan neki renika je sanskritsko krt, slovensko krat). S slovensko kmet iz neumne vraže, da je pasja mast z} sto reči dobra 9 nabasal t koreniko klati pa se prihaja še dalje, namreč na kore louec iu se podal v gojzd mlade psičke od matere, vzel velik niko plati, ki se razodeva v besedah pol, plat, spol. kaj jesti (za teg volj ne da bi jim dal iz lonca Tihnica k se namreč večkrat tudi sprehaja v tihaico p; v bi mu ne bilo treba v gojzd hoditi), sanskriîskem se ima sčm gredoče prthu 9 plat 9 stran, v ampak zato, da je okoli lonca ogenj napravil in ubogo živo latinském pa pa r s, part, dél, kjer je ohraujeu še pervotni r. žival v lonec vtaknii, da bi tako počasi iz nje mast iz- Kam se po takem pride na zadnje? Menim, da na besedo t 319 pleme; zakaj kaže se, da je zvezana ravoo s koreniko plati, ia v roda z besedo plat, spol, v posledoje pa, ako se povzame vse izpeljevaoje, je tadi v rodu z nemškim schlacht, geschlecht. Kako tedaj, uam je treba rabiti besede žlahtainžlahtenaližlaheo? Ni ravno nobene sile ; dokler še niso pozabljene domače besede rod, blagoroden, pleme, plemenit, in reki smo si svoji, smo si v rodu, onjeodrodu, tako dolgo so uaih ptajk lahko zderžujemo, razun če jih hoćemo rabiti kot poslovenjene ptujke. Vendar za žlahto drugi Slovani sploh le rabijo domače besede, rod, rodbina, rodstvo, svojstvo, pokrevenstvo, příbuznost, h kterim se utegne pri-djati sorodstvo; za žlahtnost pa deloma sicer tudi rabijo ptujke šlaht a , šlahetnost, šlahetstvo, šleh ta, šlehtictvi, vendar niso še zavergli domaćih plemenitost, blagorodnost, blagorodstvo, urozen-stvo, urozenost, rodovitost. * Radostni smo prebirali poslednjo knižico, ki jo je Ivan Kukuljevic Sakcinski izdal v Zagrebu z naslovom: Izvjestje o putovanju kroz Dalmacio u Napulj i u Rim s osobitim obzirom na slavensku književnost, umjetnost i starine, s trémí na kamnu tiskanimi slikami. — Kakor léta 1854, ko je slavni gospod arkivar pervi pot přehodil Dalmacijo, tako je imel to léto na svojem potovanji skozi 5 mescov glavni uamen, iskati podatkov in izvirov za zgodovino naroda horvaškega do 12. stoletja io za življenjopisje umetuikov jugoslovanskih, ktere je izdajati začel. Marljivo je nabéral, pregledoval in pretrésoval vse, kar utiče ali občno zgodovino jugoslo-vansko, zlasti pa horvaško in serbsko, aU pa starine in znamenitosti slovanskega naroda sploh. — Žal nam je, da mali prostorček našega lista nam ne pripušča kaj bolj na drobno govoriti o tem, kar marljivi pisatelj popisuje na svojem potovanji, in da nam ne ostaja več kakor le mično knižico živo priporočati vsemu omikanemu občinstvu. * Na Dunaji je dal Alojzi Voj teh Šembera, c. k. profesor češkegajezika in literature, knjižico: „Mistra Jana Husi ortografie česká — Magistri Joannis Hus orthographia bohem ica na svitlo. — Česko in latinsko pisana ta knjižica tudi nam Siovencom ni brez važnosti, kar tiče naš sedanji pravopis. V predgovoru doka-zuje gosp. učeni profesor Šembera, da je bil ceski pravopis v 14. stolétji tako popačen in pogerden, da je težko stalo českG brati, ker so pisavci tište dobe po dva in tri soglas-nike za izraz enega samega sostavljali. Janez Hus, to gerdoto pravopisja spoznavši in dobro eoznanjen s hebrejskim in glagolitiskim jezikom, je bil pervi, kteri je tako imenovano diakritično pravopisje osnoval, po kterem — z majhnimi popravami in razločbami — Čehi, in nekaj lét sem tudi Jugoslovani rimsko-katoljškega obreda pišejo. * „Piesni ludu polskiego", t. j. pésmi ljudstva poljskega se zovejo obsirne bukve, ktere je gosp. Oskar Kolberg pred kratkim v Varšavi na svitlo dal. Te narodne pésmi z napevi vred je gosp. K. sam nabral v ruskih, pruskih in avstrijanskih krajih, v kterih poljski narod živí; zapopadka so različnega, le se vé da političuega ne, ker ima kniga dovoljenje Varšavské cenzure na cêlu. Pesem je 41 brez verstnic iz različuih krajev, kterih je gotovo se dvakrat toliko; tudi „Tancov" (plesov) je v napevih íd z notami pridjanih 446. Same po sebi že izversten po-datek k slovanski národni literaturi imajo te bukve, brez predgovora, zemljopisnega pregleda krajev, kjer se te pésmi pevajo, kazala in objašnjenja nekterih izrazov, na 448 stranéh tudi zavoljo napévov posamnim pésmam pridjanih posebno ceno, ktero še 10 na kamnu natisnjenih podob bolj povzdiguje, v kterih se predstavljajo Poljci in Poljke iz okolice Varšavské. — Vsakemu, komur je mar za národoe slovanské pesmi, se more ta kniga iskreno pri-poročiti, ker ne zapopada samo besede pesem, temač tudi nap eve (viže) prav lično pri vsaki pesmi natisnjene. Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Buj v Istrii 1. oktobra. F. V. — Da véste, kako je pri nas letina, vam par verstic pišem: Te dní se je pri nas tergatev začela; ljudje so prav veseli, da jim je Bog že tako zaželjeno grojzdje slabega vremena in skor brez plesnivosti okranil; vina bo sicer le srednjo mero, pa dobra bo kapljica, ker je bilo do zdaj gorko in ker so pustili, da je grojzdje dobro dozorelo. Belo žito je bilo prav lepo in mu je cena zeló padla; pred žetvijo je bila pšenica čez 10 il., zdaj je po 6 fl. star. Fižola iu drugega zočivja je malo, ker smo imeli silno vročino in sušo, in zato se je tudi turšica po plitvih iu slabih njivah posušila, v dobrih in globokih njivah je pa vendar prav lepa s debelimi storži. Zelja in repe n» bomo imeli nič; v vsem drugem imamo tedaj srednjo letino. Dež nam zdaj večkrat rosi, in tako bodo ljudje lahko ozimino po tergatvi sejali. Iz Gorice 3. okt. nam pišejo gosp. profesor Kocen sledeče: „Potovaje po Gorenskem sem 25. dan p. m. na véliki cesti med Krajnsko goro in Dovjem svoj dnevnik zgubil; v teh bukvicah je bilo tudi 39 fl. shranjenih. Mislil sem sicer, da zgubljeno je zgubljeno, — vendar sem prosil gosp. fajmostra Dovjiškega, ako bi poštena duša najdla dnar in bukvice, naj ji darujejo 5 fl. odnajdenega dnarja, ostali dnar pa z bukvicami vred naj v Gorico pošljejo. In glejte! komaj pridem domu, že mi pismonos prinese pismo častitega gosp. fajmoštra Antona Farmaherja z najdenim dnarjem in dnevnikom; iz pisma sem zvedil, daMežnarjevaMica je najdla, kar sem zgubil in pošteno vse odrajtala. Nadjam se, da „Novice" ne bojo nič napčnega storile, ako ta lepi izgled poštenosti svojim bravcom razglasijo." Iz Ljubljane. God.—Po odhodu g.prof. Metelko-ta izpraznjeno učništvo slovenskega jezika v 7. in 8. razredu ljubljanske gimnazije je začasno izročeno gosp. Jož. Marnu, bivšemu Horjuljskemu kaplanu, kteri bode zraven tega tudi učencom nižje gimnazije nedeljski pridigar. Slovenščino po ostalih 6 razredih bo učilo več gosp. profesorjev. Ali bo to tako ostalo, ali se bo po odhodu gosp. prof. Metelko-ta izpraznjena stolica sloveuskega jezika razpisala in izvolje-nemu potem zaterdno izrocila (se vé da še z drugim uč-ništvom vred), nam ni znano. — Kakor število letošnjih noviucov za gimnazialne in realne šole kaže, seje število gimnazistov memo drugih let tako pomnožilo, da jih 54 celó niso mogli vzeti, realcov pa je manj kakor jih je druge leta bilo. Iz Ljubljane 4. oktobra. Danes so god Nj. c. kr. apost. Veličanstva, cesarja Franc Jožefa v vsih cerkvah z veliko slovesnostjo in pobožnostjo obhajali. — Iz srednje Afrike smo zvedli, da se ondašni misionarji vsi dobro po-čutijo. Častitljivi gosp. dr. Knoblehar se je naménil, v Evropo priti, da svoje zdravje popravi. — Dopis iz Gradca nam naznanja, da sta se 2. t. m. pred Kapfenbergom pri Bruku dva hlapona tako silno zadéla, da sta dva kurjavca mertva ostala, en višji konduktér in en skladavec pa zeló poškodavana bila. Dva voza sta bila čisto razrušena in tudi mašina je veliko škodo terpela. Sreča, da popotnih ni nobena nesréča zadéla. Novičar iz raznih krajev. Nj. c. kr. Veličanstvo, Cesar, so 4. t. m. po svojem povratku iz Vajmara svoj god v Išelnu obhajali, kamor so tudi presvitla cesarica iz Dunaja prišli. — Razpis visocega c. k. kupčijskega ministerstva zaukazuje, da bo prihodnje takrat, ko se bodo vozili potniki brez vožnih kart ali 330 z ueveljavnimi, ali v višjem redu voz, kakor je na karti zapisano, vselej trojno plačilo odrajtovati in pobérati; toda to se bo godilo samo, ko vožnja ne bo terpela čez 5 milj. Ako se bo dalo pa y za terdno dokazati, da se je kak potnik menj ali več kakor 5 milj vozil, pa ni dostojne vož-nine odrajtal ali se voza višjega reda poslažil, je treba davšino po résni daljave vožnje terjati. — Poslednji dan tega mesca se začne popisovanje v celem cesarstva. — Nj. c. k. Veličanstvo, cesar Franc Jožef so se pripe-Ijali 1. t. m. zjutraj ob 9. uri v Vajmar, kjer so se v gradu Belvedere sošli z rusovskim cesarjem. Ganljivo je bilo viditi, kako sta se mogočna gospoda priserčno objela in poljubila. 2. oktobra sta zapustila mogočna vladarja sopet Vajmar. Tako so znameniti shodi v Stutgartu in Vajmaru že samo v spominu še, in o tém nam ne ostaja več, kakor reci, da se je evropejski svet iz težkih sanj prebudil, da so francozki časnikarji presilovit glas gnali, nemški pa vraga tam viditi si domišljevali, kjer ga ni bilo. Utihnilo je vne vrenje in vrešanje in pokojno gleda vse v příhodnost. Ce tudi še zgodi, da se imata naš in francozki cesar še to jesén v Berlinu sniditi, se bo smelo reci, da je vse poravnano, kar so poslednji časi razvezali, in Bog daj y da bi se tako zgodilo ! Unidan je bila v Temeš varu delitev premij za najlepše kobile; pa malo se jih je oglasilo za premije , ker je iz celega temeškega okroga samo 10 jih prišlo. Nepripraven čas je bil za to odločen, ker so iméli Ijudje s poljskimi deli dosti opraviti. PodeJjeno je bilo pa vendar troje pervih premij, kterih največja je dala 24 rumenih cekinov. — V začetku oktobra bi bila imela v Zagrebu razstava grojzdja iu sadja biti, pa preklicali so jo, ker ni bilo ne lepega grojzdja ne sadja upati. — Bere se, da ima rusovski car namen, se 6. t. m. v Varšavi kot poljski kralj kronati dati. Za to slovesnost odloćeni voz je že iz Petrograda v Varšavo přišel, in je néki silno krasen. Iz Francoz kega se berejo kaj vesele reci o letošnji tergatvi. Skorej povsod gré pridélek čez pričakovanje vinorejcov. Iz več krajev pišejo, da dobivajo trikrat več vina kakor leta 1856. Tudi koštanja imajo obilo in dobrega. —Pri nas suša, smo že une dni silue po- drugje pa povodnji; omenili vodnji na Ogerskem v Aradski okolici, danes pa beremo y da so eilne povodnji v zdoljni Italii daljec in široko strašno se čez deželo razlile. Tudi na Pie m on teškom je reka Štura vsled deževanja tako se narastla, da so mogli vožnjo po železnici nekoliko dni vstaviti. — Francozki časniki pišejo, da je v Valahii donlej izvcljeuih bilo 28 za 5 pa zoper zedinjenje knežij. Ker so 29. septembra volitve sklonjene bile, bo prihodnji novičar še kaj več pove- y dati mogel. Iz Indie dohajajo tako zopergovorne no vice, da je težko povedati, pri čem da je svet. Eni pišejo: V • Nadjati se moramo, da bomo prihodnje tedne zvedli vecje in večjo stiske in nove nesreće, ktere bodo angležko armado tu in tam zadele; sopet drugi: Med Delhičani je razpor, obupovati začenjajo, ker mnogo ljudi zgubivajo, vzdigniti ali pa ljudstvo naganja jo, Angležem pomagati. V Kerkouoških hribih na Ceskem je 20. septembra pervi sneg padel in 20 lét star mladéneč, kteri je v zameta pot zgréšil, je čez noč v snegu zmerznil. — V bližnji okolici Dunaja bodo začéli 12. in 15. t. m. tergati. Izgledi poezije slovenske v narečji Varaždinsko Zagrebškem Od vrenienitosti.* ) (Dalje.) Kada premišljavam, Protuletni cvet Na zeleni travi, Kako je on lep. j Veselo srdce Njega gledajuč Brzo se koleno Rožrnarin zeleni Plavi jorgovan, Nanika ljubljena Materi ozvan Vu mladosti Grozovita smrt Sestnajstletni cvet Prig trgaj uč Gumbelium **) beli Zuti tulipan Ponašaš vu ruke I postavljaš i van Al y kratko vreme Nekuliko dan > Povehnj y Vre cvetj je zahman Spomeni se z Boga Doklam je si zdrav, Ne zabi se z Boga, Koji sudi prav; Odurjavaj grehe Kak naj gorsu stvar, Da ti ne bu v peklu Vekivečni kvar. Svet ovaj calarni Je kak jeden vrt, Po kojem se šeće Nećemurna smrt: roži Gde Vtrgn Gluha zapazi rožu on cas y Je žalostěn na prošnju Ar cvetuči Koju nosi svet, Odlučeno vreme, Veruj. bude vmreť, Prvlje ali potlje Vujti ni je moć, Ne znaš vendar tvoja Gda bu zadnja noć. Kad svet ov ostaviš Skrbi se zaran, Da v nebeski diki (Si) zadobiš stan: Dušu ak pogubiš , Vse ti je zaraan Nit telo zaćuvaš To je šala van. y Glej Novice, list 53. **) Gumbelium pravijo Smarnicam. Kratkočasnice za posknšnjo s cirilico pisane Spisal Mati ja Majar. Jezera 4a My stradati začenjajo i. t. d., še drugi: Najbolj junaški general je 6ija rnipoKa yaiiia b MecTy cKopo npeno3Ka. Hbeuy Angležev je s pešico svojih vojakov zajét, da ne vé naprej ne nazaj. Reci pa se mora, da te novicđ vecdel iz fran ce je 3#e.io, 4a ce nepn ije.io MecTO c ximavii epej. Oh ce HacjOHi Ha 3i# HeKe xinie íh #epaci b poni 9 Uť.io cozkih časnikov izvirajo. Angleži, kteri so bolj hladne KJibjH xíhihíx npaT. Hseroe npijaieii, mímo rpe^oi kervi, spoznajo sicer, da ne leže ravno na pémicah, pa se ra ni/ji ih ra eupama : Kaj na ^e.iam Tynaj tudi zavejo, da ni vse tako strašno, kakor je tù in tam Mecio ce nepTi oko.io MeHe, ja3 na ty *iaKaM, aa npi#e Moja xiiira. #a xirpo HaraKiien K.iByn Ha spaTa, o#npeM íh cmykhem b xinio. brati. Dokler pa telegraf naznanja, da en angležki general po versti 2000 ludi« y H a velo k z imenom, z 1500 vojakov janov v kozji rog vžene, se jim ni treba nič bati, in to tem menj, ker pomoci iz Evrope več in več dobivajo. Če tudi ta pomoč po daljni poti le počasi prihaja, imajo vendar Angleži še več krajev, kterih prebivavei jim niso sovražni. Tako so v Pendšabu 30,000 novih vojakov nabrali, po-glavarji dragih krajev eo obljubili, ali zoper vstajnike se Pogovori vredništva. Gosp. F. V. v B. : Ker se nadjamo, da obljubljeni potopiš ne bo suho popisovanje, kje in kako se od kraja do kraja pride, ampak nam bo v prijetnem domaćem jeziku povedal marsikaj od „Land und Leuten44, ga bomo prav radi natisnili v „Novicah." Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založnik: Jožef Blaznik. * rt